GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA KRANJ - Številka 18 - leto XIV. - 24. maj 1975 TITO Vsako praznovanje je ujeto v čas. Praznovanje življenjskega jubileja tako velike osebnosti, kot je naš tovariš TITO, pa presega to ujetost v vsakoletne koledarske dni tradicionalnih izrazov prazničnih pozornosti: presega zato, '!ker življenjskega praznika take osebnosti, kot je on, ni mogoče slaviti na običajen enodneven način. Misel nanj ob takšnih prilikah nehote zaobseže vso dobo, odkar je v našem boju za osvoboditev delovnega človeka nepogrešljiva sestavina prav njegov delež. Brez njegovega globoko občutenega razumevanja za socialne krivice, ki jih je izkoriščanemu in ponižanemu delavskemu razredu stoletja prizadeval kapitalizem po eni strani, po drugi pa prodornega razumevanja nujnega toka zgodovine ter seveda njemu lastne človečnosti, neizmerno pogumne, iznajdljive, samozavestne in vztrajne osebnosti z neuničljivimi razvojnimi vzgibi, si nam ni mogoče predstavljati- takšnega razvoja naše polpreteklosti v zadnjih štirideset letih, še posebej pa ne zmagoslavne proletarske osvobodilne epopeje ter ne povojne izvirne graditve samoupravnega socializma. Tito — to je naš današnji dan. Tito — to smo mi vsi. V ta vzklik se zliva spontano valovanje množic ob praznovanju 30. obletnice našega svobodnega razvoja. V njegovi politiki in državniški modrosti odsevajo hotenja naših delovnih ljudi, v njej vidimo tudi poroštvo za naš še lepši jutrišnji dan. Njegov zgled samoniklega povezovanja projekta družbene tvorbe, ki temelji na načelih marksizma, z življenjsko realnostjo, pa je daleč presegel tudi meje naše samoupravne socialistične skupnosti. Ime Tito danes v nanovo se prebujajočih deželah Afrike, Azije in Latinske Amerike pomeni isto kot mladost, mladost vseh teh nekdanjih kolonialnih narodov, ki prevzemajo poslej usodo v svoje lastne roke. S tem pa število naših prijateljev in somišljenikov v svetu nenehno narašča, kar pomeni po eni strani vedno znova potrditev pravilnosti naše razvojne poti, po drugi strani pa to pomeni tudi še večjo krepitev naše lastne družbene in narodnostne prisotnosti, našega bivanja sploh. Rojstni dan našega tovariša Tita je zato tudi naš skupni dan — dan mladosti. Je dan, ko vsi naši narodi in narodnosti prinašamo pozdrave in čestitke z najboljšimi željami, mladi pa še Posebej prek štafetne palice združujemo srečo in svobodo mladosti z zaupanjem v revolucionarno politiko Zveze komunistov pod njegovim vodstvom. Opredelili smo se, zavestno in trdno za naše skupne cilje, z mladostnim Poletom bomo sprejeli naloge, ki nam jih daje. Vse svoje moči bomo zastavili, za nadaljnji razcvet in ugled naše družbene stvarnosti. Štafetna palica naših pozdravov in želja je šla iz rok v roke. Potuje od srca do srca, po Poteh bratstva in enotnosti z eno samo mislijo „Da bi nas še dolgo vodil na poti v lepšo bodočnost, tovariš Tito!" Mara Ovsenik Treba je ugotoviti, kako se v Iskri in Gorenju uresničujejo ustava, partijski dokumenti in samoupravni sporazum Ljubljana, 14. maja 1975 (I. S.): Danes je bil v Poslovnem centru Iskre na Trgu revolucije skupni sestanek komunistov Iskrine TOZD „Avtoma-tika“ — Pr Žan in TOZD ..Elektronika11 iz ZP Gorenja, Velenje. Temu sestanku jez bila posvečena velika pozornost, saj so se ga poleg predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in vodstev obeh TOZD, DO in ZP udeležili tudi France Popit, predsednik CK ZKS, Igor Uršič, član Izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS in Peter Toš, predsednik komisije predsedstva CK ZKS za samoupravne odnose v združenem delu. Namen sestanka je bil v tem, da bi skupaj ugotovili, v kolikšni meri sta se obe omenjeni TOZD že konstituirali v duhu nove ustave ter kako uresničujeta sprejeti samoupravni sporazrum, ki je bil lani podpisan med TOZD Iskre in Gorenja, in kako se med seboj dogovarjata o delitvi programa ter o medsebojnem sodelovanju pri ostvarjanju večjega dohodka za oba delovna kolektiva. DELO in DNEVNIK sta o tem sestanku na kratko že poročala v svojih četrtkovih izdajah (15. 3. 1975), vendar bi našim bralcem radi izčrpneje poročali, saj je bilo navrženih več zanimivih vprašanj, postavljene so bile določene zahteve, ter sprejeti konkretni sklepi, ki ne zadevajo samo omenjenih dveh TOZD temveč praktično vse TOZD Iskre in Gorenja! Še kratko uvodno pojasnilo: „Avtomatika“ Pržan je TOZD v branžni delovni organizaciji Iskrine Industrije široke potrošnje, ki ima v švojem proizvodnem programu črno-bele in barvne TV sprejemnike, enako kot TOZD „EIektronika“ iz ZP Gorenja. Sestanek je vodil Stane Preskar, pred kratkim izvoljeni sekretar sveta komunistov (obeh ZP: Iskre in Gorenja) Elektrokovinske industrije Ljubljana, ter v uvodu navedel nekaj dilem, ki terjajo razrešitev (izvrševanje sklepov in določil samoupravnega sporazuma — kdo je odgovoren za njihovo počasno realizacijo, kdo je dolžan pripraviti predloge in kdo naj daje iniciative za medsebojno povezovanje in združevanje dela in sredstev). Postavil je tudi naslednje pomembno vprašanje: „Ali se med seboj ta dva velika kolektiva povezujeta zaradi današnjih problemov, ali za reševanje nalog, ki nas čakajo jutri? “ Obljubil je večjo angažiranost komunistov pri reševanju nastale problematike, večjo mobilizacijsko aktivnost pri ustvarjanju enotnosti v skupnih akcijah in pri premagovanju raznih odporov. Ugotovil je naše do danes vehko popuščanje ljudem, ki se upirajo doslednemu izvrševanju določil sporazumov in sklepov samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij („delujerno preveč v roka-vicah“, je dobesedno dejal), zato bo temu fenomenu, ki se imenuje tudi nedisciphna, ta partijski forum Iskre in Gorenja (svet komunistov) posvetil vso svojo pozornost in tudi ustrezno ukrepal. Na poziv sekretarja CK ZKS Franceta Popita, da naj sekretarja osnovnih organizacij ZK obeh TOZD opišeta, v kolikšni meri še je duh ustave tudi dejansko uresničil v obeh TOZD, če sta resnično organizirani, kot predvidevajo ustavna določila, je prvi odgovarjal sekretar osnovne organizacije ZK iz Avtomatike Anton Beravs. Ugotovil je, da je TOZD Avtomatika organizirana v skladu z ustavo, saj ima vse pristojnosti, ki izhajajo iz ustave, ima vse možnosti in pristojnosti za medsebojno povezovanje z drugimi TOZD zaradi dogovarjanja o proizvodnih programih, dehtvi dela, združevanju sredstev, itd., vendar do danes, kljub želji in potrebi in sklepom na žalost, do takih pogovorov npr. s „sorodno“ TOZD v Gorenju še ni (Nadaljevanje na 2. str.) Našo tovarno telekomunikacij na Laborah je 16. 5. obiskala delegacija delavskega sveta PTT Ljubljana. Gostom je zaželel dobrodošlico in izrazil želje za čimboljše sodelovanje tudi v bodočnosti predsednik DS Elektromehanike Jože Zaletel. Po kratki predstavitvi delovne organizacije Elektromehanike so si gostje ogledali filma „To je lskra“ in „Elektronska generacija" o Metaconti 10-C. Sledila je predstavitev branžne reorganizacije in TOZD branžne DO ter njihovega proizvodnega programa, samoupravno organiziranje ter družbeni standard. Po kratki'predstavitvi tovarne telekomunikacij na Laborah so sledili razgovori o sodelovanju z ostalimi DO v panogi elektrouidustrije v Sloveniji ter možnostih sodelovanja Iskre pri modernizaciji in razširitvi PTT omrežja. Predstavniki družbenopolitičnih organizacij so si nato v spomin na to - že tradicionalno -srečanje izmenjali simbolična darila. Ogledali so si tudi proizvodnjo in se udeležili tovariškega srečanja s predstavniki DPO Elektromehanike. Vso skrb izvozu in produktivnosti Ljubljana, 20. 4. 1975 (L S.) -Danes je v prostorih Poslovnega centra zasedala Skupščina ZP Iskra, ki je najprej soglasno sprejela poslovno poročilo ZP za 1. 1974, nato pa seje dalj časa zadržala na gospodarskem planu Iskre za 1. 1975, kije bil nato sprejet po dokaj razgibani razpravi. Poslovni rezultati v I. tromesečju letošnjega leta, so bili ob upoštevanju celotne gospodarske situacije pri nas, za Iskro dokaj ugodni — je bila ugotovitev delegatov. Pod vodstvom predsednika skupščine ZP Iskra je danes potekala zelo razgibana razprava po skoraj vseh točkah dnevnega reda. Ker bomo več o skupščini poročali v naslednji številki Glasila, želimo danes samo v glavnih potezah povedati bistvene zaključke: 1. „Iskra je v 1. 1974, glede na celotno gospodarsko situacijo, poslovala zelo uspešno, saj so bili doseženi rezultati dokaj ugodni11, je bila ocena vseh skupščinskih odborov, in jo je povzela tudi skupščina. 2. Predloženi gospodarski plan ZP Iskra se sprejme v celoti. Tiste TOZD, ki pa smatrajo, da je način fi- nanciranja skupnih dejavnosti neprimeren, pa naj v skladu z določili samoupravnega sporazuma ZP Iskra sprožijo postopek za spremembo. 3. Poslovanje ZP Iskra v L trimesečju letošnjega leta je bilo dokaj ugodno, vendar pa so vse TOZD dolžne analizirati svoje poslovne rezultate v primerjavi s planskimi zadolžitvami posebno kar zadeva izvoz, proizvodnjo, produktivnost in zaposlovanje, ter seveda sprejeti ustrezne zaključke! 4. Skupščina daje vsem TOZD v razpravo predloge samoupravnih sporazumov — samoupravni sporazum o skupnem upravljanju s poslovnimi stavbami — samoupravni sporazum o razdelitvi premoženja IC — samoupravni sporazum o financiranju tipskih preskusov izdelkov ter — pravilnik znanstvenoraziskovalnega sklada 5. Skupščina je izvolila Alojza Dulaija, dipl. ing.,za novega podpredsednika skupščine, namesto Petra Kavčiča, ki mu je prenehal mandat delegata. Kot brinovka na Krasu Kot je omahnila v rosnem jutru brinovka, tako je prerano omahnil na : Krasu Srečko Kosovel. Na videz kot brinovka ves nebogljen, očalast, • droben in samoten, vmes pa poln moči in njegova pesem postaja vse bolj i vihar. Tako doma, kjer ga vse bolj objavljamo - od tistih prvih objav in i znanih poezij pa do še prej neobjavljenih Integralov - pa tudi v tujini i se pojavlja vse več prevodov. Dejansko so Srečka Kosovela v zadnjem času ] prevedli v francoščino, nemščino, ruščino, angleščino, italijanščino -\ prav teh dneh pa se je pojavil tudi na Slovaškem in Romunskem. Skoraj čutimo, da je Kosovelovo pesništvo izraz - poetični - današnje \ generacije, le da jo je živel že toliko let prej. Njegova Ekstaza smrti je bila v bistvu ekstaza življenja. Razumljivo, nekoga, ki glede na svojo bolezen čuti približevanje smrti, žeja po življenju. Zeli si ustvariti v življenju vse : veliko hitreje, saj ve, da bo to, kar drugi ustvarjajo dolga desetletja,moral ustvariti veliko prej. Vsak človek je najbrž kot drevo - z jedrom, z neko 5 določeno količino življenjske sile, ki jo mora razdati prej ali slej. Današnje generacije v svetu in tudi pri nas, so pravzaprav nad marsičem \ razočarane in hkrati v občutkih polne možnosti in nemočnosti. Tudi ] priprava na konfrontacijo s smrtjo je mogoče enaka. Vendar pa jim mor-: da manjka, čeprav so morda večji in trdnejši od Kosovela in njegovega \ življenjskega okolja, prav to, da je Kosovel v tem svojem majhnem slo-\ vetiškem okolju že po prirodi vezan na morda najbolj odmaknjeno in ■ skopo skalnato in kršnato kraško zemljo. Da je bila ta želja po odporu iz • kljubovalnosti, po vztrajanju pri življenju, ki je, ki se zato mora nadalje-: vati do skrajne meje možnosti toliko silnejša. Zato vselej, ko hodimo po i Krasu, srečujemo samotne bore, srečujemo z njimi še vedno pričujočega ■ Srečka Kosovela, ki je v teh borih