Ameriška Domovina
NO. 165
//<,^4M€Wcak in snnrr
in languao« <m$
£d%/j e mi	mo iwi m
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, AUGUST 27, 1968
SLOVCN1AN
MORNING N€WSPAPGi
ŠTEV. LXVI — VOL. LXVI
Meči napad po treh dneh bojev zavrnjen
__	1. i nwiJT,
Močni oddelki rdečih sil so po treh dneh napadanja o-porišča “posebnih sil” Dtic Lap odnehali in se umaknili, na bojišču pa pustili kupe mrtvih tovarišev.
SAIGON, J. Viet. — Močne rdeče sile so obkrožile pretekli teden oporišče “posebnih sil” Due Lap, ki leži kakih pet milj od meje Kambodže in nadzira pota vanjo in iz nje v Južni Vietnam. Tri dni so napadale postojanko, ki jo je branilo okoli 400 Južnih Vietnamcev in Montagnardov, kot imenujejo bojevite pripadnike plemen, poseljenih v notranjosti Osrednjega višavja, in 15 ameriških “zelenih beretk”. Prve napade so branilci po zagrizenih bojih zavrnili ob velikih izgubah za sovražnika. Ta ni odnehal in v soboto se mu je posrečilo osvojiti že eno tretjino taborišča.
Ko so se rdeči pripravljali, da izvedejo glavni napad na osred nji bunker, so jih ponovno napadla ameriška letala, nato pa je do taborišča prodrla v nedeljo kolona južnovietnamskih vojakov pod vodstvom “zelenih baretk” branilcem na pomoč. S skupnim naporom so pognali rdeče iz taborišča. Boj s tem še ni prenehal. Rdeči so popustili šele, ko so vso okolico znova obdelala z bombami in z ognjem iz strojnic ameriška letala, glavna zbirališča rdečih pa posuli z bombami B-52 bombniki, ter je prodrlo do taborišča novih 1500 južnovietnamskih vojakov.
Rdeči so pustili na bojišču 628 rnrtvih in 242 kosov orožja, med njimi 53 strojnic in metalcev rnin.
Število rdečih napadalcev cenijo na okoli 3000. Predno so se napadalci umaknili v zavetje džungel, so napadli še vladno u-pravno središče v bližini. To je bilo dobro utrjeno in je napad Zavrniki.
Včeraj je prišlo do nove ob sežne bitke tudi v skrajnem severnem delu republike, kjer so rdeči od preteklega petka zgubili nad pol tisoča vojakov. Rdeči so imeli načrt vdreti v Da Nang, Pa so ameriške vojaške sile zvedele pravočasno za njihov načrt in predhodnico rdečih uničile, še predno se je mogla mestu Prav približati.
Albanija obsoja, 7" Kuba odobrava
CLEVELAND, O. — Po vesteh iz Tirane je vlada Albanije ostro obsodila zasedbo ČSR po sovjet-sbih in satelitskih četah, med torn ko se je Castrova Kuba pojavila na stran Moskve in voja-sbi nastop proti “protirevolucio-■^arjem” v ČSR odobrava.
Stališče Albanije je razumlji-v°. ker je na strani Peipinga Proti Moskvi, Kuba pa je po srcu preje v Peipingu kot v Mo-®bvi, od katere pa gospodarsko
nudo zavisi.	., *
1A ! 1
Večinoma sončno in hladno. aivišja temperatura do 70.
Novi grobovi
JOŽEF P. INTIHAR padel v Vietnamu
V soboto, 24. avgusta, je umrl v Vietnamu na ranah, ki jih je dobil v boju specialist -4 Jožef P. Intihar z 29317 Grand Blvd., Wickliffe, 20 let stari sin Pavla in Stanislave, roj. Bogataj, rojen v Seebodenu v Avstriji, od koder je s starši prišel v ZDA star komaj 14 mesecev. Po končani višji šoli je bil zaposlen pri Weatherhead Co. kot nadzornik. V U.S. Army je stopil 30. avgusta 1967 in letos 5. marca odšel v Vietnam. Poleg staršev je zapustil sestri Heleno in Silvijo ter brata Petra. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. Čas bo določen, ko bo truplo pokojnika prispelo v Cleveland.
Jennie Krainz
Kot smo poročali včeraj, je umrla 57 let stara Jennie Krainz s 1236 E. 61 St., rojena v Clevelandu, vdova po možu Andrewu, mati Andrewa in Michaela, 8-krat stara mati, sestra pok. Rose Oberstar, Johna, Anthonyja in Franka Oster. Pokojna je bila članica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ, zaposlena pa pri Eton-Towne-Yale Co. Pogreb bo v četrtek ob devetih iz Zakrajškovega pogreb, zavoda, v cerkev sv. Vida ob 9.30, nato na Kalvarijo. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob petih.
John Menart Sr.
Po dolgi bolezni je umrl 82 let stari John Menart Sr. na domu svoje hčerke Mrs. Magde-line Dobnikar v Euclidu, vdovec po pok. Johanni, roj. Slana, oče Johna (Calif.), Mary Šuštaršič, pok. Rudolpha, Edwarda, Mag-deline Dobnikar in Dorothy Žagar, 12-krat stari oče, 3-krat praoče, brat Mary Peterlin, pok. Antona in pok. Josepha. Pokojnik je bil rojen v Sloveniji v Peči, od koder je prišel v ZDA k 1906 in je živel na Sylvia Ave., predno se je preselil k svoji, hčeri v Euclid. Bil je član ADZ št. 8. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v četrtek ob 9.15, v cerkev Sv. Križa ob desetih, nato na Kalvarijo
S'Lie’S" Dubček in tovariši zopet v Pragi!
Zahodnonemški kancler K. G. Kiesinger je dejal, da je poživljenje NATO po do godkih na češko slovaškem neobhodno.
BONN, Z. Nem. — Surov vojaški nastop Sovjetije in satelitov proti Češkoslovaški je prebudil Evropo iz sanj o novi Sovjetski zvezi, ki je pripravljena poslušati razloge in se odločati po treznem preudarku v korist svetovnega miru. Najbolj je v zadnjih letih slikal Sovjetsko zvezo v tej luči gen. De Gaulle in pozival vztrajno k Evropi od Atlantika do Urala. Temu vabljivemu pozivu so se odzvali premnogi evropski politični vodniki, pa se sedaj nenadno znašli pred mrzlo stvarnostjo.
Prvi je zaključek iz tega potegnil nemški kancler dr. K. G. Kiesinger. Pozval je vodnike NATO na sestanek, na katerem bi pretresli temejlito novi položaj in vbrizgnili NATO novo življenje v “trudno in počasno” vojaško obrambno zvezo 14 držav.
Kiesinger je namignil, da upa, da bo De Gaulle spremenil svoje stališče do NATO in se bolj povezal z njegovo vojaško stranjo. Kot znano je Francija julija 1966 zapustila skupno vojaškb poveljstvo zveznih oboroženih sil, nakar je to zapustilo Francijo in se preselilo v Belgijo.
Nemški kancler je dejal, da bo nadaljeval s poskusi zbliža-nja z vzhodno Evropo in iskal še dalje pomiritev s Sovjetsko zvezo in njenimi sateliti. Pri tem se bo boril proti obstoječemu stanju, ki ga Sovjetska zveza hoče ohraniti, ker samo v tem slučaju lahko računa na združitev Nemčije.
Humphrey posla! odfošer ¥ vietnamskem vprašanju
CHICAGO, 111. — Podpredsednik H. H. Humphrey je izjavil v nedeljo in ponovno včeraj, da ne bo v vprašanju Vietnama prav nič bolj popustljiv kot predsednik L. B. Johnson in da zato Hanoi zastonj čaka, da bi dobil od njega kake boljše pogoje. Izjava je iznenadila del Humphreyjevih sodelavcev in podpornikov, ki so ga pregovarjali, naj vendar zavzame v vprašanju vietnamske vojne do Johnsona neodvisno, bolj pomirljivo stališče.
Odločnost, ki jo je Humphrey pokazal zadnje dni, mu je rešila delegate iz Teksasa, ki so že začeli omahovati. Guv. John B. Connally je namigoval nekaj dni, da bo predložil za imenovanje predsednika L. B. Johnsona, če bo Humphrey v vprašanju Vietnama preveč popustljiv.
UAW za 0. Wa!!asea?
DETROIT, Mich. — UAW ali po naše Unija avtomobilskega delavstva je povprašala med svojim članstvom, komu daje prednost za demokratskega predsedniškega kandidata: Humphreyju ali McCarthyju. Znano je, da je AFL-CIO trdna podpornica Hump hreyja, med tem ko je vodnik Unije avtomobilskega dela vštva Walter Reuther odkrit zagovornik bolj
Danes zjutraj je Moskva objavila, da so bili razgovori z vodniki Češkoslovaške končani in da je predsednik gen. L. Svoboda odletel s svojo delegacijo, v kateri naj bi bili tudi Dubček, Cernik in Smrkovsky, domov. Kremelj je pristal na njihovo vrnitev na oblast in na omejeno izvajanje liberalizacije, pa si pridržal pravico obdržati v ČSR 100,000 voiakov “za varstvo meje proti Zahodni Nemčiji”.
MOSKVA, ZSSR. — Vodniki Češkoslovaške so danes zjutraj odleteli domov, ko so bili tu končani štiridnevni razgovori o ureditvi razmer v Češkoslovaški, ki so jo pretekli torek zasedle sovjetske in satelitske čete. Rusi so tedaj prijeli glavnega tajnika Komunistične partije A. Dub-čeka, predsednika vlade O. Cernika, predsednika narodne skupščine J. Smrkovskega in še vse druge znane vodnike liberalnega krila v vladi in partijskem vodstvu, ki so jih dobili v roke, na svojem mestu so pustili le predsednika republike gen. L. Svobodo. Rusi so pritiskali na prijetega Bubčeka in tovariše, ki pa menda niso hoteli popustiti. Odpor javnosti v Pragi in po vsej deželi je prepričal Ruse, da ne morejo dati ČSR vlade, ki bi bila pokorna njim, pa bi mogla računati tudi na kako podporo Čehov in Slovakov. Tako je odletel v petek na razgovore v Moskvo predsednik L. Svoboda. Tam so ga sprejeli slovesno, kot se spodobi za predsednika republike. Razgovori so bili trdi in dolgi. Svoboda je ohranil zvestobo Dubčeku in Rusi so končno v soboto pritegnili tega, Cernika in Srmkovskega k razgovo-’ rom. Ti so bili danes zgodaj zjutraj končani s kompromisom in predsednik L. Svoboda se je s svojimi podal domov.
