VSE ZA ZGODOVINO 67 Lisbeth Matzer »Pripadaš nam po svoji krvi«* Hitlerjeva mladina kot sredstvo germanizacije na Gorenjskem in na Spodnjem Štajerskem MATZER, Lisbeth, PhD. (Contemporary History), Chair of European History, Ludwig-Maximilians- Universität München, Postfach 105, D-80539 Munich, l.matzer@lmu.de 329.17-053.6(497.452)"1941/1945" “YOUR BLOOD MAKES YOU ONE OF US” Hitler’s Youth as a Means of Germanisation in Gorenjska and Lower Styria This contribution is centered around the findings of the author’s PhD research on cross-border youth mobi- lization during the German occupation of Upper Carni- ola and Lower Styria. The article portrays the ideological cornerstones as well as the Germanization practices and activities deployed by the Hitler Youth as hegemonic strat- egies to solidify Nazi domination all over Europe. With the goal to remind the local youth of their “Germanness” – disregarding their individual national or other identities – Nazi youth leaders continued to define “German” very vaguely based on “blood”, “behavior” or language skills. Whilst high-ranking youth leaders strongly believed in this colonial and educational mission, the local youth of today’s Slovenia proofed to be more difficult to mobilize ideologically despite all efforts, threats and incentives and mainly arranged itself with the (eventually only tempo- rary) Nazi rule. Key words: Hitler’s youth, occupation, Germanisation * Raziskavo je financirala Evropska unija v okviru razisko- valnega programa Horizon 2020 s sporazumom Marie Skło- dowska-Curie grant agreement No 713600. * This research was funded by the European Union's Horizon 2020 research and innovation programme under the Marie Skłodowska-Curie grant agreement No 713600. MATZER, Lisbeth, dr. (novejša zgodovina), Katedra za evropsko zgodovino, Ludwig-Maximilians- Universität München, Postfach 105, D–80539 München, l.matzer@lmu.de 329.17-053.6(497.452)"1941/1945" »PRIPADAŠ NAM PO SVOJI KRVI« Vloga Hitlerjeve mladine pri ponemčevanju na Gorenjskem in Spodnjem Štajerskem Prispevek temelji na raziskavah, ki jih je avtorica opra- vila v okviru doktorskega študija o čezmejnem novače- nju mladih na Gorenjskem in Spodnjem Štajerskem med nemško okupacijo. Predstavi ideološke temelje, primere ponemčevanja in prizadevanja Hitlerjeve mladine, ki so bile del hegemonizacijskih strategij za utrditev nacizma v Evropi. Z namenom opominjanja lokalne mladine na njihovo »nemškost« - neoziraje se na njihove individualne nacionalne in druge identitete - so voditelji Hitlerjeve mla- dine pojem »nemškega« še naprej precej nejasno razlagali s »krvjo«, »obnašanjem« ali obvladovanjem jezika. Med- tem ko so najvišji voditelji mladine trdno verjeli v svoje kolonizacijsko in izobraževalno poslanstvo, je bilo kljub prizadevanjem, ustrahovanju in privilegijem mlade z ob- močja današnje Slovenije precej težje ideološko pritegniti in so se ti večinoma samo prilagodili (kot se je izkazalo, začasni) prevladi nacizma. Ključne besede: Hitlerjeva mladina, okupacija, ponem- čevanje 68 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XXIX, 2022, št. 1 Po vojnem pohodu nemške vojske na Balkan je Nemški rajh aprila 1941 na območju današnje Slovenije oblikoval dve zasedbeni območji. Civilna uprava takratnih gauov Koroška in Štajerska naj bi prebivalstvo »zasedenih ozemelj Koroške in Kranj- ske« (Gorenjsko in Mežiško dolino) ter Spodnjo Štajersko na različne načine vključila v zamišljeno in propagandistično oglaševano »narodno obče- stvo« (Volksgemeinschaft). Velikopotezne ukrepe germanizacije, ki jih je v ta namen izvajal naci- stični režim, so opravičevali s pripovedovanjem, da gre itak za večinsko »nemško« prebivalstvo, ki je svojo pravo narodnost le pozabilo. Ta usmeritev nacistične propagande se je opirala na sklicevanje na domnevno »nemško kri«, kar smo srečali v na- slovnem citatu razprave.1 Temeljni izziv za trajno zagotovitev nacistične oblasti na zasedenih oze- mljih je bilo spodbujanje individualnih opredelitev za »nemštvo« in ideološka mobilizacija lokalnega prebivalstva za nacionalsocializem. Nalogo varovanja nacistične oblasti z mobiliza- cijo si je v Tretjem rajhu lastila predvsem Hitlerjeva mladina (Hitlerjugend). Zlasti v obmejnih pokra- jinah – sporni borderlands, ali v nemško nacional- nem jeziku »obmejnih deželah« (Grenzländer) ter na zasedenih ozemljih – je hotela z indoktrinacijo mladine prispevati glavni delež k željeni nacistični prevladi v Evropi. To načrtovano vlogo Hitlerjeve mladine v nacističnem sistemu, zlasti pa izvede- ne dejavnosti in programe za germanizacijo in s tem mobilizacijo mladine, sem na primeru oku- pirane Slovenije raziskovala v svoji disertaciji tudi sama.2 Pri tem sem natančno preučevala prakso nacistične oblasti, ki je izhajala iz željene organi- zacije in mobilizacije mladine s pomočjo koroške in štajerske Hitlerjeve mladine oziroma njunih po- krajinskih podružnic – Mladine Koroške ljudske zveze (Kärntner Volksbundjugend, od leta 1943 se je imenovala Hitlerjeva mladina) na Gorenjskem in Nemške mladine (Deutsche Jugend) na Spodnjem Štajerskem. Spraševala sem se zlasti o vlogi naci- 1 Carstanjen, Helmut, Worum es geht, v: Untersteirischer Kalender 1942, 57–61, 59; Schick, Wilhelm, Ziel und Au- fgaben des Kärntner Volksbundes, v: Mitteilungsblatt des Kärntner Volksbundes, Folge 1 (August 1941), 3–4. 