8554 AA 60100200 OSREDNJA KNJIŽNICA PkiMuRSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini , _ Abb. postale I gruppo Lena 5UU lir Lelo XXXVIII. Št. 286 (11.414) TRST, sreda, 29. decembra 1982 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. NEUSPEL PRVI POSKUS POSREDOVANJA 0 CENI DELA IN OBNOVITVI DELOVNIH POGODB NA SESTANKU S SINDIKATI PRIŠLA DO IZRAZA PRVA VEČJA NESOGLASJA V FANFANIJEVI VLADI Sindikati zahtevajo preklic sklepa o podražitvi električnega toka - Confin-dustria pripravljena na pogajanja, a v bistvu brez večjega upanja v uspeh RIM — Včerajšnji dan je bil za vlado izredno težak. Minister za delo Scotti je včeraj dopoldne sprejel voditelje sindikatov, popoldne pa predstavnike industrijccv. Vtis pa je, da je sporazum o vseh gospodarskih in družbenih vprašanjih (premična lestvica, cena dela, delovne pogodbe, davki, cene) še zelo daleč. Sindikati in delodajalci so si namreč zelo narazen in njihova stališča so skorajda nezdružljiva, poleg tega pa je vlada vsaj včeraj dokazala, da še ni izdelala enotnega stališča, ki bi lahko bilo potrebno za posredniško vlogo. Minister Scotti je včeraj sindikatom in delodajalcem predlagal, na.) bi prišlo do globalnega sporazuma najkasneje do 20. januarja. Po njegovem mnenju bo mogoče stvarno govoriti o delovnih pogodbah šele potem, ko bodo «odpravljene največje normativne težave za zmanjšanje dinamike cene dela*. Vendar pa je Scotti mnenja, da bi bilo treba že sedaj določiti »načela in metode* dogovarjanja o delovnih pogodbah. Predstavniki delodajalcev, ki so se z vlado sestali v večernih urah, so izrazili načelno pripravljenost na pogajanja, predsednik Confin-dustrie Merlotu pa je dejal, da ni mnogo možnosti za uspeh teh pogajanj. Sindikati pa so že izrazili povsem negativno mnenje o včerajšnjem srečanju, predvsem zato, ker Po mnenju voditeljev CGIL - CTSL -UIL vlada ne more zahtevati, da samo drugi spoštujejo v naprej določeno najvišjo možno Stopnjo inflacije, je pa prva, ki to stopnjo prekosi s poviškom električnega toka za približno 23 odstotkov. Nesprejemljivo je. je dejal vsedržavni tajnik CGIL Trentin, da cene osnovnih potrebščin in javnih storitev prosto naraščajo, medtem ko se omeji samo naraščanje osebnih dohodkov. Vlada, je dodal Trentin, mora najprej spoštovati svoje obveznosti in šele nato lahko sebe postavlja za posrednika. Srečanje s sindikati ie bilo torej neuspešno. Vendar pa je treba zabeležiti nekaj poskusov dobre volje, zaradi katerih se bodo vlada in sindikati ponovno sestali danes dopoldne in začeli proučevati vprašanje podražitve električnega toka, kajti kaže, da bi lahko te podražitve celo prekhcali. V poznih dopoldanskih urah bo verietno tudi tiskoma konferenca sindikalne federacije. Napovedali sta jo CGIL in UIL, kasneje pa je CTSL to napoved demantirala. Verjetno sta hoteli prvi dve organizaciji ostro kritizirati vlado, CISL pa je želela najprej še eno preverjanje z gospodarskimi ministri. Skratka, danes bo tako srečanje z vlado kot tudi tiskovna konferenca. Nihče ni dvomil, da bo ta tek rea s časom zelo težka. Že takoj na začetku sestanka s sindikalisti pa je postalo jasno, kolikšne so težave, s katerimi se mora soočati vlada. Novinarjem so namreč raz tielili vsebino posega novega za kladneža ministra Gorie. Nasledil'k Ajndreatte nima dvomov: edini vzrok za naraščanje inflacije v Itah.ji so plače in je torej edina možna rešitev korenito -.-manjšanje prejemkov odvisnih delavcev, šlo je za svojevrstno pobudo, tudi glede na dejstvo, da .je bil sklicatelj sestanka neki drug minister, to je minister za delo Scotti. Morda pa je bilo to le opozoril,* Seottiju, cia nima neomejenega mandata o problemih cene dela: za njim je cela stranka. De Mitova krščanska demokracija, ki ima kot poglavitni cilj za kratkoročno obdobje redi-menzioniranje plač in predvsem vJcrie sindikata. Drugačno je bilo stališče finančnega ministra, 'socialista Forteja Na pritiske sindikata v zvezi z obdavčitvami in torej obljubami o zmanjšanju «davčrte«a «rabeža» r prihodnjem letu je Forte zagotovi), da bo vlada sprejela pred 31. decembrom odlok, s katerim bo vrnila davke, ki jih je država vnovčila v nasprotju z zagotovil' prejšnje vlade. Skratka, že v tem nrvem trenutku so opažne velike razlike /notrai vlade in nesoglasja v stali ščih med socialističnimi in demc-kristjanskimi ministri. Koliko sreče bo lahko imel v teh pogojih mi nister Scotti? Verjetno je Scotti že razumel, da tu ne gre samo za dosego sporazuma med gospodarji in sindikati, ampak za meritorno rešitev tistih vprašanj, zaradi ka terih .je padel G i ovali ni Spadolim. It. G. Sodnik Martella o zadevi «Antonov» ne daje informacij RIM — Bolgarska časnikarja, ki sta prispela v Rim, da bi intervju-jala sodnika Martello, sta ostala z dolgim nosom. Sodnik Martella, ki vodi preiskavo o udeležbi Antonova pri atentatu na papeža, ju namreč sploh ni hotel sprejeti. Tako jima ni preostalo drugo, kot da sta postavila nekaj vprašanj le odvetniku Con solu, ki zagovarja Antonova, za mnenje o vsej zadevi sta prosila na cesti tudi nekaj navadnih državljanov, za bolgarsko televizijo posnela nekaj zunanjih prizorov in nato odpotovala nazaj v Sofijo. Sodnik Martella je medtem poslal vabila pričam, ki bodo govorile v prid obtoženemu Antonovu, naj se javijo na sodišču. Zaslišal jih bo v prihodnjih dneh. Odvetnik Consolo je povedal, da je soproga Antonova, Rosica Antonova, še vedno bolana in bo lahko dopotovala v Rim šele v prvih januarskih dneh. Italijansko sodno ministrstvo pa je pojasnilo, da ni doslej prejelo, v nasprotju s poročanjem časnikarjev, nobenega formalnega vabila iz Bolgarije za sodelovanje obeh dežel pri preiskavah ozadja atentata na papeža. Predstavnik ministrstva pa je poudaril, da bo končna odločitev v zvezi s tem vabilom, če bo prispelo v Rim, sprejela italijanska vlada. VČERAJ NA TRADICIONALNIH 14, KULTURNIH DNEVIH V CELOVCU Avstrijska socialna demokracija v odnosu do koroških Slovencev Vlogo delavskega gibanja na tem področju so osvetlili avtorji več referatov • Z raziskavo med slovenskimi delavci v Trstu je sodelovala tudi Alenka Rebula-Tuta CELOVEC — Včerajšnji drugi dan 14. koroških kulturnih dnevov je bil s svojimi referati o odnosu med koroškimi Slovenci in delavskim gibanjem gotovo najbolj zanimiv del te vsakoletne kulturno - znanstvene prii-editve. Janko Pleterski iz Ljubljane, Hanns Haas iz Salzburga in Dušan Nečak iz Ljubljane so se v jutranjih urah po vrsti posvetili obdobju do leta 1920, medvojnemu času in polpretekli dobi po drugi svetovni vojni. Vsi trije referenti so v središče svojih referatov postavili stališče koroške socialne demokracije do slovenskega vprašanja. Janko Pleterski je ob tem dal a-nalitični prikaz dogajanja na Koroškem od osemdesetih let prejšnjega stoletja naprej, za katero je bilo od vsega začetka značilno, da se je slovenstvo istovetilo s konservativno klerikalno stranko, medtem ko je nemštvo v slovenskem delu dežele veljalo za napredno, posebej še po- tem, ko je spodletel poskus oblikovanja slovenskega liberalnega tabora. V teh razmerah je socialna demokracija vseskozi vztrajala pri stališču abstinence v narodnostnem vprašanju, vendar so jo Slovenci, kadar niso imeli druge alternative, kljub temu vedno podprli. Tako se je zanašala na glasove Slovencev, ne da bi zanje v narodnostnem smislu kaj storila, pri čemer je šla tudi tako daleč, da je na terenu nastopala tudi z nemško nacionalno volilno licitacijo. Hanns Haas je za medvojno obdobje, ko je bila socialna demokracija na dvojezičnem ozemlju še vedno posebej močno zasidrana (čeprav je v času vojne pristopila na stran nemškega vladajočega meščanstva) ugotovil, da se nikakor ni zavzemala za krepitev nacionalne identitete Slovencev. To se je še posebej pokazalo ob pogajanjih za kulturno avtonomijo koroških Slovencev proti koncu dvajsetih let, ker je tedaj Predstavniki vlade in sindikatov med včerajšnjim srečanjem na ministrstvu za delo (telefoto AP) ..............................■•■■■■....................■»■umni..,um,.mn....H.,>.„„11,„■■■,■»„.■.mmmi.Mmiaimi,..,mn, ...............................................................