Neuradna
Iz Clevelanda in okolice
poročila trdijo, da bodo Dubček, černik Smrkovsky in drugi prevzeli svoje dosedanje položaje v vodstvu Komunistične partije in vlade, da bo ostala svoboda besede in tiska, toda časopisje, radio in televizija ne bodo smeli prinašati nobenih napadov na Sovjetsko
Sovjetski vojaki se bodo v ČSR okužili s svobodo
PARIZ, Fr. — Vojaški vodniki tu so prepričani, da bo Sovjetska zveza zašla v moralno krizo, pa naj se položaj v ČSR obrne kakorkoli že. Mladi častniki bodo na Češkoslovaškem spoznali resnico v nasprotju s propagando, ki jo jim nudijo lastni vojaški in politični vodniki. Poleg
liberalnega sen. E. McCarthyja. | zvezo Reforme, ki so jih imeli
Na začudenje W. Reuther j a in njegovih somišljenikov v vodstvu unije je povpraševanje odkrilo, da je v nekaterih velikih krajevnih organizacijah unije od 60 do 70 odstotkov članstva za Georgea Wallacea.
V posebni okrožnici je nato vodstvo UAW naglo opozorilo svoje članstvo in vse ostalo delavstvo^ kako da je položaj delavstva v Alabami, kjer je bil Wallace guverner, veliko slabši od položaja v državah na severu.
tega se bodo še okužili z željo po svobodi, najprej svobodi besede in tiska.
v načrtu Dubček in tovariši, bodo delno omejene. V ČSR bodo “začasno” ostale ruske čete, menda kar okoli 100,000 mož za “varstvo meje proti Zahodni Nemčiji”. Rusi so obljubili, da se te čete ne bodo vmešavale v notranje zadeve ČSR.
Razgovori so bili v Moskvi končani, pa se bodo baje nadaljevali v Pragi, kjer so se ruski tanki in vojaki umaknili s Hrad-čan in od poslopij, kjer so nameščena ministrstva ter glavni stan Komunistične partije. Jeza na Ruse je komaj kaj popustila, kot se je videlo včeraj, ko je bil izveden četrturni protestni splošni štrajk v Pragi. Vse je
Na demokratski konvenciji je vse pripravljeno - za mir in boj
CHICAGO, 111. — Že preteklo soboto so vsi, ki so ali se čutijo prizadete po čikaški demokratski konvenciji, odkrili svoje karte: kaj hočejo in kako bi radi to dosegli. V mislih nimamo naravno le delegatov na konvenciji, ampak tudi vse druge “okoliščine”, ki se bodo vrtele okoli konvencije.
Vzemimo na primer podobo konvencijskih prostorov; So postali preko nedelje pravi oboroženi tabor. Na strehi konvencijskega poslopja stojijo varnostni organi, ki niso oboroženi le z daljnogledi, ampak tudi s primernim orožjem, naperjenim proti ulici. Seveda ne misli nihče, da bo orožje prišlo do rabe. Je pa resen opomin vsem tistim, ki bi konvencijo radi izrabili za svoje posebne namene. Ker ne morejo v zborovalno dvorano, bi svoja junaštva radi pokazali na ulicah in trgih.
Čikaški župan se je zaklel, da nemirov in izgredov ne bo trpel. Pravo obsedno stanje velja ta teden za njegovo policijo, ki se je že v preteklih
letih dostikrat morala vežba-ti, kako zatreti vse kršitve zakonov. Je ostala še zmeraj u-darna, vendar ji je župan R. Daley ukazal, da ne sme braniti miru in reda z brezobzirnimi nastopi proti demonstrantom. Tudi guverner države Illinois je poklical kakih 5,000 mož narodne garde v stanje pripravljenosti. Če ne bi še to zadostovalo, je pa v pripravljenosti tudi nekaj tisoč mož federalne armade. Ne nahajajo se ravno v Chicagu, pa jih lahko helikopterji prepeljejo vsak trenutek, kamor bo pokazala potreba.
Obširne so tudi druge varnostne naprave: zborovalna palača je obdana z žično o-grajo, skozi njo ni mogoče iti brez temeljite kontrole. Pa to ni edina kontrola, varnostni organi pasejo podobno radovednost tudi na vseh dovozih in dohodih do zborovalne palače.
Ko so vsi, ki so hoteli organizirati demonstracije, manifestacije, izgrede in morda še kaj drugega, videli, kako bodo sprejeti na ulicah, trgih
itd., ako se ne bodo pokorili promet nim predpisom, so mnogi med njimi zgubili veselje do demonstracij v velikem obsegu. Začeli so govoriti že pretekli teden, da je težko prevažati velike množice demonstrantov v Chicago, da je to tudi draga zabava, da so težave s prehrano in prenočevanjem. Tako so prišli do sklepa, da bo morda treba nastopati v javnosti bolj simbolično kot v masah.
Zato se lahko zgodi, da bodo demonstr acije mnogo skromneiše, kot so bile napovedane. Le mladina s hipijev-ci in jipijevci na čelu trdi, da si ne bo dala vzeti prilike za svoje obhode in sprevode in da bo na njih pokazala vse, kar se je naučila v svojih dosedanjih javnih nastopih.
Varnostni organi so pa poskrbeli za red in mir tudi v zborovalnih prostorih. Tam bo vršilo stalno svojo službo do 1,000 detektivov. “Vun-ba-citeljev” kot smo včasih rekli, bo torej dosti na razpolago. Ali pa bodo imeli sploh kaj posla?
Na konvenciji bo zmešnjava velika, toda to nič ne de: demokrat je se v zmedi počutijo kot riba v vodi. Če pride do izrednih spopadov med raznimi strujami in skupinami, je treba počakati, kako se bodo končali, ne pa se radi njih razburjati že v začetku. Ta nasvet bo vsakemu “televizijskemu” udeležencu koristil posebno ob treh prilikah: ob debati o volivni platformi, o debati o poročilu, kdo je lahko delegat, in ob priliki glasovanja.
Vsi mislijo, da bodo kritične ure za konvencijo v sredo in četrtek. Le nekaj izrednega bi jih moglo premakniti na konec tedna.
To je čikaški teden v ameriški politiki. Vsi gledamo proti Chicagu, smo pri tem celo pozabili na Vietnam, Prago, naša rasna trenja in kar je z njimi zvezanih burnih dogodkov. Pa tudi taka sprememba dobro dene. Kdor pa z vsem tem še ni zadovoljen, mu ostane zadnja tolaž-za: ugibanje, kdo bo izbran za predsedniškega kandidata.
obstalo, cerkveni zvonovi so zvonili, avtomobilske kupe trobile in piskale tovarniške sirene. Ruski vojaki so začudeno gledali vse to, pa niso storili nič. Kasneje je bila neka ženska, osumljena sodelovanja z Rusi, ubita tik ruskega tanka, drugo pa so v bližini ruske straže neusmiljeno pretepli.
Radio “Svobodna Praga” je namigoval, da utegne narodna skupščina zahtevati nove koncesije Moskve, predno bo potrdila dogovor, ki ga je sklenil v Moskvi predsednik Svoboda s svojo delegacijo.
Zadnje vesti
CHICAGO, 111. — Sinoči se je začela demokratska konvencija in se nadaljevala do danes zjutraj 3.30, ko je predsedujoči zborovanje prekinil zaradi prevelikega nemira. Zborovanje se bo danes nadaljevalo. Pričakujejo hudo debato o strankinem programu, posebno o vietnamski vojni. Imenovanje podpredsednika H. Humphreyja za predsedniškega kandidata je skoraj dognana stvar, četudi napovedujejo, da bodo poleg že napovedanih kandidatov Humphreyja, McCarthyja, McGoverna in Mad-doxa predložili še sen. T. Kennedy j a, ki pa je že ponovno izjavil, da ni in ne bo kandidat.
WASHINGTON, D.C. — Poročilo FBI pravi, da je število nasilij in zločinov v preteklem letu porastlo v vseh ZDA za 16%.
LONDON, Vel. Brit. — V parlamentu je bila dolga debata o sovjetski zasedbi ČSR, tekom katere je bila Sovjetska zveza ostro obsojena in primerjana s Hitlerjevo Nemčijo in njeno zasedbo ČSR 1938 in 1939. Kljub temu je vlada zavzela stališče, da ne bo omejila svojih zvez s Sovjetsko zvezo, pač pa se bo še dalje trudila za izboljšanje odnosov med Zahodom in Vzhodom.
SAIGON, J. Viet. — Rdeči so danes zjutraj napadli neko zavezniško postojanko severozahodno od tu v bližini meje Kambodže, pa bili zavrnjeni. Tekom zadnjih 8 dni so rdeči
K pogrebu—
Članice Podr. št. 10 SŽZ so vabljene jutri k pogrebu članice Alice Kumel iz Želetovega pogreb. zavoda na E. 152 St. s sv. mašo ob 9.30 v cerkvi Marije Vnebovzete.
Rojstni dan—
Jutri bo dopolnila znana Mrs. Mary Benda, 19961 Edgecliff Blvd., Euclid, 88 let. Zvesti na-:očnici k rojstnemu dnevu iskrene čestitke in še: Mnogo zdravih let!
V Milwaukee—
Avtobusa skupine ZDSPB Tabor bosta čakala na dvorišču Slovenskega doma na Holmes Avenue v soboto, 31. t.m., ob 5.30 zjutraj, na St. Clair Avenue med E. 62 St. in E. 63 St. pa ob 1. Odpeljala bosta v Milwaukee ob 6.15 zjutraj.
Iz bolnišnice—
Po daljšem bivanju v Euclid General bolnišnici, kjer je bil operiran, se je vrnil domov g. Joseph Voje, 22671 Ivan Ave. Lepo se zahvaljuje za večkratne obiske g. župniku Čelesniku in č. g. Faležu. Hvala za poslane kartice, obiske, darila in molitve. Srčna hvala vsem. Zdravi se doma. Obiski so dobrodošli!
Nov odbor—
Društvo Naj svetejšega Imena Jezusovega v župniji Marijinega Vnebovzetja v Collinwoodu ima za leto 1968/69 sledeči odbor: duhovni vodja:	Rev. Raymond
Hobart; predsednik Jack Šimenc, 799 E. 159 St.; 1. podpredsednik Frank Žnidar, 2. podpredsednik Zdravko Novak, koresp. tajnik Frank Hudak, 16405 Trafalgar Ave., tel. 481-3104, zapisnikar Louis Koenig, blagajnik Michael Turpack, 2351 Green Road, maršali Joseph Sajevic in Rocco La Penta, načelnik programov John Petrič, načelnik bolniške oskrbe Frank Sluga, 1192 E. 176 St., tel.: KE 1-8622. Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri sv. maši ob osmih. Po maši sestanek v šolski dvorani.