2 Matzer, Lisbeth, Herrschaftssicherung im »Grenzland«. Nationalsozialistische Jugendmobilisierung im besetzten Slowenien (= Nationalsozialistische ‚Volksgemeinschaft‘ 11), Göttingen: Schöningh 2021. stične mobilizacije mladine z ozirom na praktično in simbolično prisvojitev prostora (zasedenih oze- melj) ter s tem povezanih medsebojnih odnosov akterjev znotraj okupacijskega sistema – njihove- ga sodelovanja in tekmovanja. V središču mojega raziskovalnega dela so bila seveda tudi vprašanja čezmejnega ustvarjanja, prilagajanja in kodiranja (nemške) pripadnosti kot strategije za mobilizacijo ter pomen posameznikovega manevrskega prosto- ra in motivov pri njenih akterjih in akterkah. Po številnih uspešnih in poučnih obiskih arhivov v Sloveniji se veselim, da bom lahko v reviji Zgodo- vina za vse, s pomočjo izbranih arhivskih virov in poudarkom na Spodnji Štajerski, strnila svoje razi- skovalne rezultate.3 Podobno kakor knjiga, je tudi ta prispevek razdeljen na pet kratkih poglavij, posveča pa se ideološkim temeljem kolonialnega vzgojnega projekta, zanj angažiranim mladinskim voditeljem, dejavnostim, usmerjenim v germanizacijo domače mladine, samovoljni definiciji pripadnosti nemštvu (»Deutsch«-Sein), kakor tudi motivom in manevr- skemu prostoru posameznih mladostnikov. Ideološki temelji in cilji ponemčenja V primeru zasedenih ozemelj Spodnje Štajerske in Gorenjske so se na različne izraze nemško naci- onalnega »zamejskega« aktivizma, ki je obstajal od konca 19. stoletja, sklicevali predvsem vodilni ak- terji in akterke, ki so izvirali s Štajerske in Koroške. Upoštevajoč daljše obdobje od okoli 1880 do 1941, postane jasno, da so osebe, ki so imele med letoma 1941 in 1945 odločilno vlogo pri izgradnji okupacij- skega sistema in nacističnih mladinskih organizacij, ponotranjile neko regionalno specifično obliko te nemško nacionalne ideologije, oziroma jih je le-ta motivirala za ponemčenje lokalnega prebivalstva. Predstava, ki se je pojavila že dolgo pred letom 1941 in jo srečamo v štajerskem šulferajnskem4 oko- 3 Pričujoča razprava je povzetek rezultatov raziskave, ki so objavljeni v navedeni knjigi, zato navajam le izbrane arhi- vske vire in literaturo. 4 Schulverein Südmark; op. prev. Deutscher Schulverein je bila nemška zasebna šolska organizacija v Avstro-Ogrski, ustanovljena leta 1880 na Dunaju. Formalno naj bi zago- tavljala pouk nemškim otrokom v njihovem jeziku tam, kjer tega niso omogočale javne šole. V praksi je ta organizacija s svojimi vrtci in osnovnimi šolami ponemčevala slovenske in češke otroke. ES 11, 17. VSE ZA ZGODOVINO 69 Lisbeth Matzer, »PRIPADAŠ NAM PO SVOJI KRVI« ZGODOVINA ZA VSE lju, da naj bi mladina »po krvi« pripadala »nemštvu«, ki so ga propagirali kot večvredno, je med nacistič- no okupacijo postala podlaga široko zasnovanih, na otroke in mladino usmerjenih prizadevanj za ponemčenje. Pripadnost »nemštvu« je večina ljudi po zaslugi desetletja trajajočega »slovanskega« vpli- va, ki so ga v nacistični propagandi označevali za negativnega in zlonamernega, preprosto pozabila. Med nacistično okupacijo so si morali po tej logiki na vsak način prizadevati, da zlasti mladino (spet) naučijo biti »Nemci«. V številnih internih navodilih za nacistične mladinske voditelje in voditeljice, pa tudi v nemških publikacijah, so to vzgojno nalogo predstavljali kot civilizacijski ukrep.5 S trditvami, ki so se pojavljale tudi v internih poveljih in poročilih nacističnih mladinskih organizacij, da so higiena, zdravje, inteligenca, zvestoba in druge lastnosti iz- ključno odraz »nemštva«, so druge pripadnosti, kot denimo identifikacijo za »Slovenca« ali »Slovenko«, skupaj z uporabo slovenskega jezika razvrednotili kot manjvredne, zaostale in necivilizirane. Ne le načine ponemčenja, ampak tudi nacistične eks- panzionistične težnje v Evropi, ki so vključevale današnjo Slovenijo, lahko imamo torej za projekt kolonialistične osvojitve. Cilj tega načrta je bila dol- goročnejša ustanovitev novega, nemškega imperija na evropski celini – za kar naj bi mobilizirali in indoktrinirali zlasti otroke in mladino. Hitlerjeva mladina na Gorenjskem in Spodnjem Štajerskem – organizacija in kadri Temu cilju posvečeno germanizacijo mladine naj bi na Spodnjem Štajerskem dosegli na eni stra- ni v okviru ponemčenega šolstva, na drugi pa v okviru Nemške mladine, ki so jo kot del Štajer- ske domovinske zveze (Steirischer Heimatbund) ustanovili v Mariboru.6 Formalno je bila Nemška 5 Prim.: Schilcher, Rudolf, Deutsche Jugend – Deutschland von Morgen!, v: Untersteirischer Kalender 1942, 77–81; Rauter, Martin, So arbeitet die Jugend Oberkrains, v: Ka- meradschaftsdienst Gebiet Kärnten, Folge 7/8/9 (1942), 3. 