■■■<»■■■■•■•■■■■■............................................... AM SVOJIM ZADNJIM LETOŠNJEM USEDANJU Poljski sejm o težkem gospodarskem položaju Vlada in parlament o državnem proračunu za leto 1983 * Poljski tisk o zadevi Scricciofo Vlil da pripravlja nov gospodarski «paket» RIM — Vlada v teh dneh pripravlja nov «paket» ukrepov, ki naj bi začeli veljati z novim letom. Nekateri so že znani, o drugih pa se ministri šele dogovarjajo. Gre vsekakor za ukrepe, ki b. motali pomeniti za državne blagajne 15.000 milijard lir dodatnega priliva. Predsednik vlade Fanfani je v stalnem stiku z ministri gospodarskih resorjev. VARŠAVA — Zadnje letošnje zasedanje poljskega sejma je v pretežni meri posvečeno gospodarskim vprašanjem in sprejetju državne bilance za prihodnje leto. Razprava je potrdila veliko gospodarsko neravnovesje. nepravilnosti v delovanju notranjega tržišča in visoko zadolžitev ob nizki ravni industrijske proizvodnje. K temu pa je treba dodati še velik bilančni primanjkljaj in naraščajočo stopnjo inflacije, ob čemer je zelo težko uresničevati kakršnokoli «terapijo». Osnovni konkretni problem vseh razprav in posvetovanj ostaja tako problem prehrane, sledi mu pomanjkanje stanovanj, slaba preskrbljenost prebivalstva z najneobhodnejšimi industrijskimi proizvodi ter vprašanje zaščite naj-siromašnejših socialnih plasti pred učinki gospodarske krize. Na vse to skuša poljska vlada odgovoriti z gospodarskim načrtom za prihodnje leto, v katerem predvideva po-ast nacionalnega dohodka in industrijske proizvodnje ter omejevanje investicijskih vlaganj, ki bi morala ostati na letošnji ravni. V bistvu gre za protiinflacionistične ukrepe, ki utegnejo poljske notranje razmere še bolj zaostriti. Ministrski svet je včeraj ukinil nekatere resolucije in odloke vo'a-škega režima, ki so v zvezi z odločitvijo o prekinitvi vojaškega stanja. Gre za dekrete o ukinitvi sindikatov, družbenih organizacij in samoupravljanja. poleg tega pa še za odločitev o prenosu premoženja nezakonitih sindikatov, med njimi tudi Solidarnosti, na nove sindikate, ki svoje delo naslanjajo na nov sindikalni zakon. Poljski tisk pa poleg vladnih zadev izčrpno komentira tudi primer Wa!ese in njegovega ' spornega intervjuja za zahodnenevnško, revijo Bunte ter primer italijanskega sindikalista Scricciola. V prvem primeru gre za Walesove l*esede. s katerimi je trpljenje krivično raz- resničen. Kakorkoli že, Walesa se je tokrat prenaglil, ali pa se je pustil izkoristiti in si tako nakopal veliko odgovornost pred Poljaki. O primeru Scricciolo, ozimna njegovih stikih z voditelji KO$ in So Udarnosti pa v širokem komentarju piše partijsko glasilo Trybuna ludu. Italijanski sindikalist naj bi na Poljskem vršil misijo v imenu ameriške tajne službe CIA kar časopis dokazuje z različnimi stiki, ki jih je imel z ameriškimi uradnimi in diplomatskimi predstavniki v Varšavi. «Igra gospoda Scricciola je bila trojna*, pravi Trybuna ludu, cin to najbolje vedo prav ameriške ob veščevalne službe*. Zanimivo bi bilo tudi ugotoviti, če je poljskim voditeljem protisocialističnega gibanja prenesel svoje teroristične izkušnje, ki si jih je pridobil pri Rdečili bri-gadah. To ne bi bilo nič čudnega, piše glasilo poljske partije, z ozirom na dejstvo, da je bila tudi predstavnica KOR v Italiji, Marta Petruseivicz, povezana s to teroristično organizacijo. DNEVNI RED PRVA OVIRA LIBANONSKO-IZRAELSKEGA SREČANJA V Haldeju niso dosegli nobenega sporazuma Pogajanja se nadaljujejo danes v Galileji Kljub neuspehu sta «si strani sedaj bližji* • Izrael noče umakniti vseh čet iz Libanona HALDE —■ Prvi dan libanonsko izraelskih pogajanj v sedemnadstropnem hotelu -cLebanon beach* v Haldeju ni odpravil nobene od o-vir, ki so jili postavili obe strani, a se kljub temu ni končal s polomom. da je še. nekaj možnosti, uc bo naposled vendarle prišlo -do sporazuma. Delegacij obeh držav in ameriški posrednik Draper so se razšli, ne da bi jim uspelo sestaviti sprejemljivega dnevnega reda del. Dogovorili so se samo, da se bodo pogajanja nadaljevala jutri v Galileji. To izhaja tudi iz skopega ko munikeja, ki so ga izdali ob koncu srečanja, v katerem je med drv gim rečeno, da je «prišlo do izme njave mnenj in razprave glede de lovnega dokumenta in da sta si strani sedaj bližji*. Resnici na ljubo je «zgodovinska priložnost, da se reši vprašanje varnosti Izraela in suverenost Li banona*. kot .je Stepanje označil Reaganov odposlanko praper. le potrdila, da imata državi precej različne poglede glede bližnjevzhodne krize, čeprav obe želita na čimbolj- ši način vsaj za silo urediti medsebojne odnose. Združuje ju le skupni odpor do P ilestincev (Libanonci nočejo, da bi njihovo ozemlje postalo izhodišče za sovražno dejavnost proti Izraelu), a to je pravzaprav tudi vse. čeprav je vodja izraelske delegacije David Kimche. generalni direktor telavivskega zunanjega ministrstva, slovesno izjavil, da njegova država enima ozemeljskih za htev nad Libanonom*, Izrael še naprej vztraja pri zahtevi, da ohrani nekaj svojih čet v južnem Liba nonu, da bi zajamčil varnost svojih meja. Prav tako se Haronova vojska ne bo umaknila iz sosednje države, dokler je ne bodo zapustili vsi palestinski gverilci in sirski vojaki, še najbolj pa si Beginova vlada želi popolne normalizacije odnosov z arah,sivim Libanonom. Le na ta način bi namreč lahko izraelski premier dokazal, da je bil vojaški poseg, imenovan »Mir v Galileji*, zares uspešen, ne pa porazen. kot mu to očita notranja o-pozicija, ki se sklicuje na ogromne V KOMISIJI ZA MEDNARODNE ODNOSE PRI SZDL HRVAŠKE Izčrpna razprava o odnosih med Jugoslavijo in Italijo V razpravi je sodeloval tudi generalni konzul SFRJ v Trstu Drago Mirošič - Ostra ocena avstrijske televizijske oddaje o Hrvaški ZAGREB — Na seji sekcije re publiške konference SZDL Hrvaške za mednarodne odnose in sodelovanje je potekala izčrpna razprava o odnosu med Jugoslavijo in Italijo, ti^rtroljenjem^PoljakOT^kfd™«) Programski usmeritvi sodelovanja z izseljenci ter o nekaterih oblikah Nemcem hvaležni za njihovo pomoč, Po mnenju agencije PAP. je Wa-lesa s tem oskrunil spomin na mi liione poljskih žrtev nacističnega divjanja, za nekaj bornih paketov iz tujine. Walesa je sicer zanikal, da bi nemški reviji dal kakršnekoli izjavo, vendar ie namestnik direktorja revija Bunte navedel priče, ki lahko jamčijo, da je intervju informativno propagandne dejavnosti, ki v zadnjem času poteka proti Jugoslaviji v posameznih evropskih državah. V razpravi o sodelovanju med Jugoslavijo in Italijo je sodeloval tudi generalni konzul Jugoslavije v Trstu Drago Mirošič, ki je bil včeraj s konzulom Marjanom Bankom PRVI REZULTATI PREISKAVE V ZRN Skupne korenine serije atentatov STUTTGART — Prvi rezultati preiskave kažejo na povezanost ponedeljkovega terorističnega napada na poslovalnico Jugotursa v Stuttgartu in serije podobnih dejanj na predstavništva ter državljane Jugoslavije v zadnjem letu dni v okolici glavnega mesta dežele Baden -Wurttemberg. To je generalnemu konzulu Franku Dimitrijeviču včeraj sporočil pomočnik deželnega ministra za notranje zadeve Paul Bi-ble. Cilj serije protijugoslovanskih ak- cij, ki so jih izvedli proustaški skrajneži, je očitno povzročiti nemire in negotovost med jugoslovanskimi državljani, ki so na začasnem delu v tej deželi in jih je preko 180 tisoč. Dimitrijevič je od Bibleja zahteval odločno preiskavo, odkritje storilcev in kaznovanje. Izrazil je tudi ogorčenost Jugoslovanov in zah-teval odločne ukrepe za preprečitev podobnih izpadov. Doslej so namreč našli samo storilca dveh terorističnih napadov ki pa jih je bilo v zadnjih letih veliko več. na delovnem obisku v Socialistični republiki Hrvatski. Mirošič je zlasti dal poudarek celovitemu uresničevanju osimskih sporazumov. V razpravi o nekaterih oblikah in fermativno-propagandne dejavnosti proti Jugoslaviji so zelo kritično spregovorili o nedavni oddaji 0 jjr_ vaški na avstrijski, televiziji. Predsednik repubLiškega komiteja za informiranje Nikola Ban je rekel, da to ni dobronamerna oddaja. ^Oddaja grobo žali hrvaški narod in njegovo dostojanstvo, žali Jugoslavijo v celoti in poziva k mednacionalnemu sovraštvu,* je rekel Ban. «Avtor te oddaje ni samo pre kršil novinarskega kodeksa ampak se je obnašal skrajno nečloveško, saj je zlorabil naše gostoljubje,^ pripravljenost za sodelovanje, našo i-skrenost in odprtost do vsega sveta. To kar je naredil,* je še poudaril Ban, «je v nasprotju s helsinškimi sklepi o sodelovanju na področju informiranja in pravi primer cr ne propagande. V tej oddaji m ničesar takega, kar so razglašali avtorji — ne pozitivno, ne pošteno. Naša država je odprta do vseh tujih novinarjev, ki želijo objektivno, resnično in pošteno obveščati svojo javnost o tistem, kar so videli, shsali in doživeli, vključno o' problemih, za katere iščemo prave rešitve. Menimo pa, da nismo dolžni biti enako gostoljubni do tistih, ki so pripravljeni to gostoljubje zlorabljati m ga izkoriščati za rušilno obnašar>Je’ ki prestopa meje dovoljenega. Obnašanje in postopki takili novinarjev ne prispevajo k razvijanju dobrih so sedskih odnosov.* , Konzul Drago Mirošič se je mea svojim obiskom v Zagrebu včeraj pogovarjal o razširitvi vsestranskega vzjemno-koristnega sodelovanja Hrvatske z obmejnimi in italijanskimi deželami tudi v saboru Socialistične republike Hrvatske, v izvršnem svetu, v centralnem komiteju Zveze komunistov Hrvatske in v republiški konferenci SZDL Kr-vatske. Generalnega konzula ;ia med drugim sprejela tudi Josip Vrhovec, član predsedstva centralnega komiteja Zveze komunistov Hrvatske, in Jaška Petrič, član predsedstva Socialistične republike Hrvatske. stroške in človeške žrtve, ki jih je zahtevala invazija. Mnogo manj »ambiciozni* pa so v Bejrutu. Libanonski voditelji so potrdili, da se pogajajo predvsem za takojšen umik izraelskih čet, j>ri čemer pomenljivo poudarjajo libanonsko tivrsčenost V okvir arab-skin držav, kar jim preprečuje, da bi se pridružili krogu podpisnic campdavidskih sporazumov. O normalizaciji odnosov z Izraelom (odprla meja, turistično in trgovsko sodelovanje, vzpostavitev zvez itd.) za sedaj torej sploh ni govora, čeprav »želi Libanon živeti v miru, svobodi in neodvisnosti, brez sovražnosti do nikogar, v skladu s svojo tradicijo*. O pogajanjih v Haldeju je svoje mnenje izrazila tudi sovjetska tiskovna agencija TASS. Označila jih je za »ponoven poskus ZDA, ki so sokrivec izraelske agresije in soodgovorne za genocid Libanoncev in Palestincev, da bi campdavid-ske sporazume izvlekle iz slepe u-lice, v katero so zabredli*. Avstrijski krncler Bruno Kreisky pa je medtem potrdil, da je na Dunaju prišlo do stikov med Izraelom in Arafatovo PLO v zvezi z izmenjavo vojnih ujetnikov. Šlo naj bi za izpustitev osem izraelskih vojakov v zameno za 5400 palestinskih borcev, ki so zaprti v koncentracijskem taborišču Ansar v južnem Libanonu. Kreiskv je dejal, da je do prvega uradnega stika