K molitvi—
Članice Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ so vabljene jutri, v sredo, popoldne ob dveh v Zakrajškov pogrebni zavod k molitvi za pok. Jennie Krainz.
Bo| preti lakoti ¥ Biafri se bo vendarle začel?
ADIS ABEBA, Abes. — Tako vsaj trdi generalni tajnik Organizacije afriške edinosti Diallo Telli, ki se mu je posrečilo, da je spravil za skupno mizo obe delegaciji, nigerijsko in biafriško. Obe delegaciji sta se sporazumeli, da bosta sestavili besedilo sporazuma in da bo sporazum lahko takoj stopil v veljavo.
Ne vemo, ali je ta novica iz Abesinije resnična, nekaj resnice pa bo v njej. Nigerija je namreč začela čutiti, kako zunanji svet zmeraj bolj obsoja njeno trdovratno stališče, da sme hrana prihajati v kraje, kjer vlada v Biafri lakota, le po predhodni kontroli nigerijskih vojaških o-blasti. Na drugi strani prihaja nekaj hrane tudi proti volji nigerijske vlade, se pač izmuzne nigerijski kontroli. Nigerija torej ne more računati z upanjem, da bo z lakoto zlomila odpornost plemena Ibo.
v bojih izgubili okoli 6,000
borcev, trdijo zavezniški vo-, jaški viri.
ilMERlSM DOIIOVIIUI
6117 St. Clair Ave. — HJEnderion 1-062* * — Cleveland, Oblo 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Ra Združene države:
\	$16.00 na leto; $8,00 za pol leta; $5.00 za S m«*c«
Kanado in deželo izven Združenih držav: k $18.00 na leto; $9.00 za pel leta; $5.50 za 3 mesec« Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
\	$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months
Canada and Foreign Countries:
t $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months f	Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 165 Tuesday, Aug. 27, 1968
BESEDA IZ NARODA
Proslava 25-letnice Grčaric in Turjaka v Triglavskem parku v Milwaukeeju
CLEVELAND, O. — V dneh 31. avgusta, 1. in 2. septembra 1.1. prireja ZDSPB Tabor svečano proslavo 25-letnice tragedije triindvajsetimi mučenci.”
ni ja” ima že sedemstoletno zgodovino.
V španski civilni vojski so leta 1936 komunisti tudi na Mont-serratu ropali in klali. Pred glavnim oltarjem so usmrtili 23 menihov. V montserratski kroniki so ta dogodek zabeležili s sledečim stavkom: “Leta 1936 je Bog blagoslovil naš samostan s
V strahu za oblast
Študentovski nemiri, o katerih smo v našem listu poročali, so komuniste opozorili na nevarnost, ki je skrita v partiji sami. Organizirano nezadovoljstvo proti njim je^iz-bruhnilo na dan v njihovih lastnih vrstah. Zato so v začetnem preplahu hodili okoli študentovskih demonstrantov takšni komunistični funkcionarji, ki.so bili za demonstrante “sprejemljivi” za razgovore. Tudi Tito v svojem prvem govoru ni nič udrihal po študentih, ampak je vso odgovornost za izbruh študentovskih nemirov vrgel na partijo.
Ko so pa študentovski nemiri ponehali, je pa partijsko vodstvo z organi UDBE med demonstranti — študenti in profesorji — iskalo organizatorje demonstr&cij ter jih iz-sledilo v nekaterih študentih in profesorjih na filozofski in sociološki katedri filozofske fakultete v Beogradu. Nato je no njih udaril najprej Tito, za njim pa ostali partijski funkcionarji. Očitali so jim, da so z demonstracijami hoteli u-stvariti osnovo za operacijo proti partiji in njenemu komunističnemu sistemu.
To je poudarjalo tudi vodstvo mestne partijske organizacije za Beograd na sestanku dne 19. julija. Navajali so, da so nekateri profesorji in študenti s filozofske fakultete lazširili sčasoma svojo opozicionalno aktivnost tudi na pravno, elektrotehniško in še druge fakultete na beograjski univerzi. Pa ne samo nanje, prodirati so začeli tudi v razne kulturne ustanove in uredništva raznih listov ter revij-
Po zatrjevanju Veljka Vlahoviča, predsednika partijske organizacije za Beograd in člana CK-ZKJ je bila zamisel “teh opozicionalcev” izoblikovanje opozicionalnega gibanja. Za dosego tega cilja so se posluževali listov Študent, Književne novine, Susret in še nekaterih drugih revij ter “javnih tribun”.
Veljko Vlahovič je poročal, da so študentje sicer “hitro pretrgali zveze z odkritimi sovražnimi elementi”, priznal pa je, “da niso vselej spregledali vpliva teh ideološko-poli-ričnih zasnov”. Kajti zgodilo se je celo to, da so se študen-ti-komunisti na filozofski fakulteti v Beogradu postavili “frontalno v bran revije Praxis” in so se oglašali z mnenjem, naj bi tovariša Vladimirja Bakariča zaradi javnojz-rečenih ocen o programskem stališču “posadili na zatožno klop”. Tako zadržanje komunističnih študentov po Vlahoviču potrjuje dejstvo, “da skupina komunistov na teh katedrah vztraja v svojem spopadu z Zvezo komunistov”, ki pa tega “ne more trpeti, ker bi to pomenilo dajanje pristanka za organiziranje ‘gibanja v gibanju1 ”. Dejavnost opozici-onalne skupine na univerzi je tudi povsem v navzkrižju z načeli Zveze komunistov ter samo otežuje in hromi njeno delo. Zato je Vlahovič zahteval, “da je treba pretrgati s takimi člani ZK”.
Po njegovem govoru je bilo glasovanje, na katerem so proti dvema glasovoma razpustili komunistično študentovsko organizacijo na filozofski in sociološki katedri beograjske filozofske fakultete ter odredili “preregistracijo članov”.
Istočasno so komunisti udarili tudi po dveh svojjh listih. Pri občinskem sodišču v Beogradu so namreč sprožili postopek proti odgovornemu uredniku lista Študent, Djor-dju Vukoviču in Nebojši Popoviču, avtorju članka, zaradi katerega je bila 5. številka tega lista zaplenjena. Javni tožilec oba obtožuje “razširjevanja lažnivih vesti”. Okrožno sodišče je pa “naložilo preiskovalnemu sodniku, naj osvetli dogodke v Novem Beogradu dne 2. in 3. junija”, t. j. med zadnjimi študentovskimi nemiri v Beogradu.
Pri občinskem sodišču v Beogradu je vložena tudi obtožnica proti Nikoli Višniču, odgovornemu uredniku lista “Vidici”, in proti Mirjani Vukmirovič zaradi članka, ki je bil objavljen v tem listu. List Vidici izdaja vseučiliški odbor Zveze študentov beograjske univerze.
Z izključitvami, sodnimi procesi, razpuščanjem nezanesljivih partijskih organizacij ter z novim nasiljem nad lastnimi člani, ki ne odobravajo slepo postopkov in politike komunistične partije, se hoče sedanji vladujoči komunistični novi razred zavarovati pred bodočimi presenečenji.
Nekaj časa bo tako šlo, v nedogled pa ne, kajti nezadovoljni partijci sami, zlasti mladina, bodo začeli rušiti sedanje politično vodstvo z metodami, v katerih jih je izučila partija sama. Tega ne potrjujejo samo zadnji dogodki v
Beogradu, ampak tudi v Zagrebu in Ljubljani.
❖
Gornji članek smo ponatisnili iz slovenskega lista “Svobodna Slovenija” od S. avgusta letos, ki izhaja v Buenos Airesu v Argentini, kjer živi glavno jedro slovenske politične emigracije, da pokažemo našim čitateljem, kako sodijo tam o razmerah v Sloveniji in v Jugoslaviji.
na Grčaricah in Turjaku.
V	ta namen bo v soboto, 31. avgusta, ob pol devetih zvečer spominska svečanost pred kapelico v Triglav parku, nato pa se bo razvila bakljada mimo dveh postaj: Grčarice in Turjak. Ob vsaki postaji bo primeren kratek spored, govornika pa bosta g. Dimitrij Kralj in major Kolman.
V	nedeljo ob lih dopoldan bo darovana sv. maša za padle četnike z Grčaric, vaške stražarje in obsojence na kočevskem procesu. Po sv. maši bo zborovanje,
i katerem bo glavni govornik-tiskovno-zgodovinski r e f e rent ZDSPB Tabor inž. France. Grum, pozdravili pa bodo zborovanje tudi predstavniki drugih društev in organizacij.
Clevelandska skupina, ki bo na to slovesnost potovala v dveh avtobusih, se bo v ponedeljek zjutraj na povratu domov ustavila v Lemontu, kjer se bo poklonila na grobu škofa dr. Rožmana ter se nato po sv. maši in skupnem kosilu vrnila domov.
Glavni odbor ZDSPB Tabor iskreno vabi vse Slovence iz o-kolice C h i c a ga, Milwaukeeja, Wuakegana in drugih krajev, da prihitijo te dni v Triglavski park in se pridružijo počastitvi spomina padlih slovenskih junakov z Grčaric in Turjaka. Naj bodo ti dnevi poleg oddolžitve njihovemu spominu tudi prilika za srečanje starih znancev, soborcev in prijateljev. Za vso o-skrbo in prehrano bo preskrbel krajevni odbor DSPB Tabor — Milwaukee.
Slovenci iz Milwaukeeja, Chicaga, Waukegana, Jolieta, na svidenje v soboto v Triglav Parku pri mestu Milwaukee!
Glavni odbor ZDSPB TABOR
Kelih zadnje večerje pojdemo iskat
CLEVELAND, O. — Dne 23. septembra odpotuje iz Clevelanda mala skupina na tritedensko potovanje na Portugalsko, v Španijo in Italijo. Višek vseskozi zanimive poti bo v Španiji v gorovju Montserata. To gorovje je pred toliko milijoni leti nastalo na dnu Sredozemskega morja, zato je njega oblika in sestavina čisto svojska, kakor ni podobne na svetu. Najvišji vrh je kakih 4000 čevljev visoko nad morjem. V letih okoli 1025 so si benediktinski menihi postavili na strmem pobočju tega gorovja v višini 2000 čevljev samostan, ki zgleda ob pogledu iz doline kakor orlovsko gnezdo.