6 Prim.: Mavrič Žižek, Irena, Okupatorjevo šolstvo v ptuj- skem okrožju 1941–1945, v: Časopis za zgodovino in naro- dopisje 87=52 (2016), 63–84; Kregar, Tone, „Reich računa na vas“: Organizacija Nemška mladina (Deutsche Jugend) v Celju 1941–1945, v: Aida Škoro Babić/Mateja Jeraj/Matevž Košir/Bojan Balkovec (eds.), Zgodovina otroštva. History of Childhood (= Zbirka Zgodovinskega casopisa 45), Ljubljana: Zveza Zgodovinskih Drustev Slovenije, 2012, 560–573. mladina podrejena štajerski Hitlerjevi mladini, ki je na okupirano ozemlje iz gaua Štajerska poslala tudi večino srednjega in višjega voditeljskega ka- dra. Funkcijo zveznega mladinskega vodje je leta 1941 na primer prevzel Rudolf Schilcher, rojen leta 1919. Dotlej je bil eden izmed najvišjih voditeljev štajerske Hitlerjeve mladine, vodil je organizacijsko območje (Bann) Gradec-mesto, začasno pa tudi celotno štajersko Hitlerjevo mladino. Nekaj časa je bil odgovoren tudi za koordinacijo »svetovno- nazorskega šolanja« – torej ideološke manipula- cije – v gauu Štajerska. Skupaj z njim je stala na čelu Nemške mladine Traute Lorinser iz Gradca, rojena leta 1913, ki se je že v 30. letih 20. stoletja v okviru šulferajna Südmark vneto ukvarjala z delom v »zamejstvu« in v okviru tega na primer leta 1935 vodila prepovedan nemško nacionalni mladinski tabor blizu Celja. Poleg teh dveh voditeljev so prišli ob okupaciji na Spodnjo Štajersko še številni drugi štajerski mladinski voditelji in voditeljice, ki so prej na visokih vodstvenih položajih delovali na ravneh območij (Bann) in dežele7 v »starem gauu« Štajerska. Na zasedenem Gorenjskem je bila kadrovska struktura podobno tesno povezana s »starim ga- uom« Koroška, saj so tja večinoma poslali osebje iz pokrajinskega vodstva Hitlerjeve mladine Ko- roške. Vendarle pa na Gorenjskem vzpostavitev želene razširjene mladinske organizacije ni uspela tako hitro kakor na Spodnjem Štajerskem, kjer se je lahko Nemška mladina močneje oprla na vo- dilne kadre, socializirane in izobražene v kultur- bundu (Schwäbisch-deutscher-Kulturbund, SDKB)8 in šulferajnu Südmark. Schilcherjev namestnik je leta 1941 postal Reinhold Bühl, rojen leta 1916 v Mariboru. Bühl je izviral iz nemško govoreče ma- riborske družine, v 30. letih je študiral v Gradcu, zaradi nacističnega delovanja pa je bil izgnan iz Avstrije. Po postankih v Nemčiji in sodelovanju v organizaciji Volksbund für das Deutschtum im Ausland (VDA; organizacija je skrbela za širjenje nacističnih idej med Nemci v tujini; op. prev.), se je Bühl leta 1938 vrnil v Maribor ter prevzel vodstvo 7 Gebiet je v organizacijski shemi Hitlerjeve mladine stopnja, neposredno podrejena državnemu (rajhovskemu) mladin- skemu vodstvu (Reichsjugendführung). Unbenanntes Do- kument (museenkoeln.de) (2. 8. 2021). 8 Prim.: Žižek, Aleksander, Kratek oris strukture in delovanja Štajerske domovinske zveze na Celjskem v letih 1941 do 1945, v: Celjski zbornik 29 (1993), 199–274, 207. 70 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XXIX, 2022, št. 1 Marburger Zeitung poroča o organizaciji Nemške mladine v Brežicah s pomočjo preseljenih kočevarskih mladincev (Der südöstlichste Bann des Reiches, Marburger Zeitung, 30. 1. 1942) VSE ZA ZGODOVINO 71 Lisbeth Matzer, »PRIPADAŠ NAM PO SVOJI KRVI« ZGODOVINA ZA VSE mladinske organizacije kulturbunda. Ob okupaciji je bil Bühl deželni mladinski vodja kulturbunda za ozemlje celotne današnje Slovenije.9 Podobni karierni poti od rojstnega kraja na Spodnjem Štajer- skem, preko nacistične dejavnosti med šolanjem in študijem v Gradcu, nato pa najkasneje leta 1941 kot del zasedbenega aparata povratek domov, sta ubrala Metličan Oskar Sturm (rojen leta 1919) in Celjanka Gertrude Zeischegg, rojena leta 1918. Medtem ko je Sturm leta 1941 v zveznem mladinskem vodstvu Nemške mladine koordiniral naloge na področju telesne vzgoje, vodil zvezno šolo za mladinske vodi- telje na gradu Betnava in vmes večkrat nadomeščal vodje območij (Bann), je Gertrude Zeischegg leta 1941 najprej prevzela vodstvo deklet v Celju, preden je končno – še jeseni 1941 – začela koordinirati iz- gradnjo organizacije Mädelwerk za ženske med 18. in 21. letom na ozemlju celotne Spodnje Štajerske. V življenjepisih najvišjih mladinskih voditeljev na zasedenem Spodnjem Štajerskem in Gorenjskem lahko kot skupni imenovalec navedemo v 30. letih 20. stoletja v okviru organizacije Volksbund für das Deutschtum im Ausland ali Hitlerjeve mladine vsaj eno »vmesno postajo« na Štajerskem, Koroškem ali v Nemčiji. Izjema so le posamezni visoki voditelji in voditeljice iz »starega rajha« (Nemčije), ki so podprli Mladino Koroške ljudske zveze na Gorenjskem in nekdanji mladinski voditelji in voditeljice kultur- bunda iz Kočevja, ki so jih na začetku leta 1942 preselili na območje okoli Brežic. Richard Lackner, rojen leta 1919, je na primer že takoj leta 1942 pre- vzel vodstvo Nemške mladine novoustanovljenega območja (Bann) Brežice, konec istega leta pa se je preselil v zvezno vodstvo, kjer je bil pristojen za »kulturno delo«, kakor so imenovali propagando. Mladi z zasedenega ozemlja so sicer zasedali zgolj vodstvene položaje na srednji ravni. A tudi domači mladinci, ki so leta 1941 zasedali vodilne položaje v Nemški mladini, so bili praviloma prej prekaljeni v mladinskih skupinah kulturbunda, kakor kaže primer sorojencev Seppa in Marthe Jellenz iz Celja.10 9 Prim.: Ferenc, Tone, Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941–1945 (= Knjižnica NOV in POS 35), Maribor: Založba Obzorja, 1968, 104. 