nekoč iskal svoje sobesednike in samot-{ ne, trpke priče vseh v čustvovanju njemu podobnih ljudi Zato morda, če kogarkoli tudi med nami pot, kakršnakoli že v teh • dneh in v teh mesecih, ko bodo zelene iglice borov spet bolj dišale, zanese : na Kras, naj ne pozabi tudi na pesnika, na njegov grob v Tomaju, tembolj \ ker je ta grob nekam konvencionalno zacementiran in okrašen. Tako se ■ zdi je Kosovel v njem brez svežih, živih zelenih trav in brez odmeva : borov, še v smrti samoten. MO FOTO: V. B. R. ISKRA - IEZE, LJUBLJANA Uspešno pivo trimesečje Nova organiziranost ZP ISKRA z letom 1975 je vsekakor podala možnosti za boljše poslovanje vsake TOZD, delovne organizacije in ISKRE kot celote. Reorganizacijo, oziroma novo organizacijo smo izpeljali zagnano, ter so v tem procesu sodelovali tako rekoč vsi zaposleni. Po poteku treh mesecev (to je vsekakor prekratka doba, da bi mogli že biti vidni ekonomski rezultati, ki jih mora dati nova organizacijska oblika), pa aktivnost vseh nas ni taka, kot bi morala biti. Premalo se namreč zavedamo, da sama reorganizacija ne more bistveno vplivati na boljše in bolj ekonomično poslovanje brez neprestanega razvijanja notranjih medsebojnih odnosov v OZD in ZP ISKRA, ki bi morah rešiti nekatera bistvena vprašanja v takih delovnih skupnostih, kot so; enotna poUtika važnejših procesov poslovanja, odnosi med TOZD in skupnimi strokovnimi službami, združevanje operativnih, strokovnih in drugih opravil, ki na kakršenkoli način prispevajo k najbolj racionalnemu poslovanju delovne organizacije in vsake TOZD. Delovna organizacija IEZE se tudi srečuje z vsemi temi in drugimi problemi pri svojem poslovanju. Pri urejanju teh odnosov in utrjevanju DO IEZE kot homogene in čvrste gospodarske celote so zelo aktivne družbe-nopolitične organizacije, poslovodni organi in vgi zaposleni, ki nimajo pred očmi koristi samo svoje TOZD, temveč tudi delovno organizacijo kot celoto. Z doseženimi poslovnimi uspehi v prvem tromesečju smo lahko zadovoljni, čeprav nismo proizvedli toliko kot smo planirali. Fizični obseg proizvodnje je za 19 % nižji od planiranega. Vzroki so številni, prednjači pa svetovna gospodarska nestabilnost, katere posledice čutimo tudi mi. Indeksi proizvodnje realizacije po TOZD pa so: Tako celotni dohodek, dohodek in ostanek dohodka smo plansko dosegh, slednjega celo presegli, vendar raz-lično po posameznih TOZD. Za IEZE znaša vrednost CD 188.3 milj. din, ter dohodka 76.4 milj. din. Kako so posamezne TOZD izpolnjevale letni gospodarski načrt nam pokažejo spodnji indeksi: .ž F ind. l-IH/75 plan 75 Pogled na objekt TOZD Magneti na Stegnah. CD DOH. ost. doh. IEZE 24 24 47 ELEKTROLITI 27 25 29 FERITI 26 25 31 KERAMIČNI KOND. 24 22 - KERAMIKA 26 30 — KONDENZATORJI 24 24 65 MAGNETI 30 39 208 ORODJARNA 25 22 . 32 POLPREVODNIKI 23 26 83 SEM 29 36 61 UPORI 22 23 46 ZMAJ' 25 21 28 Z rezultati prvih treh mesecev smo lahko zadovoljni, vendar bo zaradi težkih gospodarskih razmer potrebno v prihodnje vložiti še več truda vseh "zaposlenih za nadaljevanje uspešnega poslovanja. O. Z. INDUSTRIJA ŠIROKE POTROŠNJE Strehe manjka Mnogo pišemo o poslovnosti in proizvodnji, zadaj malo opazno pa delajo službe, kijih skdro ne opazimo. V skladišča redko zaidemo, navadno pogledamo in občudujemo tovarno in trgovino, kjer prodajajo, kar smo naredili. Zadnjič pa smo obiskali Lovra Godca, vodjo skladišč in odpreme in Lada Verhka-, vodjo skladišča na Masarykovi. Oba delata v Industriji široke potrošnje. Povedala sta marsikaj o problematiki izv. /—Ift/75 din.plan izv. /-III/75 izv. /-III/74 IEZE ELEKTROLITI FE RITI KERAMIČNI KONDENZATORJI KERAMIKA KONDENZATORJI MAGNETI POLPREVODNIKI UPORI BATERIJE • Fizični obseg proizvodnje v višini 141 milj. din predstavlja 19% reaU-zacije letnega plana v višini 750 milj. din. Veliko povečanje obsega proizvodnje v TOZD ELEKTROLITI je pogojeno s povečanjem proizvodnih zmogljivosti in za 48 % povečanega števila zaposlenih. Primerjava rasti proizvodnje in zaposlenih nam ne pokaže ugodnega gibanja, saj smo realizirali planirano število zaposlenih kar s 93, proizvodnjo pa samo z 81 %. Konec tromesečja je v enajstih TOZD in skupnih strokovnih službah 4.402 zaposlenih. Skladno s proizvodnjo so se pove-čali stroški poslovanja. Njihova reah-zacija predstavlja 22 % od letnega plana. Tudi osebni dohodki, katere smo povečali za 10%, se gibljejo v okviru planiranih mej. Nasprotno od fizičnega obsega proizvodnje so rezultati prodaje zadovoljivi, čeprav jih ne gre jemati enostransko. Dobri rezultati so med drugim posledica povečanja prodajnih cen in za 10% povečane prodaje na domačem trgu, kjer dosegamo tudi višje cene. Struktura prodaje se je spremenila na račun izvoza tako, da izvoz v prvih treh mesecih predstavlja le 18,07 od planiranih 31,17 % celotne realizacije. To razmerje se pa mora do konca leta popraviti, kar bo seveda vplivalo tudi na rezultat. Zaradi težkih gospodarskih razmer v svetu in seveda tudi pri nas, se posveča velika pozornost kvaliteti in pravočasni dobavi izdelkov kupcem, kar bo omogočilo normalno poslovanje, predvsem z inozemskimi kupci, v prihodnjem obdobju. 81 si- ni 89 94 79 102 87 77 70 93 203 99 99 145 78 121 100 98 69 Letošnje mladinske delovne akcije ISKRA Številka 18-24. mai 1975 Mladina gorenjske regije se bo udeležila letošnjih mladinskih delovnih akcij na naslednjih deloviščih: zvezna akcija na Kozjanskem (ena brigada -50 brigadirjev), dve republiški — v Halozah (ena brigada — 50 udeležencev) ter „Brkini 75“ (ena brigada - 65 udeležencev). Sodelovala pa bo tudi v lokalni akciji „Dražgoše 75“ z eno brigado, v kateri bo 60 brigadirjev. Udeleženci posameznih delovnih akcij so bili formirani v posamezne brigade že 10. maja. Prva akcija — „Haloze 75“ - se prične 9. junija in bo trajala do 29. junija. Iz „Iskre-Elektromehanike“ se bo udeležilo omenjenih akcij 8 brigadirjev. Porazdeljeni bodo v vse brigade. Štirje od lijih so dodeljeni v vodstveni kader posameznih brigad: Jože Tomazin, Jaro Miščevič, Miloš Fister in Aleksander Gotz). Iz vse Slovenije se bo omenjenih akcij udeležilo 2500 brigadirjev, kar ustreza obsegu odobrenih finančnih sredstev. Vzporedno s povečanjem udeležbe mladih v de lovnih akcijah smo opazili tudi povečan interes za udeležbo mladih Elektromehanike, saj smo teh 8 brigadirjev izbrali izmed 43 evidentiranih. To naj bi bil hkrati dokaz o aktivnosti teh izbranih mladih v aktivu ZSMS v Elektromehaniki. 2. J. Blago jim sicer gre kar redno v promet in večjih težav zaradi recesije ni, razen zadnji čas Se malce zatika okrog televizorjev. Sicer je pa normalnih „sezonskih“ zalog precej. Znano je namreč, da gredo v denar peči, štedilniki, radioaparati in rešoji jeseni in pozimi. Zato se spomladi in poleti nabira zaloga v skladiščih, jeseni pa gre na trg. Ob branžni reorganizaciji so reorga-nizirali tudi knjigovodstvo v skladiščih. Prej so bile zaloge last IN, zdaj pa so še vedno v posesti posameznih TOZD in se tako tudi knjigovodsko vodijo. Za ilustracijo: Prej je bilo eno skladiščno knjigovodstvo Iskra Commerce zdaj pa imajo samo v Industriji široke potrošnje 12 knjigovodsko vodenih skladišč. TREBA JE UGOTOVITI, KAKO SE V ISKRI IN GORENJU URESNIČUJEJO USTAVA, PARTIJSKI DOKUMENTI IN SAMOUPRAVNI SPORAZUM (Nadaljevanje s 1. str.) skladiščenja in transporta, kar se nam navadno še sanja ne. Branža široke potrošnje ima skladišča točno na enajstih razhčnih lokacijah: Na Masarykovi, v Zalogu, v Mengšu, v Prašah pri Medvodah, v Hrastju, v Cerkljah, v Britofu, v Pivki, na Prahovem Brdu pri Pivki, v Železnikih in v Sežani. Delavce pa imajo zaposlene le na Masarykovi, v Hrastju in Sežani. V vsa ostala skladišča se vozijo po opravkih in kadar je to potrebno. Spet dodatni stroški. Za vsak najet kvadratni meter skladiščnega prostora plačajo okrog 30 novih din mesečno, poleg tega posebej obračunajo vodo, razsvetljavo in kurjavo, zato ni čudno, da si že leta žeUjo modernega centralnega skladišča, v katerem bi lahko uporabili najsodobnejše metode skladiščenja, sodobno transportno tehniko in tako zmanjšali stroške nad polovico. V svetu je znano, da se klasična skladišča amortizirajo v 15 letih, moderna regalna pa v 7 letih. Torej bi bila investicija na vsak način rentabilni , ker bi že z najemnino ogromno prištedih, še več pa z delovno silo in zmanjšanjem reklamacij, ki jih često povzroči provizorični prostor in temu primerno ročno manipuliranje. Služba, o kateri govorimo opravlja tudi transport od tovarn do skladišč in iz skladišč h grosistom, v naše filiale in kupcem. Za vse te prevoze imajo na razpolago le tovornjak in kombi, kar seveda pri tolikšni razvejanosti in raztresenosti delovnih mest še daleč ne zadostuje. Prevoze jim zato opravlja Alptur, SAP, Vector in še dva privatnika. Žal se težko in malo poslužujejo železnice, ker kupci običajno zahtevajo dostavo franko „pred vrata", da se izognejo stroškom prekladanja in prevoza z železnice v kupčevo skladišče. Stroški kamionskega prevoza pa so za 50 procentov večji kakor z železnico. Tudi kontejnerski transport pri prevozih ne pride v poštev, ker v branži široke potrošnje večinoma razpošiljajo manjše količine, kar je za kontejner premalo. prišlo. Zato je pozdravil današnji sestanek kot prvi korak k razreševanju nastale proizvodne in programske problematike. Sekretar osnovne organizacije „Elekfronika“ Gorenje je nato prebral v naprej pripravljeno „izjavo“, ki je imela deklarativno vsebino, odgovor na zastavljeno vprašanje pa je izostal. Poudaril je veliko pripravljenost delavcev ,,Elektronike“ za dogovarjanje. Igor Uršič, član IK predsedstva CK ZKS je poudaril, da je TOZD tisti družbenoekonomski subjekt, ki je edini pristojen za vsakršna povezovanja, zato morajo komunikacije med TOZD Iskre in TOZD Gorenja teči direktno ne pa preko obeh ZP, kar naj bi bila danes še vedno praksa! Dalje je povedal, da CK ZKS pripravlja analizo celotnega poteka in vsebine povezovanja obeh kolektivov. Predstavnik Mestnega komiteja ZKS Ljubljana tov. Černe je kritiziral pojave, ko se kolektivi zapirajo v svoj krog,da bi ohranili status quo, pritem se pa ne zavedajo, da delajo z družbenimi sredstvi in so tudi družbeno odgovorni za svoje rezultate dela in za programe svoje nadaljnje usmeritve! Za vse prisotne in za vse razmišljajoče ljudi pri nas, je bila pomembna razprava Franceta Popita, sekretarja CK ZKS, ki je med drugim dejal pri-bližno naslednje: „Zelo rad bi vedel, ah ima vaš delavec v TOZD resnično vse pogoje, da odloča o programih razvoja, o planih in o rezultatih svojega dela? Da nekatere integracije ne uspevajo vidim razlog v -tem, ker niso integrirane TOZD organizirane tako kot to zahteva ustava. Vedno je treba zasledovati trajnejše rešitve, kajti prilagajanje trenutni tržni situaciji ni vedno optimalno koristno za kolektiv, ki mora trajno zasledovati cilj: pridobiti si ustrezen dohodek. Ta cilj pa lahko neka TOZD doseže samo z dogovarjanjem s proizvodno „sorodno“ TOZD zaradi uvedbe racionalne proizvodnje, specializacije, skupnih investicij... Za to pa je potrebno doseči koncentracijo kapitala, ki gaje moč doseči preko „Interne banke11, o kateri v Iskri govorite že nekaj let. Tudi kar zadeva organizacijskih oblik medsebojnega povezovanja, le-te ne smejo biti ovira, temveč so lahko samo rezultat interesov delavcev TOZD ne pa odločitev določenih struktur v „Skupnih službah11. Tudi interese občine ni treba pri