Človek se samo čudi, kako so mogli na tej strmini najti temeljev za zgradbe. Danes pelje do samostana in bazilike v skalo vsekana ozka cesta za avtomobile. Od železniške postaje v dolini (proga v Manrezo) vlači potnike do samostana solidno zgrajena vzpenjača. Mi se bomo poslužili vzpenjače in bomo prebili en dan in eno noč v tem bajnem kraju. Gostovali bomo v benediktinskem prvorazrednem hotelu, ki je naslonjen na skalo kot nadaljevanje benediktinskega samostana. Tako bomo imeli tudi priliko poslušati čudovito petje menihov pri službi božji in pevski zbor 50 fantkov pevske šole ‘Escolanije’, pažov, malih vitezov “Matere Katalonije”, kakor s ponosom nazivljejo sveto podobo črne Marije visoko
Čez dan se bomo poslužili vzpenjače na tračnicah, ki jo vlači od samostana na vrh gorovja in spušča spet nazaj ka-oelska žica. Pojdemo pogledat kraje, kamor je prastara legenda skrila čašo, ki jo je rabil Kristus pri zadnji večerji. To čašo in sulico, s katero je bil Kristus preboden na Kalvariji, naj bi hranili na skrivnostnem kraju nekje v tem gorovju in sicer v bajnem gradu, ki ga čuvajo pa-,ži, vitezi pravice. Kelih je znan pod imenom sveti Grab Legenda svetega Grala sega v srednji vek 'in morda še dalje. Komponist Wagner jo je ovekovečil s slavno opero “Parsival”. Legenda pravi, da grad zasije v čarobni svetlobi vsako leto v noči velikega petka.
Četudi se nam ne posreči najti bajnega gradu, bomo za naš o-bisk zelo poplačani z veličastno službo božjo, s petjem sto benediktincev in petdeset malih pažov v baziliki. Po samostanski maši se bomo povzpeli po marmornatih stopnicah visoko za glavnim oltarjem do počrnelega kipa Matere Katalonije. Pred to čudodelno podobo položimo svoje prošnje in svojo zahvalo. Pred petsto leto je pred to Marijo položil španski oficir Ignacij Lojola svoje častniške znake in meč in šel v Rim k sv. očetu ter mu obljubil popolno pokorščino in ustanovil jezuitski red.
Montserrat bo nekak višek naše tritedenske poti po Evropi. Pa bomo videli še vrsto drugih znamenitih krajev: v Portugalski Lizbono, Nazare, Bataglio, Fatimo, Porto — v Španiji Santiago, Madrid, Escorial, Toledo, Dolino padlih in Barcelono, — v Italiji Neapel, Pompeje, Sorrento, Capri, Vezuv, Rim (udeležimo se avdijence pri sv. očetu), Florenco, Pizo, Milan in Benetke. Vrnemo se 14. oktobra iz Geneve v Švici.
Leteli bomo s švicarsko linijo. Vsa pot z vso oskrbo stane $790. Ako kdo še nima potnega lista, ga še vedno lahko dobi. Informacije daje in rezervacije sprejema Kollander World Travel, 589 E. 185 St., Cleveland, Ohio 44119. Telefon: 531-1082.
Ako bi kdo želel namesto delnega ali celotnega potovanja po Italiji iti za nekaj dni v Slovenijo, lahko z brzim vlakom odhiti iz Rima v Trst ali Ljubljano in se pridruži skupini, ko pride ta 13. oktobra v Benetke.
Rev. J. Godina
Kaše žalostno spričevalo
CLEVELAND, O. — Bo že nekako šest mesecev, odkar sem napisal v ta list članek pod gornjim naslovom.
Številni znanci so mi osebno pritrdili, da sem prav zapisal in mi namignili, naj še kaj napišem.
V tistem dopisu sem opomnil bralce, da je zelo žalostno, ker nismo zadnjih desetih letih mogli dograditi niti enega prepotrebnega, slovenskega, katoliškega doma za ostarele, čeprav je bilo delo pred desetimi leti začeto.
Danes je jasno, da je tisti moderni dom s tristo posteljami, ki naj bi se bil postavil v Lemontu, splaval enkrat za vselej po vodi. Z nabranim denarjem, ki se je stekel skupaj prvo leto po razglasitvi, da se bo dom zidal,
— pa spet nesreča, ker je smrt pobrala častito sestro A. Potočnik — redovna blaga duša, ki je imela velik zaklad ljubezni do bližnjega v srcu, ne samo na jeziku.
Vsi tisti, ki ste v ta sklad za dom onemoglih že darovali, bodite uverjeni, da se bo denar enkrat porabil v namen, v katerega je bil darovan.
Spet ponovim, da naj tisti, ki so kakorkoli krivi, da načrtni veliki dom v Lemontu ne stoji, odmolijo svoj “conjiteor”.
*
Na tem mestu moj veliki kranjski boglonaj spoštovani ge. K. P. iz Brooklyna. Vesel sem, ker čutite potrebo takega doma za onemogle. Če bi se kdaj kjerkoli v Ameriki porodila akcija za nabiranje v ta namen, Vas že sedaj prosim za sodelovanje. V marsikaj dandanes že dvomim, trdno pa verujem, da kar bom dal v ta namen, v pomoč revnim in onemoglim, mi bo Bog obilo poplačal.
Hvala g. J. V. iz Stoney Cree-ka, Ontario. Če se govori o domu za ostarele, je dvakrat razveseljivo, da se tridesetletnik .zanima za to. Ste lahko bolj vesten ali bolj površen katoličan, jaz Vas osebno ne poznam, prepričan pa sem, da imate v svojih prsih čuteče srce do sirot.
Pred letom je neki duhovnik v naši cerkvi med pridigo rekel tole: “Koncil ni rodil pričakovanega uspeha. Ravno nasprotno, duhovniki odstopajo, redovnice zapuščajo samostane, le preprosto ljudstvo je še ostalo veri zvesto.”
Moje mnenje in mnenje mnogih pa je: Zakaj se potem cerkvi zvesti duhovniki bolj na zbližajo s preprostim ljudstvom? Pri tem, ko je velik “halo” za visoke šole, za visokošolce, so revni skoraj pozabljeni!
Ob letošnjem romanju v Lemontu je pridigar potožil:	“Po
koncilu je nastala v katoliški cerkvi razpoka —‘ zmeda je tukaj,” pa zaključil govor “zaupajmo v Sv. Duha, da bo sv. Cerkev zmagoslavno zopet izšla iz te očiščevalne dobe. Po Baragovem zgledu moramo živeti, več ljubezni v svojih srcih do bližnjega imeti.”
Prav je gospod povedal. Ljubezni do bližnjega bi morali ne v besedah, v dejanjih več imeti. In ker ljubezni do bližnjega nimamo, zato tudi domov za ostarele nimamo.
Proti veri nasprotnim moramo imeti visoke izobražene duhovne gospode, da bodo zmogli napade krepko odbijati, preprosto ljudstvo pa bodo rešili verskega propada “preprosti ljudski duhovniki”.
Naš veliki pokojni vladika dr. Gregorij Rožman je že pred dolgim časom ob neki priliki dejal: “Manjka mi ljudskih duhovnikov.” Pečat temu pa je pokojni dal, ko je v Argentini ustanovil duhovno semenišče.
Izgleda, da naša inteligenca gleda in vidi vse skozi rožnata očala. Da so se le sami prebili skozi višje šole, kaj jim sedaj mar neuka, od dela izčrpana raja. Vse novo — le tukaj velja stari izrek — vsak naj si sam pomaga, kakor sem si jaz. Seveda pripomnim, predno zaključim, da je nekaj častnih izjem, ki pa so z nemoj vred le glas vpijoče-
so čč. sestre prav ta mesec napad glavnim oltarjem. “Escola- meravale zgraditi manjši dom
ga v puščavi.
Kakšna pa je resnica, gledana brez rožnatih očal, bom pa morda drugič zapisal.
Pozdrav vsem, ki se trudijo, da bi bili blage volje.
J. P.
liEdidski upokojenci se bodo fotografirali
EUCLID, O. — Nedavno je bilo sklenjeno, da se bodo dali upokojenci kluba v Euclidu fotografirati. Določeno je bilo, da bomo to storili 5. septembra v Euclid City Parku na E. 222 St. ob 3.30 popoldne.
Kot običajno bomo imeli v četrtek sejo, ki pa bo bolj kratka, da bomo mogli čim prej iti k fotografiranju. Kdor bi ne mogel na sejo, naj pride kar naravnost v park. Pridite vsi!
Pozdravljeni in na svidenje!
Frank Rupert
Dobrodošli ¥ iifwaukee!
MILWAUKEE, Wis. — ZDSPB TABOR v Milwaukeeju izreka vsem rojakom in rojakinjam, borcem in prijateljem iz Clevelanda, Chicaga, Kanade in drugih krajev:	“Dobrodošli v Mil-
waukee!” Dobrodošli in prijateljsko pozdravljeni v Triglav-skerp parku, kjer bo v soboto in nedeljo, 31. avgusta, in 1. septembra, na prvem slovenskem protikomunističnem taboru pie-tetna svečanost ob 25-letnici padlih žrtev v Grčaricah in na Turjaku.
Na to svečanost so prisrčno vabljene tudi narodne noše. Prinesite jih s seboj, v parku se boste lahko preoblekli. S to dobrodošlico želimo vsem prijetnega potovanja in na svidenje v Triglavskem parku!
V soboto, 31. avgusta, ob 6. uri zvečer bo slavnostni občni zbor “TABORA”, nato bakljada po parku in kres. V nedeljo, 1. septembra, ob 11. uri dopoldne bo sv. maša, spominski govori in polaganje venca pred kapelico. Sledi kosilo, litanije in prijatelj skl sestanek.
Še enkrat: “Dobrodošli in pozdravljeni!”
Fe sremskem pikniku še nekaj misli za srenjo
NEW YORK, N.Y. — Ljudje smo misleča bitja. Misli nam prihajajo na tako različne načine in po tako različnih povodih, da je njih pestrost, učinkovitost in tudi namenbnost dokaj slikovita. Nekatere so blage in lepe, mirne in tople; druge grozovite in divje. Pa so spet takšne, ki so drugim nadležne kot so nadležni komarji, ko bi radi uživali večer.