10 O bratu in sestri Jellenz glej tudi: Kregar, Reich, 565. Na splošno je Hitlerjeva mladina vse mlade, ki so živeli na okupiranem ozemlju, obravnavala kot svojo ciljno skupino – potencialno »nemško« in s tem primerno za ponemčenje. Da bi za nacistični režim navdušila kar največ mladih, je Nemška mla- dina že poleti 1941 pripravila številne tabore, na katerih so spodnještajerske mladince izobraževali za vodenje enot Nemške mladine v njihovih doma- čih krajih. Od jeseni 1941 – takšen je bil cilj – naj bi s tem kadrom na celotnem zasedenem območju s tedenskimi izvenšolskimi dejavnostmi omogočili vključitev in indoktrinacijo vseh mladih. Čeprav so bili na Spodnjem Štajerskem mladi bolj vešči nemščine kakor na Gorenjskem ali celo nemško nacionalno vzgojeni, tega cilja niti tu niso dosegli. Vzrok za to je bilo med drugim dejstvo, da so lahko sprva organizacijsko strukturo zgradili le v spodnještajerskih mestih – zlasti tam, kjer je pred letom 1941 deloval tudi kulturbund. Na podeže- lju je (še dolgo) primanjkovalo nemško govorečih mladinskih voditeljev. V spopadu s pomanjkanjem osebja, zlasti na deželi, se je Hitlerjeva mladina na Spodnjem Štajerskem, pa tudi na Gorenjskem, povezovala z drugimi nacističnimi organizacijami in ustanovami. Mlade učiteljice in učitelji, ki so jih v službo na zasedenem ozemlju vpoklicali iz Avstrije,11 naj bi hkrati z delom na sedaj nemških šolah organizirali in vodili tudi nacistične mladin- ske organizacije v svojih krajih. Poleg učiteljic in učiteljev so morali v Nemški mladini in Mladini Koroške ljudske zveze sodelovati tudi študentje, ki so jih v okviru tako imenovane »službe na jugo- vzhodu« (Südost-Einsatz) za nekaj mesecev poslali na okupirana ozemlja. Pomemben rezervoar za kadre Hitlerjeve mladine v zasedeni Sloveniji je bila tudi državna delovna služba (Reichsarbeitsdi- enst; RAD). Pri tem je zanimivo, da so študente in študentke rekrutirali večinoma iz obeh »starih gauov« Štajerske in Koroške, kar je veljalo tudi za mlade učitelje in učiteljice, med katerimi jih je bilo precej še iz Salzburga in Dunaja. Le med obvezniki državne delovne službe, ki so sodelovali pri orga- nizaciji mladine, so bili številni »rajhovski« Nemci iz današnje Nemčije. 11 Prim.: Žižek, Oris, 241–242. 72 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XXIX, 2022, št. 1 Martha Jellenz je za kartoteko vodij Nemške mladine konec leta 1941 v svojem življenjepisu opisala svojo »kariero« (Muzej novejše zgodovine Celje, f. 18, Stammblatt A der Bundesmädelführung, Abteilung Personal, Untergau Cilli, Jellenz Martha, 1941) VSE ZA ZGODOVINO 73 Lisbeth Matzer, »PRIPADAŠ NAM PO SVOJI KRVI« ZGODOVINA ZA VSE 74 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XXIX, 2022, št. 1 Dejavnosti in programi ponemčenja: jezik in identifikacija S tako sestavljenim vodstvenim kadrom je ho- tela Hitlerjeva mladina na Spodnjem Štajerskem in Gorenjskem ideološko mobilizirati domačo mla- dino. Kot je bilo že omenjeno, so bili načeloma vsi mladi, ki so živeli v obeh okupiranih pokrajinah, ciljna skupina Hitlerjeve mladine in s tem nacistič- nih ponemčevalnih teženj. Na osnovi seznamov mladih, ki so živeli v nekem kraju – te so pripravile občine ali vodstva šol –, so jih najprej poklicali na mladinska zborovanja. Tam naj bi jih najprej uradno registrirali kot člane Nemške mladine na Spodnjem Štajerskem oziroma člane Mladine Ko- roške ljudske zveze na Gorenjskem. Pri teh formal- nih prijavah so morali izpolniti vprašalnike, ki so vsebovali osebne podatke, informacije o družini ter samoopredelitev (nacionalne in državne) pri- padnosti. Formularji, ki so se na primer v veliki množini ohranili za Gorenjsko,12 so bili dvojezični in so jih lahko izpolnili v nemščini ali slovenščini. Pri tem je zanimivo, da je veliko mladih navajalo, da imajo nemško državljanstvo (Staatsangehöri- gkeit), obenem pa so pri izboru narodnosti (Volks- zugehörigkeit) izmed ponujenih možnosti izbrali ravno »slovensko«. Prav to »slovensko« identifika- cijo so hoteli zlomiti z delom Hitlerjeve mladine. Mladi naj bi se končno naučili imeti za Nemce in posledično izkazati lojalnost nacističnemu režimu. Povsod tam, kjer je bil že opravljen prvi korak vključevanja s pomočjo zborov mladine, naj bi učni cilj ideološkega ponemčenja dosegli s široko po- nudbo dejavnosti. Na osnovi posebne pedagogike Hitlerjeve mladine, ki so jo uporabljali po vsej dr- žavi, so pri tem stavili na dva elementa – na vodenje z zgledom ter doživetje skupnosti. Pri tem je bilo Nemški mladini posebej pomembno, da mladi ne bi opazili, da z njimi manipulirajo. Mladim naj bi so- delovanje pri teh dejavnostih na zunaj pomenilo le zabavo, ukvarjanje s športom, igro, a tudi možnosti šolanja in kariere, medtem ko naj bi manipulativni aspekt povsem nezavedno potekal v ozadju.13 Tej strategiji gre tudi zasluga, da se številni nekdanji 12 Prim.: SI AS 1611, 13/148. 13 Prim.: SI AS 1631, 90, Wochenbefehl der Deutschen Jugend Nr. 17/42, 28. 5. 