med Izraelom in PLO prišlo pred nekaj tedni, sam pa je «iz človečanskih razlogov*, na povabilo svojcev izrael-. skih ujetnikov, prevzel vlogo posred-1 nika. Kanclerjevo trditev je potrdil tudi dunajski predstavnik PLO Fran-gi. ki pa je poudaril, da so pogajanja še v teku izraelska delegacija pa ne »zastopa Beginove vlade*. Delegacija iz SFRJ na obisku v Iraku BAGDAD — Namestnik jugoslovanskega sekretarja za zunanje zadeve Mirko Ostojič je včeraj v Bag dadu izročil osebno poslanico predsednika predsedstva Jugoslavije Petra Stamboliča iraškemu predsedniku Huseinu. Poslanica se nanaša na nekatera vprašanja s področja uspešnega sodelovanja med Jugoslavijo m Irakom. Husein se je z Ostojičem pogovarjal o medsebojnih odnosih in mednarodnem sodelovanju obeh držav, še posebej v okviru gibanja neuvrščenih. Med izmenjavo mnenj sta zelo pozitivno ocenila odnose in sodelovanje. Izmenjala sta tudi mnenja o bližnji vrhunski konferenci neuvrščenih držav, ki bo prihodnje le to v Nifew Deliiiju. PARIZ — Včeraj so v Parizu številni predstavniki kulturnega in političnega življenja spremili k zadnji poti pesnika Louisa Aragona, ki je umrl v nedeljo. Po žaiii svečanosti na sedežu komunistične partije Francije je ob odprtem grobu orisal lik Aragona ministrski predsednik Pierre Mauroy. CIUDAD MEXICO — Več demonstrantov in sedem policistov je bilo ranjenih v srditem obračunavanju policijskih sil s kmeti, nedaleč od mehiške prestolnice. Policija je namreč hotela s silo izgnati kmete, ki so zasedli občinsko poslopje v znak protesta proti sklepu oblasti, da bodo odkupile njihovo, zemljo po smešno nizki ceni, da bi na njej zgradile novo stanovanjsko naselje. meščansko in nemško nacionaLno politično gibanje ogrozilo ne samo slovensko narodno skupnost, temveč predvsem tudi st cialdemokratske pozicije. V zvezi s kulturno avtonomijo. ki so jo Slovenci odklanjali, se je socialna demokracija zavzela za tako rešitev slovenskega vprašanja, ki bi eliminirala najbolj skrajne oblike protimanjšinske politike, ne da bi se spremenile razmere, ki so pogojevale stalno raznarodovanje Slovencev, saj je to zn socialne demokrate pomenilo nekakšen naraven pojav. Te značilnosti socialdemokratske politike prav gotovo veljajo tudi še za današnjo politiko socialistov na Koroškem. Za to politiko v povojnem r'asu, ko so socialisti vseskozi vladajoča stranka na Koroškem, je Dušan Nečak ugotovil, da je v njenem središču skrb za oblast kot najmočnejša moralnopolitična komponenta. Popoldne je Alenka Rebula-Tuta predstavila svojo raziskavo med slovenskimi delavci v Trstu, medtem ko je Robert Minnich, štipendist u-niverze v Bergnu na Norveškem, ospredje svojega referata postavil svoje vtise o družbeni identiteti v Ukvah, v Kanalski dolini. Teodor Domej je v svojem temeljitem zgodovinskem prikazu ustanovnega obdobja kulturno prosvetnega delovanja med Slovenci na Koroškem ponazoril, kako so koroški Slovenci z neugodnih štartnih pozicij pri vživljanju v nove družbene odnose prejšnjega stoletja razvijali svojo društveno dejavnost. Za prvim popoldanskim referatom pa sta predstavnika obeh kulturnih organizacij, Slovenske prosvetne zveze in Krščanske kulturne zveze, govorila o načrtih iti ciljih svojih organizacij. Medtem ko se je Janko Zerzer (KKZ) osredotočil na konkretne projekte svoje organizacije, kjer je še posebej izpostavil zbiranje nerodnega blaga koroških Slovencev in se ustavil tudi pri kulturnih dneh »amih, je Janko Mali* (SPZ) problematiziral celoten kompleks kulturnega pojmovanja in delovanja med Slovenci na Koroškem. Pri tem je opozoril na nevarnost folklorizacije slovenske kulture in se v daljšem posegu posvetil problemu enotnosti med obema slovenskima kulturnima organizacijama, kjer se je postavil proti monopoliziranju kulture ter se zavzel za bojevito sožitje in stalno konfrontacijo idej. Zvečer so bivši pregnanci in partizani ob 40. obletnici pregnanstva in upora govorili o svojem križevem potu po nemških taboriških oz. o borbi proti nacističnemu okupatorju, ki je bil na Koroškem tudi neposredna posledica pregona koroških Slovencev. (Sindok) Hotel nl^ebanon beach* v Haldeju je bil včeiaj prizorišče Hbanonsku-izraelskih pogovorov (telefoto AP) •IIMIIIIIliiiiiiiiiiiuiiiillllllllllllllHItllllllllllllllliiiiiiiiiiiiiinHIIIlilllllliailllllllllllllllimHIMIIIIIHIIIIIIIlUllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIMIIIllllimauilumnillllMIIIIIIIIIIimUlUlMllltlllllllliillKiB MOSKVA NAJ BI KRŠILA TIHI DOGOVOR MED BREŽNJEVOM IN CARTERJEM Nova sovjetska raketa buri Američane Sovjeti so zadovoljni zaradi Reaganovih težav z raketo MX WASHINGTON — V krogih Pentagona se je razširila vest, da bodo Sovjeti v kratkem preizkusili novo raketo na trdo gorivo z medcelinskim dometom. Preizkus naj bi opravili 11 a področju Plesecka, kakih tisoč km seve-ro - vzhodno od Moskve. Ameriška informativna služba sicer ni mogla natančno ugoto viti kakšen bo domet nove rakete, toda v NVashingtonu kljub temu ogorčeno ugotavljajo, da bo ta preizkus predstavljal hudo kršitev dogovorov v okviru SALT-2. Čeprav tam niso podpisali nobene tozadevne pogodbe, pa ,?e. ^ndaile vse doslej veljal tihi dogovor, da lahko vsaka stran preizkuša le po eno rake- to takih dimenzij. Ker so pa Sovjeti 26. oktobra že preizkusili neko drugo medcelinsko raketo jih zdaj Američani obdolžujejo kršitve dogovora, ki je bil rezultat srečanja med Brežnjevom in nekdanjim ameriškim predsednikom Carterjem. Vsekakor pa prihajajo obtožbe tudi v o-bratni meri. Sovjeti namreč trdijo, da »Američani napenjajo vse svoje sile, da bi pospešili svoje raketne načrte v Evropi, kar bi vsekakor blokiralo pogajanja v Ženevi*. Po drugi strani pa v Moskvi ne skrivajo zadovoljstva zaradi »značilnih* težav v ameriškem kongresu, glede načrta predsednika Rea- gana za izdelavo novih raket MX. Prav te težave naj bi dokazovale, da se v Ameriki vendarle vedno bolj uveljavljajo »realistične in miroljubne težnje*. Ob vsem tem je zelo zanimiv tudi članek v New York Timesu, ki sta ga podpisala bivši ameriški zunanji minister Vanče in član državnega odbora za varnost Hunt. Avtorja ugotavljata v članku, da nobena od obeh držav ne more ustvariti jedrske prednosti brez tveganja, da izzove napad, ki bi povzročil popolno medsebojno uničenje. Obe velesili bi morali zato nujno ubrati pot pogajanj, ki lahko edina privedejo do razoroževanja. HA VČERAJŠNJEM SREČANJU S PREDSTAVNIKI TISKA Predsednik deželnega sveta F-JR Mario Colli podai pregled delovanja skupščine v tem letu V ponedeljek, 31. januarja prihodnjega leta, bo minilo dvajset let, odkar je stopil v veljavo statut naše avtonomne dežele: ob tej priložnosti bo skupščina imela svečano sejo • Iskrena voščila vsemu prebivalstvu Predsednik deželnega sveta Fur-, nje deželnega sveta in njegovega | Če naj sedaj pobliže pogledamo lanije - Julijske krajine Mario Colli je včeraj na srečanju s predstavniki tiska in drugih sredstev množičnega želni sveti v državi s skupnim napo- i' predsedstva v širši, vsedržavni o-iikvir, v sklopu katerega si vsi de obveščanje podal pregled delovanja škupščine in njenih organov v zadnjem letu. Srečanja z novinarji so se poleg Collija udeležili tudi drugi čiani predsedstva deželnega sveta. Ko se je predsednik Colli podrob noje zaustavil ob statističnih podatkih o delovanju skupščine je med drugim podčrtal, da so le ti odraz obširnega dela, ki je bilo opravljeno v zadnjem letu ter obenem poudaril doprinos komisij tako v pripravljalni fazi raznih zakonskih ukrepov, kot pri povezovanju med deželnim zakonodajalcem in kompleksno stvarnostjo Furlanije - Julijske krajine. Potem ko je govoril o pomembni vlogi deželnega sveta, se je predsednik Colli zaustavil ob obvezah, perspektivah in predlogih za utrditev njegove vloge nadzornika, u-smerjevalca in zakonodajnega organa, ki so značilne in specifične karakteristike skupščine. V nadaljevanju svojega poročila je predsednik Colli postavil delova- rom prizadevajo za dokončno uresničitev splošne reforme države, katere temeljne točke so prav dežele in krajevne avtonomije. Predsednik Colli se je nato zaustavil ob statutu naše avtonomne dežele ter ob tej priložnosti naznanil, da se bo deželni svet sestal na izredni seji v ponedeljek, 31. januarja; tega dne bo namreč poteklo dvajset let. odkar je bil v Uradnem vestniku objavljen (in s tem stopil v veljavo) statut naše dežele. Na tej svečani seji bo uvodno poročilo imel prof. Livio Paladin, ki je sedaj sodnik ustavnega sodišča. Ob zaključku srečanja je predsednik deželnega sveta F-JK Colli potom tiska izrazil vsemu prebivalstvu iz dežele, še posebej pa izseljencem v tujini, najiskrenejša voščila za nastopajoče leto 1983 z željo, da bi se vloga naše dežele še utrdila za nadaljnji razvoj odnosov prijateljstva in sodelovanja z bližnjimi deželami in narodi. delovanje deželnega sveta in njegovih organov v iztekajočem se letu bomo dobili naslednjo sliko: v deželnem svetu je bilo letos predloženih 116 zakonskih osnutkov, od katerih jih je 91 predložil odbor. 