Ondan sem šel po cesti, pa sem se zarežal. In samo hudomušna misel je bila temu vzrok. Misel se je namreč ponorčevala iz mene, pa še kako. Pomislite, naslikala me je v podobi “lajne”, iz katere so se v melodijo “Ramove” in “Valencije” stalno vpletale besede: ‘Srenja’, ‘Osma’, ‘srenja’, ‘njujorška Osma’, ‘srenja njujorška’, ‘srenja’, ‘srenja živa’, ‘srenja umirajoča’, ‘srenja se prebuja ...’
Po ridgewoodskih cestah sem hodil, odmev “Ramone” in “Va-
lencie” pa mi je naslikal drevored pod ljubljanskim Tivolijem in stari velesejem. Tam so z “Valencijo” in “Ramono” začeli. Lajna jo je lajnala, lajnala in lajnala. Pa kar naenkrat vsak Ljubljančan jo je lajnal, po vsem Slovenskem so jo lajnali.
Tako tudi lajna je napravila nekaj čudovitega. Ljudem je melodijo in besede vbila v glavo, nekaterim celo v srce. Takim, ki je prešla v srce, so jo še lepše lajnali. Nekaterim je prešla še v dušo ... Ti pa so jo potem lajnali čudovito, prečudovito lepo...
No, ali je potem kaj čudnega, če sem se oni dan zarežal, ko me je misel predstavila za lajnarja njujorške slovenske srenje z “Osme”.
Zares, dragi srenjčani, rad bi doživel, da bi vsakdo iz naše srenje lajnal: ‘Srenja’, ‘Osma’, ‘narodna nedelja’, ‘petek večer’, ‘fantje z Osme’, ‘nedelja na Osmi’, ‘srenja ne umira, srenja živi...’
Mislite, da to ni mogoče? Enkrat sem zapisal: “Nič ni mogoče, če človek noče, vse je mogoče, če človek hoče!”
Hoteti se mora in hotenje resničnost postane, kadar hotenju dodamo še voljo do dejanj.
Na piknik smo prišli, ker smo tako hoteli in to svoje hotenje tudi v dejanje spremenili. Tako zbranim je bilo kar močno všeč, in smo dejali: Drugo leto se bomo spet videli!
Vendar čas bo nekam dolg, da se ne bi medtem nič videvali. Tu moramo napraviti prav tako nekaj trdnih namenov in sklepov.
Če hočemo, da bo vsak od nas lajnar skupnosti, potem, mislim, je potrebno, da se trdneje povežemo — in da napravimo nekak cerkveno-srenjski odbor, v katerem bi bili zastopniki prav vseh organizacij, kar jih je še na nju-jorškem področju. Le tako ne bo nikakih takih nevšečnosti kot letos, da je en bus peljal v drugo smer. Le tako bomo premagali vse stare in nove predsodke, ki srenji ne dado diha polnih pljuč. Če bomo znali to urediti, bo naša srenja zares zaživela še enkrat in drugo letos nas bo res morda zbranih 480 na pikniku.
Kolikor več nas bo, toliko prijetnejše bo. Koliko več grl bo v zboru “Fantov z Osme” ... Koliko ponosnejši bodo naši mlajši, ko bodo občutili pravi utrip skupnosti naroda, iz katerega izhajamo.
“Srenjski odbor” poje zdaj moja lajna. ‘Srenjski odbor’ naj bo vaša misel in razgovor ... In “srenjski odbor” bo delo skupnosti poživljal v vsem, kar bo kdo pametnega za našo poživitev predlagal... S takim hotenjem in naporom začnimo v nedeljo, 8. septembra, ko bo spet “uradna” narodna nedelja. Te dni nas bodo vabili naši mladi, ki so včlanjeni v SAVI, vabilu ne smemo odreči, če nam je za skupnost narodno in za njeno polno življenje.
Vse, kar vodi k skunosti in za skupnost, podpirajmo in prav zagotovo — WE SHALL OVERCOME!
Tone Osovnik
Za
dobro
voljo
“Dobro, ata, res je, da moji redi niso najboljši. A tebi v pisarni tudi ne dado najboljše plače, kajne?”
*
“Gospod učitelj, kdo je iznašel smodnik?”
“Zakaj me to sprašuješ?”
“Ker moj ata pravi, da ga vi gotovo niste.”
«
“Povej mi zgled hVonožne živali!”
“Ne upam si, ker sp boste ujezili, gospod Matevž.” k
iisiKBnra DOMOTanras,
i
KANADSKA DOMOVINA
Predeio se odiooile za obisk Slovenije, premislite dobro, če je to varno za vas!
Od znane Rankovičeve amnestije so začeli nekateri bivši protikomunistični borci, ki so v letih po drugi svetovji vojni našli svojo drugo domovino v naši Kanadi, potem ko so morali svojo rojstno domovino Slovenijo zapustiti Pred komunističnim nasiljem, da si ohranijo življenje in svobodo, vneto misliti na obisk Slovenije, nekateri pa tja Judi že kar odšli v prepričanju, da je sedaj vse varno, ker Se je režim doma spremenil”.
Vsa reč ni tako enostavna, kot dokazuje slučaj sloven-skega rojaka, bivšega domobranca, ki je presedel 15 let v Jugoslovanskih ječah zaradi svojega nasprotovanja komu-uističnemu nasilju, pa našel nato srečno pot v svobodo in v uašo Kanado. Tu je preživel v miru in zadovoljstvu 10 let 'n postal med tem tudi kanadski državljan. Pred nekaj ted-ni je odletel iz Toronta z ženo na obisk domovine, poln hre-Penenja videti kraje svoje mladosti. Žal jih ni imel prilož-nosti dolgo gledati in uživati v svobodi. Na njegov dom je Prišla milica in ga odpeljala. Sedaj sedi v ječi in čaka, kdaj ur kako ga bodo kanadske oblasti rešile iz ječe.
Nikomur ne svetujemo, naj gre v Slovenijo, pa tudi ni-.:°gar od tega nočemo zadrževati! Navedli smo slučaj ro-iaka iz Oshawe le zato, da bo vsakdo dvakrat premislil, Predno bo šel na pot. V Kanaidi uživamo svobodo, kot jo le Se v redkih državah svobodnega sveta, pa nikjer v komuni-stičnemu svetu. Kdor noče tvegati, da bi to svobodo izgubil, naj premisli temeljito, predno se poda na pot v komunistič-
ni svet!
Koliko so rdeče obljube vredne, je videl ves svet pre-tekli teden na Češkoslovaškem, koliko resnice je v komu-uističnih izjavah, pa v Varnostnem svetu Združenih narodovi

Iz slovenskega Toronta
Sin se je vrnil in povedal očetu o neuspehu svoje misije. O-četu so tedaj pošle moči. Še v zadnjih zdihljajih je nerazločno šepetal: “Ali mi je odpuščeno?” Po človeško bi se reklo, da bi morale odpustiti in pozabiti tako sestra kot vaščanka, ena da bi sprejela ponujeno spravo za njivo, druga za komate. Vprašanje pa je, kako je razsodil Bog, ki gleda v globino človeških duš. Kdo ve, koliko je bil prepričan, ko ga je komunizem nahujskal, o pravilnosti ali nepravilnosti svojega ravnanja.
Ta dva primera nista edina v sklopu dejanj, ki jih je ta mož zagrešil nad sovaščani, ko je imel vso oblast nad njimi. Tudi ti so mu verjetno prihajali v spomin, ko mu je božja dekla smrt trkala na vrata in ga klicala na odhod k sodbi božji.
Jasno nam ta primer terenea, ki ni mogel umreti, pripoveduje, kakšno zlo je komunizem za ta svet in nič manjši za oni svet. Zato je nerazumljiva in neopravičljiva vsaka koeksistenca s. tem zlom, pa tudi če je ta koeksistenca samo v molku, v katerega se nekateri vzvišeno odevajo. Zlo je še mnogo bolj nevarno, če o njem molčimo.
—b —c
. Ali ima pokorščina ! res dva obraza?
tako dolgo tega, ko je bilo v časopisu in med ljudmi precej opravljanja o slovenskem za-v°du za duhovnike v Rimu. Po-člankov, ki so zavod pripo-r°čali, so bila objavljena neka-*era mnenja, ki glede tega zavo-niso z vsem soglašala. Popol-Ona naraven pojav je to med budmi, da o zadevah, kjer je doajena popolna^, svoboda, raz-bravljajo in tako tehtajo razio-za in proti.
se je tedaj oglasil med na-O navdušen pridigar. Omenil j6 Zadevo o t. i. Sloveniku in tu-1 Povedal, da so nekateri še Vedno proti, čeprav je Vatikan °dobril pravila za ta zavod. “Ro-O locuta, causa finita”, je za-hcal v upanju, da bodo kritiki Ohnili. Kdo bi si rad nakopal ^'itek, da ni pokoren niti Vati-
^anu?
^°da, če je neki vatikanski u-potrdil pravila za Slovenik, *ena še ni rečeno, da je tisti u-predpisal slovenskim katoli-
aPom neke dolžnosti moralne-značaja, niti jim ni razložil akih verskih resnic ali Vedai
ravnih zakonov. Končno je papež res pregovoril, 25. julija letos je Pavel VI. izdal okrožnico o urejevanju rojstev “Humanae vitae”. Ni spregovoril Rim, temveč sam sv. oče, v moči oblasti, ki mu jo je dal Kristus in v luči razsvetljenja Sv. Duha. In je povedal jasen nauk; ničesar ni o-milil, ničesar spremenil in ničesar dovolil, kar bi bilo proti človeški naravi in proti človeškemu dostojanstvu.
Tako je prišel težko pričakovani glas s Petrove skale. Logična reakcija med katoličani bi bila, da bi duhovniki, žene in možje, matere in očetje, fantje in dekleta sklonili glave in dejali:	“Roma locuta, causa fini-
ta!” Lepše po slovensko bi se to reklo: “Kristusov namestnik je spregovoril, sprejmimo božjo resnico.” Mnogi so tako tudi storili. Oglasili pa so se tudi protesti teologov, dušnih pastirjev in laikov; skoraj tako se slišijo njihovi glasovi kot oni Jezusovih učencev, o katerih govori sv. pismo: “Trda je ta beseda, kdo jo more poslušati.” Tudi med nami se sliši, da je treba še čakati na-daljnih navodil in da naj vsakdo živi in ravna, kakor mu vest narekuje, dasi sv. oče izrečno prosi svoje duhovnike, naj bodo z njim eno pri učenju tega nauka, ki ga oznanja okrožnica. To je pa drugi obraz pokorščine ali nepokorščina po željah.
prepo-
kakih zmot, da bi mogli a Potrditev pravil naobrniti iz-“Rim je spregovoril, zadeva e Zaključena!” To je en obraz grščine* pokorščina po že-
tlrugi obraz pokorščine pa no-a sledočo podobo. Svet, tako ka-^ *aki, kot nekatoliški, je že b01§o časa željno pričakoval, da k° Papež sedaj po drugem Vati-a0skem koncilu spregovoril in hovo uredil cerkven nauk
^ede zakonskega življenja. Če-1naj gre k teti in ji izroči nazaj je Cerkev vedno učila ja- njivo, ki jo je 22 let po krivici u-^ ftauk glede zakona in družijo ’ so mnogi mislili in upali, da ^ Sedaj papež ta nauk spreme-’ zapovedi omilil in dovolil aveski poseg v delovanje na-
L. Ambrožič st.:
OBLJUBA DELA DOLU
LIV.