1942, 2/17. člani Hitlerjeve mladine pozneje niso mogli spo- mniti eksplicitnega ideološkega delovanja. Na splošno lahko v ponudbi nacističnih mladin- skih organizacij ločimo med rednimi, v idealnih razmerah tedenskimi prireditvami, ter posebni- mi dejavnostmi, ki so jih pogosto predstavljali kot nagrado ali možnost. Na Spodnjem Štajerskem so spadali v prvo kategorijo tedenski »domači večeri« (Heimabende), kjer so se mladi v domačem kraju enkrat ali dvakrat tedensko zbirali v manjših, po spolu ločenih skupinah,14 se učili nemških pesmi, skupaj ustvarjali in poslušali svoji starosti prila- gojene propagandne zgodbe o nacizmu ali nemški pravici do zasedene Slovenije. Razen tega so morali tedensko prirejati tako imenovane športne dejav- nosti (Sportdienste), ki so jih za deklice oblikovali kot »telovadbo«, za dečke pa kot »predvojaško vzgo- jo«. Zlasti pri dečkih je bil skriti cilj teh dejavnosti seveda priprava na vojskovanje v nemški vojski. Ker so bile športne dejavnosti za mladino bolj privlač- ne, klasičnih domačih večerov pa se pogosto niso udeleževali, so na Spodnjem Štajerskem, pa tudi na Gorenjskem, tekom okupacije športu namenjali ve- dno več prostora, da ne bi izgubili stika z mladimi. Na Spodnjem Štajerskem se je v prvih dveh letih okupacije odvijala še ena redna dejavnost – jezi- kovni tečaji, ki so jih organizirali v okviru Nemške mladine, izvajali pa so jih učitelji in učiteljice, ki so opravljali tudi vodilne funkcije v Hitlerjevi mladini. Na ta način bi se morali vsi spodnještajerski mladi relativno hitro naučiti nemščine, saj je vendarle uradno veljala prepoved uporabe slovenskega jezi- ka. Slovensko ni bilo dovoljeno govoriti niti v šoli niti v nacističnih mladinskih organizacijah, kaj šele v javnosti – sploh pa ne tedaj, ko so mladi hodili naokrog v uniformah Hitlerjeve mladine. A niti te smernice se v praksi ni dalo izvajati, saj mladi prepovedi niso upoštevali, še zlasti ne, ko so bili zbrani v manjših skupinah,15 kar je bila tudi oblika protesta proti nacistični oblasti. Večina domače mladine pa nemščine preprosto ni razumela dovolj, 14 V idealnih razmerah naj bi te skupine vključevale največ 15 mladih, v praksi pa jih je bilo zaradi pomanjkanja osebja v njih pogosto po okoli 30. 15 O tem mi je v intervjuju leta 2018 med drugim poročal informator Bert Savodnik iz Celja, ki je svoje izkušnje med okupacijo opisal tudi v knjigi: Savodnik, Bert, Moja vojna proti Nemcem, Celje: Muzej novejše zgodovine, 2015. VSE ZA ZGODOVINO 75 Lisbeth Matzer, »PRIPADAŠ NAM PO SVOJI KRVI« ZGODOVINA ZA VSE da bi lahko sledila navodilom v tem jeziku. To je paradoksalno pripeljalo do tega, da je Nemška mla- dina na Spodnjem Štajerskem – v še večji meri pa Mladina Koroške ljudske zveze/Hitlerjeva mladina na Gorenjskem, pospešeno iskala voditeljski kader, ki bi znal govoriti tudi slovensko. Tudi v različnih tekmovanjih in primerjavah so rabi nemškega jezika na okupiranih območjih Spodnje Štajerske in Gorenjske pripisovali osrednjo, a tudi ambivalentno vlogo. Športna, kulturna, glas- bena, poklicna in druga – splošnejša tekmovanja so bila v okviru Hitlerjeve mladine čisto posebna oblika vzgojnega dela. S pomočjo primerjave z dru- gimi ter obljubljenimi nagradami naj bi mladina mimogrede, nezavedno ponotranjila ideološke vse- bine – navsezadnje je bila vsaka oblika tekmovanja vedno povezana s tako imenovanimi »svetovnona- zorskimi« preverjanji. Kakor že pri voditeljskem kadru, so morale nacistične mladinske organizacije v okupirani Sloveniji tudi tukaj sklepati kompromi- se pri praktični rabi jezika. Nacistična propaganda je različna tekmovanja predstavljala kot izraz in dokaz »nemštva« mladine – v praksi bi mladi torej morali tudi na svetovnonazorska vprašanja odgo- varjati v nemščini. Da to zaradi pomanjkljivega znanja nemškega jezika ni bilo izvedljivo, kakor so si zamislili, kažejo navodila, naj se mladi odgovorov v preprosti nemščini naučijo na pamet ali pa – v izjemnih primerih – možnost, da na vprašanja ide- ološkega preverjanja zlasti na Gorenjskem v celoti odgovarjajo po slovensko.16 Da bi mlade zadostno motivirali za izkazovanje »nemškega« vedenja, je Nemška mladina na Spo- dnjem Štajerskem poskusila z medsebojnim tekmo- vanjem posameznih enot, pri katerem je bil glavni kriterij znanje nemščine. Svojo lastno zastavo so si kot nagrado za svoj trud in uspeh lahko prislužile zgolj tiste enote, katerih člani so zadostno ali tekoče govorili nemško in so imeli v svojem kraju že ureje- ne prostore in oblikovano kadrovsko organizacijo.17 V Hitlerjevi mladini so zastavam enot pripisovali velik simbolični pomen – podelitev zastave, kakor 16 Prim.: SI AS 1611, 13/143, Prüfungsbögen Kriegsberufswet- tkampf, Jänner–Februar 1944; INZ Knjižnica, Mädel-Fü- hrerinnendienst der Deutschen Jugend im Steirischen Hei- matbund, Februar 1944, 7. 17 Prim.: INZ Knjižnica, Wochenbefehl der Deutschen Jugend Nr. 28/42, 6. 10. 1942, 2/28. Nacistična propaganda je uporabila slike korakajočih spodnještajerskih mladih v uniformah Hitlerjeve mladine za upravičevanje okupacije – mimohod Nemške mladine v Celju oktobra 1943 (Muzej novejše zgodovine Celje, Zbirka Pelikan, JP-28372) 76 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XXIX, 2022, št. 1 tudi njeno religiozno-obredno posvetitev, je držav- no mladinsko vodstvo predstavljalo kot najvišjo čast in glavni znak pripadnosti skupnosti »nemške« nacionalsocialistične mladine. Mladim zastava verjetno sicer ni bila tako po- membna, Nemška mladina pa je oktobra 1943 ne glede na dejansko razpoloženje domače mladine, to vrsto tekmovanja uporabila za simbolično in- sceniranje mlade »nemške« množice na Spodnjem Štajerskem. Vzorno ocenjene enote so od 9. do 10. oktobra povabili v Celje, kjer naj bi s korakanjem po mestu ne samo pokazali (domnevno) podporo domače mladine nacističnemu sistemu, temveč tudi disciplino in zvestobo nacističnemu režimu, v okviru veličastne posvetitve zastav na nogometnem igrišču (na Glaziji; op. prev.) pa naj bi inscenirali nemško identifikacijo mladine. Posebej za ta skorajda verski obred so, kljub vojni, iz Berlina na okupirano območje pripeljali tako imenovano »tradicionalno« (matično) zasta- vo Hitlerjeve mladine – zastavo njene berlinske enote, ki ji je pripadal tudi leta 1932 umrli Herbert Norkus, ki so ga v Hitlerjevi mladini častili kot mu- čenca. Z dotikom te »relikvije« so posvetili zasta- ve »zanesljive« spodnještajerske Nemške mladine. S tem obredom so bili – vsaj znotraj nacističnih mladinskih organizacij oziroma njihovega višje- ga vodstva – člani Nemške mladine izenačeni s Hitlerjevo mladino. Visoki obisk funkcionarjev iz Gradca (Siegfried Uiberreither, Eduard Danzinger) in Berlina (Helmut Arno Möckel) naj bi dogodku dal dodatni sijaj pomembnosti in kot nedvoumno »nemško« propagandistično zaznamoval ne samo mladino, temveč tudi zasedeno Spodnjo Štajersko.18 Ta posvetitev zastave in predhodno tekmovanje predstavljata varianto prej omenjenega formata de- lovanja, s katerim je nacistično mladinsko vodstvo skušalo indoktrinirati mlado prebivalstvo okupira- nih območij. Lojalnost nacističnemu režimu pa so hoteli doseči tudi s pomočjo drugih, bolj posebnih ponudb, kakršna je bila možnost udeleževanja po- letnih ali zimskih taborjenj, učenje smučanja ali 18 Prim.: »Nun laßt die Fahnen fliegen…«. Der Gauleiter spricht zu 5000 Jungen und Mädeln in Cilli, v: Tagespost, 11. 10. 1943, 4. Glej tudi serijo fotografij, nastalih ob posve- titvi zastav v MnZC: MnZC, Fototeka Pelikan, JP 28292, JP 28296, JP 28307, JP 28309, JP 28310, JP 28314, JP 28322, JP 28334, JP 28335, JP 28336, JP 28339, JP 28340, JP 28365, JP 28372, JP 28374. Zastave Nemške mladine oktobra 1943 na igrišču na Glaziji v Celju posvečujejo z dotikom »tradicionalne« (matične) zastave (Muzej novejše zgodovine Celje, Zbirka Pelikan, JP-28339) VSE ZA ZGODOVINO 77 Lisbeth Matzer, »PRIPADAŠ NAM PO SVOJI KRVI« ZGODOVINA ZA VSE potovanja preko (nekdanje) meje v stara gaua Šta- jersko in Koroško in morda celo v današnjo Nem- čijo. Te možnosti pa si je morala domača mladina s popolnim razkazovanjem svoje »nemške« zavesti šele zaslužiti. Posebno vlogo pri tem je imela delav- nost. Po eni strani so delazmožnost in pridnost v napol kolonialistični propagandi nacističnega reži- ma označevali kot »nemški« značajski lastnosti, po drugi strani pa so (uradno) pogosto pošiljali mlade z okupiranih območij v Nemški rajh v okviru dr- žavne delovne službe (RAD) ali pomoči na kmetih (Landdienst) delat, čeprav naj bi te dejavnosti pr- venstveno služile mladim za poglabljanje znanja nemškega jezika, še prav posebno pa naj bi mladi v tej taboriščni izolaciji ponotranjili svojo pripadnost narodnemu občestvu. Ugotavljanje in pripisovanje pripadnosti nemštvu Med vsemi temi tabori, ki so trajali od nekaj dni do več tednov in mesecev, so neprestano preverjali pripadnost nemštvu mladih udeležencev in ude- leženk. Pri tem niso ugotavljali le ravni njihovega znanja (nemškega) jezika, ampak so voditelji Hitler- jeve mladine preiskovali in ocenjevali tudi »nem- ške« poteze njihovega »značaja«. Številne ocene, ki jih hranijo v Arhivu Republike Slovenije,19 kažejo, da so voditelji in voditeljice Hitlerjeve mladine lah- ko presojali pripadnost nemštvu spodnještajerske in gorenjske mladine zelo subjektivno, če ne celo samovoljno. Čeprav je v resnici bistveno premalo mladih ustrezalo idealu »nemške« mladine, kot ga je slikala nacistična propaganda, so bili ob upošte- vanju prej navedene zgodbe o »nemški krvi« kate- gorizirani kot »Nemci«. Neodvisno od (politične in rasne) ocene svojih staršev naj bi mladi z (vzornim) članstvom v Hitlerjevi mladini dobili priložnost, da se izkažejo kot dovolj »nemški«. »Zadostna« ocena »nemškega« vedenja, ki so jo podali okupacijska uprava pa tudi mladinski voditelji in voditeljice, je postala vstopnica v »narodno občestvo«. Med- tem ko so pripadnost nemštvu, zlasti na osnovi prej omenjenih stereotipov definirali in pripisovali zelo nejasno in samovoljno, pa lahko povzamemo dva vidika kot njeni osrednji značilnosti: učenje (in uporabo) nemškega jezika ter sprejemanje in 19 Prim.: SI AS 1605, 96 (f. 1096); SI AS 1631, 87; SI AS 1611/3 (f. 992). v idealnem primeru tudi podpiranje novih naci- onalsocialističnih oblastnih razmerij. Nasprotno vedenje so lahko obravnavali kot grožnjo nacistični prevladi in ga odgovarjajoče kaznovali. Predstavljene značilnosti pripadnosti nemštvu s pozitivno konotacijo so seveda zelo prilagodljivo in spremenljivo interpretirali. V primeru, da je nekdo še tako dobro govoril nemško, pa mladinskim vodi- teljem zaradi drugih razlogov ni ustrezal, je lahko zaradi »slabega značaja« dobil »slovensko« oznako, s čemer so mu bili onemogočeni kariera ter življenje in bivanje na okupiranih ozemljih po nemški zma- gi. Nasprotno so lahko tudi mladi z jezikovnimi ali disciplinskimi primanjkljaji obveljali za (dovolj) »nemške«, če so mogoče po zunanjosti ustrezali propagandnemu idealu, ali pa – in to je bilo naj- pogosteje – je bilo bistveno premalo voditeljskega kadra in so se morali