tem dosti upoštevati, ker se za občinskimi forumi često skrivajo občinski uradniki, ki imajo pa lahko različne interese od delavcev TOZD. Važno je samo to, da so odločitve sprejete na osnovi ustavnih določil, da jih sprejemajo delavci v TOZD, ne pa nekje izven njih v imenu njih! Občinskim lokalizmom se moramo zoperstaviti,saj tovarne niso last občin, temveč so last združenega dela. Delavci naših tovarn so tisti subjekti, ki s svojim delom in dohodkom prispevajo k napredku neke občine, ne pa občinski možje. Delavci v TOZD odločajo o tem, koliko ustvarjenih sredstev bodo namenili za investicije, za OD za družbeni standard v krajevnih skupnostih, občinah... Ko nam je vse to znano in jasno, pa je nujno treba zaostriti odgovornost komunistov za izvajanje sklepov. Posebno to velja za vodilne delavce, F od katerih mora zveza komunistov zahtevati dosledno izvajanje in izvrše- ^ vanje sprejetih dogovorov; v nasprotnem pa je treba izvajati konsekvence - materialne in pohtične -ter zahtevati tudi odstop s položaja za vsakogar, ki se ne drži dogovorov.11 France Pbpit nam je sugeriral tudi eventualno korekcijo že sprejetega samoupravnega sporazuma med Iskro : j; in Gorenjem, če so morda določeni j členi našim načrtom v breme! n Svetoval nam je tudi ustrezno ti dogovarjanje med zainteresiranimi Ji TOZD Iskre, RIZ, El, RC... V sproščeni razpravi, kije potekala ves čas sestanka so sodelovali poleg že navedenih razpravljavcev še Vladimii Logar, ki je zahteval striktno izvajanje sporazuma Iskra — Gorenje, saj je zanj glasovalo 40.000 delavcev! Aleksandra Gorup je trdila, da TOZD še niso povsod ustavno organizirane, ker so ti same v sebi zaključene (so prevelike) in kot take nimajo interesov za pove-zovanje. Spraševala je tudi o „organi- j ziranosti in konstituiranju, nalogah, odgovornosti ter financiranju skupnih služb. Peter Toš je grajal tiste skupne službe, ki so v svoji delovni skupnosti skoncentrirale vse strokovne kapaci-tete, s čimer so osiromašile TOZD (Gorenje: skupne službe štejejo 1200 b delavcev!), pri čemer se resnično k lahko vprašamo, kje je dejanska moč: j v TOZD ah v skupnih službah!? Tov. s Miklavčič (Gorenje) je poudaril p^- | trebo po ponovni analizi vseh dobrih « in slabih izkušenj, Alojz Žumer pa je v ° razpravi dejal, da smo v tem času združene „Iskre in Gorenja11 prišli ž6 P do dodatnih novih programskih pre' n krivanj. Jože Čebela je ugotovil velike n težave, ki čakajo proizvajalce TV k sprejemnikov (v Jugoslaviji jih bomo 2 letos izdelali 450.000!) in poudaril S potrebo po strokovnih službah t Elektrokovinske industrije zaradi re- n ševanja nakopičenih problemov zno- 'f traj te sestavljene organizacije zdru- t ženega dela. S svojimi krajšimi mislimi so sodelovali še tov. Jenko, Janko b Dobre in Jože Hujs. Komunisti obeh TOZD so na predlog Franceta Popita nato sprejeh zaključke v približno naslednji vsebini- 1. Zaostriti je treba pohtično odgo- Je vornost za izvajanje samoupravnega sporazuma Iskra—Gorenje 2. V vseh TOZD ZP Iskra in ZP Gorenje se takoj povede razprava 0 tem, ali so TOZD v celoti organizirane v skladu z ustavo ali o®: o komunisti TOZD so odgovorni tud1 $, za izpolnitev sprejetih dokumentov n in samoupravnih aktov. Delavci TOZD morajo začutiti, d3 je so se dejansko spremenili odnosi’ ^ kar je prva naloga komunistov h1 sindikalnih organizacij. 3. zainteresirane TOZD naj tako) ustanovijo skupne strokovne °r' gane zaradi izdelave predlogov’ kako racionalno koristiti družbena sredstva in kako priti do večjega dohodka. 4. Principe interne banke je treba p° temeljiti strokovni proučitvi, dativ razpravo vsem TOZD 5. Komunisti obeh TOZD (Iskra Avtomatika in Elektronika - G°' renje) morajo dati obema TOZD iniciativo za skupni sestanek predstavnikov obeh TOZD zaradi uskladitve medsebojnih programov d1 planov nadaljnjega razvoja in medsebojnega sodelovanja pri vseh akcijah nadaljnjega povezovanja. 6. Vsaka TOZD je dolžna razpravlja11 o smernicah tega posveta, f' kretariat ZK Elektrokovinsk industrije pa mora o teh smernicah zavzeti svoje staiišče. j Z uvajalnega seminarja za nove člane ZK v Bohinju Komisija za idejnopolitično izobraževanje pri svetu organizacije ZK Podjetja Elektromehanike je organizirala 18. in 19. 4. 1975 v hotelu »Stane Žagar“ y Bohinju seminar za yse novo sprejete člane ZK in za tiste, ti so predlagani za sprejem. Udeležilo se ga je 50 članov iz Elektromehanike. Program seminarja k bil izredno dobro izveden, predavanja pa zanimiva in kvalitetna. Prvi dan nam je predaval Rudi Ealderman o „Zgodovinski vlogi Zveze komunistov;- nakar je sledil film »Zgodovinska pot ZK“, ki ga je predvajal Stane Vidmar. Drugi dan je sledila tema „Zveza komunistov in religija", o čemer je Predaval Ivan Justinek. S statutom ZKJ in ZKS ter statutarnimi sklepi OK ZK nas je seznanil ‘Van Justinek. Po končanem predavanju je bila razprava in vsak izmed udeleženih se k imel možnost globlje seznaniti z Nejasnostmi. Zadnja tema je zajemala proble-Niatiko gospodarskega razvoja OZD kkra, o kateri nam je predaval glavni 'hrektor Aleksander Mihev. Seznanil Nas je z razvojem Elektromehanike in trenutnim gospodarskim položajem v rugoslaviji in svetu nasploh. Poudaril k predvsem to, da je še naprej potrebno vlagati vse napore v izvoz, Predvsem pa je potrebno poiskati Nove kupce npodročju dežel v raz* voju. Po zanimivem predavanju so Udeleženci seminarja glavnemu direk-t°rju Elektromehanike postavili tudi Nekaj vprašanj, ki so se nanašala na trenutni položaj v naši tovarni. TOZD MEHANIZMI, LIPNICA PRAZNOVANJE 30 -LETNICE OSVOBODITVE Tovarna Mehanizmi Lipnica je v soboto, 10. 5. 1975, organizirala v sindikalnem domu v Kropi proslavo ob dO-letnici osvoboditve, 25-letnici ^nioupravljanja in tednu Iskre 1975. j^oslava je bila namenjena vsem delovnim ljudem tovarne mehanizmov in ostalim občanom Upniške dohne. Sindikalni odbor je k sodelovanju Povabil poleg recitatorjev MA v tovar-Nr še člane dramske skupine iz Pod-Narta, recitatorje organizacije SZDL ■MOpa in mladine osnovne šole Stane ^agar iz Lipnice, moški komorni zbor SVOBODA Podnart pod vodstvom di-n8enta Marjana Eržena in mešani ko-Nrorni zbor SVOBODA Podnart pod pOdstvom dirigenta prof. Matevža Fabijana. , Po otvoritveni pesmi „Pesem o svo-Dodi“, ki jo je zapel moški zbor, je Predsednik sindikalnega odbora opisal trpljenje in borbo, ki so jo vodih ju-8oslovanski narodi in narodnosti, da ti 9. maja 1945 priborih svobodo. X teh 30. letih miru in prijateljstva si k Jugoslavija na rezultatih revolucije gradila samoupravni socializem in dala uelovnemu človeku vso pravico, da °dloča o svojem delu in njegovih rezultatih. , Nadaljnji del proslave je izzvenel v ubliki partizanskega mitinga, kakršne 50, prirejah naši borci v štirih letih Neizmernih bojev proti okupatorju. . Po končanem kulturnem programu 1® bil predvajan vsem navzočim film ” to je Iskra". Predsednik DOS Boris Poljšak Nekatere izmed udeleženih smo povprašah o njihovih vtisih s tega seminarja. Miroslav KRČ (predsednik kulturne kom.) in Jože MARINČEK (sekretar) v 00 ZSMS tovarne TEA — sta mnenja, da je bil seminar dobro pripravljen, oz., da so bila predavanja pestra. „Zanimivo je bilo prisluhniti Ivanu Justineku, ko je predaval o tematiki ,ZK in religija1. Se si želiva takšnih in podobnih predavanj in meniva, da bi bilo dobro v bodoče pritegniti čim več mladih in zaintere-, siranih slušateljev." Marija ŠTEBIH (predsednik komisije za DEO) in Janez NAHTIGAL (sekretar kom. za IPD) v 00 ZSMS tovarne TEA — sta mnenja, da je seminar dobro uspel, predavanja so bila zanimiva in poučna. Le 00 ZK, katere skrbijo za članske izkaznice novosprejetih v organizacijo ZK, bi na nas napravile boljši vtis, če bi vsi prejeli knjižice, ne pa samo nekateri. Meniva, da bi bilo treba zagotoviti udeležbo na podobnih seminarjih tudi ostalim zainteresiranim, kar jim bo v korist za širok vpogled v družbene procese. Boris FOJKAR (sekretar kom. za IPD) v 00 ZSMS tovarne ŠTEVCI: „Seminar in izčrpna predavanja so bila zelo dobro pripravljena. Menim, da so taki in podobni seminarji potrebni'še za ostale zainteresirane, tem pa bi bilo treba omogočiti udeležbo v večjem številu." Darko PREZELJ (predsednik šport, kom.) v 00 ZSMS tovarne ERO: „Uvajalni seminar mi je bil všeč. Kot član ZSMS in ZK si želim, da bi obiskal še kakšnega." Boris MLAKAR (sekretar šport, kom.) v 00 ZSMS tovarne STIKAL: „Vsa predavanja so bila zanimiva, sam seminar pa dobro organiziran. Želim si še takšnih predavanj, menim pa tudi, da bi bilo to treba omogočiti tudi ostalim zainteresiranim." Jaro MIŠČEVIC (sekretar kom. za DEO pri 00 ZSMS DO Elektrome-hanika - SKUPNE SLUŽBE: „Na splošno sem dobil zelo dober vtis o seminarju. O kvaliteti predavanj in samem izvajanju se lahko izrazim le pohvalno. Meni osebno je bila najbolj všeč tematika „Zgodovinska vloga ZK" s filmom in predavanje z razpravo o „ZK in religija". Želim si še takšnih in podobnih izobraževalnih oblik." Bojan ČEHOVIN (predsednik komisije ža IPD) v 00 ZSMS tovarne ORODJARNA: .Organiziranost seminarja je bila dobra, predavanja kvalitetna. Pripomnil bi le, nekaj o izbiri kandidatov. Menim, da bi morali biti nekateri mladi resnejši, glede na to, da so bili na seminarju tudi starejši funkcionarji, morah bi se tudi bolje ’ spoznati. Ža novosprejete člane ZK naj bi upoštevah vsaj enoletno aktivno delovanje v 00 ZSMS in s tem pokazali na moralne in pohtične kvahtete, ki so vodilo za delovanje v ZK." Pavel PRAŠNIKAR (deluje v kom. za IPD) v 00 ZSMS tovarne VZDRŽEVANJE: „Iz dobro organiziranega seminarja sem odnesel lepe vtise, želim si še takih in podobnih izobraževalnih oblik. Menim pa, da bi to koristilo tudi ostalim." Brane SMOLIČ (predsednik) v 00 ZSMS SKUPNE ŠLUŽBE: „Pohvahti je treba organizacijo seminarja, posebno pa še izbrane teme. Samo gradivo je bilo kvahtetno in zanimivo podano. Na seminarju smo bih seznanjeni s statutom ZKJ in ZKS. Mislim pa, da je bilo premalo poudarka na programu ZKJ in njeni pohtiki, saj je za vstop v ZK poleg družbenih aktivnosti in moralno-političnih vrlin potrebno prav to." Pavla Kralj Leto žena — leto nas vseh Obvestilo Tovarne Iskre — Elektromehanike bodo tudi letos odprte za javnost, za vse naše prijatelje, znance, svojce in občane in sicer ' 24. maja od 9,—12. ure v Savski loki in na Laborah v Kranju, v Ljubljani (Vega), v Horjulu, v Lipnici in na Blejski Dobravi. Obiskovalce bodo po tovarnah vodili za to priložnost določeni vodiči. STREHE MANJKA (Nadaljevanje z 2. strani) Vsi ekonomski in tržni razrogi go-.?rijo, da bo morala Široka potrošnja Ntiprej misliti na gradnjo lastnega JN°dernega skladišča, ki bo pri roki, n? enem prostoru in predvsem meha-JN^hano in zaradi tega nekajkrat ce-QeJše kakor sedanji najeti provizoriji. tern so v bivšem IC že resno razmi-»tNii, upajmo, da po reorganizaciji ''‘e misel ne bo zaspala. Cisto malo smo pogledali na pod-i;čje, ki mu navadno pravimo na jNtko skladišče. Tudi tu gospodarijo, tr ubadajo s problemi in skrbijo, da na ,8U ne manjka naših izdelkov. Prav je, c- tudi to delo cenimo, čeprav tu ne j0>, ne konstruirajo in ne „šraufa- KF V Gorenjskem muzeju v Kranju je bila ob 30-letnici osvoboditve otvoritev razstave „Gorenjska industrija 1945—1975“. Zanimiva razstava prikazuje povojni razvoj industrije po posameznih panogah in krajih, kakor tudi razvoj samoupravljanja po podjetjih od prvih začetkov pa do danes. Priporočamo