25 pa razne svetovalske skupine v skupščini. Poleg teh so bili predloženi tudi trije osnutki državnega zakona. Deželni svet se je letos sestal 85 krat in odobril 95 zakonsk h osnutkov, od katerih jih je 92 predstavil deželni odbor, tri pa skupščina. Skupščina je nadalje v tem letu ponovno proučila 22 zakonskih osnutkov, ki jih je vlada zavrnila, od teh je ponovno odobrila 21 osnutkov. Predloženi sta bili dve peticiji, predstavljenih resolucij pa je bilo kar 19; skupščina je razpravljala o 18 in jih pet zavrnila. Svetovalske skupine so vložile 162 interpelacij, 217 vprašanj z zahtevo po ustnem odgovoru in 63 vprašanj z zahtevo po pismenem odgovoru. Pristojni odborniki so odgovorili na 106 interpelacij in na 142 vprašanj z zahtevo po ustnem in 32 po pismenem odgovoru. Prva svetovalska komisija se je sestala 44-krat druga 22-krat, tretja 17-krat, četrta 21-krat, peta 41-krat, šesta 12-krat in sedma 15-krat. Posebna komisija, ki proučuje vprašanja, ki so povezana z obnovo Furlanije se je v letošnjem letu sestala 22-krat, posebna komisija za proučevanje vprašanj, ki so povezana z izvajanjem osimskih sporazumov pa se je sestala 6 krat. Ob zaključku tega pregleda naj še dodamo, da se je predsedstvo skupščine letos sestalo 16-krat, načelniki svetovalskih skupin so vsega skupaj zasedali 14-krat, odbor za imenovanja pa se je sestal 4-krat. S SEJI DCICINCCA ODBORA Deželni predlogi za načrtovanje večletnih urbanističnih posegov Srečanje predsednika deželnega sveta Collija z novinarji Sporočilo absolventom filozofske fakultete Filozofska fakulteta naše univerze sporoča, da se absolventi akademskega leta 1981/82 (vključno z izrednim izpitom v -'o\u februarja 1983) lahko prosto udeležijo vseh natečajev in habilitacijskih izpitov za pouk na srednji šoli. Poznejši absolventi se bodo morali ravnati po ministrskih predpisih, 'ki šo na ogledu- na fakulteti. Deželni odbor je na predlog od bornika Biasuttija sprejel prvi o-snutek ukrepov, ki bodo uravnavali z večletnem načrtom urbani stične in gradbene spremembe na teritoriju. Vsedržavni zakon št. 10 iz leta 1977 je namreč prinesel nekatere bistvene spremembe pri izdelavi urbanističnih načrtov Namesto načrtov, ki so usmerjena v nedogleden čas. imajo sedaj občine možnost, pa postopoma u-resničujejo svoje urbanistične posege. Istočasno dale zakon deželam možnost, da izdelajo večletne pro grame. Tu se seveda zastavlja vprašanje odnosov med občinami in deželo, oziroma med deželnim urbanističnim načrtom in občin skimi načrti. V tem smislu je deželni odbor sestavil lestvico vseh tistih občin, ki mora,jo zaradi svojih specifičnosti pripraviti lastne večletne programe, pred tem pa se bodo morale občine uskladiti z deželnim načrtom. V tržaški pokrajini bodo morale pripraviti večletne urbanistične programe naslednje občine: Devin - Nabrežina, Zgonik, Repen Milje in Dolina. Deželni odbor .je poleg tega predlagal kriterije, na podlagi katerih bi ugotovili potrebe po novih stanovanjskih gradnjah. Omenjene kriterije naj bi občine upoštevale pri izdelavi lastnih programov. Prosta mesta v staležih obrambnega ministrstva Deželni sindikat CISL, oddelek za državne nameščence, obvešča, da je v prilogi uradnega vestnika štev. 348 z dne 20. decembra 1982 objavljena vrsta natečajev za zasedbo 401 uradniškega mesta v staležih obrambnega ministrstva. Prošnje je treba vložiti do 18. januarja 1983. Podrobnejše informacije na sedežu sindikata na Trgu Liberta štev. 6 ali po telefonu štev. 410-909 - 413-354. • Občinska uprava je včeraj oddala skupini tvrdk naročila za dobavo delovnih oblačil za občinske uslužbence. Vrednost oddanih naročil se suka na višini 976 milijonov lir. Spet nesreča na obalni cesti Odsek obalne ceste pri Tendi ros-si je bil včeraj popoldne spet prizorišče prometne nesreče, v kateri jo je skupil 16-letni Riccardo Pe-tronio iz Ul. Fornace 3. Mladenič se je peljal na svoji vespi 50 proti Trstu, ko je iz še nepojasnjenih razlogov izgubil nadzorstvo nad vozilom in zletel po cestišču. Udaril se je v obraz, zlomil spodnjo čeljust in si prebil nekaj zob. Sprejeli so ga na nevrološkem oddelku glavne bolnišnice s prognozo okrevanja v 30 dneh. Pričeli so restavrirati zanimivo cerkev na Pečah nMiiiiMiiMiiiiiimiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiifniiiifiMiHiiinMiiiiiiitmHitiiimiiiiioufiMiiiiitiHiiiiiiiitiimfimHiMiiiniiutiiiiiiiiiitniiiniiiiiiMiimHiiiiiiiiiiiiiiimn KRIZA V TRŽAŠKI INDUSTRIJI NE POPUŠČA Z novim letom 50 delavcev «VM» v dopolnilni blagajni Tovarni zmanjkuje naročil - Čistilnica «Aquila» mora redno nadaljevati s proizvodnjo Še pred časom je bilo na našem območju razširjeno splošno mnenje, da se tukajšnja tovarna dieslovih motorjev VM uvršča med redke aktivne obrate na Tržaškem in ne samo na Tržaškem, :.aj ima druž ba VM, ki pripada državnemu hol dingu Finmeccanica. še en obrat v kraju Cento. Nedavno tega pa so se začele širiti govorice da Dolo /aj tržaške tovarne le m tako rožnat in da se že čutijo prve težave zaradi zmanjšanih prodaj tekoče proizvodnje. Da se je položaj v zadnjem „čpsu krepko spremenil, je razvidno iz namove.jšc vesti, da bo vodstvo, tržaškega obrata v pone Drevi zasedanje pokrajinskega sveta Drevi ob 18.30 se bo na sklepnem zasedanju v tem letu sestal tržaški pokrajinski svet, ki ima na dnevnem redu vrsto sklepov upravnega značaja. Skupščina bi morala med drugim tudi izvoliti posebno komisijo za slovenske šole, predsednik Clarici pa bo odgovarjal na številne interpelacije, ki so mu jih v zadnjem času naslovili svetovalci. Obnova koncesije za uporabo javnega prodajnega prostora . Tržaška občina opozarja stojni-čarje in druge najemnike javnega prostora, namenjenega prodajnim poslom, da morajo zaprositi za podaljšanje oziroma obnovo ustrezne koncesije najpozneje do 31. decem-bra. V prošnji morajo navesti osebne podatke in davčno številko, lokacijo prodajnega prostora in njegovo razsežnost. Zaprosijo lahko tudi za 50-odstotno znižanje takse za izkoriščanje javnega prostora. Silvestrovanje: eni v domačo gostilno drugi v Pariz ali na Sejšelsko otočje Pristojni urad tržaške občine je s posebno uredbo določil, da bodo brivci in frizerke pojutrišnjem, zadnjega dne v letu, vrteli škarje in vihteli glavnike neprekinjeno od osmih zjutraj pa do dveh popoldne. To pomeni, da se bodo potlej lahko brezskrbno lotili mrzličnih priprav na silvestrovanje, hkrati pa tudi, da v petkovih popoldanskih urah ne bo pardona za tistega ali tisto, ki si nista utegnila pravočasno prikrajšati ali kako drugače očediti lasišča za svečan zasuk v novo leto. Sicer pa: v eni sami noči se človek menda ne bo spremenil, pa naj bo kakor koli počesan ali razčesan če ti je vest kosmata, ti niti britvica pomagala ne bo. Toda poglejmo, kako nameravajo ljudje v naših krajih prebiti Silvestrovo noč. Ko smo včeraj pisali o tem, kako so preživeli Tržačani in okoličani božič, smo naglasili, da si niso nikakor zategnili pasu, so pa vendarle bolj pazili na denarce kot prej- .........................................■<■>■■ Namestnik državnega pravdnika dr. Drigani se je vrnil v Trst Nadaljevanje preiskave o aferi Calvi-Vittor V Milanu se je tržaški sodnik sestal s sodnikoma, ki raziskujeta ozadje Calvijevega bega v London Silvana Vittorja, tržaškega tiho tapca, ki je vpleten v afero Calvi, so aretirali v sredo. 22. decembra, ir. ne na božično vigilijo, kot je bilo prvotno sporočeno. Preisko valci so naknadno obvestili sredstva javnega obveščanja, da bi imeli teko še nekaj dni časa za preverjanje nekaterih dokumentov in za nadaljevanje zapletene pre iskave. Vse doslej pa ni še znano, kakšne obtožbe bremenijo Vittor ja. Namestnik državnega pravd ‘nika dr. Drigani, ki sledi tržaški smeri preiskave, je sicer priznal, da .je izdal proti Vittor ju nov zaporni nalog in da torej ni prekli cal ukrepa o izpustitvi tihotapca na začasno svobodo, ki so ga podpisali rimski sodniki, ni pa hotel povedati česa dolži Vittorja v no vem zapornem nalogu. Iz vesti, ki so pronicnile iz sod mjskih krogov, kaže. da je trža ška smer preiskave v tesni povezavi s preiskavam: milanskih sodnikov. Dr. Drigani se je namreč po božiču zadržal dva dni v Milanu, kjer se je srečal s sodnikoma, ki raziskujeta ozadje Calvije v«ga bega v London. Popoldne si je namestnik državnega pravdnika ogledal na tržaškem sedežu RAl filmski posnetek, ki zadeva afero Calvi - Carboni - Pellican- - Vittor, iz katerega naj bi izluščil nove e-lemente, ki bi mu znali služiti pri nadaljevanju preiskave. Zaradi preiskovalne tajnosti tudi o teh elementih ni bilo mogoče sinoči zvedeti ničesar. Mladi izseljenci na obisku v deželi Štirideset mladincev, sinov izseljencev iz naše dežele, ki se trenutno nahajajo v Južni Afriki (v mestih Durbans, Johannesburgh in Cape-town), se bo od jutri dalje mudilo v Furlaniji - Julijski krajini, kjer se bodo zadržali do 25. januarja. Gre za pobudo, ki jo je sprejela videmska pokrajinska uprava in finančno podprla dežela na osnovi zakona 51/80. V prejšnjih letih so se na osnovi določil tega zakona v naši deželi mudili mladinci izseljeniških družin iz Kanade, Avstralije in Argentine. šnja leta. Podobno bo, kot kaže, tudi ra silvestrovanje. Kdor nima kaj prida v žepu, bo 1982 letnemu starčku izrekel slovo kar v družinskem ali širšem prijateljskem krogu doma ali v gostilni: navada je pač, da številni gostilničarji pripravijo stalnim gostom, ki se nimajo kam drugam deti, preprosto, vendar o-kusno večerjo, ki jo potem, opolnoči, zalijejo s penino in si še malo nabrusijo pete ob kakšni poskočni. Drugi spet si bodo privoščili kaj zahtevnejšega: na primer tvegliom v znani restavraciji, za katerega bodo seveda morali odšteti težke denarje. V pivovarni Dreher bo večerja stala posameznika 80.000 lir, seveda brez pijače, toda drugje bodo cene še mnogo bolj zasoljene, dosegle in prekosile bodo 100.000 lir. K temu gre prišteti primerno oblačilo, ki zlasti za žensko ne more biti eno in isto vsako leto, nazadnje pa ostane suh. Mnogi bodo novo leto dočakali v okoliški restavraciji: Pri studencu v Dolini pripravljajo gostom vabljivo mešanico pečenke in divjačine pa še marsikaj drugega tudi. Pri Marinelli si bo gost za 60.000 lir privoščil najbolj izbrane ribje specialitete. In tako naprej. Gostišča so v glavnem razprodala že vse mize in le sreči se boš lahko zahvalil če boš tu pa tam najdel še kaj prostega. Tisti, ki so jim denarnice že bolj zajetne, bodo silvestrovanje odpra vili izven meja naše pokrajine. Eni bliže, drugi dlje. Agencija Aurora je na primer oskrbela 100 ljudem Silvestrovo v zagrebškem hotelu In-terContinental, 50 osebam na Lošinju, 60 veseljakom na Bledu in na-daljn:im 50 ljubiteljem prešernosti v Celju. Posameznikom pa je pri pravila silvestrovsko veselico v Palmi de Mallorca, kamor bodo odleteli iz Milana. Tjakaj je bil prvotno načrtovan tudi skupinski let v režiji Inexa, je pa zaradi jugoslovanskih gospodarsko-omejevalnih u-krepov odpadel. Aurori tudi ni u-spelo izpeljati podobnega izleta na Kanarsko otočje, to pot zaradi pomanjkanja hotelskih ležišč. Drugi pojdejo dlje, smo dejali poprej. Uslužbenka potovalnega urada CIT nas je po telefonu prijazno poprosila, naj bodimo kratki, tolikšna je bila pač gneča pred njenim pultom, še predno smo ji obrazložili, kaj pravzaprav želimo vedeti, nam je takole stresla iz rokava: *Ljudje nočejo varčevati, štednji z denarjem ne zaupajo, zabavati se hočejo. Kam so namenjeni? Na vse konce sveta: Bližnji in Daljni vzhod, Maldivi, Sejšelsko otočje in tako dalje. Pa še: Budimpešta, Dunaj, Pariz. In seveda hribi in gore, doma ali na tujem, ne glede na ceno.* Tudi slovenske planine vabijo in naša zelena Slovenija nasploh, tokrat še bolj malo zasnežena: pa bo že. Od Portoroža do Bovca, od Ljubljane do Bleda, od Postojne do Celja, Maribora in Pomurja, vsepovsod pripravljajo silvestrovanja, združena — kjer je to mogoče — s paketi za izkoriščanje zimskošportnih naprav. Cene silvestrovanja gredo nekje od 809 (pa tudi manj) do 1.000 ali 1.800 novih dinarjev po osebi. Pa srečno! (dg) • Tržaška občina je uredila potujočo fotografsko razstavo o delovanju »poletnih centrov* za priletne občane. Razstava bo na ogled pri vseh rajonskih svetih, in sicer najprej v prostorih sveta za Novo mesto - Novo mitnico od 31. decembra do 15. januarja in nato v prostorih sveta za Staro mitnico od 17. do 31. januarja. del.jek, 3. januarja 1983, vpisalo •. dopolnilno blagajno 50 izmed 520 zaposlenih delavcev Vodstvo tovarne .je v tej zvezi poudarilo, da .je omenjeni ukrep postal nujen zaradi nepričakovane ga zmanjšanja naročil, zlasti kar GLEDE RAZLASTITEV Predstavniki KZ in NZ danes v Križu Razlaščenci iz križa! ih Na brežine so v prejšnjih dneh prijemali ponudbe o ;yišini odškodnine za razlaščeno zemljo, "Pch nudbo lahko sprejmejo le pismeno, in sicer tako, da podpišejo originalni obrazec ponudbe in g. nato pošljejo na sedež podjetja ANAS v Trstu; priložiti pa morajo tudi nekatere dokumente. Ker so pogoji posameznih razlaščencev povsem različni, je tudi dokumentacija, ki jo morajo priložiti drugačna od primera do primera. Zaiadi tega so se predstavniki Kmečke zveze in konzorcija Naša zemlja včeraj mudili v Nabrežini, kjer so bili na razpolago prizadetim za vsa pojasnila. Danes pa bodo na razpolago razlaščencem iz Križa; mudili se bodo v Kulturnem domu A. Sirk (na sedežu zadruge Kriški breg) od 9. do 12. ure ter od 15.00 do 17.30. zadeva odjemalce v tujini. Tovar na VM proizvaja kot rečeno riies love motorje z močjo od 80 do 500 KM. elektrogeneratorje in motorne črpalke ter je še pred kratkim večji del produkcije izvažala na ra zna tuja tržišča. Sedaj pa se naglo izteka večje naročilo motornih črpalk za Kubo, — črpalke bodo služile za namakanje obsežnih plan taž sladkornega trsa — zaradi močne zadolženosti Kube z zunanjim svetom (računajo, da znašajo nje ni dolgovi danes okrog 1! milijard dolarjev), pa ni mogoče, pričakovati, da bi temu naročilo sledila še druga. Pogajanja za večje na ročilo motornih črpalk za Alžirijo pa so obtičala zaradi zapletljajev okrog gradnje alžirskega plinovoda oziroma okrog sporazuma o dobavah zemeljskega plina Italiji. In končno preti resna nevarnost da bo družbo VM prehitela pri večjem naročilu dieslovih motorjev in mn tornih Črpalk sffafti Združenih ameriških držav zahodnonemška družba Deutz. Medtem pa se v skladiščih tovarne kopičijo nepro dani stroji, katerih vrednost je po zadnjih cenitvah že presegla 3 mi lijarde lir. Odtod sklop vodstva to varne, da z nastopom novega leta izključi iz proizvodnje prvi kontingent zaposlenega delavstva. Včerajšnja sindikalna kronika be leži še srečan je med pokra 'inskim tajnikom sindikata CISL Tersar jem in deželnim odbornikom za načrtovanje in proračun Colo.nijem. Na sestanku je Tersar orisal položaj v petrolejski čistilnici «Aqui-ta» in poudaril stališče enotne sin dikalne zveze, da .je treba napeti vse sile, da bo obrat še naprej ostal aktivna proizvodna enota in da ne bo spremenjen v enostavno skladišče surove nafte in njenih derivatov, kar naj hi bilo v na Črtih lastnika, francosne družba »Total*. Tersar je nadaije poudaril pričakovanje enotne sindikalne zveze, da bo deželna uprava pra vilno ocenila vlogo žaveljske čistilnice v okviru deželnega energetskega načrta. Odbornik Coloni je zagotovil, da se bo deželna uprava zavzela za to, da ostane proiz vodnost čistilnice neokrnjena ter dodal, da bo podrobneje obravnaval to specifično vprašanje na »energetski konferenci Furlanije Julijske krajine*, ki bo v dneh 29. in 30. januarja 1983 v našem mestu miiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiifiiiMiiiiuir HiHHiiiiiiiiiiniiiHnHHiiiiiiiMiHfiiiiifiitiiiiiiiiuiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiniiiimtiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiifiiiiMiiiniiiiHiiiiiiiiii OBŠLA GA JE NENADNA SLABOST Mlad potapljač kara biajerjev utonil v bazenu Bruno Bianchi i Sergio Tessari Mlad karabinjer je včeraj popoldne utonil v tržaškem občinskem bazenu Bruno Bianchi Nesreča se je pripetila približno ob 15. uri in ji je po vsej verjetnosti botrovala nenadna slabost, ki je obšla mladeniča, 22 letnega Sergia Tessarija iz kraja Bassano del Grappa, med potapljanjem. Okoliščine tragedije niso še povsem razjasnjene. Včeraj je bil bazen Bruno Bianchi od poldne do 15. ure odprt publiki, tako da se je v njem zbralo in kopalo približno 30 ljudi. Med temi je bil tudi mladi Tessari. Mladenič je oblekel uniformo pred petimi leti in je bil vnet ljubitelj plavanja ter potapljanja še posebej. Pred tremi leti se je bil zato vpisal v tečaj za potapljača pri italijanski vojni mornarici v La Spezii, ki ga je po šestih mesecih vaj in urjenja tudi uspešno dokončal. Tessari ni redno obiskoval tržaškega bazena; le nekajkrat prej so ga kopališki mojstri opazili med plavalci, večinoma se je v bazenu potapljal. Tako je, nič hudega sluteč, počel tudi včeraj popoldne. Večkrat se je spustil pod vodno gladino in ostal pod vodo dalj časa. predno se je vrnil na površje. Zadnjič se je potopil nekaj minut pred 15. uro. malo pred iztekom umika za publiko. Kopališka mojstra Luigi Spizzami-glio in Gianfranco Grisonic sta medtem začela v bazenu že razvrščati vrvi, ki označujejo tekmovalne proge, saj je bil odtlej bazen namenjen treningom mladih plavalcev ne- katerih tržaških plavalnih klubov. Prav eden od otrok, član plavalnega društva Edera, je opazil na dnu bazena karabinjerjevo truplo. Takoj je obvestil oba kopališka mojstra; eden od njiju, Spizzamiglio, se je pognal v vodo in hitro povlekel Tessarija na suho ter nato pomagal Grisonicu pri njegovih poskusih za obuditev mladega ponesrečenca. Kopališka mojstra sta si več kot dvajset minut z umetnim dihanjem in masiranjem srca prizadevala, da bi spravila karabinjerja spet k življenju, a jima ni uspelo: Tessari je ostal verjetno preveč časa na dnu bazena, da bi mu lahko reševanje pomagalo. V bazenu so kmalu po nesreči prispeli reševalci Rdečega križa, a tudi njihova pomoč ni zalegla. Prispeli so tudi karabinjerji Tessarije-vi kolegi, ki jih je vest o tragediji hudo pretresla. Dežurni namestnik državnega tožilca dr. Staffa je podpisal nalog o prenosu trupla v mrtvašnico, kjer bo na razpolago sodnim oblastem, da bi ugotovile točne vzroke nesreče. Po vsej verjetnosti se je odpravil mladenič v bazen takoj po kosilu, k slabosti, ki ga je obšla v vodi. pa naj bi botrovalo tudi dolgotrajno potapljanje. Na Stefanovo so se pričela oh novitvena dela cerkve na Pečah, ob priložnosti so vzidali na zid cerkve, ki je močno poškodovana, spominsko ploščo. Cerkvica, ki stoji nad prelepo Dolino Glinščice, .je last boljunške župnije. Slednja je pred časom pričela z nabirko denarja, ki so jo podprli številni zasebniki iz raznih predelov župnije. Za obnovo cerkvice je pričela svoj postopek tudi dolinska občina, ki bo dela pod prla s primernimi sredstvi, dei sredstev bi morala prispevati tudi deželna uprava. Dela bodo potekala po načrtu u-stanove za spomeniško varstvo. Vse je torej nared, da se reš’ značilna cerkvica pred dokončnim razpadom, kar bi seveda pomenilo ne majhno kulturno škodo. Dela, ki so se pričela, so namen je na najprej popravilu cerkvenih vrat, da ne bi v stavbo vdirali razni pobalini in vandali, ki so t cerkvi napravili že veliko škode. Urnik trgovin ob praznikih Spričo bližnjih božičnih praznikov in novega leta bodo nastopile v delovnem urniku trgovin nekatere spremembe, ki jih tukaj navajamo. DANES, 29. t.m.: trgovine jestvin, drogerije in cvetličarne bodo smele obratovati tudi popoldne. NEDELJA, 2. januarja: dopoldne bodo lahko mlekarne, pekarne in cvetličarne