Ko poslušam že skozi leta in še kar naprej grmenje in. zalet nekih neizkušenih in neprera-čunljivih ljudi, ki drvijo v — samostojno slovensko državo, brez povezave s kako močnejšo skupino, se vselej spomnim teh na-mišljeno-nesrečnih ljudi, ki so nahujskani zatajili svoj materin jezik — svoj narod in stregli tujcu. V resnici niso nič zgubili, le naodblastniki niso bili več in vsa njihova organizacija se je razblinila, nobene “besede” niso imeli več; pač pa so morali biti pokorni onim, katere so prej zatirali in prav nič drugega; pa je bilo tako hudo.
Kako budo bi moralo biti nam, če bi prišlo do samostojne slovenske države, ki bi jo kar hitro pogoltnili sovražni sosedje, kar že stoletja delajo in so nam že odžrli velike kose lepe slovenske zemlje in s tem se krči narodovo število. Če se sedaj vržemo med te žrebce s “samostojno”, nas je pa ravno za tri, morda za štiri zalogaje in — ne bo nas več. Pomislimo, kako bo to hudo. Ne bomo zgubili le nadoblasti, pač pa jezik, šole in sploh vse in naroda slovenskega več ne bo, nikoli več... To bi
bila tragedija, na katero premalo mislimo.
Kdor danes ruši Jugoslavijo in žene Slovence v samostojnost, je naj večji narodov sovražnik. Da! Samostojnost je treba zasi-gurati do natančnosti in resnice, a to le do tiste meje, ob kateri smo še varni pred smrtjo. Mnogo koristneje bi bilo delati v tem pravcu; ne rušiti Jugoslavije, pač pa delati na to, da se razširi s pritegnitvijo Bolgarov in vseh Macedoncev. Le v tem je naša sigurnost in le na tak način bi lahko upali, da bomo v povezavi z močno silo, pridobili nazaj naše meje in se zopet bratsko objeli z našimi Primorci, Goričani, Korošci in še in še, ter jih rešili tujcev, pod katerimi tako naglo narodno umirajo, in jih povezali v skupno državo. Celo na Trst bi potem začeli misliti. To naj bo naša naloga, to naše delo, to naše želje. Ne bodimo muhe enodnevnice, naj nam ne bo vseeno, Kaj bo potem, ko nas več ne bo. Verujmo, da bo svet stal še dolgo, da zato moramo v tem smislu delati, zaupajmo v srečnejši in širši narodov obstoj. Zato v tem delujmo, se v tem povezujmo, drug drugemu zaupajmo; vse to delo in žrtve pa izročimo v božje varstvo. Le na tak način lahko zaupamo v obstoj naroda in naši zanamci bodo lahko zapisali: Tiste čase so bili Slovenci pametni ljudje.
Le v slučaju združene Evrope bi bilo morda misliti na popolno samostojnost Slovenije. Pa še v tem bi bilo treba velike previdnosti, razsodnosti in preudarnosti, predno bi se storil tak korak. Za vse, kar se bo delalo na tem, je treba posvetov s . širšim forumom in nasvetov izkušenih ljudi, ker stvar je resna; Vsak, kdor bi drugače delal, bo grešil nad narodom.
V takem družabnem vzdušju sem se v štajersko kar hitro vživel. Kaj je lepšega za mladeniča, nekaj nad dvajset let starega, kot bivati v prijetnem okolju brez vse skrbi, pri lahkem delu z dovolj prostega časa. Še v njihovo narečje sem se tako vtopil, da so mi, doma, kadar sem prišel, dejali, da govorim čisto štajerščino. Jaz sam se tega nisem zavedal in se sploh ne potrudil za drugačno izgovarjavo.
In po pravici povem, da sem bil zelo slabe volje, ko je prišlo pismo od ravnatelja Kocmurja, da sem prestavljen v Prevalje na Koroško. Če bi naprej vedel, kaj mi bo ta prestavitev prinesla, bi se gotovo ne jezil, pač pa vešelil. In to v glavnem radi društvenega življenja, ki je bilo v takem razmahu, da sem se ču-
nam, kjer je obstojalo edino društvo ZVON z nič kaj agilnimi in zmožnimi člani. V Prevaljah je bilo videti, da so vsi ljudje povezani s svojimi društvi in v društvenem delovanju. Neki fant, član šentjakobskega orla v Ljubljani, ki je bil uslužben v centrali na Kongresnem trgu in je vedel, da bom prestavljen v Prevalje, je tja javil, da pride neki tak in tak, pa so me takoj, ko sem se komaj spravil za pult v prodajalni, prišli trije fantje opazovat, kakšen da sem. Tako so se obirali tam po sredi prodajalne, da sem lahko takoj uganil, da so radi mene prišli. Čez čas so pristopili k meni in se predstavili. “Peter Kusterle — načelnik Orla”, “Prevovnik Fr.” in še tretji — odbornika. Zvečer bo sestanek, pa so me povabili, naj se ga udeležim. Začudil sem se nad tako pozornostjo, se jim zahvalil in obljubil, da pridem. Zvečer sem se sestanka udeležil in s tem. že stopil v vrtinec društvenega dogajanja. In ravno v Prevaljah, kamor sem tako nerad šel, sem bil ves čas mojega bivanja zelo zadovoljen in gotovo več kot polovico mojega prostega časa prebil v društvenem domu in društvenih prostorih. In tisti čas, nekaj nad dve leti, je bil najlepši v vsem mojem življenju. O, kako živo in z radostjo se vsega spominjam.
Mladega človeka je treba povezati v društva in ga zaposliti z društvenim delom tako, da ima pri tem odgovornost in skrb, in še je le oboje pošteno, on in poverjeno mu delo, bo ponesel to v sebi s seboj v življenje in vedno bo pristopen za vse dobro, ki se z njim srečuje na prečudnih potih današnjega sveta. Če bi mogel posredovati vsaj kako polovico mladim' tisto, kar so dobavili mladini društveni domovi, bi svet postal kmalu boljši, lažji in slajši. Kdor je v moči, naj posreduje to mladim. Splačalo se bo.
Iz Prevalj se mi je, zlasti iz orlovskega življenja, vtisnilo par reči v glavo, ki so mi bile, kot trdemu Kranjcu, precej nove in značilne:
Tam so vsako leto priredili lovci velik lovski ples. Vse, kar je bilo bolj živega, delovnega, kulturnega in pomembnega, se je tega plesa udeležilo. (Sedanji musov banket v Torontu bi temu plesu nekako lahko primerjal. Le nekateri posebneži se ga ne udeleže, kar v Prevaljah nisem opazil. Vse je bilo bolj vedro, odprto; nič pa stisnjenega v kako ozkost in sebičnost. Le nemčurji so delali izjemo in njim bi lahko te, tukaj, primerjal.) Tako smo se tega plesa, ker
dil. Kako nasprotje proti Poljča- smo hoteli tudi nekaj veljati in
Ni mogel umreti terenec
Ko je tako umiral in se ni mogel ločiti od tega sveta, je poslal sina — mladega gospodarja —
1 no v e J š e GRAMOFONSKE Zj. bščE iz starega kraja, televi-in radijske aparate, pisalne ijj, hvalne stroje, hladilnike, o a:n*ke, plinske in električne jedilnike, foto in filmske apa-pr kot tudi vso hišno opremo Us Tiamo na odplačilo po zelo Po°i ih Pogojih- Obrnite se s Sv foim zaupanjem na nas v ojem jeziku
COMET RADIO 5*5 St. Clair Ave. W.
Toronto 10, Ont. Canada “x__	535-7269
žival. Teta, sestra umirajočega, pa je dejala: “Je ne rabimo, smo lahko brez nje. Če jo je imel že toliko časa, naj jo kar s seboj vzame ter uživa še “na oni strani”, kjer je pravica doma.
Prav tako je ta mož med umiranjem še poslal sina do one e-dino preostale hčere v družini, kjer je odvzel komate. Toda tudi ta ponudbe ni sprejela. Tudi njen odgovor je ■ bil podoben prvemu: “Meni komati niso potrebni; brez njih lahko živim Naj jih le še ima in naj jih vzame s seboj ter se še vozi, ko bo prišel v drugem, bolj pravičnem svetu pred božjo sodbo.
llili

itffliP]
PREPROSTE OBLIKE — Na .severni Sardiniji, kjer je “Mesto sreče” mednarodne bogataške družbe, je Karim Aga Khan zgradil to. preprosto, značilno mediteransko cerkev.
s tem si pridobiti simpatije, u-deležili v polnem številu. Tudi orlice so šle. Bili so pa seveda tudi sokoli na plesu, kakor tudi sokolice. Nisem jih dosti poznal, pač sem se pa zanimal za lepo stasito dekle med njimi. Povedali so mi, da je to tajnica sokolskega društva. Tak rešpekt sem imel do nje, da bi se je niti pozdraviti ne upal. Pa se v začetku nekega muzikalnega komada dvigne poleg mene sedeč načelnik orla Peter Kusterle, gre k njej in jo prosi za ples. Prijazno se mu je nasmehnila, vstala in sta lepo zaplesala in odplesala do konca komada. Nato jo je pripeljal k naši mizi, ji ponudil pijače, nato se je z vsemi poro-kovala in Kusterle je mene predstavil, ker se prej še nisva videla in poznala. Kaj takega pri nas na Kranjskem ni bilo. Da bi šel orel s sokolico plesat ali obratno, o, to bi bilo pohujšanja in po sedmih farah bi se o tem govorilo. Preveč ozki smo bili...