čimštevilnejši obisk te resnično zanimive ter dobro organizirane razstave, kjer je tudi razvoj „lskre“ obširno prikazan. Odprta bo še ves mesec, vsak dan od 10. do 12. in od 17. do 19. ure, razen ob ponedeljkih. Hkrati si lahko ogledate tudi stalni razstavi „Slovenska žena v revoluciji“ in ..Gorenjska v NOB“. Foto: V. B.R Vse pogosteje, nekateri celo samo zato, da ne bi zaostah za drugimi, zagreto ponavljajo: leto 1975 mednarodno leto žena. Toda ah bo tudi ta manifestacija minila kot mnogo drugih, ne da bi.se vprašanje vsebinsko premaknilo? Vsekakor je pomembno in dragoceno, da se je Generalna skupščina OZN v trenutku, ko ta mednarodna organizacija proslavlja svojo tridesetletnico, spomnila tudi na to, daje vsaj v eni svoji polovici sestavljena iz žensk tega sveta, zaradi česar je vzporedno z glavnim geslom leta „Enakost, razvoj, mir" zaskrbljeno odmerila svojo misel tudi ženskam. Mar zaradi tega, ker so prav ženske, matere, žene, ljubice, tiste, ki nosijo največje breme vseh tegob raznih narodov, ki pa so hkrati najbolj zaostale, neuke, bedne, izkoriščane in obrekovane? Naj bo že vest človeštva še tako počasna in toga, prebuja se le! Pravcati plaz odborov, sestankov, konferenc, deklaracij je sprožil po vseh deželah sklep Generalne skupščine OZN, tja do one osrednje v Mehiki, in nedvomno je, da bo ta široka akcija, pa naj bi bila še tako površinska, vendar v nečem prispevala k izboljšanju položaja žensk. Res pa je tudi, da so mnoge ženske, zlasti izo-braženke in tiste, ki se že dolgo borijo za ženske pravice, občutile etiketo celo kot podcenjevalno žalitev. Znana francoska pisateljica Helene Cixioux, ki se je udeležila nedavnega mednarodnega pisateljskega srečanja v Portorožu, je na primer vzkliknila: „Kot smo imeh v Franciji leto vina ah leto ovac, tako imamo letos leto žena!" Seveda pa je položaj žensk ponekod še tak, da je treba pravih koreni-tih reform, sprememb v materialnem in družbenem položaju žensk, v zavesti in podzavesti vseh. Nič čudnega ni, če so se marsikateri boji za osvoboditev in upori proti kolonializmu začeli prav pri krutosti v odnosu do ženske. V afriški Gvineji je mučeni-štvo M’Balie Game are, nosečnice, kiji je nasilni kolonialni gospodar s sabljo razparal trebuh, dvignilo množice k odločilni vstaji. Seveda pa ostaja odprto grenko vprašanje, koliko je nova, sicer demokratična domača oblast, pravice gvinejskih žensk tudi zares izpeljala; koliko se niso tudi tu, v novih neodvisnih deželah tretjega sveta spremenili samo, zakoni, medtem, ko je ravnanje -ostalo še precej podobno starim navadam. V nerazvi-tih deželah Afrike, Azije, Latinske Amerike in Oceanije je vsaj 80 odstotkov žensk še danes nepismenih. Kako bi bile enakopravne? Zaradi kohko suženjsko plemenskih, lastninsko posestniških, verskih in drugih vidikov še vedno smatrajo žensko predvsem kot igračko zabave, kot stroj, ki rojeva otroke in, ki opravlja najtežja domača dela, za predmet, ki si ga lahko podajajo iz rok v roke, kar pač nima svojega lastnega zaslužka in ne svojega lastnega namena. Demokracija, izobrazba in zaposlitev so pomembni dejavniki pri premagovanju ženske neenakopravnosti. Toda celo v najbolj razvitih deželah Zahodne Evrope ostaja ženska kljub visokemu odstotku zaposlenosti dejansko manjvredna. Po svoje je zanimiva že lestvica v stopnji zaposlenosti žensk: v Belgiji je zaposlenih 32,2 % žensk, v ZRN 36 %, v Anghji 39 %, v Franciji 38 %, na Danskem 40 % na Finskem 47 % na Švedskem 40,5 %, v Holandiji 21 %, v Italiji 19.%, v Švici 30 %g v Avstriji 39 %, v Turčiji baje 80 %.. .• Kljub temu na primer v dobri Švici še do pred kratkim ženske niso imele vohlne pravice, v njihovi državni upravi je le 0,88 % zaposlenih žensk. V ZRN imajo sicer za predsednico parlamenta žensko, Anno Mario Ren-ger, toda večina žensk v deželi ima samo najosnovnejšo devetletno izobrazbo, in ko je revija „STERN“ naredila med starši deklet anketo o izobraževanju, so pretežno odgovorili, da „so sredstva za šolanje deklet stran vržen denar". V Sovjetski zvezi so proklamirali popolno enakopravnost žensk-; toda v Vrhovnem sovjetu ni nobene ženske, medtem ko jih zelo veliko dela pri težaških industrijskih verigah ah pometa po cestah. Pri nas je že revolucija vnesla nedvomne zgodovinske spremembe. Tako kot so sodelovale ženske v NOB, tako naj bi bile enakopravne tovarišice tudi danes v samoupravni socialistični družbi. Ustava SFRJ, nedavni sklepi X. kongresa ZKJ in še konkretnejši delovni programi posameznih odborov za mednarodno leto žena so trdna osnova, na kateri bi lahko mnoge, še vedno nerešene zadeve reševah dalje. Tovarišica Vida Tomšič, ki je prevzela predsedstvo zveznega odbora, je zelo odločno naglasila, da je vprašanje žensk dejansko vprašanje naše celotne socialistične družbe. Franc Šetinc kot predsednik repubhškega odbora pa je opozoril predvsem na konkretne izboljšave: „Veliko važnejše kot nenehno ponavljanje fraz o enakopravnosti žensk je v tem, če n. pr. tekstilni delavki v tovarni izboljšamo delovne pogoje, da se pri temperaturi 45 stopinj ne bo več onesveščala, da je ne bo več v prazno šikaniral mojster, da bo lahko res soodločala pri rezanju kruha...“ Gotovo smo naredih vehk korak naprej, tako v zakonodaji, v modernizaciji gospodinjstev, v skrbi za mater, pri vključevanju žensk v javno družbeno življenje. S publikacijo „Analiza ženske v združenem delu", ki jo pripravlja Raziskovalni center pri Zvezi sindikatov, bomo tudi sodelovali v splošni razpravi na konferenci v Ciudad Mexicu. Res je, da so v ZDA med sto zdravniki samo tri ženske, medtem, ko jih je pri nas kar 40! Res je, da smo pri zadnjih volitvah v skupščinska telesa in telesa samoupravnih interesnih skupnosti izvolili v razne organe kar 34 oziroma 39 % žensk. Resje, da pri nas mora ženska na istem delovnem mestu za isto delo dobiti po zakonu isto plačilo kot moški, medtem ko na primer celo v tako demokratični Anghji dobi ženska samo 58 % plače, kot bi jo dobil za isto delo moški. Pa vendar: tako pri nas, a še bolj po svetu, je treba še veliko premakniti, da bi postale ženske tudi zares enakopravne. Že to, da morajo nekateri izven nas skrbeti za ženske in ženske pravice, je odvisnost, čeprav je razumljiva tudi težnja OŽN, da bi prav s pomočjo žensk lahko v prihodnje vodih učinkovitejši boj tudi za svetovni mir, za sožitje in blagostanje vseh, boj proti rasizmu, nasilju, kolonializmu. .. Ah je zgodovina sploh ena sama? Ali so jo pisah predvsem le moški in bi morah marsikaj v zgodovini popravljati? Gre za globoko zakoreninjene psihološke ocene, za razne zorne kote na telo moškega in ženske, na spolnost in materinstvo. Ah si lahko mislite večjo farso kot to, da na primer neki samoupravni organ zaseda, razpravlja o enakosti, izvoli morda celo za predsednico tovarišico, zatem pa gredo vsi skupaj pit v bar, kjer družno gledajo razprodajanje ženskega telesa kot potrošnega blaga? In vendar ne gre za nobeno licemerstvo, ampak samo za iskreno in pošteno spoštovanje drug drugega, tudi telesa. Še več: ženska mora dobivati svojo enakopravnost z moškim prav izhajajoč iz svoje različnosti, kot matere in kot dopolnila moškemu,v vsem, kar se med njima in v svetu pojavlja. Zakaj bi se morale ženske boriti proti moškemu, če je bistvo življenja obeh prav v odkrivanju skupnega? Zakaj bi morala priti do vodilnih položajev v družbenem javnem življenju, v tovarnah, v športu, kjerkoh predvsem samo tista ženska, ki bi se svoji ženskosti odrekla, ki bi postala možača? Ah ni nič koliko poklicev, nič kohko odgovornih mest, še posebej v samoupravni družbi, kjer ne gre toliko za odločanje enih, ampak za vklapljanje mnenja mnogih, kjer je še kako lahko koristna prav ženska v vsej svoji ženskosti? Svet je lep in poln, samo kadar je vsak to, kar je, in kadar smo vsi vse. Mara Ovsenik ISKRA Številka 18—24. maj 1975 Razpis štipendij ZP Iskra RAZPISUJE za študente in učence visokih, višjih, srednjih in poklicnih šol v šolskem letu 1975/76 774 štipendij ISKRA - INDUSTRIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN ELEKTRO-MEHANIKO KRANJ FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO 20 štipendij - kompjuterska tehnika 3 štipendije - telekomunikacije 2 štipendiji - ind. elektronika FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO 5 štipendij --tehnološka skupina 5 štipendij - konstruktorska skupina FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNOLOGIJO 2 štipendiji - kemijska tehnologija EKONOMSKA FAKULTETA 5 štipendij - poslovna smer 1 spominska štipendija B. Kryštufka PRAVNA FAKULTETA 1 štipendija - gospodarsko pravna VIŠJA ŠOLA ZA ORGANIZACIJO DELA 2 štipendiji - računalništvo TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA - ELEKTRO 10 štipendij — šibki tok 3 štipendije - jaki tok TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA - STROJNA 10 štipendij EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA 5 štipendij UPRAVNO ADMINISTRATIVNA ŠOLA 2 štipendiji POKLICNA ŠOLA 15 štipendij — orodjar 15 štipendij — strugar 15 štipendij - fino mehanik 15 štipendij - TK mehanik 15 štipendij - elektromehanik 10 štipendij - strojni ključavničar 15 štipendij - rezkalec TOZD TOVARNA ELEKTRONSKIH NAPRAV, LJUBLJANA FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO 5 štipendij - telekomunikacije EKONOMSKA FAKULTETA 2 štipendiji - poslovna smer TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA - ELEKTRO 6 štipendij - šibki tok EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA 2 štipendiji POKLICNA ŠOLA 1 štipendija - orodjar 1 štipendija - finomehanik ^ 3 štipendije - strojni ključavničar 2 štipendiji — rezkalec 1 štipendija - strugar 1 štipendija - TK mehanik 1 štipendija RT mehanik TOZD TOVARNA ELEKTRONSKIH INSTRUMENTOV, HORJUL FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO 1 štipendija - ind. elektronika TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA - ELEKTRO 1 štipendija - šibki tok TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA - STROJNA 1 štipendija EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA 1 štipendija POKLICNA ŠOLA 2 štipendiji - orodjar 2 štipendiji RT mehanik TOZD INŠTITUT ZA PRENOSNO TEHNIKO, LJUBLJANA FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO 2 štipendiji - ind. elektronika TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA - ELEKTRO 2 štipendiji - šibki tok TOZD ELEKTROOPTIKA, LJUBLJANA FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNOLOGIJO 2 štipendiji - tehniška fizika III. stop. 5 štipendij - tehnična fizika FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO 1 štipendija - ind. elektronika III. stop. 6 štipendij - ind. elektronika FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO 2 štipendiji EKONOMSKA FAKULTETA 1 štipendija - ekonomska smer TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA - ELEKTRO 4 štipendije - šibki tok TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA - STROJNA ' - 4 štipendije TOZD MONTAŽNO SERVISNA ORGANIZACIJA LJUBLJANA FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO 2 štipendiji - telekomunikacije TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA - ELEKTRO 5 štipendij - šibki tok EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA r 1 štipendija POKLICNA ŠOLA 10 ŠTIPENDIJ - TK MEHANIK TOZD TOVARNA MERILNIH INSTRUMENTOV OTOCE FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO 1 štipendija - merilno regulacijska FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO 1 štipendija - tehnološka skupina , POKLICNA ŠOLA 2 štipendiji — orodjar 2 štipendiji - finomehanik 1 štipendija - strojni ključavničar 1 štipendija - rezkalec 1 štipendija - strugar 3 štipendije - elektromehanik ' ISKRA - INDUSTRIJA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO LJUBLJANA TOZD TOVARNA ELEKTROLITOV MOKRONOG FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO 1 štipendija - ind. elektronika FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO 1 štipendija - konstrukterska skupina Za vse člane delovnih Obveščamo člane vseh delovnih kolektivov ZP Iskra, da bomo v juniju 1975 uvedli prodajo Iskrinih izdelkov s popustom. Dejanski popust, izražen v dinarjih, je različen, od nekaj starih tisočakov pri antenah in kavnih mlinčkih, pa vse do 231 tisoč starih din pri barvnem televizorju. Prodaja bo organizirana preko sindikalnih vodstev posameznih delovnih organizacij in pri njih dobite tudi natančnejše informacije v zvezi s samim postopkom - izpolnjevanju obrazcev, kreditnih pogojih, višini pologa, dnevu prevzema izdelkov itd.Da bo prodaja potekala čim lažje, prosimo vse tiste, ki nameravajo kupiti katerega od izdelkov, navedenih v spodnji tabeli, da izpolnijo obrazec PRODAJA S POPUSTOM 75 in ga oddajo sindikalnemu vodstvu svoje delovne organizacije. Električni mešalnik 32 Wbw Vlažilni likalnik 630 Vlažilni likalnik impred običajnimi to prednost, da perila pred likanjem ni treba posebej vlažiti S tem prihranimo na času in si olajšamo delo. Iskrin vlažilni likalnik pa ima še eno prednost več. To je namreč likalnik katerega ni treba polniti z destilirano vodo, temveč z navadno iz vodovoda. Njegove moč je 500 W, ima vgrajen termostat s kontrolno lučko. V___________________________________J Mešalnik za pripravo jedi in napitkov se sestoji iz; osnovnega - pogonskega dela z elektromotorjem moči 200 vatov pri neprekinjenem obratovanju 5 minut; posode (kozarca) z nerjavečimi noži, mlinčka za kavo, metlic za stepanje ter nastavka za ribanje sira in suhe hrane. Opremljen je z varnostno napravo, ki v primeru preobremenitve avtomatsko izključi motor. v______________________________________________;____________________ Kalorifer K ON VEKTOR 2000 Ima ohišje iz pločevine v katerega je vgrajen močan grelec, ki je proti pregrevanju varovan s termično varovalko. Asinhroni motor omogoča tiho delovanje. Moč grelca je 800, 1200 oziroma 2000 V, reguliramo pa ga s štiristope-njskim termičnim stikalom. X_________________________________J Radijski sprejemnik PLANICA SSN 2000 Sušilnik las z glavnikom Je pripomoček za sušenje in urejaje las. Njegova posebnost je v tem, da s priključenim glavnikom ali krtačo lahko lase med sušenjem tudi razčesavamo ali krtačimo in urejamo. Sušilnik ima vgrajeno termično zaščitno stikalo, ki samodejno izključi aparat, če se zapre dovod zraka. Sušilnik ima tristopenjsko stikalo. To je najnovejši visokokvalitetni radijski sprejemnik, ki je popolnoma tranzistoriziran. Ima tri valovna področja (UKV, KV in SV), posebne gumbe za regulacijo jakosti zvoka, zvezno regulacijo nizkih in posebej visokih tonov, ter vgrajeno dipolno in feritno anteno. Zvočnik je širokopasovni Sprejemnik je vgrajen v sodobno oblikovano kaseto, v več barv-nih variantah. Velikost: 59,5 x 21,0 x 14,9 cm. Pregled izdelkov s popustom Izdelek Cena v Cena ( trgovini popustoP1 TV Panorama 73 - Color 19.282.90 TV Panorama Castor 4.464,00 TV Panorama Alkor 4.452,84 TV Panorama Polux 4.423,51 TV Minirama 3:924,60 Ra Savica SSG 1260 z gramofonom 1.965,40 Ra Savica SN 121 z gramofonom 2.054,68 Ra Savica SN 120 brez gramofona 1.558,68 Ra Savica SSN 1250 brez gramofona 1.511,56 Ra Portorož SSG 1241 z gramofonom 2.163,80 Ra Planica SSN 200 1.909,60 Gramofon Iskraphon 2004 stereo 1.387,00 Gramofon Iskraphon 1000 604,31 Gramofon Iskraphon 1003 916,09 Gramofon Iskraphon 1004 921,15 TV stabilizator STV 1050 495,38 Zvočna omarica OZ 21 438,34 Zvočna omarica OZ 22 506,29 TV in UKV antene 48,36 do 248,00 16.968,95 3.928,32 3.918,5$ 3.892,6$ 1 3.453,65 1.729,5 1.808,1 1 371 1.330,1 1.904,1$ 1.680,45 1.220.56 531.5 806,1® 810.6 435,93 350,6 405,03 42.56 do 218,2 Kavni mlinček CHS—2 186,35 Kavni mlinček Senior 194,75 Kavni mlinček MEC 183,95 Sušilnik las RS 199,65 Sušilnik las RS s kapo 214,50 Sušilnik las RM 236,85 Sušilnik las z glavnikom 291,50 Električni mešalnik 31 ' 461,60 Električni mešalnik 32 500,05 Električni mešalnik univerzalni 1.045,65 Kuhalnik plinski P-3A 385,65 Vlažilni likalnik 630 421,60 Električna peč GLOBUS 2000 295,10 Električna peč GLOBUS 2100 308,75 Električni kalorifer konvektor 2000 491,05 Sevalna peč INFRALUN 248,00 Ročni električni sesalnik 400 W 855,60 149,0° 155,7$ 147-;1$ 169,6$ 182,3$ 201,31 247,8$ 392,3® 425,03 888,7$ 327,7$ 358,3$ 250,8 262,4$ 417,38 210,8$ 727,2® kolektivov Iskra popust r IZKORISTITE IZREDNO PRILOŽNOST ZA NAKUP! v Gramofon ISKRAPHON 2004 stereo Omogoča kvalitetno reprodukcijo stereo in mono gramofonskih plošč vseh prečnikov in hitrosti. Gramofonska šasija s stereo keramičnim vložkom s safirno iglo in tranzistorskim ojačevalnikom, je vgrajena v leseno furnirano ohišje. Gramofonski kovček ima pokrov iz prozorne, rjavo dimljene plastike. Dva zvočnika po 3 W in 15 Ohm, sta vgrajena v ločeni omarici, ki sta enako furnirani kot kovček. V________________________________________________________________________J Barvni televizor PANORAMA Izdelan je v modulni tehniki in je v celoti tranzistoriziran, s tiskanim in integriranim vezjem VHP in VHP varikap kanalnik omogoča predhodno nastavitev 11 programov. Ima potezne potenciometre in implozijsko varno katodno cev 67 cm Vgrajen je v ohišje z orehovim furnirjem dimenzij 78 x 52 x 57 cm Barvni televizor Panorama je tehnično eden najsodobnejših. \__________________________________________________________________________________ Črno-beli televizor PANORAMA CA ŠTOR Izdelan je v tehniki tiskanih vezij. VHP in UHF varikap kanalnik omogoča predhodno nastavitev 6 programov, ki jih vključimo preprosto s tipko. Jakost barvo zvoka ter svetlobo in kontrast slike naravnamo s poteznimi potenciometri Katodna cev (61 cm) ima odklon 110 stopinj in je implozijsko varna. Horizontalna sinhronizacija in stabilizacija geometrije slike sta avtomatski. Radijski sprejemnik PORTOROŽ SSG 1241 Ima vgrajen gramofon za reprodukcijo gramofonskih plošč vseh prečnikov. Ima štiri valovna področja (UKV, KV, KV-49 in SV), valovni preklopnik s tastaturo, magično oko, poseben gumb za zvezno (brez sto pensko) regulacijo barve tona, širokopasovni zvočnik (3 W) in vgrajeno dipolno anteno. Vgrajen je v luksuzno furnirano ohišje. \_______________________________ Radijski sprejemnik SA VICA SN 121 z gramofonom je moderen, kvaliteten radijski sprejemnik, popolnoma tranzistoriziran, z vgrajenim gramofonom za reprodukcijo gramofonskih plošč vseh prečnikov. Ima štiri valovna področja: SV, KV' D V in UKV, valovni preklopnik s tastaturo, posebne gumbe za regulacijo glasnosti ter zvezno (brez-stopenško) dušenje nizkih in posebej visokih tonov. AFC za fino nastavljanje 'postaj na UKV področju, širokopasovni zvočnik (3 W) in dipolno ter feritno anteno. Dimenzije ohišja: 60,9 x 14,3 x 21,4 cm. \___________________________________________________________________;_____________J PRODAJA S POPUSTOM 75 ISKRA - Industrija-TOZD.............. .................... Priimek in ime......................................... Naslov stalnega bivališča..................................................... Želim kupiti naslednje izdelke: 1............................... 2............................... 3. ........................... 4............................... Datum: Podpis Črno-beli prenosni televizor PANORAMA POLUX Izdelan je v sodobni tehniki tiskanih vezij in integriranega vezja z vgrajeno teleskopsko anteno. VHP in UHF varikap kanalnik omogoča predhodno nastavitev 6 pro- gramov. mplozijsko varna katodna cev ima diagonalo 44 cm. Posebno je primeren za manjše prostore, ker pa ga lahko priključimo na omrežno napetost 220 V ali na akumulator 12 V, je primeren tudi za vikend ali izlete v naravo. Vgrajen je v ohišje dimenzij 49,2 x 38,0 x 24,0 cm v štirih različnih barvah: beli, oranžni, rdeči in orehovem furnirju. PRAVNA FAKULTETA 1 štipendija - gospodarsko pravna FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNOLOGIJO 1 štipendija - tehnična fizika 1 štipendija - anorganska kemija EKONOMSKA FAKULTETA 1 štipendija - računovodska TOZD TOVARNA FERITNIH MATERIALOV LJUBLJANA FAKULTETAZA ELEKTROTEHNIKO 1 štipendija - ind. elektronika FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO 1 štipendija EKONOMSKA FAKULTETA 1 štipendija TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA - ELEKTRO 1 štipendija POKLICNA ŠOLA 2 štipendiji - strojni ključavničar 1' štipendija - elektromehanik 1 štipendija - RT mehanik TOZD TOVARNA KEMIČNIH KONDENZATORJEV ŽUŽEMBERK FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO 1 štipendija - ind. elektronika \ FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNOLOGIJO 1 štipendija - kemijska tehnologija VIŠJA TEHNIČNA ŠOLA 1 štipendija - strojna TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA - ELEKTRO 1 štipendija - šibki tok POKLICNA ŠOLA 2 štipendiji - kuharici 1 štipendija - rezkalec 1 štipendija RT mehanik 1 štipendija - strojni ključavničar TOZD TOVARNA TEHNIČNE KERAMIKE, LJUBLJANA FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO 1 štipendija FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNOLOGIJO 1 štipendija - kemijska tehnologija TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA - STROJNA 1 štipendija TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA - KEMIJA 1 štipendija POKLICNA ŠOLA 2 štipendiji strojni ključavničar 1 štipendija - strugar TOZD TOVARNA KONDENZATORJEV, SEMIČ FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO 1 štipendija - tehnološka skupina EKONOMSKA FAKULTETA 1 štipendija - zunanja trgovina 1 štipendija - komerciala EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA 2 štipendiji TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA - ELEKTRO 2 štipendiji - šibki tok 1 štipendija - jaki tok TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA - STROJNA 2 štipenaiji TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA - KEMIJA 1 štipehdija UPRAVNO ADMINISTRATIVNA ŠOLA 2 štipendiji TOZD TOVARNA ALNIKO MAGNETOV, LJUBLJANA FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNOLOGIJO 1 štipendija - metalurgija TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA - STROJNA 1 štipendija POKLICNA ŠOLA 1 štipendija — orodjar 1 štipendija - strojni ključavničar TOZD IZDELOVANJE ORODIJ IN VZDRŽEVANJE, LJUBLJANA POKLICNA ŠOLA 1 štipendija - orodjar 1 štipendija - strojni ključavničar 1 štipendija - strugar TOZD TOVARNA POLPREVODNIKOV, TRBOVLJE FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO 1 štipendija - avtomatika 2 štipendiji - ind. elektronika 4 štipendije - ind. elektrotehnika FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO 2 štipendiji - konstrukterska skupina 2 štipendiji - tehnološka skupina FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNOLOGIJO 2 štipendiji - fizika trdnega telesa 2 štipendiji - kemijska tehnologija TOZD IZDELOVANJE