odprte. PONEDELJEK, 3. januarja: trgovine jestvin, drogerije in cvetličarne bodo smele obratovati v dopoldanskih urah. Magnetne arhive je treba prijaviti Trgovinska zbornica obvešča podjetja in zasebnike, ki so se v letu 1982 opremili z novimi magnetnimi arhivi, da je treba te naprave v smislu zakona štev. 121 z dne 1. »-prila 1981 prijaviti ministrstvu za notranje zadeve, policiji ali prefekturi najkasneje do 31. decembra. Morebitnih starih arhivov, ki so bili že prijavljeni, ni treba ponovno prijavljati, in ricer tudi v primeru, da so bili med letom tehnično izpopolnjeni, povečani, itd. • Tržaška občina obvešča, da na dan novega leta in v nedeljo, 2. januarja, ne bodo smetarji odnašali odpadkov. Zaradi tega naj se v zbiralnike odlagajo le odpadki, ki jih ni mogoče zadržati v stanovanju, nekvarljive odpadke , :i naj bi občani zadržali v stanovanjih do torka. • Prevozniška družba Gondrand, ki deluje kakor znano tudi na Tržaškem. je pred kratkim ustanovila sedem deželnih direkcij, da bi bolje razpredla svoja s'oritve na državnem ozemlju. Direkcije so v mestih Turin, Milan, Novara. Genova, Verona, Parma in Firence. Mladinski odbor SKGZ izreka svojemu članu Aldu Pipanu globoke sožalje ob izgubi drage mame KRISTINE Časnikarski kolektiv Primorskega dnevnika izreka ob smrti očeta Cesareja iskreno sožalje kolegi Lucianu Ce-schii, odgovornemu uredniku dnevnika «11 Piccoloii. Vsedržavna zveza Italijanskega - tiska sočustvuje s svojim državnim svetovalcem ter bivšim tajnikom Lucianom Ceschio ob izgubi očeta - ' , . . CESAREJA Rim, 29. decembra 1982 Zveza novinarjev Furlanije - Julijske krajine se pridružuje žalovanju Luciana Ceschie ob smrti očeta CESAREJA Žalovanju se pridružujejo Novinarska zbornica, Novinarski krožek in ustanova INPGI. Trst, 29. decembra 1982 V visoki starosti je za večno zaspala naša draga in priljubljena TONČKA HROVATIN Pogreb bo jutri, 30. decembra, ob 9.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na tržaško pokopališče. Žalostno vest sporočajo: sestra Viktorija, nečaki in nečakinje ter drugo sorodstvo Trst, Opčine, 29. decembra 1982 (Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3) 29. 12. 1962 29. 12. 1982 Ob 20. obletnici smrti LUCIJANA MILIČA se ga z vsem srcem spominjajo mama in svojci L ^ Repen, 29. decembra 1982 Šji; •v ••••• ■ 29. 12. 1981 29. 12. 1982 MIRAN PERT0T Minilo je prežalostno leto dni, kar smo se za vedno poslovili od tebe, dragi Miran. Ne moremo verjeti, da te ni in da te ne bo več med nami. še vedno pričakujemo, da bi zagledali tvoj ljubi obraz ter upamo, da si se morda že vrnil z dolgega potovanja. Saj ni mogoče, da te je kruta usoda odtrgala od nas. Bil si premlad. Za teboj, Miran, je ostala nema, obupna tišina in praznina. Najlepša hvala vsem, ki prižigajo svečke in prinašajo cvetje na tvoj grob. Vs, nJpgovl Važno za uporabnike kmetijskih strojev (UMA) V petek bo zapadel rok, v katerem je treba dvigniti goriva za kmetijsko rabo, ki so bila dodeljena uporabnikom kmetijskih strojev (UMA) za leto 1982. V primeru, da bi zainteresirani ne dvignili zaprošene količine goriva v tem roku, jim bodo odvzete knjižice UMA, poleg tega pa bodo morali plačati globo, ki bo lahko dosegla 300.000 lir. Vsi zainteresirani, ki te obveznosti še niso izpolnili, naj to nemudoma storijo v prihodnjih dneh. Gledališča DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZDRUŽENJE AKTIVISTOV OSVOBODILNEGA GIBANJA NA TRŽAŠKEM OZEMLJU ZVEZA VOJNIH INVALIDOV NOV - ODBOR priredijo danes, 29. decembra, ob 17. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu, Ul. Petronio 4, tradicionalno NOVOLETNO DRUŽABNOST Vabljeni vsi člani in prijatelji ! SSG Slovensko stalno gledališče Iz Trsta gostuje v Novi Gorici z delom M. Kmecla «Mutasti bratje* danes ob 20. uri ter jutri ob 10.15 in 20. uri. Primorsko dramsko gledališče — Nova Gori-a Danes — S. Reisner «Saj si vendar punca* ob 9.30 in ob 13.45 za šolo Col in Otlica. Jutri ob 7.30 za šolo Dobravlje. VERDI Danes ob 20. uri šesta predstava Illersbergove opere «Triptih» (red E/F). Tokrat bo v glavni vlogi nastopila sopranistka Gina Fior-daliso. Vstopnice so na prodaj pri blagajni gledališča. AVDITORIJ Do 3. jan. 83 bo vsak dan ob 20.30 na sporedu enodejanka Itala Sveva «Conzai per le teste*. Režija M. Ma-ranzana. Scenarij: S. D’Osmo. Rezervacije in informacije pri glavni blagajni - Pasaža Protti 2. CANKARJEV DOM - LJUBLJANA Sprejemna dvorana Do 5. jan. 83 - razstava Shakespeare in njegov čas. VELIKA DVORANA Danes, 29. t.m., ob 19.30: Akademija za glasbo. V soboto, 1. jan. koncert popularne operne glasbe. 83 ob 17. uri: simfonične in Kino Cappeila Underground 16.00 «1 primi anni di Walt Disney». Risanka. Ariston 16.00 «Fitzcarraldo». C. Car-dinale. Eden 17.30 «Amici miei II.». Ugo Tognazzi. Nazionale 15.00 tAnnie*. Film za vsakogar. Ritz 16.00—22.15 «Bingo bongo*. Film za vsakogar. Grattacielo 16.00—22.15 «L’extrater-restre*. Film za vsakogar. Feniee 16.00 »Testaocroce*. N. Manfredi in R. Pozzetto. Film za vse. Mignon 15.00 «Cenerentola*. Risani film. Filodrammatico 15.00 «Morbositš». * Prepovedan mladini pod 1-8.- letom* ■ iAurora 16.30,. «Chiamarai Aquila». t Film za vsakogar. Capitol 16.30 «Pink Floyd — The t \vall». , ; Cristallo 16.30 »La ragazza di Trie-ste*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Moderno 16.00 »Tenebre*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Radio 15,30 «Orario continuato per segretarie insaziabili*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 16.o0 «Easy rider*. P. Fonda. Prepovedan mladini pod 14. letom. Lumiere 16.30 «1 3 delToperazione drago*. Bruce Lee. Razstave V Galeriji TK - Ul. sv. Frančiška Lojze Spacal razstavlja slike in kolaže malega formata. Posojila po znižani obrestni meri za kmete in živinorejce Kmečka zveza ter Hranilnici in posojilnici na Opčinah in v Nabrežini opozarjajo vse člane m kmetovalce, da na osnovi deželnega zakona štev. 70/81 lahko zaprosijo za enoletna posojila po znižani obrestni meri. Posojila se dodelijo na osnovi razsežnosti kmetije, oziroma na osnovi števila krav ali telic, ki jih ima prosilec. Obrestni meri posojil sta 7,50 od sto za garata področja in 11,75 od sto za nižinska področja. Osnove za podelitev posojila so: — za vsak hektar vinograda: nižinsko področje . , — za vsak hektar vinograda: gorato področje . . — za vsak hektar sadovnjaka . , ................... — za vsak hektar vrtne površine . . . . . . . , za vsak hektar gredic za povrtnino................ — za vsak hektar cvetličnih nasadov ....... — za vsak hektar cvetličnih gredic V primeru, da kmetovalec zaprosi za posojilo na osnovi glav živine, je višina posojila naslednja: — 700.000 lir za vsako kravo — 300.000 Hr za vsako telico starejšo od 12 mesecev — 1.000.000 lir za vsakega plemenskega bika Tisti, ki bedo prejeli posojila, bodo morali hraniti fakture ali druge listine1 v dekaz uporabljenega posojila. Tisti kmetovalci, ki so že letos prejeli omenjeno posojilo in bi ga radi obnovili, ali tisti, ki ga mislijo letos prvič zaprositi, morajo prinesti na Hranilnico in posojilnico v Nabrežini ali na Opčinah izpriče-valno listino (Dichiarazione sostitutiva delhatto di notorieta), na kateri mora biti razvidna razsežnost kmetije porazdeljena po kulturah in morebitno število glav živine. Zainteresirani naj se zglasijo v uradih Kmečke zveze, ali pa v uradih Hranilnice in posojilnice v Nabrežini ali na Opčinah. 700.000 lir 800.000 lir 1.200.000 lir 1.400.000 lir 4.000.000 lir 3.200.000 lir 30.000.000 lir V BAZILIKI SV. SILVESTRA Božični koncert dua Jelescu - Pecchiar V baziliki sv. Silvestra bo jutri, 30. decembra, ob 18. uri izredni božični koncert v priredbi združenja cAppuntamenti Mušicah*, švicarske in valdeške evangeličanske skupnosti. Glasbenemu občinstvu, ki redno polni baziliko ob vseh glasbenih prireditvah, se bo tokrat predstavil duo Radu Jelescu (violina) - Marina Pecchiar (harfa). Violinist Radu Jelescu se je rodil v Bukarešti. Violino je študiral najprej z očetom, diplomiral pa je na bukareški Akademiji za glasbo pod vodstvo Georga Manolia. Izpopolnjeval se je v Stockholmu pri Lucienu Gilbertu Savinu in v Berlinu z Aleiandrom Lapko. V e'oHiik^M*liSm n glasbe- hi fenomenologiji, ki jih je vodil Sergiu Celibidache. IgtaL.je z najpomembnejšimi evropskimi orkestri, ki po jih vodili Stokoivskg, Muti, Machevich, Giulini in Leinsdorf, koncertiral je v številnih središčih: v Bukarešti, Pragi, Oslu, Stockholmu, Niči, Rimu, Berlinu, Budimpešti, Tokiu in Osaki. Nastopal je kot solist■ in v komornih sestavah tudi na številnih mednarodnih festivalih. f Čestitke Moreni in Alexu se je pridružil prvorojenčok ANDRAŽ. Srečnima staršema čestita, malemu Ardražu pa vošči vse lepo v življenju KD Vesna. Dekliški zbor Vesna se skupno z Moreno in Alexom veseli rojstva prvorojenčka ANDRAŽA. Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij KD Rovte - Kolonkovec priredi 31. decembra silvestrovanje v društvenih prostorih - Ul. Monte Semio 27. Razna obvestila Združenje Union vabi ha družabno silvestrovanje. Cena 15.000 lir, Vstop z rezervacijo. Za informacije telefonirati na št. 64459 vsak dan od 17. do 20. ure. ŠD Breg obvešča, da so rezervacije za silvestrovanje, ki bo v gledališču France Prešeren na razpolago pri blagajni gledališča od 20. do 21. ure - tel. 228-490. Marina Pecchiar, harfistka, se je rodila v Trstu leta 1959, diplomirala je z odliko na konservatoriju Tartini v Trstu pod vodstvom Marie Grazie Consoli. Že nekaj let nasto- PO UGODNIH cenah nudimo splošno a solistka in v zidarstvo za hišna in stanovanjska Mali oglasi telefon (040) 7946 72 pa kot koncertantka solistka in Včeraj* danes Danes, SREDA, 29. decembra TOMAŽ Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.29 — Dolžina dneva 8.43 — Luna vzide ob 15.34 in zatone ob 6.25 Jutri, ČETRTEK, 39. decembra EVGEN Vreme včeraj: najvišja temperatura 8.8 ‘ stopinje, najnižja 4,2 stopinje, ob 18. uri 8 stopinj, zračni tlak 1018.6 mb rahlo pada. brezvetrje, vlaga 72-odstotna, nebo skoraj jasno, morje mirno, temperatura morja 11 stopinj. komornih sestavah, igrala je s številnimi italijanskimi orkestri, trenutno je prva harfistka v orkestru gledališča Verdi v Trstu. V letih 1979 in 1980 je zmagala na natečajih za sestavo evropskega mladinskega orkestra, s katerim je igrala v številnih evropskih središči. Letos poleti je sodelovala na XIV. mednarodnem festivalu mladinskih orkestrov v Rimu. Duo Jelescu - Pecchiar bo izvajal Vivaldijevo Sonato v g-molu, Sphro-vo Sonato v c-molu, Rossinijevo An-dante z variacijami. Donizettijevo Sonato in Saint - Saensovo Fantazijo. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Marcello Pavli-cevich, Marco Toncich, Giacomo Petris. UMRLI SO: 85 letna Anna Di Gior-gio por. Grasso, 69 letni Duilio Mon-tagna, 94-letna Lucia Vidotto vd. Schillani, 27-letna Antonella Gesuč, 76-letna Giuliana Oblak vd. Mar-chi. 69 letna Dolores Gorian vd. Godina. 68 letni Agostino Vegliach, 86-letni Francesco Lipizer, 71-letni Ce-sarino Ceschia, 83-letna Maria Ra-dovaz vd. Lonzarich. 69 letni Espe-dito Ursella, 70-letni Umberto Sauli- ■? , ■ ■ /A,','. ■ DANCA Dl Cnt-DITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KRfDITNA BANKA - S, P. A. ■ TfiRT - ULICA Fu PlL 21 10,-. ''• ('52? I31- Glasba P® željah; 14 00 Iz Rima r. /ani man.iem in simpatijo: 14.33 Glas ba: 15.00 Kie naj se ustavimo; 15.10 Brez besed: 15.32 Crash; 16.00 Znane in neznane besede; KOŠARKA V 1. JUGOSLOVANSKI LIGI SMUČANJE V PRIČAKOVANJU DRUGEGA DELA SEZONE ZADRČANI SO NADIGRALI Svetovni pokal tudi v znamenju OLIMPIJO V LJUBLJANI pripravna olimpiado v Sarajevu Najboljši pri domačinih je bil Vilfan s 34 koši LJUBLJANA — V prvem povratnem kolu jugoslovanskega košarkarskega prvenstva je ljubljanska 0-limpija doživela v Tivoliju pekoč poraz. Ljubljančane je premagala dobro uigrana peterka Zadra, ki je gostitelje nadigrala v vseh elementih igre, kar velja predvsem za končnico drugega polčasa. š'evilni navijači so bili nad igro Olimpije razočarani, tako da so že tri minute pred koncem zapustili dvorano. Olimpija v prvem polčasu ni i-grala slabo in je zaključila prvi del igre v vodstvu s 44:40. V nadaljevanju pa preobrat. Domačini so slabo skakali in še slabše metali, kljub temu pa so še v 16. minuti vodili s 64:59. Takrat pa je Zadar v slabi minuti dosegel kar 12 točk, Olimpija pa nobene in to je bil začetek konca. Tekma se je namreč končala pri rezultatu 92:83 za goste. Pri Olimpiji je bil najbolj učinkovit Vilfan s 34 točkami in se je edini kolikor toliko zoperstavljal Za- drčanom: Polanec je namreč dosegel samo 14 tcčk, Subotič pa le 13. Pri gostih je Popovič dal 33, Pe-tranovič 19, Sunara in Obad pa po 18 točk. IZIDI 12. KOLA Partizan - Crvena zvezda 86:92 Borac - Budučnost Cibona - Šibenka Olimpija - Zadar Bosna - Radnički Kvarner - Jugoplastika LESTVICA Šibenka, Crvena zvezda, Zadar in Besna 16; Jugoplastika, Partizan in Cibona 14; Olimpija 12; Budučnost 10; Borac 8; Radnički in Kvarner 4. 86:79 95:89 83:92 118:101 110:102 Paciullo - Ralnlnger AMALFI — Drevi bo v Amalfiju na sporedu boksarski dvoboj za naslov italijanskega državnega prvaka v super peresni kategoriji. Na ring bosta stopila prvak Paciullo in izzivalec Raininger. Najboljši smučarji in smučarke na svetu že težko pričakujejo največje športno tekmovanje Zadnje dni v vsakem letu zavlada v športnem svetu nekakšno zatišje, saj so tu prazniki in praznovanja, mimo katerih niti športniki ne morejo. Zato pa se bodo najrazličnejša tekmovanja razplamtela takoj po novem letu in bodo trajala tja c'.o poletja, ko bo spet zaslužen odmor. V teh mesecih, ki prihajajo, pa bo tudi v letu 1983 tako živo kot vsa prejšnja leta. Padle bodo odločitve o prvakih in najrazličnejših prvenstvih, vrstila se bodo razočaranja in uspehi. Prav tako kot vsakič. Niti smučanje v tem smislu ni izjema. Že 4. januarja se bo «beli cirkus* spet premaknil in navduševal množice ob smučiščih. Tako smučarji kot smučarke pričakujejo nadaljevanje svetovnega pokala z različnimi občutki, vendar s trdno željo, da bodo skušali nadoknaditi zamujeno ali pa potrditi dosežene uspehe. Od januarja do konca marca bo- Smučarska reprezentanca SFRJ Slovenski smučarji bodo skušali tfltli. v novem letu potrditi svoj ugled. Z leve proti desnic Benedik, Franko, Člžman, Križaj, Cerkovnik in Petrovič ..........................................................................................................................................n....•••••.....................••••••<••............ 1 ....... ČEZ TEDEN DNI V TRŽAŠKI ŠPORTNI PALAČI do torej evropska, ameriška in japonska smučišča pričakala najboljše smučarje sveta. Najbrž je še prezgodaj za ugibanje o morebitnih zmagovalcih, čeprav je na dlani, da letos ne bo presenečenj v smislu, da najboljših ne bo ogrozilo nobeno «novo ime*. Phil Mahre je že V začetku , sezone izgubil precej točk, tako da bo njegov boj za vrh s Stenmarkom, Millerjem in še kom zelo težaven. Morebiti bi se znal v to borbo vplesti tudi Bojan Križaj... V ženskem taboru pa takih dilem ni. Švicarka Erika Hess je glavna in tudi dejansko favoritinja za končno zmago, njeni nasprotnici sta po vsej verjetnosti Hannie VVenzel in Tamara McKinney, ki pa se bosta morala zadovoljiti z drugim oziroma tretjim mestom. Italijani bodo pridobivali izkušnje, saj sestavljajo reprezentanco sami mladi smučarji, dekleta pa lahko računajo tudi na kako zmago. Tudi v jugoslovanskem taboru je razpoloženje dobro, lahko pričakujemo tako med fanti kot med dekleti visoke uvrstitve in tudi kak uspeh. Sicer pa bo smučarska sezona v letu 1983 vsa v znamenju predolimpijskega duha. V začetku 1984. leta bo namreč v Sarajevu olimpiada in to je dogodek, ki je za vsakega športnika najvažnejši. Zato bo tudi nadaljn.je tekmovanje v smučarskem svetovnem pokalu potekalo v znamenju priprav na ta velik športni dogodek. Objavljamo seznam tekem v prihodnjem letu. MOŠKI Tekme v januarju 4. v Parpanu slalom, od 8. do 9. v Morzinu dva smuka, 11. v Adel-bodnu veleslalom, 15. in 16. v Wen-genu smuk in slalom, ki bosta veljala za kombinacijo, 22. in 23. v KTtzbiihlu smuk in slalom, ki bosta veljala za kombinacijo, 27. v Sara jevu smuk, 29. in 30. v Kranjski gori slalom in veleslalom. Tekme v februarju 5. in 6. v St. Antonu smuk in slalom za kombinacijo, 9. v Garmi-schu super veleslalom, 12. v Mark-steinu slalom, 13. v Todtnau veleslalom, 23. v Tamabyju slalom, 26. in 27. v Gallivaru slalom in veleslalom. Tekme v marcu 5. in 6. v grožnjo nekaj sto, nektarov poli. posejanih z žiti, in rekaj desetin comov. Stanje v vaseh, ki jih ie poplavila Save, pa se počasi nor malizira. V nekaj preteklih dneh so delavci podjetja Elekfro iz Bosanske Gradiške usoeli popraviti okvaro na omrežju, tako da imajo prebivalci spet električno energijo. Tz Srbca poročajo, da so tod u vedli izredno stanje, ker je gla dina Save že 32 cm nad točko, za katero je določeno izredno stanje Poplavljenih je 135 hiš, občinski slab za boj proti elementarnim nesrečam pa oskrbuje to področje s čolni in si prizadeva, da bi e-vakuiral najbolj ogrožene prebivalce. Iz Bosanske Krupe so sporočali, da je reka IJna s svojimi pritoki uničila posevke in naredila za 321 milijonov škode. Okrog 200 rudar jev iz rudnika boksita v Bosanski Krupi .je moralo zaradi vdora pod talnice v jamo na začasni dopust. Po ocenah se bodo lahko vrnil: na delo šele čez dva meseca. PARK — V Ajaceiu, glavnem mestu Korzike, je včeraj eksplodiralo sedem bombnih nabojev pred stanovanji in trgovinami. Trije policisti so bili lažje ranjeni. Kaže. da je za atentate odgovorno korzi-ško avtonomistično gibanje. lailllHIHIIIMIIIMMIIIIIIIMIIIIIIIIIMHMIIIIIIIIIlOitllllllUIllililtiHiMHiniMiiiHiinMlMiiitMMnuUMHMfMIMmi POLITIČNA KRIZA NA PORTUGALSKEM Odpor proti obnovitvi desničarske koalicije Nobenih konkretnih znakov za rešitev vladne krize Opozicija in delavstvo za razpis novih volitev LIZBONA — Težka politična kri z.a. ki so jo na Portugalskem povzročile nedavne upravne volitve, sprožil pa odstop premiera Bal-semaa, ne kaže nobenih znakov razpleta. Nasprotno, položaj se vse bolj zapleta, tudi spričo vse glasnej-šlo iz upravnih volitev. Znano je vili političnih volitev. Vladna koalicija desnega centra Demokratska zveza, je obsedena z iskanjem novega mandatarja, ki bi uspel izraziti novo ravnovesje sil znotraj zavezništva, kakršno je izšlo iz upravnih volitev. Znano je namreč, da je na njih socialdemokratska stranka dosedanjega premiera Balsemaa doživela občuten poraz, kar pa ne velja za ostali komponenti Demokratske zveze, demokristjane in monarhiste. Z dolgimi in izčrpnimi pogajanji skušajo tri stranke najti tako formulo nove vlade in njenega predsednika, ki l>i lahko uspešno kljubovala težkim družbenogospodarskim problemom Portugalske. Redki verjamejo v uresničitev ta kih ambicij, najmanj pa opozicija, ki j<» vodijo socialisti in komunisti in ki trde. da je gola iluzija poskus. oživiti staro vladno formulo s politično transfuzijo. S takim sta liscem se strinja večina Portugalcev. ki nadaljuje s protesti po vseh večjih mestih. Posebno močan je odpor delavcev, ki dolžijo staro vla do za težak gospodarski položaj v državi. »Nova vlada Demokratske zveze ne more rešiti krize na demokratični način!« in: »Zahtevamo od predsednika republike, da razpusti parlament in razpiše nove volitve!* — so vzklikali delavci na sindikalnih demonstracijah v središču Lizbone in tako izrazili nasprotovanje poskusom konservativcev, da bi olira niti oblast. Predsednik republike Eanes po sprejetju Balsemaovega odstopa se daj v zaskrbljujočem političnem o-zračju čaka na nove predloge vladajoče koalici.je. še v tem tednu bo zaključil posvetovanja z voditelji glavnih političnih strank, nato bo sklical državni svet, ki je nov suvereni organ, in šele tedaj je moč pričakovati dokončne odločitve: hipoteza o novih volitvah pri tem vsekakor ni neosnovana. PORDENONE — Na pobudo socialistične Strahke in ob sodelovanju radikalcev bo v začetku ja nuarja v Pordenonu vsedržavno zasedanje o možnih pravnih rešitvah vprašanja prostitutk. Podobno zasedanje bo tudi 20. januarja v Rimu. PO STOPNJEVANJU NASILJA MED BOŽIČNIMI PRAZNIKI Vrha proti mafiji v Palermu se je udeležil tudi Rognoni Podzemlje ranilo upokojenca in šoferja Ženska je lahko tudi kovač... PALERMO — Notranji minister Virginio Rognoni je prispel v Palermo. prizorišče stopnjevanja krvavega obračunavanja med malijskimi tolpami, ki je v zadnjih dneh zahtevalo še nadaljnjih sedem smrtnih žrtev. Čeprav je bil ministrov prihod že dalj časa načrtovan, pa je povsem jasno, da pripisujejo novim zločinskim dogodkom v glavnem sicilskem mestu osrednje oblasti v Rimu velik pomen. Na prefekturi se je Rognoni sestal s samim vrhom sodstva in sil jav nega reda, da bi preučil nastali položaj. Zakonski ukrepi, ki jih je parlament podvzel. da bi zatrl pojav mafije, se doslej očitno niso obnesli, izkazali pa se niso niti preiskovalci. o čemer še najbolj zgovorno priča preiskava o umoru generala Dalla Chiese. ki je zabredla v slepo ulico. Oblasti torej niso kos poja vu. ki ni nov, a jc kljub temu razgalil njihovo nepripravljenost, podobno. kot je terorizem, v času največjega razmaha, razgalil neučinkovitost policijskih sil. Aduta, ki jih Rognoni namerava uporabiti proti mafiji in o katerih se je včeraj pogovarjal v Palermu, sta predvsem dva: okrepitev davčnega poizvedovanja glede premoženjskega stanja sumljivih oseb in okrepitev stikov in sodelovanja med policijami raznih držav glede mednarodnega razpečevanja mamil. Za to, meni Rognoni. ni treba posebnih zakonov. Bolje kot zakoni, policija in sodstvo pa lahko mafijo zatrejo ljudje, civilne in politične organizacije. Važno je, je ob koncu srečanja na prefekturi dejal Rognoni, da mafijska oblast občuti odpor javnega mnenja. Zato je potrebno iztrebili stoletni strah, ki je globoko zakoreninjen v zavesti Sicilijancev in ne samo teh. Kdor ve. mora govoriti, je novo Rognonijevo geslo, naloga države pa je v tem, da vsakogar, ki sodeluje proti mafiji primerno zaščiti. Proti vsem očitkom, da ni država proti mafiji s tori'a .iič konkretnega. pa se Rognoni zagovarja, da gre z.a vprašanje, ki se bistveno razlikliifč" Od terorizma, proti kateremu je prav Rognonijevo ministrstvo poželo vrsto pomembnih uspe- va »usmrtitev* dokazuje, kako blizu resnici je bil pokojni «železni prefekt*. Medtem ko je na prefekturi potekalo srečanje, pa so v mestu spet počili streli. V dveh ločenih napadih so neznanci ranili 73-letnega u-lzokojenca Antonin Ammannata. domnevnega mafijca, ki se v bolnišnici bori s smrtjo in 53 letnega občinskega šoferja Antonia Nicosio, ki pa na srečo ni v trpe' težjih poškodb. NEW DELHI — Podatki z.adnie ga popisa prebivalstva v Indiji ka žejo, da se je število Indijcev povzpelo na (584 milijonov m da je njihov naravni prirastek prekosil kitajskega. BOSTON — 28 tisoč ameriških zdravnikov se .je odločilo sprejeti vloge »poskusnih kuncev* v obsežnem medicinskem projektu za ugotovitev pozitivnih učinkov aspirina :n karotina pri zdravljenju kardiovaskularnih in rakastih obolenj. Morda Janet Hutchinson res ni edina na svetu, je pa vsekakor redkost, da si dekle izbere kovaško delo za poklic (Telefoto AP) PRIMORSKE VESTI Koprski zbor Obala slavil petletnico V petih letih se je Obala prebila v vrh slovenskega amaterskega zborovskega petja KOPER — s torkovim koncertom požel prve uspehe — prvo mesto v koprskem gledališču je koprski mešani pevski zbor Obala proslavil petletnico svojega delovanja. V tem obdobju se je zbor, ki ga od vsega začetka vodi Mirko šlosar, prebil v sam vrh slovenskega amaterskega zborovskega petja. Zo 20 pevcev in pevovodjo sam začetek ni bil nič kaj spodbuden, saj je zveza kulturnih organizacij hov. «Mafi.ja udari šele, ko se čuti gledala z nezaupanjem v novo sku ogrožena.* pravi Rognoni. to pa naj pino in jih je pod svoje okrilje spre bi potrdilo, da pra Dalla Chieso-1 je'a šele čez leto, ko je zbor že ailliMIIIMIIIIMIimilllllllliKlIlIHMIllIllIllIllliUMMiitiMiHilliiliiiiiiiiiiitiMIIIIIIIIIIIIIIIMIKIflllllllllinilllllllllllllIfflllllllMiflllllllHiililiiilfiliiiiiliiiiilMiiiiiiiiMni Z «dvojčkom> bomo veliko prihranili Zaenkrat gre le za zamisel, pri ameriški tovarni Lockheed pa zaverovano trdijo, da bo ta »dvojček« lahko prepeljal dvakrat več potnikov, kot sedanja največja letala, pri tem pa bo prihranil ogromno goriva (AP) na reviji Primorska poje in srebrno medaljo na tekmovanju Naša pesem v Mariboru, že leta 1078 je z nastopi v Arezzu in na tekmovanju Seghizzi zbor stopil tudi na medmrodne odre. Po sklepu Zveze kulturnih organi zacij Slovenije so pevci z obale zastopali Slovenijo na Mokranjčevih dnevih 79 v Negotinu, kjer so za sedli prvo mesto. Leta 1980 so z največjim številom zbranih točk osvojili prvo zlato medaljo na tekmo vanju Naša pesem (zlato so dobili ludi letos). Temu uspehu pa so s’e-dila tekmovanja v avstrijskem Spit-talu, Rarcnni in Tiibingenu. kjer so tudi dobili povabilo, da se udeležijo študijskih anevov evropskih zborov v Namurju (Belgija). Ni bilo gostovanja v tujini, na katerem Obala ne bi dobila laskavih ocen in številnih vabil za na-daljna gostovanja. Tako so se med drugim letos odzvali povabilu za sodelovanje na prvem fesliva u svetovne zborovske glasbe v ZDA. Po leg naštetih tekmovanj in gostovanj Obala vsako leto sodeluje na festivalu Revolucija in glasba in revi j Primorska poje. Tekmovalni uspehi so verjetno tu di «krivi», da so Obali prilepili etiketo, da je to samo tekmovalni zbor. Da temu ni tako, priča tudi 50 lanskih nastopov, od katerih je bilo kar 35 celovečernih koncertov. Glasbeni repertoar Oba'e obsega evropsko in jugoslovansko zborovsko literaturo od renesanse do danes. V program pa vključujejo vedno več sodobne glasbe, ki jo skladatelji napišejo posebej za ta zbor. Danes Obala šteje 70 pevcev, med katerimi je dobra tretjim študentov, ki enkrat tedensko vadijo v Ljubljani. Sicer ima Obala še vedno največ težav z vajami, ki jih imajo v neustreznih prostorih. IZTOK UMER V petih organizacijah glasovali proti združitvi Vendar je večina delavcev naklonjena reorganizaciji kmetijstva in turizma v regiji KOPER — V sozdu Timav Sežana, turističnem hotelskem podjetju Portorož, HP Drogi še danes ne vedo natančnih in popolnih rezultatov minulega referenduma o združitvi v novo sestavljeno organizacijo agro-živilstva in turizma. Vedo le, da so proti združitvi glasovali v tozdu hoteli Palače, tozdu Vinakras Sežana, v enoviti delovni organizaciji Soča Prišel, videl, zmagal... in izginil (na Evcrcstu) KATMANDU - Japonec Ya-suo Kato je v ponedeljek splezal na vrh 8848 m visokega E-veresta najvišjt- gore sveta, in je tako postal prvi človek, ki ie ta vzpon opravil v zimskih razmerah, prvi ga je preplezal v treh različnih letnih časih, kot drugi je bil trikrat na njegovem vrhu. pos’avil pa je tudi hitrostni rekord iz Nepala. 10 ur 55 minut. Med povratkom pa se je izgubil v megli in je za njim izginila vsaka sled. Koper in v treh tozdih izvozno uvozne delovne organizacije Jadran Sežana. Glede na to, da pa je več kot tri četrtine delavcev vseh treh tozdov glasovalo za predvideno združitev, lahko danes že zapišemo, da je večina naklonjena reorganizaciji kmetijstva in turizma v regiji. Večina tudi predlaga, da naj bi po liitrem postopku ponovili glasovanje v tistih tozdih, kjer so odkrili napake v izvedbi samega referenduma in tako ponovno poskusili združiti večji del prvotno zamišljene sestavljene organizacije. Natančne rezultate in politično oceno referenduma bodo odgovorni podali jutri. BORIS ŠULIGOJ Nov svet igralnice Casino Portorož POTOROŽ — Sinoči so v Portorožu na svoji prvi seji dokončno oblikovali svet igralnice — Casino Portorož, ki bo odslej sodeloval in svetoval pri najpomembnejših od.o čitvah delavskega sveta tega najbolj donosnega turističnega TOZD v regiji. Ena izmed nalog omenjenega sveta bo pomagati pri odločanju o porabi dela dohodka Svet sestavljajo delegati skupščine obalne skupnosti, medobčinske gospodarske zbornice iz Kopra, obalno kraške turistične poslovne skupnosti, skupščine občine Piran, občinske konference SZDL. občinskega sindikalnega sveta, delovne organizacije THP in TOZD igralnice Casino. Za predsednika so včeraj izvolili Marjana Fujana. Računajo, da bo celotni prihodek portoroške igralnice letos znašal 350 milijonov dinarjev, za sklade bod* namenili 130 do 140 milijonov dinarjev, zaslužek pa je ves v devizah. B. Š. VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE. 70 NAGRAD II za naročnike PRIMORSKEGA DNEVNIKA, ki poravnajo celoletno naročnino No f5, marca 9983 v *