Drug primer sem doživel v Črni pri Prevaljah. Bil sem predsednik mislinjske orlovske srenje in v tem svojstvu sem imel nalogo, da pregledam poslovanje orlovskega odseka v Črni. Storil sem to neke nedelje popoldan. Ob dveh sem se javil pri predsedniku odseka, nato sva pa šla v župnišče h g. kaplanu, ki je bil takrat odsekovni tajnik. Predložil mi je vse zapiske in drugo smo se pogovorili. Ko smo končali, sta me povabila v bližnjo gostilno; pa še nekaj drugih fantov iz odbora je bilo. V gostilni je pela harmonika in plesali so. Mi smo se vsedli k prazni mizi in naročili pijače. Nekaj časa smo sedeli v prijetnem pogovoru, nakar se dvigne kaplan, si sleče talar in kolar obesi na kljuko in pravi: “Kaplan ti tie lepo pri miru visi, Jože pa gre plesat.” Poklonil se je domači hčeri in po taktu godbe sta čvrsto zaplesala. Če bi se to zgodilo na Kranjskem, bi bil kaplan najbrž prestavljen v kako oddaljeno gorsko faro.
(Dalje prihodnjič)
------o-----
Kulturna smohieifa zavira razvil kitajske atomske proizvodnjo
HONG KONG. — Opazovalcem kitajske politične zmede je padlo v oči, da niso kitajski strokovnjaki za atomsko in vodikovo streliva že od lanskega junija napravili nobenega novega poskusa z eksplozijo vodikovega streliva. Novi poskusi bi bili nujno potrebni, kajti lanski prvi je bil še zelo primitiven.
Opazovalci so deloma odkrili tudi razlog:	dognali so, da je
Maova skupina napadla par vodilnih političnih atomskih strokovnjakov, češ, da so že okuženi s kapitalističnimi idejami. Po takih obtožbah jih Maov režim ne more več držati ha odgovornih mestih, njihovi nasledniki pa najbrže še niso dosti podkovani za službena mesta, ki so bili nanje postavljeni.
Te novice so zanimive radi tega, ker je bil do sedaj na Kitajskem problem proizvodnje a-tomskega in vodikovega streliva nesporen, to je, nobena struja v kitajskem komunizmu ni napadala sedanjega sistema proizvodnje atomskega streliva in vse so proizvodnjo podpirale ne glede na to, kdo jo ima pod kontrolo.
Sedaj je kulturna revolucija vzela na piko celo zadevo z a-tomskim orožjem, to pomeni, da ni sedaj na Kitajskem sploh nobene zadeve več, ki bi bila varna pred izbruhi državljanske vojne.
£> ri
Butesila in Bslgrad |ss ala prevldnefša
BUKAREŠTA, Rom. — Sovjetska zveza je pospešila v nedeljo svoje napade in pritisk na Romunjo, ki je od začetka tako odločno ih jasno obsodila sovjet-
ski v d or na Češkoslovaško. Kljub državnemu prazniku se je v nedeljo sovjetski poslanik javil pri predsedniku republike N. Ceausescuju, verjetno s kako izredno važno poslanico iz Moskve.
Sodijo, da naj bi bil sovjetski poslanik A. V. Basov prijemal Ceausescuja v imenu Moskve zaradi tajnega sestanka s Titom v Vršcu preteklo soboto in zaradi obiska podpredsednika vlade ČSR dr. Ota Sika, katerega je zasedba ČSR našla na počitnicah v Jugoslaviji podobno kot zunanjega ministra ČSR J. Hu-jeka.
Sovjetsko časopisje je v zadnjih dneh ponovno ostro napadlo Romunijo in Jugoslavijo, da podpirata “protirevolucionarje” na Češkoslovaškem. Moskvo je verjetno hudo zbodla izjava dr. Ota Sika, da bo skupaj s tovariši ustanovil “begunsko češkoslovaško vlado”, če bo predsednik ČSR L. Svoboda pristal na sestavo kvislinške vlade v Pragi.
Čeprav kažejo v Bukarešti in v Belgradu trden mir in hladnost, je očitno, da nočejo izzivati Moskve. Poročilo o sestanku Tita in Ceausescuja v soboto ne o-menja nič ČSR, ampak govori samo o “mednarodnih” vprašanjih.
-----o----—
Vedno več starih ljudi
WASHINGTON, D.C. — Število nad 65 let starih ljudi v ZDA se je od leta 1900 početverilo, med tem ko se je število prebivalstva na splošno le podvojilo.	- *
Ženske dobijo delo
Delo za žensko
Lepa soba, hrana in nekaj plače se dobi v zameno za lahko hišno delo in družico starejši ženski v Cleveland Heights. Kličite 946-7300.
-(166)
Female Help Wanted
Kitchen Help Wanted
Morning and afternoon
Waitress Wanted, also.
SORN’S RESTAURANT
6036 St. Clair Avenue
EN 1-5214
(x)
Wanted Counter Girl
From 4:00 p.m. on, full or part time. Must be 21 or over. Call HE 1-5254 in the morning or EN 1-8864 in the afternoon.	(x)
MALI OGLASI
V	najem
Oddamo 2 stanovanji, 5 sob vsako, na tretjem, ena $50, ena $65. Kličite 881-5158.	(x)
Lastnik prodaja
dobro 2-družinsko hišo, 4-4, garaža, na E. 72 St., južno od St. Clair Ave. Prebarvana lansko leto. Kličite 431-9798, po 4. uri pop.	(166)
V	najem
Lepo 5-sobno stanovanje na 1260 E. 71 St. zgoraj. Najemnina $75.00, vključno plin. Kličite 431-0866 ali 431-4558.	(168)
Naprodaj
Hiša 6 sob, na novo karpetirana, nova zimska okna in nadoknice, polna klet, garaža za tri avtomobile, na Ormiston Ave., blizu E. 200 St. Kličite 486-8981 ali 481-1196.	(168)
V	najem
Oddamo 6 sob na E. 74 St., blizu St. Clair Ave., samo odraslim. Najemnina $75. Kličite 432-1033.	(168)
V	najem
4-sobno stanovanje zgoraj, se odda odraslim, na E. 73 St. severno od St. Clair Ave. Kličite: 431-6798.	(x)
Opremljene 4 sobe oddajo
Opremljeno 4-sobno stanovanje oddajo na Addison Road. Vprašajte frizerja na 6005 St. Clair Avenue.
* —(166)
AMERIŠKA DOMOVINA,

D. RAULJEN:
Mrtvi ognjenik
veznjenih loncev.
Z Rokom sta ob dolgih večerih pomodrovala o vojski. Ali tako se je naposled zazdelo Artniku, da so tudi Roku jeli možgani že plesniti in da nič več prav ne dojema novih časov. S samim preplahom, kaj neki bo, nič ne opraviš — je govoril Artnik;
Stara lovska in bojevniška strast mu je vnovič podkurila kri in pamet in bržda bi mu bilo še všeč, če bi že jutri ali pojutršnjem začelo prasketati na meji. Bilo bi vsaj zares, — ne pa takšnole igračkanje s kopanjem jarkov in zidanjem nekakšnih velikih po-
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
HELIODYNE CORPORATION A Division Of KMS Industries, Inc.
HAS POSITIONS IMMEDIATELY AVAILABLE
At The Los Angeles (Van Nuys) Operations:
EXPERIMENTAL PHYSICIST
Ph. D. or equivalent education to perform research in the dynamics and aerothermochemistry of turbulent flows and in high temperature gas kinetics and spectroscopy. Must be able to work with conventional laboratory electronics and optics, and have experience in shock tube, shock tunnel, wind tunnel or water tunnel instrumentation.
THEORETICAL PHYSICIST / FLUID MECHANICIST
Ph. D. or equivalent education to perform research in the structure of turbulent flows, turbulent mixing and reactions in high temperature gases. Should have familiarity with modern theories of turbulence. Background in plasma physics, kinetic theory, stochastic processes and numerics desirable.
To perform studies of wave propagation in plasmas, plasma breakdown; and propagation and scattering from random media. A strong background in classical mathematical physics and some familiarity with numerical computation techniques and Monte Mario methods desired.
The above skills are to be applied to a continuing activity in re-entry physics.
At The San Bernadino Operations:
—PHYSICISTS	1
—APPLIED MATHEMATICIANS —ELECTRICAL ENGINEERS
BS/MS or equivalent candidates should be experienced in, flight test data handling and analysis. They must be ready for challenging assignments in the area of radar correlation and analysis required for assessing performance of re-entry penetrations systems.
At The San Diego (La Jolla) Operations:
-physicists
—PHYSICAL CHEMISTS —ELECTRICAL ENGINEERS —APPLIED MATHEMATICIANS
MS. Ph.D. or equivalent education to qualify for work in the theoretical aspects of spectroscopy, plasma physics, equations of state of solids, material properties under stress, re-entry physics and charged particle beams. Related thesis and/or experience in these areas is preferred.
—SCIENTIFIC PROGRAMMERS
BS/MS with FORTRAN 11 and IV experience and acquainted with CDC 3600 and 6600 computers.
Bright junior scientists and established senior scientists who are interested in associating with top technical talent and sharing m the financial and technical growth of a skyrocketing, publicly-held young company with potential. Please send resume and salary history (in confidence) to:
Dr. Keith A. Brueckner, Vice President & Technical Director
HELIODYNE CORPORATION A Division Of KMS Industries, Inc.
7810 Burnet Ave., Van Nuys, Calif. 91405
An Equal Opportunity Employer	(168)
mamam
MICHIGAN CONSOLIDATED GAS COMPANY
has need for electrician to engage in operating, maintaining, repairing and installing electrical systems, controls and equipment.
Must possess journeymens electricians license.
Acceptable for the City of Detroit Write, wire or call
MR. MORRISON
965-8000, Ed. 2SS9
EMPLOYMENT AND PLACEMENT One Woodward Avenue Detroit, Michigan
An Equal Opportunity Employer	(167)

Mechanics
Truck - Trailer - Trader
Experience Necessary Union Wages And Benefits
Write, Wire Or Apply
Akron - Chicago, Inc,
1016 Triplett Blvd., Akron, Ohio
An Equal Opportunity Employer
r
(168)
DIE DESIGNER
Experienced in progressive design for multi-plant automotive parts manufacturing company. Presses up to 400 ton, gage to 200. Permanent position, excellent fringe benefits. Plant location suburban Akron-Canton area.
METAI. STAMPING DIVISION
MONARCH RUBBER COMPANY
Hartville, Ohio	AC 216-877-9311
An Equal Opportunity Employer
kdor je cel mož, se vselej spogleda z resnico, kakršna je, in se ne ukloni, dokler ga sila ne podre. Ob takem je tudi Rok spoznal, da je gospodar prevagnil sodbo o njem. Zato je po Vseh svetih pospravil svoje. Pomenljivo je oznanil, da mora na Pohorje, preden zapade sneg. Tja ga že dolgo vabijo, tam hoče božičevati in nato na svatova-njih ceremonije voditi. Gnalo ga je kakor ptiča selivca. Za prihodnje leto se ni več ponudil, skoraj razočaran se je odpravil s Smrekovca.