SPECIALNIH ELEMENTOV IN MATERIALOV, LJUBLJANA FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO 1 štipendija - jaki tok 1 štipendija - ind. elektronika FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO 1 štipendija - konstrukcijska skupina VISOKO EKONOMSKO KOMERCIALNA ŠOLA 1 štipendija VIŠJA UPRAVNA ŠOLA " 1 štipendija - poslovna smer POKLICNA ŠOLA 1 štipendija — orodjar 1 štipendija - elektromehanik TOZD TOVARNA UPOROV IN POTENCIOMETROV, ŠENTJERNEJ FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO 1 štipendija FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO 3 štipendije PRAVNA FAKULTETA 1 štipendija EKONOMSKA FAKULTETA 2 štipendiji FILOZOFSKA FAKULTETA 1 štipendija - psihologija FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNOLOGIJO 1 štipendija - kemijska tehnologija 3 štipendije - tehnična fizika VIŠJA ŠOLA ZA ORGANIZACIJO DELA 1 štipendija VIŠJA ŠOLA-ZA SOCIALNE DELAVCE 1 štipendija TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA - STROJNA 6 štipendij TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA - KEMIJA 1 štipendija EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA 2 štipendiji GIMNAZIJA 2 štipendiji UPRAVNO ADMINISTRATIVNA ŠOLA 1 štipendija POKLICNA ŠOLA 3 štipendije - orodjar 3 štipendije - strojni ključavničar 2 štipendiji - rezkalec 2 štipendiji - strugar 1 štipendija - brusilec 1 štipendija - klepar TOZD TOVARNA BATERIJ ZMAJ, LJUBLJANA EKONOMSKA FAKULTETA 1 štipendija - poslovna smer PRAVNA FAKULTETA 1 štipendija EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA 1 štipendija ISKRA - INDUSTRIJA AVTOELEKTRIČNIH IZDELKOV NOVA GORICA TOZD TOVARNA MALIH ZAGANJALNIKOV NOVA GORICA FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO 1 štipendija VISOKA EKONOMSKO KOMERCIALNA ŠOLA 1 štipendija - splošna komerciala EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA 3 štipendije POKLICNA ŠOLA 5 štipendij - kovinske smeri TOZD TOVARNA VELIKIH ZAGANJALNIKOV NOVA GORICA FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO 1 štipendija EKONOMSKA FAKULTETA 1 štipendija - poslovna smer TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA - STROJNA 3 štipendije EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA 1 štipendija POKLICNA ŠOLA 5 štipendij - kovinske smeri TOZD TOVARNA GENERATORJEV IN ELEKTRONIKE NOVA GOBICA FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO 1 štipendija FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO 1 štipendija - ind. elektronika DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB RAZVOJNO RAZISKOVALNO PODROČJE . FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO 1 štipendija - avtomatika 1 štipendija - ind. elektronika 1 štipendija - merilno regulacijska FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO 1 štipendija VIŠJA TEHNIŠKA ŠOLA • 2 štipendiji - tehnološka TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA - STROJNA 3 štipendije EKONOMSKO ORGANIZACIJSKO PODROČJE EKONOMSKA FAKULTETA 1 štipendija - poslovna smer VISOKA EKONOMSKO KOMERCIALNA ŠOLA 1 štipendija - finančna smer EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA 3 štipendije j j SPLOŠNO KADROVSKO PODROČJE UPRAVNO ADMINISTRATIVNA ŠOLA j 1 štipendija TOZD TOVARNA AVTOELEKTRO IZDELKOV TER VISOKO KVALITETNE KE- i RAMIKE, TOLMIN FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO 1 štipendija — tehnološka skupina VIŠJA TEHNIČNA ŠOLA 1 štipendija - tehnološka skupina POKLICNA ŠOLA 8 štipendij - kovinarske smeri TOZD TOVARNA DELOVNIH SREDSTEV, NOVA GORICA FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO 1 štipendija TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA - STROJNA 3 štipendije EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA 2 štipendiji POKLICNA ŠOLA 16 štipendij — kovinarske smeri ISKRA - INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO LJUBLJANA DELOVNA SKUPNOST STROKOVNO ADMINISTRATIVNIH SLUŽB FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO 4 štipendije - elektrifikacija 2 štipendiji - avtomatika 4 štipendije V ind. elektronika 3 štipendije — merilno regulacijska 2 štipendiji - računalništvo FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO 2 štipendiji - finomehanika 5 štipendij - konstrukterska skupina EKONOMSKA FAKULTETA 2 štipendiji — poslovna smer - računovodska usmeritev 1 štipendija - poslovna smer - načrt, analitska usmeritev VISOKA EKONOMSKO KOMERCIALNA ŠOLA 1 štipendija - tehnično-ekonomsko-komercialna 2 štipendiji — splošna komerciala VIŠJA ŠOLA ZA ORGANIZACIJO DELA 2 štipendiji - proizvodna smer 1 štipendija - kadrovska smer VIŠJA UPRAVNA ŠOLA 1 štipendija - poslovna smer \ Komisija za SLO pri K ZSMS DO Elektromehanika je organizirala 9. aprila 1975 predavanje o družbeni samozaščiti in vlogi, ki jo ima v po-družbljanju samozaščite vsak član naše družbe in katere se moramo zavedati tudi vsi mladi, organizirani v ZSMS. Predaval je tov. Borut Kobi (z uprave UJV) in nas seznanil s temeljnimi ocenami o današnji notranji in zunanji politični situaciji, ki narekuje slehernemu občanu spoznavanje situacije v lastni sredini do take mere, da ve opredeljevati, kdo je v določeni sredini za socializem, kdo ni in kdo ima drugačne poglede na razvoj našega samoupravnega socializma. Temeljne ocene, preko katerih moramo kritično oceniti današnjo situacijo v našem razvoju in podružbljanju družbene samozaščite, so: protislovja sedanjega sveta, velika odprtost naše države, delovanje naše ekstremne emigracije in povezovanje le-te z notranjimi sovražniki, (ki vsi skupaj vršijo stalne pritiske na razvoj našega samoupravnega socializma s ciljem razdora v enotni, večnacionalni Jugoslaviji). Zoperstavljamo se tudi klerikalnim elementom, ki izrabljajo zaupanje vernikov za politično delovanje, soočamo se s tehnokratsko in anarhistično usmerjenimi ljudmi. Neoinformbirojevsko usmerjene skupine so imele celo svoj kongres v Bam z željo, da bi ustanovile svojo „pra-vilno“ partijo in bi delovale v nasprotju z razvojem našega samoupravnega socializma. Opazen je tudi psihološki pritisk na naše zdomce, ki so trenutno zaposleni v tujini. Za razvrednotenje naše vodilne vloge na področju poUtike neuvrščenosti v svetu se poslužujejo najrazličnejših metod in oblik dela (gospodarski pritisk, vmešavanje v notranjo pohtiko SFRJ, vnašanje nam tujih ideologij in razni drugi psihološki pritiski). Dinamična notranja gibanja in nagel razvoj samoupravljanja spremljajo tudi negativni pojavi in obračuni z njihovimi nosilci, ki pogojujejo tudi nastajanje tako imenovanega notranjega razrednega sovražnika. Ta poskuša najti mesto za svoje politično delovanje v povezovanju s posamezniki in skupinami, pri katerih je močno razvita in prisotna nacionalistična, malomeščanska, liberalistična, klerikalna, tehnokratska ali kakšna druga, naši družbi tuja miselnost in pa pogledi na razvoj našega samoupravnega socializma. Želi pa tudi izpodkopati ekonomsko moč naše države. Pri stremljenju za dosego svojega cilja pa ne pozablja niti na povezovanje z zunanjimi sovražnimi silami. Naša prizadevanja na tem področju ne smejo v nobenem primeru pomeniti militarizacije ali ..policijskega sistema11, ampak prevzemanje ter v zvezi s tem podružbljanje nalog in pravic slehernega posameznika, ter kolektivnega članstva ZSMS pri povezovanju in zagotavljanju varnosti naše samoupravne socialistične družbe. Osnovna naloga ZSMS je torej razvoj varnostne kulture pri slehernem posamezniku kot nosilcu dejavnosti, nalog 'in pravic v okviru celotnega varnostnega sistema. Člani ZSMS nismo imuni do raznih negativnih pojavov v določenih sredinah. V konkretnih okoliščinah pa včasih prepočasi ali celo nepravilno reagiramo. Tudi v naši organizaciji je še prisotna miselnost, da je zagotavljanje varnosti funkcija oblastvenih organov ali posebej postavljenih strokovnih organov, prav tako je prisotna miselnost „ko- ZAHVALA Ob prerani izgubi drage mame LJUDMILE ŽELJKO se najlepše zahvaljujem sindikalni organizaciji in sodelavcem tovarne kondenzatorjev Semič za podarjena venca ter izrečena sožalja in številno spremstvo na njeni zadnji poti. žalujoči sin Silvo Željko ZAHVALA Ob težki izgubi mojega očeta ALOJZA ČEBULJA se iskreno zahvaljujem sodelavcem SPD v kranjski tovarni za izraze sožalja, podarjeni venec, finančno pomoč ter spremstvo na njegovi zadnji poti. legialnosti11 do posameznih sredin, ki so nosilke različnih negativnih pojavov. Idejno-politično delovanje kot osnovna naloga ZSMS predstavlja osnovno delovanje ZSMS tudi na področju družbene samozaščite. Pojem družbene'samozaščite pomeni preprečevalno vlogo slehernega posameznika in organizacije skozi osveščanje članstva in privzgajanje vrednot, kot so socialistična morala in zavest in ne ..policijskega odnosa do negativnih pojavov11. Razširiti bo treba vse obstoječe oblike množičnega idejno-poli-tičnega usposabljanja“članov ZSMS in organizacij, ki so kolektivni člani ZSMS. Idejnopohtično usposabljanje pa mora zagotoviti: spoznavanje zamisli družbene samozaščite, vse njene sestavine, njen družbeni značaj in nujnost take zamisU, s čimer pa bomo dosegli širšo mobilizacijo in zainteresiranost članstva ZSMS za delavnost na tem področju. Jože Tomazin Aktiv invalidov Elektromehanike ob 30-letnici osvoboditve Minilo je 30 let svobode^ vzpona naše države in državnosti. Živimo v času napredka, ki nas včasih pusti še kako neprizadete za razna dogajanja okoli sebe. To pa včasih postavlja soljudi v dokaj nezavidljiv položaj. Včasih pozabimo, da smo zdravi, sposobni samoupravljavci. Le malokrat pa pomislimo na svoje nekdanje sodelavce, ki jih je bolezen ali nesreča priklenila na posteljo in tako na naraven ali nenaraven način pretrgala nit, ki bi še kako močno povezovala našo samoupravno skupnost. Da pa včasih le pomislimo na ljudi, ki jih ni več med nami, pa govori naslednji zgovoren primer, ki ga je na lastno pobudo izvedel aktiv invalidov kranjske „ Iskre11. lit Invalid Jaro Šuštaršič ob razgibalnem kolesu - darilo njegovih sodelavcev iz TOZD Orodjarna v Kranju. Ob priliki Mednarodnega dneva invalidov smo med drugimi obiskah tudi svojega nekdanjega sodelavca v kranjski Orodjarni Jara Šuštaršiča. Med pogovorom je zavzdihnil: „0, da bi imel vsaj toliko denaija, da bi si kupil razgibalno kolo! To bi mi sigurno toliko pomagalo, da bi lahko vsaj za silo hodil!11 Ker je bil ob tej priliki obiska poleg tudi njegov nekdanji sodelavec, mu je takoj obljubil pomoč: „Jaro, mi orodjarji te nismo pozabili in prepričan sem, da bomo radi prostovoljno zbrali toliko, da ti kupimo razgibalno kolo!11 Besedo je držal. Ob priliki nabiralne akcije, ki jo je izpeljal pod pokroviteljstvom aktiva invalidov, je samo v TOZD Orodjarni darovalo svoj prispevek 213 članov, nekdanjih sodelavcev imenovanega invalida. Poleg teh pa sta svoj prispevek dala še člana odbora aktiva invalidov in tako se je nabralo dovolj denaija. Akcija je uspela. Obiskali smo našega invalida, dogovorih smo se za skupni nakup in s pomočjo šefa poslovalnice „Kolesar“ v Ljubljani dobili željeno kolo. Ko smo omenjeno kolo izročali v roke uporabnika, ga je ta prevzel s solznimi očmi. Predstavnik Orodjarne in pobudnik akcije pa mu je dejal: „Jaro, izročam ti to kolo v znak, da med nami nisi pozabljen in s spoštovanjem do tebe, ki te je zla usoda odtrgala od sodelavcev. Zavedamo se, da danes, ko praznujemo 30 let svobode, dolgujemo tudi tebi — saj si soustvarjal z nami, dokler si mogel. Zato ti v imenu vseh darovalcev iz Orodjarne in aktiva invalidov Iskre želim, da bi si spet priboril vsaj toliko zdravja, da bi nas včasih obiskal in videl, koliko smo zgradih in preuredili, ne da bi pozabili nate!11 Očitno presrečen za prejeto darilo je Jaro rekel: „Hvala vam, zdaj vem, da nisem sam, pozabljen.. S to akcijo se je aktiv invalidov v kranjski Iskri vključil v praznovanje na res najbolj human način. Škoda pa je, da danes vse preveč manjka ljudi, odločnih in nesebičnih, ki bi želeli in bili sposobni izpeljati take akcije. -K- ISKRA - INDUSTRIJA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO, n. sub. o. Ljubljana, Stegne 17 Delovna skupnost Skupnih strokovnih služb vabi k sodelovanju: PROGRAMSKO RAZVOJNO PODROČJE 1. KORESPONDENTA Pogoj: — popolna srednja šola, po možnosti znanje enega tujega jezika (nemščina ah angleščina), obvladanje strojepisja, stenografije in admimstra-tivno-tehničnih poslov. 2. ADMINISTRATORJA - DAKTILOGRAFA Pogoj:. dvoletna administrativna šola ah njej ustrezna šola, obvladanje strojepisja in stenografije. SPLOŠNO KADROVSKO PODROČJE 1. SNAŽILKE za pospravljanje pisarniških prostorov. Delo v popoldanskem času. Prevoz na delo organiziran. Pismene predloge sprejema kadrovska služba ISKRA — IEZE Ljubljana, Stegne 17, v roku 15 dni po objavi razglasa. Združeno podjetje ISKRA LJUBLJANA Trg revolucije Spoštovani tovariši! V imenu invalidov - članov našega društva, ki so bih 10. maja v prostorih vašega podjetja na Trgu revolucije, se vam iskreno zahvaljujemo, ker ste jim omogočih, da so neposredno spremljali in doživljali osrednjo slovensko proslavo ob 30-letnici osvoboditve. Posebej se vam zahvaljujemo za pogostitev in vso pozornost, ki ste jo posvetih invalidom. Prejmite najlepše pozdrave. PREDSEDNIK Boris Šuštaršič Letošnji avtorally je ob doslej največji udeležbi odlično uspel Že takoj v začetku lahko pribijemo, da je letošnji, zdaj že tradicionalni avtorally Iskre dobro uspel, tako po organizacijski plati, kakor tudi po doslej najštevilnejši udeležbi tekmovalcev iz malone vseh TOZD združenega podjetja. Tudi izredno lepo, čeprav za ta čas že kar skoraj malce prevroče vreme, je k uspehu rallya prispevalo svoj delež. zračno puško so prinesli dragocene točke, kakor poznejši podrti keglji na kegljišču hotela Jelovica na Bledu. Z Bleda je nato pot vodila v Bohinj, kjer je bila pred hotelom Zlatorog časovna kontrola. Tu so tekmovalci in njihovi sovozači izpolnjevali cestno-prometne teste in imeli enourni počitek. Drugi del poti, iz Bohinja čez Soriško planino do Na parkirišču za našo tovarno merilnih instrumentov v Otočah se je bilo treba z vozilom dotakniti stojala z žogo, vendar tako nežno, da je žoga ostala na mestu. Trasa letošnjega avtorallya Iskre je bila nedvomno posrečeno izbrana, naloge pa, ki so jih morah tekmovalci in njihovi sovozači rešiti na posameznih mestih med potjo, tudi ne pretežke tako, da pravzaprav nikomur ni bilo dano, da bi se imel nad čem pritoževati. Morda pri tem le pripomba nekaterih, češ, da je bila trasa rallya ponekod premalo označena. Toda tudi to, da tekmovalna posadka najde pot po trasi, je sestavni del avtorallya in menda nikomur ni bilo pretežko, od cilja pred tovarno telekomunikacij prevoziti vse poti nazaj do cilja pred tovarno na Laborah, kjer je bila za konec še spretnostna vožnja. Začelo se je ob 8. uri, ko so na 2 kilometra dolgo točnostno vožnjo, katere cilj je bil pred glavnim vratarjem Elektromehanike na Savski loki, najprej v enominutnih presledkih odbrzeli „fičaki“ in njemu sorodna Tekmovalci so pri tovarni industrijske opreme v Lescah pokazali svoje strelske sposobnosti Železnikov in nato čez Škofjo Loko nazaj pred tovarno telekomunikacij na Laborah, je bil lažji. V Litostrojski koči na Soriški planini je moral vsak tekmovalec kupiti razglednico in jo opremljeno z žigi in svojo tekmovalno številko oddati komisiji na cilju, ker je služila za dokaz, da je 'prevozil vso predvideno progo, hkrati pa tudi za poznejše žrebanje praktičnih nagrad. Po vrnitvi na Lahore pa je tekmovalce čakal najtrši oreh — spretnostna vožnja, kjer si je tako lahko prislužiti kazenske točke, ki tiste presnete Po prihodu na časovno kontrolo v Bohinju je tekmovalce čakalo izpolnjevanje testov, nato pa so po enournem počitku nadaljevali pot na Soriško planino. TEHNIŠKA SREDNJA SOLA - STROJNA 2 štipendiji EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA 5 štipendij UPRAVNO ADMINISTRATIVNA ŠOLA 5 štipendij TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA - ELEKTRO 3 štipendije - šibki tok 2 štipendiji - jaki tok POKLICNA ŠOLA 1 štipendija — finomehanik TOZD ELEKTRIČNI APARATI IN RELEJI, LJUBLJANA FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO 1 štipendija - ind. elektronika FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO 1 štipendija - modul po dogovoru 1 štipendija - konstrukterska skupina 1 štipendija - tehnološka skupina TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA - ELEKTRO 2 štipendiji - šibki tok 1 štipendija - jaki tok TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA - STROJNA 1 štipendija POKLICNA ŠOLA 3 štipendije — orodjar 2 štipendiji - finomehanik 2 štipendiji - strojni ključavničar 1 štipendija - strugar 6 štipendij - elektromehanik TOZD AVTOMATSKE IN VARILNE NAPRAVE, LJUBLJANA FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO 1 štipendija - modul po dogovoru TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA - ELEKTRO 1 štipendija - jaki tok 1 štipendija — šibki tok TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA - STROJNA 1 štipendija POKLICNA ŠOLA 1 štipendija - orodjar 3 štipendije - elektromehanik TOZD PROCESNA TEHNIKA, LJUBLJANA FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO 14 štipendij - avtomatika EKONOMSKA FAKULTETA 2 štipendiji - poslovna smer TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA - ELEKTRO 2 štipendiji — šibki tok EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA 2 štipendiji TOZD INDUSTRIJSKA OPREMA TIO LESCE FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO 1 štipendija — konstrukterska skupina 1 štipendija - tehnološka skupina POKLICNA ŠOLA 2 štipendiji - orodjar 4 štipendije - strojni ključavničar 2 štipendiji - rezkalec 5 štipendij — strugar TOZD ELEKTROSPOJNA VEZJA, ELA NOVO MESTO FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO 2 štipendiji - konstrukterska skupina 1 štipendija - tehnološka skupina EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA 1 štipendija POKLICNA ŠOLA 1 štipendija - orodjar 1 štipendija - strojni ključavničar 1 štipendija - rezkalec 1 štipendija - strugar 2 štipendiji - elektromehanik TOZD NAPAJALNE NAPRAVE, NOVO MESTO Kegljanje na kegljišču hotela Jelovica na Bledu je odkrilo marsikaterega novega - talentiranega kegljača, čeprav so mnogi kroglo imeli prvič v roki. odločajo o uvrstitvi. Tu so nekateri izmed tekmovalcev uprizarjali prave vragolije, da bi se izognili vsem pastem in „pokasirali“ čim manj negativnih točk. Seveda prav vsem ni šlo zlahka, zato so ob izgovoru na vročino pretočili precej znoja, preden se je rally končal. V času, ko je tekmovalna komisija računala rezultate, so ob tovarni izžrebali praktične nagrade, do razglasitve rezultatov pa je bilo treba trpeti žejo (nekateri tudi lakoto), zaradi odpovedanega, čeprav sicer pravočasno dogovorjenega gostoljubja restavracije! Toda—avtorally Iskra 75 je kljub temu dobro uspel in zagotavlja prihodnje leto še boljšo udeležbo. -J. C - Tehnični rezultati na 8. strani! vozila. S parkirišča pred tovarno seje postopno zvrstilo skupno 99 tekmovalnih vozil, vendar pa se je do zaključka prijav prijavilo dejansko kar 132 tekmovalnih ekip! Po letečem startu na koncu toč-nostne vožnje so tekmovalci nato odbrzeli proti Golniku, kjer je bila prva Prehodna kontrola, nato pa so prek Tržiča in Podbrezja pribrzeli na parkirni prostor tovarne instrumentov v Otočah. Tu je bila druga prehodna kontrola, tekmovalci pa so morah še dokazati svojo spretnost pri dotiku avtomobila s stojalom z žogo, ki po dotiku seveda ni smela pasti na tla. Tot jih je po tej preizkušnji vodila v -Radovljico in nato v Begunje, kjer so korali svoje tekmovalne kartone ži-Sosati z muzejskim žigom in potem ^adaljevati pot čez Žirovnico v Lesce, kjer je bilo pod tovarno industrijske Opreme strelišče. Tudi zadetki z KLUB ŠTIPENDISTOV ISKRE Triglavski turni smuk Slaba smučarska sezona v letošnji zimi in obilica snega, ki je zapadel ob koncu zime, omogoča čudovite turne smuke v visokih gorah, nas je vzpodbudilo, da organiziramo triglavski turni smuk. Odhod z avtobusom iz Ljubljane, oz. Kranja bo v petek, 30. 5. v popoldanskih urah. V večernih oz. jutranjih urah, se bomo povzpeli na Kredarico. V soboto popoldne sledi smučanje na triglavskem ledeniku. V dopoldanskih urah pa se bomo na smučeh spustih s Kredarice v dolino Krme. Prijave s kavcijo 50 din,ki bo na izletu vrnjena, sprejema Referat za štipendije — Prešernova 27. Informativni sestanek za udeležence pa bo v sredo, 28. 5. ob 13. uri na elektro fakulteti. Štipendiste, ki se zanimajo za smuko v visokih gorah vabimo, da se izleta udeležijo. Franci Šter FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO 3 štipendije TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA - ELEKTRO 5 štipendij - TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA - STROJNA 2 štipendiji POKLICNA ŠOLA 10 štipendij - strojni ključavničar 7 štipendij - elektromehanik TOZD ORODJARNA LJUBLJANA POKLICNA ŠOLA 2 štipendiji - orodjar 2 štipendiji - rezkalec 1 štipendija - strugar TOZD INŽENIRINGI, LJUBLJANA FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO 1 štipendija - avtomatika 1 štipendija - ind. elektronika 1 štipendija - računalništvo 1 štipendija - telekomunikacije PRAVNA FAKULTETA 1 štipendija - gospodarsko pravna FILOZOFSKA FAKULTETA 1 štipendija - angleški jezik 1 štipendija - nemški jezik EKONOMSKA FAKULTETA 1 štipendija - poslovna smer - zunanja trgovina 2 štipendiji -'poslovna smer - komerciala 1 štipendija - poslovna smer - finančna VIŠJA ŠOLA ZA ORGANIZACIJO DELA 1 štipendija VIŠJA TEHNIČNA VARNOSTNA ŠOLA 1 štipendija VIŠJA UPRAVNA ŠOLA 1 štipendija - poslovna smer TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA - ELEKTRO 7 štipendij - šibki tok 6 štipendij - jaki tok EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA 4 štipendije ~- ISKRA - INDUSTRIJA IZDELKOV ŠIROKE POTROŠNJE, LJUBLJANA TOZD TOVARNA ANTENSKIH NAPRAV, VRHNIKA FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO * 1 štipendija - tehnološka skupina EKONOMSKA 1 AKULTETA 1 štipendija - poslovna smer - finančna usmeritev TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA - STROJNA 1 štipendija POKLICNA ŠOLA 2 štipendiji - orodjar 2 štipendiji - elektromehanik TOZD TOVARNA RADIJSKIH SPREJEMNIKOV, SEŽANA FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO 1 štipendija - ind. Elektronika ali telekomunikacije TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA - ELEKTRO 2 štipendiji - šibki tok TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA - STROJNA 1 štipendija , POKLICNA ŠOLA 1 štipendija - orodjar 1 štipendija - strojni ključavničar TOZD TOVARNA ELEKTROMOTORJEV IN GOSPODINJSKIH APARATOV, ŽELEZNIKI FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO ' , 3 štipendije - ind. elektrotehnika FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO 2 štipendiji - tehnološka skupina j VISOKA EKONOMSKO KOMERCIALNA ŠOLA 1 štipendija - zunanja trgovina VIŠJA TEHNIČNA ŠOLA 1 štipendija - strojna smer TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA - ELEKTRO 5 štipendij - jaki tok TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA STROJNA 2 štipendiji POKLICNA ŠOLA T štipendija - orodjar 2 štipendiji - strojni ključavničar 3 štipendije - rezkalec 3 štipendije — strugar , 3 štipendije — brusilec 2 štipendiji - elektromehanik TOZD TOVARNA AVTOMATIKE PRŽAN FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO 4 štipendije - ind. elektronika EKONOMSKA FAKULTETA 1 štipendija — proizvodna smer TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA - ELEKTRO 3 štipendije - šibki tok TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA - STROJNA 1 štipendija EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA 1 štipendija POKLICNA ŠOLA 2 štipendiji - orodjar 1 štipendija - strojni ključavničar 2 štipendiji - strugar 5 štipendij RT mehanik ISKRA - COMMERCE, LJUBLJANA TOZD DOMAČI TRG EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA 4 štipendije TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA - ELEKTRO 4 štipendije - šibki tok UPRAVNO ADMINISTRATIVNA ŠOLA 7 štipendij POKLICNA ŠOLA 2 štipendiji TT smer TOZD ZUNANJI TRG EKONOMSKA FAKULTETA 3 štipendije -- poslovna smer - zunanjetrgovinska usmeritev VISOKA EKONOMSKO KOMERCIALNA ŠOLA 9 štipendij - zunanjetrgovinska usmeritev EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA 5 štipendij TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA - ELEKTRO 1 štipendija - šibki tok UPRAVNO ADMINISTRATIVNA ŠOLA 16 štipendij ISKRA - INŠTITUT ZA PRODUKTIVNOST DELA IN METROLOGIJO LJUBLJANA TOZD INŠTITUT ZA METROLOGIJO LJUBLJANA FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO 1 štipendija - ind. elektronika 4 štipendije - telekomunikacije 1 štipendija - merilno-regulacijska 1 štipendija - računalništvo FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNOLOGIJO 1 štipendija - teh. matematika 1 štipendija - tehnična fizika TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA - ELEKTRO 4 štipendije - jaki tok 5 štipendij - šibki tok ISKRA - CENTER ZA AVTOMATSKO OBDELAVO PODATKOV LJUBLJANA EKONOMSKA FAKULTETA 1 štipendija - poslovna smer - infor. organizacijska usmeritev 1 štipendija - poslovna smer - proizvodna usmeritev višja Sola za organizacijo dela 1 štipendija - računalništvo 1 štipendija - organizacijska usmeritev Kandidati za štipendije naj pošljejo svoje vloge na naslov: ZP ISKRA, Služba štipendiranja, Ljubljana, Prešernova 27 (telefon 24-905), kjer dobijo tudi vse potrebne inform.cije K vlogi, ki mora biti izpolnjena na obrazcu 1,65 DZS in je ni treba kolkovati, naj kandidati predložijo: — fotokopijo spričevala (ali overovljen prepis) zadnjega letnika in zaključnega izpita oz. potrdilo o vseh opravljenih izpitih in vajah z ocenami (študentje, ki so že vpisani na fakulteti) in frenkventacijsko potrdilo — potrdilo o premoženjskem stanju in dohodkih družinskih članov v družinski skupnosti za leto 1975 (dohodki iz obrti, kmetijstva, pokojnine, postranske dejavnosti itd.) obrazec 0,12. Priložena morajo biti tudi potrdila organizacij, kjer so člani družinske skupnosti zaposleni, kjer dobivajo pokojnino, kjer je registrirana obrt, kjer so določene davčne obveznosti itd- — potrdilo o visim otroških doklad oz. potrdilo, da le-teh ne prejemajo Prednost imajo tisti, ki stanujejo v bližini organizacije, za katero se bodo šolali, ki so v slabšem materialnem položaju in ki imajo boljši učni uspeh ter otroci iz delavskih in kmečkih družin. V vlogi naj kandidati navedejo, za katero TOZD v okviru ZP ISKRA želijo biti štipendirani. Upoštevali bomo vloge za učence, ki bodo prispele do 15. septembra in za študente do 15. novembra in jim bodo priloženi vsi potrebni dokumenti. Kandidate bomo obvestili o sklepu Odbora za štipendije z ozirom na prispele vloge meseca: julija, avgusta, septembra, oktobra in novembra. Sindikalno prvenstvo v veleslalomu Osnovna sindikalna organizacija naše tovarne je organizirala šesto tekmovanje v veleslalomu. Kljub že znani muhasti zimi smo uspeli 30. aprila na Zelenici izvesti tekmovanje ob lepem vremenu in na dobro pripravljeni progi. Vse je bilo lepo in prijetno, tudi na zaključku. Vendar pa moramo grajati tiste, ki so svoje dilce odložili praše-nju. Od 30 prijavljenih je nastopilo samo 14 tekmovalcev. Najboljši so na dvakrat prevoženi progi prispeli na cilj z naslednjimi časi: TEHNIČNI REZULTATI AVTORALLVA ISKRE ženske do 25 let: 1. PRETNAR Jožica moški do 25 let: 1. BOGATAJ Milan moški 25 do 35 let: 1. ARH Janislav moški 35 do 45 let: 1. FAGANEL Rado 1.06,90 0.59,90 0.54,90 0.58,90 Miro Vidic ELEKTROMEHANIKA KRANJ Nogometno prvenstvo TEA Sindikalna organizacija TOZD TEA je na nogometnem igrišču v TENE-TIŠAH 13. maja 1975 organizirala nogometno prvenstvo v malem nogometu za svojo temeljno organizacijo. Prvenstva so se udeležile tri ekipe: Pomožna orodjarna TEA, GPP in Ročna obdelovalnica. Ekipe so se med seboj pomerile tako, daje vsaka ekipa igrala po dvakrat. Kljub temu, da vreme ni bilo ravno naklonjeno, se je na igrišču zbralo kar lepo število gledalcev, ki so se skupaj z igralci nenehno ozirali proti nebu, kdaj bodo padle prve deževne kaplje. Toda gledanja v zrak je bilo kmalu konec. Igralci so se zapodili za belo žogo in navdušenje pri gledalcih je raslo iz minute v minuto. Lahko rečemo: navdušenje je bilo izredno. Še zlasti nekatere atraktivne poteze igralcev, ki se sicer ne ukvarjajo z nogometom, so požele vihamo poplavo. VRSTNI RED IN REZULTATI: 1. tekma GPP: Ročna obdelovalnica 1 : 1 2. tekma GPP : Pomožna orodjarna TEA 3 : 2 3. tekma Pomožna orodjarna TEA : Ročna obdelovalnica 5 : 1 Kot vidimo, zmagala je ekipa GPP, druga je bila ekipa Pomožne orodjarne TEA in zadnja ekipa ročne obdeloval-nice. Za organizacijo in pripravo prvenstva je skrbel DAVORIN JUG. M. Erzin ' ~ " : ^ DOSLEJ NAJVECJI USPEH VATERPOLISTOV ELEKTROMEHANIKE O prizadevni vaterpolo ekipi kranjske Iskre smo v našem listu občasno že nekajkrat zapisali kako vest. To pot - ko se je pravkar končalo odprto vaterpolsko tekmovanje Kranja, je spet priložnost, da katero rečemo na račun požrtvovalne vaterpolske ekipe. Vaterpolska ekipa Iskra je v tem tekmovanju za zadnjega nasprotnika imela ekipo Gimnazija. Srečanje je bilo zanimivo, vendar pa je Iskrina ekipa doživela poraz z rezultatom 9 : 16, a tudi tak izid jo je končno uvrstil na solidno 4. mesto med desetimi ekipami. Razred L do 785 ccm štartna številka KT TOZD MESTO Priimek in ime 1. Košir Jože 33 548 Elektromehanika 2. Rupnik Tomaž 13 550 TGA 3. Slabanja Janez 16 568 Aparati 4. Jakša Anton 23 569 Kondenzatorji 5. Zaplotnik Marjan 31 584 Elektromehanika 6. Arh 'Janez 27 597 Elektromehanika 7. Smolnikar Andrej 126 599 Elektromehanika 8. I.atner Alojz 17 603 Elektromehanika 9. Žerjav Branko 11 617 Avtoelektrika 10. Hribar Milan 32 630 Avtomatika 11. Štibelj Milan 22 636 TGA 12. Kalan Janez 1 641 Elektromehanika 13. Šketa Edvard 129 666 Avtoelektrika 14. Bole Cveto 15 677 Elektronika 15. Cimprič Marjan 25 687 Elektomehanika 16. Kacjan Brane 130 761 IRI 17. Podržaj Zlatko 39 807 Zmaj 1 8. Meraj Marjan 24 820 Avtomatika 19. Vraničar Marko 37 835 Elektromehanika 20. Sedej Jože 2 901 IRI 21. Cukrov Ranko 10 978 Avtomatika 22. Gologovšek Jože 3 1052 Naprave 23. Leskovec I ranci 21 1135 Elektronika 24. Šišer Janez 30 1147 Avtomatika 25. Erste Jože 9 1182 IEZE 26. Hribar Marko 4 1179 L Commerce 27. Bohinc Stane 5 1197 TIO 28. Furlan Stane 14 1232 Aparati 29. Milavec Pavel 26 1249 L Commerce 30. Milavec Peter 19 1288 1. Commerce 31. Planinc Marjan 29 1691 Elektromehanika 32. Zvonar Miro 8 1800 Orodjarna Razdred 11. od 785 do 1000 ccm j 1. Kelih Zdravko 43 543 TIO ‘ 2. Soršek Tone 55 554 Elektromehanika 3. Durjava Boris 57 585 L Commerce 4. Koprivšek Anton 62 599 Aparati 5. Vrankar Jože 45 ■ 604 L Commerce 6. Ceravec Ivan 50 615 Avtomatika 8. Vrankar Alojz 9. Štrozak Vladimir 10. Mravlje Milan 11 Bergant Vinko 12. Breznik Miran 13. Tominc Anton 14. Krašna Bogdan 15. Koželj Slavko 16. Kunčič Jože 17. Tolar Miran 18. Porenta Bojan 19. Prinčič Ervin Razred III. - od 1001 do 1200 ccm 49 40 60 48 58 64 54 128 41 59 53 47 51 643 659 677 759 789 855 1027 1957 1963 2065 2202 2315 3035 Instrumenti Orodjarna Aparati Naprave TGA L Commerce Elektronika Elementi IRI TIO Elektrorflotorji TGA Avtoelektrika 1. Franc Cegnar 67 494 Elektromehanika 2. Resman Slavko 65 520 TIO 3. Kopdrec Boris 96 544 Elektromehanika 4. Mihelič Igor 75 579 Aparati 5. Drašler Marko 86 581 Elektronika 6. Žnidaršič Srečko 102 599 Elektromehanika 7. Zelnik Mihela 80 601 Elektromehanika 8. Pintar Janez 73 603 TGA 9. Slovnik Mitja 93 606 Elektromehanika 10. Burgar Miha ' 99 611 Avtomatika 11. Švagelj Andrej 101 613 Aparati 12. Volkar Andrej 70 617 Aparati 13. Husu Egon 131 617 Avtoelektrika 14. Škofič Franc- 88 623 Elektromehanika is. Hraster Franc 72 630 Naprave 16. Čampa Mirko 94 631 Elektromehanika 17. Turnher Matjaž 84 638 Aparati 18. Traven Stane 85 659 Avtomatika 19. Virant Peter 74 662 1. Commerce 20. Starika Janez 66 676 Kondenzatorji 21. Košir Branko 76 676 Elektromehanika 22. Cela Martin 95 702 TGA 23. Stremljan Janez 71 715 Sprejemniki 24. Buh Valentin 68 772 Elektronika 25. Dobnikar Vinko 77 780 IRI 26. Bržinti Vasja 92 1040 I. Commerce 27 Abran Miro 91 1102 Sprejemniki 28. Fajgelj Rajko 97 1104 Avtomatika 29. Cuderman Jože 98 1110 Elektromehanika 30. Kalan Tone 90 1131 TGA Razred IV. - od 1200 ccm dalje 1. Tomat Aleksander 109 548 L Commerce 2. Lombar Jože 117 549 Elektromehanika 3. Banulič Ludvik 121 557 Elektromehanika 4. Poljak Dražen 118 596 Elektromehanika 5. Deržek Janez 132 605 IRI 6. Jan Roman 127 622 Elektromehanika 7. Kralj Zdravko 110 634 Sprejemniki 8. Tre ve n Marjan 106 635 Avtoelektrika 9. Jordan Donotej 111 635 Avtoelektrika 10. Starc Boris 105 637 Elektromahanika 11. Rozman Edo 123 640 Elektromehanika 12. Zupan Cene 112 680 Avtomatika 13. Fajfar Brane 114 698 Elektromehanika 14. Demšar Sašo 122 713 Elektromehanika 15. Maver Filip 115 743 TIO 16. Kos Zlato 113 853 TGA 17. Dcrčar Andrej 125 897 Zmaj 18. Brulc Anton 107 983 Aparati EKIPNI VRSTNI RED 1 ITektromehanika 2145 točk 2. Avtomatika 2536 točk 3. Aparati 2729 točk 4. TGA 2795 točk 5. L Commerce 2974 točk 6. TIO 3003 točk 7. Naprave 3076 točk 8. IRI 4109 točk 9. Avtoelektrika 4904 točk Ostale ekipe zaradi nckomplctnosli v razredih nimajo uvrstiive. Izlet na Golico Planinska sekcija ISKRA - Elektromehtmika Kranj organizira v nedeljo, 1. junija 1975 planinski izlet na narcisne poljane na GOLICI. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred kina Center. Prijave sprejema tovarišica Štefka Mrak, GPP-ERO, tel.: 2953 do vključno četrtka, 29. maja. - Vabljeni! ISKRA - glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra, industrije za elektroniko, telekomunikacije, elektrome-haniko, avtomatiko in elemente, Kranj - Urejuje uredniški odbor -Glavni urednik: Bogo Mohor, odgovorni urednik: Igor Slavec - Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov: Ljubljana, Prešernova 27, telefon 24-905, int. 48 - Tisk: Časopisno t tiskarsko podjetje PRA-V1CA-DNEVNIK, Ljubljana