zadovoljiti z (vsemi) tistimi mladimi, ki se jih je dalo na nek način mobilizira- ti. Tudi domači mladinci, ki so bili v nacističnih mladinskih organizacijah izbrani za voditelje, niso nujno ustrezali idealni podobi »nemške« mladine. Na želeno vzgojo mladine na zasedenih območjih z vzgledom nacističnih mladinskih voditeljev je imelo to seveda nasproten učinek. Zato so morali mlade, ki so bili izbrani za vodilne naloge, v okvi- ru šolanja za voditelje na posebnih učnih taborih, na Spodnjem Štajerskem pa tudi v posebnih šol- skih centrih na gradovih Betnava za fante in Črnci (Meinlov grad blizu Apač; op. prev.) za dekleta, tako indoktrinirati, da se je njihovo vedenje, predvsem pa njihov odnos do nacističnega režima končno približal idealu iz nacistične propagande. Ozek manevrski prostor in motivi Pri neprestanem presojanju »nemštva« mladine so bili udeleženci zelo odvisni od samovolje svojih vzgojiteljev – od učiteljev in učiteljic do mladinskih voditeljev in voditeljic. Konec koncev so v prvi vrsti oni subjektivno odločali o tem, kakšno prihodnost naj ima posamezni deček ali deklica na okupira- nem območju. Od presoje, ali so mladi ljudje do- volj »nemški«, ni bilo odvisno samo udeleževanje organiziranih prostočasnih dejavnosti, kakršni so bili poletni in smučarski tabori ali potovanja, ampak tudi nadaljnje obiskovanje šole, poklicno izobraževanje ali še bolj življenjsko pomembna zaščita pred represalijami, izgoni in potjo v kon- 78 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XXIX, 2022, št. 1 centracijsko taborišče. S takimi »spodbudami« in številnimi kontrolnimi mehanizmi se je Hitlerjeva mladina poskušala jasno pozicionirati kot odloču- joča instanca in s tem vedno bolj omejiti manevr- ski prostor mladih glede članstva in sodelovanja v nacističnem sistemu. Ob tem so kriterije pripadnosti nemštvu vedno močneje sproščali, da bi lahko za nacizem neneh- no navduševali kar največ mladih in dejansko predvsem obvezali fante z zasedenih območij k bojevanju na strani nemške vojske. Na splošno so indoktrinaciji in mobilizaciji fantov na Spodnjem Štajerskem in Gorenjskem posvečali precej več po- zornosti kot indoktrinaciji deklet, kar se odraža v ponudbi dejavnosti – izletov, tekmovanj itd., a tudi v hitrosti vzpostavljanja nacističnih mladin- skih organizacij samih. Bodoči vojaki, prav tako kakor moška delovna sila, niso bili samo izredno pomembni za vojno, ampak so tudi na možno upor- ništvo mladih mož gledali kot na posebej veliko nevarnost za nacistični režim. Medtem ko so bili mladinski voditelji, poslani iz Koroške in Štajerske, večinoma prepričani v svo- je kolonialno poslanstvo »vzgojiteljske elite« ter v zakonitost ali pomembnost svoje naloge, pa je pri domači mladini na okupiranih območjih (možno) pripisovanje »nemštva« pomenilo vstopnico, mladi pa so motivacijo za njeno pridobitev praviloma is- kali med pragmatizmom in oportunizmom. Zlasti izstopajo tisti mladi, ki so se kljub grozečemu od- vzemu vseh ugodnosti ob pripadnosti »narodnemu občestvu« odvrnili od nacističnega režima in se kljub že začetim karieram voditeljev Nemške mla- dine ali Mladine Koroške ljudske zveze/Hitlerjeve mladine priključili organiziranemu odporu. Za Slovenijo raziskave motivov te (majhne) skupine in premisleka o Hitlerjevi mladini in organizira- nem odporu kot o dveh konkurenčnih grupacijah v boju za mladino še nimamo, se pa obeta, da bo zlasti glede odnosa do sprememb družbenega sis- tema in oblasti po drugi svetovni vojni prinesla zanimive rezultate. Zaključek Velika množina najrazličnejših ohranjenih virov o nacistični okupaciji Slovenije, še zlasti pa obsežni fondi slovenskih arhivov o nacistični mobilizaciji mladine, omogočajo raziskovalcu, da se na primeru Slovenije dokoplje do širše uporabnih pričevanj o ideoloških temeljih nacistične ekspanzije v Evropi, kakor tudi o strategiji in praksi ohranjanja nacistič- ne oblasti na zasedenih ozemljih. V zvezi z uporabo ponemčevanja pri ohranjanju oblasti se dá izhajajoč prav s perspektive mobilizacije mladine ugotoviti, da druga svetovna vojna za Nemški rajh ni bila le osvajalna vojna, ampak tudi na Evropo usmerjen kolonialni projekt. To se kaže v vseprisotni zahtevi po ponemčenju mladine na zasedenih ozemljih, kar so enačili s »civiliziranjem«. Hkrati okupatorju nikoli ni uspelo doseči želene ravni ponemčenja in s tem povezane identifikacije spodnještajerske in gorenjske mladine z nacizmom, za kar si je prizade- vala Hitlerjeva mladina. Neodvisno od tega, kako stroge so bile sankcije ali kako privlačna, odprta ali (jezikovno) tolerantna je sčasoma postajala praksa mladinskega organiziranja, je predstava o enotni (nacionalsocialistični) »nemški« mladini v današnji Sloveniji ostajala do konca druge svetovne vojne zgolj propaganda. Iz nemščine prevedel Aleksander Žižek Viri in literatura Arhivski viri Inštitut za novejšo zgodovino (INZ): Knjižnica INZ, Mädel-Führerinnendienst der Deutschen Jugend im Steirischen Heimatbund, Februar 1944, 7. Knjižnica INZ, Wochenbefehl der Deutschen Jugend Nr. 28/42, 6. 10. 1942, 2/28. Muzej novejše zgodovine Celje: Fototeka, JP 28292, JP 28296, JP 28307, JP 28309, JP 28310, JP 28314, JP 28322, JP 28334, JP 28335, JP 28336, JP 28339, JP 28340, JP 28365, JP 28372, JP 28374. Arhiv Republike Slovenije (SI AS): SI AS 1605, 96 (f. 1096). SI AS 1611, 13/143. SI AS 1611, 13/148. SI AS 1611/3 (f. 992). VSE ZA ZGODOVINO 79 Lisbeth Matzer, »PRIPADAŠ NAM PO SVOJI KRVI« ZGODOVINA ZA VSE SI AS 1631, 87. SI AS 1631, 90. Časopisni viri „Nun laßt die Fahnen fliegen…“. Der Gauleiter spricht zu 5000 Jungen und Mädeln in Cilli, v: Tagespost, 11. 10. 1943, 4. Rauter, Martin. So arbeitet die Jugend Oberkrains, v: Kameradschaftsdienst Gebiet Kärnten, Folge 7/8/9 (1942), 3. Schick, Wilhelm. Ziel und Aufgaben des Kärntner Volksbundes, v: Mitteilungsblatt des Kärntner Volksbundes, Folge 1 (August 1941), 3–4. Tiskani viri Carstanjen, Helmut. Worum es geht, v: Untersteirischer Kalender 1942, 57–61, 59. Savodnik, Bert. Moja vojna proti Nemcem, Celje: Muzej novejše zgodovine, 2015. Schilcher, Rudolf. Deutsche Jugend – Deutschland von Morgen!, v: Untersteirischer Kalender 1942, 77–81. Literatura Ferenc, Tone. Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941–1945 (= Knjižnica NOV in POS 35), Maribor: Založba Obzorja, 1968. Kregar, Tone. „Reich računa na vas“: Organizacija Nemška mladina (Deutsche Jugend) v Celju 1941–1945, v: Aida Škoro Babić/Mateja Jeraj/Matevž Košir/Bojan Balkovec (eds.), Zgodovina otroštva. History of Childhood (= Zbirka Zgodovinskega časopisa 45), Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2012, 560–573. Matzer, Lisbeth, Herrschaftssicherung im „Grenzland“. Nationalsozialistische Jugendmobilisierung im besetzten Slowenien (= Nationalsozialistische‚ Volksgemeinschaft‘ 11), Göttingen: Schöningh 2021. Mavrič Žižek, Irena. Okupatorjevo šolstvo v ptujskem okrožju 1941–1945, v: Časopis za zgodovino in narodopisje 87=52 (2016), 63–84. Vovko, Andrej. Schulverein, v: Enciklopedija Slovenije 11 (Savs-Slovenska m), Ljubljana, Mladinska knjiga, 1997, 17. Žižek, Aleksander. Kratek oris strukture in delovanja Štajerske domovinske zveze na Celjskem v letih 1941 do 1945, v: Celjski zbornik 29 (1993), 199–274. Zusammenfassung „DEINEM BLUTE NACH GEHÖRST DU ZU UNS“ Die Hitler-Jugend als Germanisierungsinstanz in Oberkrain und der Untersteiermark Die nationalsozialistische Besatzung der Un- tersteiermark und der Oberkrain war nicht nur ein Resultat des Balkanfeldzuges der Wehrmacht, sondern stellte auch die logische Konsequenz und Realisierung von schon vor Beginn des Zweiten Weltkrieges formulierten deutschnationalen Herr- schaftsansprüchen auf ehemals habsburgisches Ter- ritorium dar. Wichtige Argumentationsgrundlage dieser besonders in den 1920er und 1930er Jahren weiterentwickelten hegemonialen Forderungen war die Vorstellung, dass die Bevölkerung dieser Gebie- te mehrheitlich „deutsch“ wäre, dies aber aufgrund der „slawischen“ „Fremdherrschaft“ vergessen hät- te. Demzufolge müssten die Menschen nur an ihr „Deutsch“-Sein erinnert werden. Ein Bekenntnis zum beziehungsweise eine Identifikation mit dem „Deutschtum“ wurde dabei als wichtiger Schritt zur Akzeptanz der NS-Herrschaft betrachtet. Die Hitler-Jugend als Institution nahm diese Argumentation zum Anlass, die Jugendmobilisie- rung in der Untersteiermark und in Oberkrain als zentrale Aufgabe der Herrschaftssicherung zu de- klarieren, da sie in ihren Suborganisationen – der Deutschen Jugend und der Kärntner Volksbund- jugend – die Germanisierung der einheimischen Jugendlichen anstrebte. So kamen zahlreiche HJ- Führer und -Führerinnen primär aus Kärnten und der Steiermark in die Besatzungszonen, um dort in der Tradition des „Grenzland“-Aktivismus der Jahrhundertwende den kolonial anmutenden und von der NS-Propaganda aufgebauschten „Zivilisie- rungsauftrag“ zu erfüllen. Zu diesem Zweck sollte die einheimische Jugend nach erfolgter Erfassung und erfolgtem Aufbau der HJ-Strukturen durch eine breite Angebotspalette – von wöchentlichen 80 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XXIX, 2022, št. 1 Treffen, Sport und Spiel über Lagerfahrten, Reisen und Wettbewerbe – für den Nationalsozialismus gewonnen werden. Im Rahmen dieser Aktivitäten sollte die Germanisierung der Jugend einerseits gefördert und andererseits aber auch gemessen werden, wobei die Definition, wer oder was als (ausreichend) „deutsch“ angesehen wurde, nicht nur höchst subjektiv, sondern auch durchwegs will- kürlich und flexibel gehandhabt wurde. Zusammen mit dem ambivalenten Umgang mit (deutschen) Sprachkompetenzen war dies jedoch charakteris- tisch für die durch die Hitler-Jugend angewandten und ausgeführten Strategien nationalsozialistischer Herrschaftssicherung im besetzten Slowenien. Die Zuschreibung „Deutsch“ durch NS-Instan- zen wie der Hitler-Jugend diente auch als Eintritts- karte in die „Volksgemeinschaft“, womit auf der einen Seite der Zugang zu Schul- und Berufsbil- dung sowie zu Ressourcen wie Lebensmitteln und Kleidung reguliert wurde. Auf der anderen Seite bot „Deutsch“-Sein auch Schutz vor Verfolgung und Vertreibung. Die Möglichkeiten, sich dem Zu- griff der NS-Jugendorganisationen zu entziehen, wurden dadurch für die jugendliche Bevölkerung kontinuierlich eingeschränkt, was – trotz des sich notgedrungenen Arrangierens – wiederum zu- mindest formal aus Sicht der NS-Propaganda als Zustimmung zum neuen Herrschaftssystem ge- wertet wurde. Schlagwörter: Hitler-Jugend, Besatzung, Ger- manisierung