Na zimo so se večjidel poslovili tudi vojaki, ki so gradili utrdbe, ostale so le še mejne straže, ki pa so se redkeje pokazale tostran hriba.
V zimski samoti, ko je beli molk s snegom in meglo ovil
CHICAGO, ILL
HOUSEHOLD HELP
CHILD CARE — Two children Stay or go. $25 week. 224-0821
(166)
HOUSEKEEPER — Exper. Full or part time. Gen. housework. Morton. Grove. YO 7-6123
(165)
HOUSEKEEPER — Live in. Widower v// 2 children. Best wages. No. suburb. Phone HA 7-6039 days. Eves. & wkend. CR 2-3072
(166)
HOUSEKEEPER — For elderly lady. Live in. No. West side. Own rm. Call aft. 5 p.m. Sun. NE 1-2944
(166)
HOUSEKEEPER and Caretaker — Exp. Refs. Barrington Area home. Live on premises in own quarters or go.
664-2955 or MO 6-1500, Miss Hildum
(168)
CHILD CARE — Middle-aged or elderly lady on pension to care for 2 boys 2 & 3. Rm., board & $25 wk. Call 235-7284 aft. 5 p.m.
(167)
Pleasant home & board to elderly lady in exchange for lite services Small sal. Refs. req. SU 4-1123
MALE OR FEMALE HELP
HAIRDRESSER wanted. Male or female. Gd. oppty. for ambitious person. Exper. pref. Salary & comm. For inform, call CL 5-3933.
(166)
REAL ESTATE FOR SALE
(166)
RIVER GROVE — Brick Inc. Bldg. By Owner. 6 mod. units. 4-41/>’s & 2-3y2’s. Nr. schools & expressway. Asking $100,000. 832-7916.
(165)
BRICK 2 FLAT — 2-6’s plus 3 rm. bsmt. apt. 1500 W. — 6250 N. Owner leaving city. Storms, heated gar. Nr. schools. Call Owner AM 2-7743
(165)
MICHIGAN — 130 mi. from Chgo. 38 Acres. 5 rm. house. River & pond. Ideal for rec. or retirement. 458-2575
(166)
MOKENA — Owner trans. Beaut. 10 rm. house. 2% car gar., huge lot, crptd. Fruit trees. Must see. $31,900. Related or inc. prop. 479-9266.
(166)
BUSINESS OPPORTUNITY
PET BUSINESS — Well est. bldg, included. $30,000. Loc. in Western suburbs.
832-1866 By Owner
(166)
hrib in zagrnil dolino, so pričakovali božiča. Gospodinja, ki kljub bahavosti ni rada imela skrbi z velikimi pripravami, je hodila namrgodena naokoli, da se ji je sam gospodar rad izognil. Ubral je stopinje v hlev in natančno ogledoval živino, posebno novo plemensko, ki jo je bil nedavno tega nakupil in se je vsa zdrava in lepa vrnila s planine. Ali je stopil v gozd iskat sledov divjadi ali polagat na krmišča. Redkeje se je potrudil v mlin, da je sekal ledovje v žlebu in na kolesu. Na večer se je pa rad utrgal k Veroniki. Nihče se ni ob tem spotikal. Sin Marka mu ni mogel več hoditi v zelje, posvetil mu je, da bo fant pomnil! Naneslo je tamle v jeseni, da je Artnik zasačil Marka pri Veroniki. Spodil ga je domov spat. A Marka' se mu je postavil po robu. Artnik je udaril s svojo težko pestjo. Marku se je iz čeljusti pocedila kri. Kakor mlad žrebec se je penil in oči so se mu svetile kakor risu. “Kri ni zatajila!” si je pri tem mislil Artnik, ki ga je brž minila jeza. Spoznal je v sinu samega sebe, svojo divjo mladost, ki se še zdaj ob sivkastih seneceh ne da ugnati. Ko je Marka zaloputnil duri za sebcj, je Veronika zdvojena in solzna padla Artniku k nogam, mu objela kolena in ga rotila:
“Tega ne prenesem več, gospodar ... Tega ne strpim več. Šla bom od tod!”
“Kakšna je pa spet ta komedija?” je nejevoljno vzrojil gospodar. “Kam te pa žene?”
“V dolino,” je mirno odgovorila. “K trgovskim ljudem v službo.”
“Aha, h Kebetovim, ni slaba! Pa pojdi, v božjem imenu!” je privolil Artnik. “Z jutrom menda še ne boš pobegnila? Poračunati moram s teboj. Kajža ti ostane prihranjena. Ko boš doline spet sita, se nemara vrneš.” Veronika je molčala. Artnik ]e sedel za peč in se zamislil.
Nekaj ga je zgrozilo. Doslej trmoglavo ni hotel sprevideti, da zlorablja svojo oblast. Veronika je obupana in objokana, — on, staro tnalo, pa si je domišljal, da je bilo kaj ljubezni! Vendar se je tisto noč še dolgo zadržal pri Veroniki. Pogovorila sta se o vsem, kar jima je bilo na duši. In tako je bilo sklenjeno, da Veronika ostane vsaj še do božiča; sina pa je še tisto jesen poslal v kmetijsko šolo.
Ko se je neki večer pred božičem pozno vrnil domov, je v kuhinji še gorela luč. Lenka je še pospravljala, da bo za praznike vse v najlepšem redu. Utrujena ni ogovorila očeta. Samemu sebi se je zdel kakor tuj ponočnjak, ko je stopil v kuhinjo. Lenkin molk mu je bil žgoč očitek. Zato je prijazno rekel:
“Nikar se ne pretegni, saj bo jutri nov dan. Lenka! Spat pojdi!”
“Oh!” je nejevoljno vzdihnila in si z lehtjo poravnala lase, ki so se ji hoteli vsuti na čelo, ko se je pri delu sklonila.
“Ali si mi sovražna ali kaj, Lenka?” je vprašal z glasom, ki je v nočni tišini zvenel nenavadno mehko.
“Sovražna?” se je začudila in ga pogledala. “Kaj pa vam je, da take razdirate?”
“Ti pa povem, ko vprašaš. Veronika odide v dolino!” je nepričakovano prišel z besedo na dan.
“Kako, ali zdaj v božični čas? Ne, takega greha si pa spet ni nakopala, da bi prav zdaj morala od hiše, sebi v nesrečo, nam v sramoto.”
“Kar se njenega greha tiče, Lenka, prav, da si me opomnila. Tudi to je treba enkrat povedati, Le povej teti Agati, če morda še ne ve: vse je dognano, vse poravnano. Ne branim, naj gre Veronika v dolino, morda bo tam laže živela. Noče, da bi se videla z Markom, ko pride za božič domov. Tudi meni je všeč, da se mi fant ne spridi.”
“Veronika ie okrivila Marka?”
“Koga naj bi drugega!... Tisto noč, ko je spovila, ji pa ni bil v pomoč nihče drugi kakoi Peter. Noč ga je bila prignala, jutro ga je spet vzelo. Peter je vse opravil, ta ti nosi naše skrivnosti s seboj ..
“Skrivnosti, hm!” se je grenko posmehnila Lenka.
“Skrivnosti, Lenka! Spomni se, čula si bila Petra, ko me je oplazil z ubijalcem. Bog mi je priča, Lenka, da moja krivda na materini smrti ni bila taka, kakor so mi jo drugi naprtili. Bolehna je bila pokojna mati, — kaj pa ti veš, kako je trpela, kadar jo je napadlo božje! To so mi bili utajili pred poroko. Ali kaj bi o tem! Saj sem jo imel rad. Kolikokrat sem jo po poroki in še potem, ko si bila že ti na svetu, držal nezavestno v tehle rokah, Lenka. Koliko sem
izdajal za maše, ker je tako hotela Agata, kod povsod sem jo vodil okoli padarjev! V s e zaman. Po tvojem rojstvu se je malo na bolje obrnilo, docela zdobrilo se ni. Tistikrat, Lenka, tisti večer, ki ga pomniš kakor jaz — rekel bi, z grozo in žalostjo — tisti večer jo je napadlo. Kriv sem bil v toliko, da sem pozen in siten prišel domov. Sporekla sva se, kakor pomniš. Tedaj se je zgrudila, omahnila ob ognjišče, udarila z glavo in ni ji bilo več rešitve. Taka je resnica, Lenka! Žgalo me je kakor živa rana. Zdaj bo bolje, ko sem se ti izpovedal.”
Vsedel se je na stolec v tistem zakotku, kamor je bila omahnila njegova pokojna. Tam še nikoli ni sedel. Lenka je pomolčala’ Nekoliko sitno ji je bilo, saj se tako zaupno z očetom še nista pogovarjala. Iznenada pa se je vzravnala:



NAPET POGLED — Poveljnik britanske atomske podmornice “Resolution” K. D. Frewer gleda napeto skozi periskop in opazuje morsko površino.
10P«', i#'	L#«

Nabavili smo veliko izbiro CEiVLJEV ZA ŠOLSKO MLADINO, za dečke in deklice, vseh velikosti, pripravnih, lepih, močnih, trpežnih in jih SEDAJ prodajamo PO ZELO NIZKIH CENAH.
Mamice in očetje, pridite s svojimi mladimi, oglejte si zalogo in, kar je treba nabavite SEDAJ. Boste prihranili lep denar.
LOUIS MIJO! SHOE STORE
G410 St. Clair Avenue Phone 391-0564


LAČNI KLJUNČKI JO NE PREŽENO — Robinka pazljivo pregleduje okolico, čeprav mladiči lačno odpirajo svoje kljunčke. Gnezdo je na veji v neposredni bližini vrhovnega sodišča N-Y. v Queens.
Mlin

K S K J
mmim mmmu katoliški jeoiota
(K.S.K.J.)
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa
takoj po rojstvu.
•	izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino:
•	od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine
s za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00
•	za odrasle člane bolniško podporo
9 članom posodi denar za nakup doma.
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St.
Joliet, Illinois 60431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici.
IME ..................................................
NASLOV ..............................................
MESTO ................................................
DRŽAVA ............................... GODE ..........
!
r
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio 44103
Moj stari naslov:
Moj novi naslov:
MOJE IME: .......
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO