Poštnina v gotovčini plačana.
Štev. 27.	Cena edne številke na 2 strani 25 par, (1 K.) na 4 strani 50 par, (2 K)
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena na leto doma 10 din. ali 40 K. V Ameriko cena na leto 50 din. ali 200 K. Kam, doma na eden naslov od deset falatov više hodi, dobijo naročniki i kalendar brezplačno.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Namest. v uredništvi Berden Andrej kaplan v D. Lendavi.
Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce Prekmurje. Oglasi, (inserati) se tüdi tü sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok 50 par (2 K.) za večkrat popüst od 5% do 35%.
Pravica starišov do šole.
Naturalski juš, pravica i dužnost roditelov je svojo deco včiti, vzgajati. Nega na sveti takše oblasti, štera bi té juš roditelom mogla vkraj zéti. Ali da roditelje niti ■ časa, niti prilike neimajo na to, ka bi oni sami té svoj juš i to svojo dužnost točno spunjavali, zato je več roditelom vküp stopilo i šolo so postavili i vučitela so si gori zéti, šteri naj njihovo deco vči i vzgaja: Čida je bila tista šola, štero so si roditelje gorpostavili? Vučitelova? Ali mlnistrova? Ne, nego bila je lást rodltelov. V najnovejíem vremeni je držáva ali državna Oblast tüdi začela šole postavlati Čide so pa té šole? Tüdi roditelov; ar držáva je té šole mesto rodltelov dála postaviti z tistih penez, Štere roditelje državi v porcija!! Plačüjejo. Posredno so ti šole tüdi roditelje dali zidati Polijé goridržljo.Itak . što má pravico Zravnali, v kakšem dühi se naj ’ v teh šolaj deca včijo 1 vzgajajo? Minister ali vučiteo? Ne. Či sí minister ali vučiteo kde za svoje peneze dá šolo zozidati ino de jo s svojimi penezi goridržao, tam te lehko sam odloči, v kakšem dühi šče včiti tiste, šteri v njegovo šolo pridejo. Ali vu vseh drügih šolaj, tak y državnih, kak v občinskih i fárnih roditelje majo juš odločiti, v kakšem dühi se naj njihova deca včijo, i vzgajajo. jolLv-krščanskom, ali pas slobodnožtdatskom. "Ar vse Šole so iz penez rodltelov zidane i se zdržávajo. — Zato jako blodijo tisti vučitelje, šteri to pravijo:. V Šoli sam jas gospod, tam meni níšče nemro zapovedati, kak i kaj naj včim. Ne je tak gospodje vučitelje 1 Vučitelje šo v šoli namestniki i Poverjenik! roditelov i tak v takšem dühi morejo včiti deco, kak njihovi roditelje želejo, ar posredno je dili Plačüjejo, iz njihovih davkov živejo. Krščanski roditelje pa to želejo i do konca sveta do to želeli, naj se njihova deca v krščanskom dühi včijo i vzgajajo.'
Demokratske manipulacije.
Skoro vsi slovenski listi so zadnje tjédne dosta pisali od razni afer i panamlj, ki so se godile med mladodemokratl v Ljubljani; Te škan deležne manipulacije s tühimi penezi naših demokratov, je pred javnost prineso danešnji direktor Jadranske banke, g. Kamenarovi«. Pri Jadransko] banki je že zdavna ne šlo nikaj po redi. iz slüžbe sta bila Odpüščenja bivši ravnatelj banke August Praportnik i Dr. Kavčnik, ar sta peneze trosila v privatne namene i demokratske špekulácije. G. Kamenarovič novi ravnatelj banke je na svetlo prineseo njihove
zamazene špekulácije. Nejde se za drügo kak samo zato, da so -mlado demokrati na čeli njim z g. Praporlnikom, Kavčnikom 1 Dr. Žerjavom, oškodovali Jadransko banko do 3 milijon koron. Eno milijon koron njim je banke sama dala na razpolago v demokratske namene. A to je bilo gospodom še premalo, polastili so se ešče drügivi dve milijoni. Nakazovali so sebi 1 drügim svojim »dobrim priatelom" pod flngiranlmi (tíamičnimi) imeni ogromne šume. Novi ravnatelj banke g. Kamenarovič je gflrlprišo zdaj na to, da so banki do 2 milijoni škode napravili. Delali so razne Spekulácije z odavanjom Svinca (olova), s Šterim so oškodovali propaganda! fond za koroški Plebiscit. .Tisti čas so demokratje kričali na ves grla, da so klerikalci i SLS krivi, da smo zgübili Koroško. A zdaj. je na svetlo prišlo, da sox demokratje fond za agitacijo porabili v svoje strankarske namene, peneze ne nücati za agitacijo, nego Vtikati sebi v žep. Z i svojimi SpekulacijamiVsó oflkodüvall za več milijon tüdi fond tehniške visike šole v Ljubljani.
Se zna, ka da je g. Kamenarovič pred javnost postavo njihova zamazane špekulacije, je bio velki hrup, krič i jok v demokratski berekaj. Zanimivo je tüdi, da v toj zamazanoj aferi imenüje g. Kamenarovič imena Dr. Žerjava i Dr. Kukovca. Te prvi je minister, te drüge je bio minister, zdaj samo narodni poslanec demokratske stranke. Tiva dičniva dem. gospoda sta teda tüdi zapleteniva v te špekulacije. Mogoče, da iz tej vkradjeni miljončkov je tüdi dobo par stojezerk, glasilo demokratska stranke „Prekmurski Glasnik“. Inači si ne moremo predstavljati, da bi te lističek mogao izhajati brez državne podpore samo iz naročnine svojih par sto naročnikov. G. Koder i drügi demokrati so zdaj tiho od te afere, kak ribe vu vodi. — Mi pa te zamazano, špekulácije demokratov postavimo, pred naše čtevce, da do znali, kakši poštenja^ so demokrati, kak se njim naj zavüpao, da prido palik v Prekmurje agitera! za demokratsko stranko, • naj sprevidijo, da tej ljüdje kak delajo i privatnim! penezi, kaj še pa še more goditi v našem državnom gospodarstvi, od toga si niti misliti ne moremo. Tej ljüdje se bogatijo z našimi siromaškim! davki, se vozijo po automobilaj, si v žep devljejo milijone, dokeč so drűgi brez krűha i morejo mirati od gladi, ali hodijo skoro goli. S tov kor-íuptnov zamazanov strankovlednok že moremo obračunati i za to nam najlepša prilika bode Prihodnje volitve.
Uradna naznanila.
Razglas. Za deco pod 15 let, šteri so nemški državljani i šteri potüjejo s starši ali
sorodniki i so vpisani na njüvom polnom listi, se ne zahteva nikša takša (plačilo) za vidiranje potni) listov (U. L. št. 44.)
Sprejem gojencov v podčastniško školo vojne mornarice. Meseca septembra toga leta se sprejme več gojencov v podčastniško školo vojne mornarice v Šibenik! (Dalmacija). Što šče iti mora. 1. Meti domovinski list i Potrdilo od občine. 2. Ne sme biti mlajši od 16. i ne stareši od 18 let. Zato ma krstni list. 3. Zvršiti je morao najmenje 4 razrede ljüdske škole. Záto mora meti školsko spričevalo. 4. Mora se dobro obnašali. Zato ma Občinsko Potrdilo. 5. Meti mora dovoljenje starišov, da de po dovršili podčastniško škole ešče 2 leti slüžo prt vojni mornaricl. Stariši naj napravijo dovolilo etak: Dovolilo, s šterim dovoljujem podpisani
. . . . . - svojemi sini.............vstopiti
v podčastniško šolo vojne mornarice i po dovr-šeni šoli slüžiti pri kadru vojne mornarice v smislu, člena 20. zakona o ustroju vojske. V ... ., dne . . .1922. Polrjüje oblastvo. ..... Podpis: . . . (Namesto pikic se napiše ime staršev, ali sina ali kaj je treba). 6. Mora meti od vojaškoga zdravnika spričevalo, da je zdrav i sposoben. Prošnje se morajo poslati do 30 junija komandanti škole vojne mornarice v Šibenikii, Dalmacija. Na prošnjo je treba kolek sa 8 koron, na drüga spričevala za
2 koroni. Trebe je tüdi, . napisali na prešnjo
svoj atres i mora. biti podpisan tüdi' oča. Prle kak bodo sprejeti, bodo delali izpit iz Čtenja 1 računala. Či je što sprejet, naj prosi za polovično 'vožnjo od komandanta svojega vojnoga Okrožja. V školi se včijo 2 leti. (U. L. št, 40).
Razglas: Od 1. junija naprej se dobijo pri pooblaščen!) trafikantlj nove menlčtie golice. Zato stari živinski potni listi (pastilje) o ni j po 50 par, šteri ešče naprej valájo) se smejo nücati samo ešče do 30. junija, zato se morajo zamenjati pri okrajnom glavarstvi do 31. julija z novimi. (U. L. št 53)
Glasi.
Slovenska Krajina.
V Beltinci dne 18. junija smo imeli pri nas 2 veseli igri. Vdeležilo se je lepo število gostov iz M. Sobote kak tüdi domačinov. Igra se je z dobrim uspehom končala. Nego tisti večer se je ob Vilo vüri začnola drüga kak navadno večkratna igra na gesli. Tukajšnji Črevljar „kavalier" Sl je malo več k sebi vzeo sladkoga vina, Obhodo po vseh gostilnah, keliko jih mamo v Beltincih, nazadnje je napadno poštenoga črevljarskoga majstra g. Penhofera z iatov tak, da je dotični mogao hoditi k zdravniki Kaj pa reče k tomi orožništvo?
Podlistek.
Misijonsko poročilo našega prvoga prekmurskoga misijonara g. Kerec Jožefa iz portugalske naselbine Macau-China.
Za silo smo zavžili malo zajütrika in nato smo šli opazüvat in gledat iz ladjinoga krova pristanišče, mesto in njegovo visoko zeleno ozadje, in velik pritisk izlaganja pritlage Kitajcov, ki so znami iz Singapore prišli. Tak da bi mlada teleta püsto iz štale, stakšov silo so poskakali iz ladje v barke, s šterimi so nas kitajci obdali. Hong Konsko pristanišče je naravnost lepo: mesto sloni ob veliki zeleni palmski breg posejani z lepimi vilami in palačami, med šterimi ponosno stoji katoliška katedrala; ob cimentani obali velikanske palače, iz šterih so to pot vihrale raznobarvne zastave, znamenja bližajočega se tifona. Pristanišče je bilo polno velikih ladij, in pogosto dirkanje malih pomornikov; ob cimentanih klopeh so tičale nad več jezero malih bark z drüžinami in ribiči spovezanimi jadrami, ki so se zatekli v varno mesto pred tifonom.
Našo ladjo je takoj vizitirala angleška policija in po pregledi potnih listov dovolila izstop vsem, sevé tüdi g. Kirschnerji. Na enkrat se je prikazo na ladji tüdi prečastiti gospod Vin. Bernardini, ravnatelj salezijanske obrtne šele v Macaui. Dobili so naš brezžični telegram in nam je prišo naproti s tremi sobrati lajiki, ki že več let delajo v tom misijoni. Pri pogledi en na drügoga smo se obinoli kak na široki je što mogeo odpreti svoje roké. V začetki nesmo znali ali bi se smejali, ali jokali ali pa kregali... nazadnje, mogoče nehoteč in po čisto naravnoj poti je prišlo do kreganja. Mi smo tvorili njega, da je on vzrok, ka smo mi mogli ravnoč za časa monsonov voziti se skozi indijski ocejan, ar nas je prepüsto francoski ladji „Polleca“, štera je pa aprila zadnje dni odplula iz Marseilla ne da bi nas v tem obvestila pravočasno. Mi smo ostali v Turini in si iskali novo ladjo pri Lloydi v Trsti. On je kregao nas, zakaj ne smo pogosteje se informirali, mi pa njega, zakaj nas ne seboj vzeo na „Nipon“ v Trsti. Se razmi, da to kreganje je poteklo v ljübezni, veselji in smehi. Pater Bernardini je izročo vso našo izlago trem bratom lajkom nas pa je spokao v
dva kitajska čolna in nas dao pripeljati na obal. Vsi ostali popotniki so nas ob odhodi iz ladje prisrčno pozdravljali. Pater Bernardini je naproso angleško policijo, da je dovolila iztop za en den tüdi franciškanskim sestram iz Nemškoga, Drügi Nemci (trgovci), ki neso smeli iztopiti, so se čüdili tomi čini, da je on to dosego pri angleži. Se razmi, da se je mogeo podpisati na policiji za odgovornost, če bi povzročile revolucijo med honkonškimi kitajci. One so nato šle k svojim sosestram stanovat, mi pa smo bili pričakovami v katoliški katedrali. Ne morem popisati onih čütil, štere sem imeo, kda sem prvič polagal svojo nogo iz čolna na süho kitajsko zemljo ... Teliko znam, da, kom sem iztopo, sem se staro in glasno poslovenski povedo: „Pozdravljena mi bodi, ti moja drüga zemeljska domovina, in Vsemogočni in Marija Pomočnica kristjanov naj obilno blagoslovita moje delovanje med tem narodom“ ... Tüdi tü, kak v vseh vzhodnih pristaniščah, so nas včasi obdali celi šeregi nevolnoga ljüdstva, šteri so se nam ponüjali za voditele itd. itd. da bi tak za dar kakši krajcar dobili.
(Dale.)
2
NOVINE
2. julija 1922.
Na smrt obsojen, komi ne trebe pomiloščenja. Zdaj na Vidovden je ravnoč leto minolo, da je v Belgradi atentator Stejič vrgao bombo pred automobil, na šterom, sta se pelala iz narodne skupščine te ešče regent Aleksander in Pašič. Bomba ne včinila nikaj ne Aleksandri pa ne Pašiči, ranila je samo nikaj vojakov, Šteri so bili na straži,. Stejiča je polimja prijela, sodišču ga pa zdaj na smrt\bsodilo. Po obsodbi je napadalec Stejič prepovedao svojemi fiškališi, da odpotüje'na Bled,' kje se zdaj naš kralj i kraljice zdržavljeta, kabi králja .proso za pomiloščenje. Kralj Aleksander se je itak pomilostih Stejiíi — kak pišejo ništerni listi.
Popravek. Novine 24. št. so prinesle članek kak so se orožniški konji vsiljevali na pašo na kmečke travnike. Na to gledoč se je dognalo, da so, bili konji vojaški, nej pa orožniški. Zato prosimo za nezamero. Krivo je, da uniforma vojaška in orožniška skoro glihna. Pripomba. Či bi prejšnji članek nebi v Novine prišo, bi lüdje mislili, da so rejsan orožniki kaj krivi, in bi v tom mnenji tüdi ostali, zdaj je pa svetlo dokazano, da so to nej njihovi konji bili i bodo lüdje nadalje prav zadovolni s svojimi orožniki.
Smrtna obsodba. Vnogi med našimi Čtevci do se ešče Zagvüšno spominali na žalosten slučaj, šteri se lansko leto pripeto v Motvarjavci i smo ga tüdi i mi v našem listi popisali. Po našoj Slovenskoj Krajini je Splošno bio poznani krošnjar rešetar, Kozina. Lansko lete augusta meseca je palik prišao v našo krajino. Pri Motvarjavcih je šteo prek iti na Vogrsko. Da je pa ne meo dovoljenja, ga je poveljnik graničarske postaje ne püsto prek. Da pride na vsak način prek meje, se je spoznao z ednim stražarom po imeni Manjičom, s šterim sta v krčmi vküper pila. Kak sta zapüstila krčmo, je Šo Kozina proti meji, stražar pa za njim i misleči, da pri Kozini najde vekšo šumo penez, ga je v gošči strelo, vöro i peneze v kraj vzeo, oblasti pa javö, da mrtvoga človeka najšeo na meji. Preiskava je dognala, da je Manjič strelo Kozino i ga oropao. Mariborska porota je Preminoči tjeden Manjiča obsodila na smrt na gaugaj.
Naročnikom. S tov številkov Vam damo tüdi Marijin list, ki ste kaj podpore dali na njega.
Država.
Belgrad. Poslanci Jugoslovanskoga kluba Roškar, Žebot i drügi so vložili več interpelacij na razne ministre. Tak na ministra za .trgovino, naj dovoli, da lehko izvažamo v inozemstvo naša vina. Na ministra za zdravje sta vložila interpelacijo poslanca Kranjc i Stanovnik, v Šteroj zahtevala, naj se bolnišnice ne zaprejo v Sloveniji i naj se zdravstveno stanje poboljša.
Za železničare vlada „nema para“. Ne dobijo vekših draginskih doklad.
         Minister za notrašnje zadeve dr. Marinkovič odstopo. Demokrati so ne bili zadovoljni ž njegovov politikov. Na njegovo mesto pride najbrž Davidovič.
Dr. Žerjav minister za socialno politiko je tüdi podao svojo demisijo. Demokratski klub je demisijo sprijao.
Domača i svetovna politika. Naš državni proračun.
24. junija na seji narodne skupščine je podao naš finančni minister dr. Kumanudi svoj ekspoze o državnom proračuni (költségvetós) za leto 1922. Proračun v prvoj obliki je znašao 9 milijard. Na to je bio reduciran na sedem i potem zmenšani okroglo na 6 milijard dinarov. Da se proračun zmenša, je to mogoče bilo samo na te način, da se je izvršila -redukcija uradništva. Odpüščeni je. bilo 9996 uradnikov. Finančni odbor je skleno tüdi, da draginske doklade ne smejo več znašao, nego milijardo i 800 milijon dinarov. Pri vojnom ministerstvi smo tüdi prišpara!! 50 miljon din. na te način, da se Orožništvo priden k notranjemi ministerstvi.
Finančni minister je na to podao izjavo Od državni dohodkov, od šteri pravi, da od . leta do leta rastejo. Direktni davki so znašali 1. 1919. 48 milijonov din, leta 1920. 161 milijon din., 1. 1921. 520 milijon i v prvih štirih mesecah tekočega leta okoli 160 milijonov dinarov.
Na to je govorio g. minister od in direktne davkov, raznih taks i carin.
Dohodki iz pristojbin so' znašali 1. 1919. 8 milijon din., 1. 1920. 81 milijonov i 1. 1921. 227 milijonov din. Trošarina je znašala 1. 1919. 19 milijon din., 1. 1920, 95 milijon din., i 1.
1921. 337 milijon din. Za leto 1922 se pričakuje od vseh indirektnih davkov približno 1 milijarda dohodkov.
Ka se tiče dohodkov iz carin, so znašali 1. 1919. Hl million din. 1. 1920, 427 milijon din., i leta 1921. više 1 miiijardo din.
Železnice tüdi nikaj nosijo. Po izjavi g. ministra se računa, da bodo dohodki znašali od državnih íeleznic 747 milijon dinarov,na šuma. se pa ešče bo povekšala približao na 1200 milijon din., s tem, da se od 1. julija 1.1. povzdigne železniške tarife za 50%. To so ogromne številke, ogromni dohodki, a itak jih je še premalo. Dohodki ne. krijejo vödavanja. Naš proračun kaže kljub velkim dohodkom ešče približno ‘ 3 milijarde deficita. S kem se bo te priihankljaj pokrü, to bo davalo našim državotvorcom ešče dosta skrbi.
Našli bodete
za lastno uporabo in DARILA predmete vzlatu, srebru, nakite, ure, verižice, prstane, uhane, narokvice in krstne spominske obeske, ter od raznih potrebščin
kaj iščete
pri znani firmi SUTTNER po najnižjih dnevnih cenah v najlepšem modernom izdelku. Žlice, nože in vilice, škarje, žepne nože, doze za cigarete in duhan, strojeve za brijanje, nažigače i t. d.
vsebuje sjajni katalog s slikami od
Tvorniške tvrtke H. SUTTNER, LJUBLJANA
št. 945.	20—12
Najfalejše deske, late, traverze, cement i vapno se dobi
pri Vekoslav Bratina
Križevcih pri Ljutomeru.
  ZDRAVJE
kože, obraza, vratu, rok, tako kakor tudi lepa rast las, se morejo samo skozi razumno nego lepote doseči. Tisočera pripoznanja so dospela od vseh dežel sveta za lekarnarja Fellera: „ELSA“ LILIJNO MLEČNO MILO najbolje blago, najfinejše „milo lepote“; 4 kosi z zamotom in poštnino 120 Kr.
„ELZA“ OBRAZNA POMADA odstrani vsako nečistost kože, sončne pege, zajedance, nabore, i t. d. naredi kožo mehko rožnato-belo in čisto; 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 80 Kron.
„ELSA“ TANOCHINA POMADA ZA RAST LAS krepi kožo glave, preprečuje izpadanje, lomlenje in cepanje las, zaprečuje prhut, prerano osivelost i t d., 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 80 Kron.
PRODAJALCI ako naročijo najmanj 12 kosov od jednega predmeta dobijo popust v naravi. RAZNO: Lilijno mleko 24 Kr.; Brkomaz 10 Kr.; najfinejši Hega-puder Dr. Klugera v veliki originalnih škatuljah 40 Kr.; najfinejši Hega zobni prašek v patent škatljah 40 Kr.; puder za gospe v vrečicah 8 Kr.; zobni prašek v škatljah 12 Kr.; v vrečicah 8 Kr.; Sachet diševa za perilo 12 Kr. Schampoon za lasi 8 Kr.; rumenilo 12 listkov 48 Kr.; najfinejši parfem po 48 in 60 Kr.; Močna voda za lase 80 Kr. Za te razne predmete se zamot in poštnina posebaj računa.
EUGEN V. FELLER, lekarnar STUBICA donja 40—27.	centrala št. 146. Hrovaško.
Tisoče ljudi v vseh deželah sveta uporabljajo že 25 let prijetno dišeči
Feller-jev „Elsafluid“
kot KOSMETIKUM
za nego zob, zobnega mesa, glave, kot dodatek k vodi za umivanje, ker je radi svojega antiseptičnega in čistečega osvježujočega delovanja najboljšega učinka. Ravno tako je priljubljen kod krepko blago delujoče in
vrlo prijetno sredstvo za drgnenje
hrbta, rok, nog in celega telesa. Je mnogo močnejši in delujoči nego Francosko žganje in najbolje sredstvo te vrste. Tisoče priznanja! Z zamotom in poštnino za vsakoga: 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica . 72 K Za prodajalce:
12 dvojn. ali 4 spec. steklenice . . . 300 K 24	 „	 „   8	  „	   „         .  .  .	560 K
36     „      „   12	  „	   „	  .  .  .   800 K
POŠTNINE PROSTO na Vašo pošto. Kdor denar naprej pošlje, dobi še popust v naravi PRIMOT: Elsa obliž za kurja očesa 8 Kr. in Kr. 12; Elsa mentolni klinčič 16 Kr.: Elsa posipalni prašek 12 Kr.; Pravo Elsa ribje olje 80 Kr.; Elsa voda za usta 48 Kr.; Elsa kolonska voda 60 Kr.; Elsa šumskimiris 60 Kr.; Glycerin 16 in 60 Kr.; Lysol, Lysoform 48 Kr.; Kineski čaj 4 Kr.; Elsa mrčešni prašek 16 Kr.: Strup za podgane in miši po 16 i 20 Kr.
EUGEN V. FELLER, lekarnar, STUBICA 40—22.       donja Hrovaško. Centrala št. 146.
Na sredi varaša, poleg cerkvi, je
k odaji v lepom ogradi stoječa hiša s 6 velkimi sobami i gospodarskim poslopjom. Za kavarno, gostilno ali kino jako. sposobna. Ravno tam je na prodajo tüdi ena Wertheimkassa. Zglasiti si pri gospej
Dr. CHILKO fiškališa
v D. Lendavi.
K odaji
je v D. LENDAVI MATVAŠOVSKY-jova hiša z ogradom, prek od pošte št. 101. En ograd (vrt) na konci varaša. Pri tistoj hiši se drži tüdi vsako nedelo po poldne javna dražba (licitacija). Odavalo so bo razno pohištvo, kadi, škafi — kühinjska posoda i vsake vrstne stvari, drva i 2 akova vina.
“Trgovina lesa in trüg.“
V zalogi imam vsefelé blanje, štoke in late kak tüdi trüge (škrinje) za mrtve in vse coj spadajoče se dobi po najfalej ceni pri Albin Sagadin v Beltincih.
Delniška glavnica K 30.000.000
Ček. račun Ljubljana št. 12620.
SLOVENSKA BANKA
Centrala v Ljubljani
podružnica Dolnja-Lendava, Glavna ulica št. 80.
Küpüje i odava peneze i blago — dolare najboše
plača. —
Da intereš od vlog na hranilne knjižice i na tekoči račun po najvišišoj obrestni meri. Da vsake vrste porgo.
Tisk: Ernest BALKANYI D. Lendava