odgovori na vprašanja delegatov - odgovori na vprašanja Delegatka družbenopolitičnega zbora Nastja Šopac je na 4. sejl družbenopolitičnega zbora dne 24. septembra 1986 posta-vila VPRAŠANJI: - zakaj se je sanacija srednjih šol v Ljubljani začela šele 1. avgusta in ne v juliju mesecu, - v kolikšni meri je vodstvo vseh šol na Aškerčevi cesti krivo oz. odgovorno za tako slabo stanje v sami stavbi. ' ODGOVOR. 1. Ugotovljeno je, da je bilo glede na način zagotavljanja sredstev izvedeno na področju sanacije objektov srednjih šol v tem letu oz. v času letnih počitnic maksimalno, kar je bilo mo-goče. Občinske izobraževalne skupnosti v Ljubljani so od 10. do 15. junija 1986 sprejele pobudo mestne konference SZDL z dne 11.6. 1986. Razen občine Ljubljana Moste-Polje so skupščine navede-nih SIS sprejele sklepe o dodatni 1% prispevni stopnji za sanaciji objektov srednjega usmerjenega izobraževanja v Ljubljani z uve-Ijavitvijo od 1. 7. dalje. Občinska izobraževalna skupnost Moste-Polje pa je ta sklep sprejela po usklajevalnem postopku z delega-cijami 26. 6.1986 z veljavnostjo 15 dni po objavi v Uradnem listu. Pripomniti je potrebno, da se je dotok teh sredstev pričel z izplačili osebnih dohodkov za mesec julij, torej v začetku avgu-sta. Na nivoju mesta je bil v juniju imenovan operativni odbor za opravljanje nalog pri sanaciji teh objektov v Ljubljani. S stro-kovno organizacijo je bila opravljena kategorizacija sredrtjih šol glede na nujnost investiranja in finančne možnosti. Aktivnosti so potekale tako, da bi bila prva faza sanacijskih del izvedena v času letnih počitnic. V tej fazi so se opravila najnujnejša dela, katera pa so izvajalci končali v pretežni večini šol prve dni septembra. V tem času so šole prilagodile izvajanje programov in tako ublažile izredne razmere. Na objektu na Aškerčevi cesti so prva dela po letošnjem pro-gramu sanacij srednjih šol stekla 1. 7. s tem, da so bila sredstva zbrana šele 1. 8. in je bilo za pričetek sanacije potrebno posojilo. Res je vzgojnoizobraževalni program nekoliko moten, vendar so učenci pripravljeni potrpeti še nekaj mesecev za pridobitev ustreznih prostorov, saj se sanacija dela za dobo 25 let. 2. V zvezi z vprašanjem sanacije objekta srednjih šol na Ašker-čevi cesti je treba poudariti, da je bil zgrajen leta 1910. Stavba je bila prenovljena 1948 leta in dvignjena za eno nadstropje in ima sedaj 1600 m2 površine in 751 oken. Kasneje ni bilo več namen-skih sredstev. Zaradi starosti objekta je amortizacija izredno nizka, poleg tega pa je bila zaradi omejevanja sredstev za skupno porabo obračunavana po minimalni zakonski osnovi. Po zadnjih podatkih je letna amortizacija za celo stavbo 2,000.000 din. Posebne izobraževalne skupnosti, ki financirajo programe sred-njih šol tudi niso imele niti predvidele posebnih sredstev za vzdrževanje objektov. Od uveljavitve zakona o srednjem usmerjenem izobraževanju v letu 1980 so vse srednje šole skupaj s samoupravnimi interesnimi skupnostmi vložile velike napore za ureditev namenskih učilnic, ki so bile pogoj za vpis v razvid izobraževalnih organizacij. Pred tremi leti je bila s sredstvi izobraževalne skupnosti občin in mesta ter Izobraževalne skupnosti Slovenije opravljena celotna obnova ogrevanja objekta na Aškerčevi cesti in priključitev na komu-nalno energetiko. V lanskem letu je bil saniran sanitarni kom-pleks celotnega objekta v vrednosti 120.000.000 din s sredstvi Mestne in republiške izobraževalne skupnosti. Za sanacijo izve-deno v preteklih dveh mesecih pa je vloženih 620,000.000 din. Po postavljenem programu so izvedena dela: - zamenjava elektroinstalacij v učilnicah in drugih prostorih skupaj s predelavo vseh elektroinstalacijskih naprav, - obnova finalnih obdelav vseh učilnic in drugih prostorov, kjer ta dela niso bila izvedena že v prejšnjih letih (slikanje sten in stropov, stenske obloge, obnova tlakov itd.), - obnova oken in vrat. Nadalje je predvidena v programu gradenj še obnova fasade, dograditev kompleksa z objekti, v katerem bi bila tudi telovadnica za vse šole na tem območju. Vrednost celotne sanacije je predvi-dena v višini 1,800.000.000 din. Predvidena pa je vključitev tudi nektarih drugih šol iz neposredne okolice za uporabo telovadnic. Program še ni ovrednoten. Iz tega je mogoče ugotoviti, da so v zadnjem času družbeni napori za ureditev pogojev srednjega usmerjenega izobraževanja veliki. Glede na vse navedeno lahko tudi ugotovimo, da šole same, ki tudi niso krive za nastalo situacijo, vseh del ne bi bile sposobne izvesti iz lastnih sredstev. Vendar pa lahko rečemo, da je iz poročila inšpekcijskih služb razvidno, da je na šolah tudi posledica, čeprav v manjši meri ne ustreznega odnosa učencev do družbene lastnine. Zato bo v bodoče naloga vodstva šol, delavcev in učencev v šolah, da zagotovijo bolj »kulturen« odnos do prostorov. Posebno vprašanje pa je, koliko bi lahko šole pridobile sredstev s strani združenega dela za sanacijo, če bi bile bolj aktivne. .•,,,„ KOMITE ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI Konferenca delegacij št. 16 Iskra Merilna elektronika Horjul je na 4. seji zbora združenega dela dne 24. septembra 1986 posta-vila 1. VPRAŠANJE v kakšni fazi je pripravljalni postopek za nove proizvodne prostore v TOZD Konfekeija Horjul. ODGOVOR: Na osnovi srednjeročnega razvojnega programa Rašice že dalj časa potekajo priprave za investicijo TOZD Konfekcije Horjul. V dosedanjih aktivnostih je bilo opredeljeno sledeče: - naša investicija je vključena v vse notranje samoupravne dokumente, kakor tudi v vse zunanje institucije, ki obravnavajo srednjeročno obdobje 1986-1990, - naročena je lokacijska dokumentacija, - napravljen je delilni načrt, - pripravljena je cenitev zemljišča, , - naročena je vsa projektna dokumentacija, - naročen je Vaporax - proizvajalec tehnološke pare, - naročena je vsa uvožena tehnološka oprema - šivalni in krojilni stroji, - postavljeni so vsi parametri investicijskega programa. Posebno pomembno dejstvo v pripravah je pozitivno mnenje Izvršnega sveta občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki nam je pomagal preseči zastoje v lokacijskem postopku. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik bo vodil nadaljnje aktivnosti za pospešitev del na izgradnji novih proiz-vodnih prostorov v TOZD Konfekcija Horjul. DO RAŠICA - TOVARNA PLETENIN LUBUANA Delegacija krajevne skupnosti Bar|e je na 4. seji zbora krajev-nih skupnosti dne 24. septembra 1986 postavila VPRAŠANJE, kako je z nadaljevanjem gradnje vodovodnega omrežja 0 200 mm od vasi Lipe preko Črne vasi na Ižansko cesto. ODGOVOR: Izgradnja povezovalnega vodovoda 0 200 mm od Črne vasi do Ižanske ceste je ponujena DO VOKA TOZD Mestni vodovod. Omenjena organizacija izvaja program gradnje fazno in sicer v treh fazah skladno s programom Komunalne skupnosti Ijubljan-skih občin in z zagotovitvijo finančnih sredstev. V letu 1983 je bila izgrajena 1. faza vodovoda ter se je nadalje-valo v letu 1985. Gradnja vodovoda - III. faza, katera bi morala biti izvedena v letu 1986 se je zavlekla zaradi nerednega pritoka finančnih sredstev, ker ni bil podpisan SaS o temeljih srednjeroč-nega plana Komunalne skupnosti Ijubljanskih občin za srednje-ročno obdobje 1986-1990. DO VO-KA TOZD Mestni vodovod bo nadaljeval z gradnjo predmetnega vodovodnega omrežja v IV. tromesečju 1986 ter ga končalo v prvi polovici leta 1987. Za nadaljevanje gradnje si je izvajalec zagotovil potrebna finančna sredstva preko KSLO-ja ter potrebna soglasja. 51 Program oskrbe s pitno vodo na južnem delu KS Barje - ob Ižanski cesti je vključen v IV. samoprispevek. Realizacija se bo izvajala skladno z realizacijo programa IV. samoprispevka. ČLAN IS ZA KS Marjan Krmavner, I. r. 2. VPRAŠANJE kako je z avtobusno povezavo Barje-Trg osvo-boditve? ODGOVOR: Na podlagi zahtev krajanov KS Barje in dogovora med MPP, Komunalno skupnostjo Ljubljana Vič-Rudnik ter Komiteja za komunalno gospodarstvo, promet in zveze skupščine mesta Ljubljane je dne 3. 9. 1984 bila uvedena nova proga MPP in sicer na relaciji Trnovo-Barje z obratovanjem samo v koničnem času med 05.00 in 08. ure ter v času med 13. in 16. uro. Proga obratuje le ob delavnikih, namenjena pa je bila prebivalcem KS Barje za povezavo s progo št. 9 v Trnovem. Ker tako obratovanje proge zahteva obvezne prestope v Trnovem, so krajani KS Barje v letu 1985 zahtevali podaljšanje proge v središče mesta, prav tako pa so zahtevali, da bi proga obratovala preko celega dneva. Na podlagi te pobude je MPP predlagal podaljšanje proge do Trga osvoboditve, s to rešitvijo pa se ni strinjal Komite za komu-nalno gospodarstvo, promet in zveze skupščine mesta Ljubljane, kar je tudi razumljivo, saj je središče rnesta že tako preobreme-njeno s programi oz. vozili MPP. V iskanju novih rešitev je bil organiziran sestanek dne 4. 6. 1985, ki ga je organiziral Komite za urejanje prostora in varstvo okolja občine Ljubljana Center, na njej pa je ob prisotnosti predstavnika Komiteja za promet In zveze bila dogovorjena dokončna varianta nove proge št. 17 oz. podaljšanje sedanje proge št. 17. Po tem predlogu bi potekala proga št. 17 po Ižanski cesti, po Cesti XV. dlvizije, po Galjevici, po Dolenjski cesti, po Cesti za gradom, po Roški in Poljanski cesti, po Kopitarjevi ulici In po Resljevi cesti do Trga OF. Ta predlog zahteva uredltev postajališča ob križišču Ceste za gradom s Streliško in Roško cesto In za zmajsklm mostom ter ureditev končnega postajališča ob izteku Resljeve ceste. Ker bi za omenjene rekonstrukcije bila potrebna precejšnja sredstva, s temi pa MPP v letu 1985 ni razpolagal, smo podaljša-nje proge št. 17 prenesli v plan za leto 1986 in sicer kot investicijo razširjene reprodukcije, kar je razvldno iz sprejetega Plana TOZD MPP za leto 1986, ta pa je bll sprejet tudi s planom Komunalne skupnosti Ijubljansklh občin za leto 1986. Da dotok sredstev za vrazširjeno reprodukcijo ne doteka po programu, je verjeto vsem znano, to pa je tudi razlog, da potrebnih rekonstrukcij cest in izogibališč v letošnjem letu še vedno nismo prešteli. Kljub navedenemu pa se ne izogibamo odgovornosti za to, da doslej nismo pripravili ustrezne lokacijske in projektne dokumen-tacije, kar bl morda omogočllo financiranje iz drugih virov. INTEGRAL MPP UUBLJANA Delegacija kra|evne skupnosti Rakova Jelša je na 4. seji zbora krajevnih skupnosti dne 24. 9. 1986 postavila VPRAŠANJE, ki se nanaša na gradnjo kioska ob poti na Rakovo Jelšo. ODGOVOR: Haliti Ridvan, Andreja Kumarja 42, Ljubljana je dne 12. 9.1983 vložil zahtevo za postavitev kioska za prodajo sladoleda, bureka in toplih obrokov na zemljišču ob križišču Potl na Rakovo Jelšo in Ceste dveh cesarjev. 27. 10. 1983 je Svet krajevne skupnosti Rakova Jelša sprejel sklep o dovolitvl postavitve kioska (dopis št. 299/20-83) Haliti Ridvan je 11. 1. 1985 obnovil svojo vlogo za postavitev kioska. KS Rakova Jelša je z dopisom 415/71-1985 z dne 19. 4. 1985 urgirala izdajo dovoljenja za investitorja Haliti Ridvana. Občlnskl komite za družbeno planiranje in gospodarstvo je dne 26. 6. 1985 izdal investitorju soglasje k lokaciji kioska in ga napotil na komite za urejanje prostora in varstvo okolja, kjer naj prlglasl postavitev kioska (dopis 351-1032/82). Haliti Ridvan je 12. 3. 1986 vložil prošnjo za izdajo potrdila o urbanistični priglasitvi in priložil idejne skice - načrta zunanje uredltve postavltve kioska, ki jih je izdal ZIL TOZD Urbanizem -LUZ (št. 05-1219/MR/VB, z datumom 6. 11. 1985). Priložil je tudi zakupno pogodbo štev. V-86/D. N. z dne 14. 4. 1986 sklenjeno med ZIL TOZD Urejanje stavbnega zemljišča in Haliti Ridvanom o 52 zakupu dela zemljišča parc. št. 894/1 k. o. Trnovsko predmestje v približni izmeri 250 m2 za postavitev kioska. Iz priložene tehnične dokumentacije je razvidno, da investitor namerava postaviti kiosk tipa TRIMO-Trebnje v izmeri 10x5 m. Na podlagi predloženih dokumentov je/iaš upravni organ dne 21. 4. 1986 izdal urbanistično potrdilo za postavitev kioska -slaščičarne. Dne 19. 5. 1986 je SO Vič - komite za družbeno planiranje in gospodarstvo prejel dopis KS Rakova Jelša štev. 89/9-86 z dne 15/ 5. 1986, v katerem Svet krajevne skupnosti nasprotuje postavitvi kioska in to utemeljuje s tem, da investitor krši pravice, izhajajoče iz soglasja ter gradi na parceli SLP. Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora je spis v celoti vrnil, saj iz vloge KS Rakova Jelša ni razvidno ali gre za pritožbo zoper konkretno odločbo oz. za drugo zahtevo (dopis 350/A-358/86-RS/TR z dne 29. 7. 1986). Komite je 4. 8.1986 pozval KS Rakova Jelša, da vlogo ustrezno dopolni s tem, ali gre za prltožbo zoper urbanistično potrdilo v zvezi z postavitvijo kioska. Postavljen je bil tudi petnajst dnevni rok za odgovor. KS Rakova Jelša je šele z dopisom št. 275/28-86 z dne 1. 10. 1986 dopolnila svojo pritožbo tako, da je iz nje razvidno, da se pritožujejo na urbanistično potrdilo. Komite je tako dopolnjeno pritožbo posredoval drugostopenj-skemu organu. Komite je dne 6. 10. 1966 obvestll Mestno upravo za inšpekcij-ske službe o tem, da Haliti Ridvan gradi objekt, ki ni v skladu z izdanim urbanističnim potrdilom. KOMITE ZA UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOUA Delegacija krajevne skupnosti Krim je na 4. seji zbora krajev-nih skupnosti dne 24. septembra 1986 postavila vprašanje o gradnji in namembnosti objekta na Dolenjski cesti 31. Odgovor: Lokacljska odločba za nadomestno gradnjo steklarske delav-nice na zemljišču parc. št. 118/229 k. o. Karlovško predmestje -Dolenjska cesta 31 investitorja Mehle Anton in Olga, je bila izdana dne 30/12-1985 in sicer na podlagl lokacijske dokumenta-cije, kl jo je izdelala pooblaščena delovna organizacija ZIL TOZD Urbanizem LUZ, s soglasji pristojnih služb in organizacij ter ustne obravnave, na kateri so se neposredni mejaši z nameravano gradnjo strlnjali. S tem je investitor izpolnil vse z zakonom zahtevane pogoje za pridobltev te odločbe. KOMITE ZA UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA Delegaclja krajevne skupnosti Stane Sever je na 4. seji zbora krajevnih skupnosti dne 24. septembra 1986 postavila VPRAŠANJE, kako bo v prihodnosti urejeno vzdrževanje tako reda, kakor tudi vseh ostallh spremljajočih zadev ob Poti spomi-nov in tovarištva (klopl, koši za odpadke, drevesa, znaki). ODGOVOR: Vzdrževanje Poti spominov in tovarištva je prevzelo Komu-nalno podjetje Ljubljana TOZD Rast-delovna enota Parki. Z v9a-koletnim programom dela bodo opravljali dela na vzdrževanju Poti, v kar je vključena tako košnja trave, kakor tudi vzdrževanje spremljajočih naprav, klopi ter odstranitev istih v zimskem času ter ponovna postavitev v spomladanskem času. KP UUBUANA TOZD RAST Nastja Škopac, delegatka družbenopolitičnega zbora ni zado-voljna z odgovorom na delegatsko vprašanje, postavljeno na 4. seji družbenopolltičnega zbora, glede odgovornosti vodstva za nastalo stanje v stavbi na Aškerčevi cesti. ODGOVOR: Iz vprašanja ni jasno razvidno za kakšno stanje v kompleksu srednjih šol na Aškerčevi gre. Po zadnjem delu vprašanja skle-pamo, da gre za higienske razmere. V kolikor je sklepanje pra-vilno, potem odgovor, ki je bil predhodno dan, drži. Osnova za odgovor je bilo namreč gradivo »Informacija o sanitarno-higienskih razmerah v vzgojnoizobraževalnih ustano-vah«, ki ga je pripravila v mesecu aprilu mestna uprava inšpekcij-skih služb. Iz gradiva je jasno razvidno, da je prisoten izredno slab odnos posameznih šol (vodstva, delavcev in učencev) do higienskega režima. Dogovorjeno je bilo, da navedeno informa-cijo obravnavajo tudi samoupravni organi na šolah. Zato predla-gamo, da gradivo obravnavajo sveti vseh srednjih šol, se do ugotovitev opredelijo, zlasti pa dorečejo ukrepe potrebne za sanacijo neustreznih razmer. PREDSEDNICA KOMITEJA ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI Tatjana Brank, dipl. oec. Delegacija kra|evne skupnosti Želiml|e je na 5. seji zbora krajevnih skupnosti dne 29. oktobra postavila VPRAŠANJE, kakšna je usoda ceste v Želimlje in kdaj in kako bo dograjena? ODGOVOR: Modernizacija lokalne ceste Pijava gorica-Želimlje je predvi-dena v srednjeročnem planu 1986-1990 Skupnosti za ceste Ljubljana v celotni dolžini. Že v predhodnih obravnavah je bilo KS Želimlje obrazloženo, da bo predvidena gradnja po posameznih odsekih, pri čemer je bil dogovorjen pričetek modernizacije ceste od odcepa od magi-stralne ceste v Pijavi gorici. Ta dogovor je bil tudi realiziran, saj je bil odsek od magistralne ceste skozi naselje Pijava gorica že zgrajen. Kot upravljalci regionalnih in lokalnih cest, med katere spada tudi obravnavani odsek, smo prodlagali nadaljevanje moderniza-cije v smeri proti Želimljam že v letu 1987 s ciljetn, da se do konca srednjeročnega obdobja realizira s planom predvidena moderni-zacija v celoti. CESTNO PODJETJE UUBUANA Konferenca delegacij št. 30 Fakulteta za elektrotehniko je na 5. seji zbora združenega dela dne 29. oktobra 1986 postavila VPRAŠANJE, zakaj je poslovni čas mesnic ob sobotah le do 12. ure, drugih trgovin pa do 14. ure? ODGOVOR: Po določilu 10. člena Odloka o poslovnem času (Ur. I. SRS št. 23/82) je poslovni čas vseh prodajaln ob sobotah določen do 14. ure. « Iz utemeljenih razlogov lahko upravni organ po 5. odstavku 5. člena istega podzakonskega predpisa po predhodnem mnenju sveta potrošnikov listega kraja, v katerem se nahaja prodajalna, določi krajši poslovni čas. Pristojni upravni organ pa nobeni mesnici prav zaradi nemote-nega zadovoljevanja potreb občanov v spornem času ni dal takega soglasja. KOMITE ZA DRUŽBENO PLANIRANJE IN GOSPODARSTVO Delegacija krajevne skupnosti Vnanje gorice je na 5. seji zbora krajevnih skupnosti dne 29. oktobra 1986 postavila naslednja 1. VPRAŠANJE, kdaj bo dokončana obnova ceste na odseku Vnanje gorice - Notranje gorice. ODGOVOR: Cesta Vnanje gorice - Notranje gorice je bila rekonstruirana v letu 1984-1985. Ob tej priliki je bil zaradi pomanjkanja denarja izpuščen asfalt na hodnikih, žive meje in ograje porušene v roku gradnja pa nlso bile vzpostavljene v prvotno stanje. Navedena dela so uvrščena v predlog plana za letao 1987. CESTNO PODJETJE UUBLJANA TOZD V2DRŽEVANJE Izvršni svet je navedeni odgovor potrdil na svoji 29. seji dne 18/ 11-1986 in ob tem opozarja delegacijo krajevne skupnosti Vnanje gorice na aktivno delovanje v SIS-u za ceste Ijubljanskih občin za reševanje te problematike. IZVRŠNI SVET 2. VPRAŠANJE, zakaj je cesta od Gasilskega doma mimo Doma krajanov do VVZ tako slabo vzdrževana in kdaj jo namerava KPL-TOZD Komunalne gradnje obnoviti z novo asfaltno preobleko. ODGOVOR Del ceste Vanje gorice od Gasilskega doma do VVZ je v asfaltu. Odkar se vršijo prevozi raznega gradbenega materiala za zadrugo je asfalt na vozišču vidno propadel. 1 \z rednega vzdrževanja so se vršila popravila asfalta. Pri tem je bilo ugotovljeno, da podlaga ne ustreza obremenitvam, zato bi bilo potrebno zamenjati tudi tampon. Ker za ta dela iz rednega programa vzdrževanja ni sredstev, smo ta del ceste uvrstili v srednjeročni plan obnove. KOMUNALNO PODJETJE LJUBLJANA TOZD KOMUNALNE GRADNJE Izvršni svet je navedeni odgovor potrdil na svoji 29. seji dne 19/ 11-1986 in ob tem opozarja delegacijo KS Vnanje gorice na aktivno delovanje v KSLO za reševanje te problematike. IZVRŠNI SVET Delegacija krajevne skupnosti Peruzzi je na 5. seji zbora kra-jevnih skupnosti dne 29. oktobra 1966 postavila naslednja 1. VPRAŠANJE: ureditve Ceste XVIII. divizije in Peruzzijeve ceste in kako bo potekal obvoz ob zapori Ižanske ceste. ODGOVOR: Pričetek gradnje objekta na Ižanski cesti je po operativnem planu 1. 9. 1987. V času zapore Ižanske ceste se pripravlja predlog obvoza skupno s KS Galjevica, KS Peruzzi, SO Vič-Rudnik, z Meslnim komitejem za promet in zveze ter upravljalci cest. Predlog obvoza mora biti pripravljen do 20/12-1986. Nosilec naloge je ZCP DO Inženiring NG. ZDRUŽENA CESTNA PODJETJA SLOVENIJE DO INŽENIRING ZA NIZKE GRADNJE 2. VPRAŠANJE ureditve železniške postaje Rakovnik - dodatni tir za industrijsko cono Rudnik. ODGOVOR: V potrjenem dologorčnem planu Ljubljana 2000 in dolgoroč-nem planu SR Slovenije 2000 je na progi Grosuplje-Ljubljana predvidena gradnja drugega tira za potrebe primestnega pro-meta. Odsek proge Ljubljana-Rakovnik pa tudi za mestni promet. Na osnovi dolgoročnih in srednjeročnih planov smo pristopili k izdelavi idejnih projektov tudi na obravnavanem odseku, saj je postaja Rakovnik sestavni del Ijubljanskega vozlišča. Rekon-strukcija postaje Rakovnik je zaradi mednarodnega kredita pred-videna že v srednjeročnem planu 1986-1990. Gradnja matičnega tira pa je odvisna od potreb industrije v RP 2. Proga Sevnica-Trebnje-Ljubljana je po dolgoročnih planih opredeljena kot razbremenilna proga glavne proge Ljubljana--Dobova. Temu namenu lahko služi le, da se proga modernizira in uspo-sobi za 20-tonsko osno obremenitev. Prav tako so potrebne rekonstrukcije postaj. Med temi je tudi postaja Rakovnik. S predvideno gradnjo dvotirne proge na odseku Ljubljana--Grosuplje je za postajo Rakovnik podana zahteva po dveh tirih za vsako smer, skladiščnemu tiru, podaljšanju koristne dolžine tlrov in izgradnjo otočnega perona. Upoštevati je tudi matični tir iz postaje Rakovnik za potrebe industrijske cone RP 2 Rudnik. Upoštevaje vso prostorsko problematiko na tem področju (že potrjeni ZN, barjanska tla, gosta industrijska pozidava itd.) sma-tramo, da je predlagana rešitev poteka drugega tira Ljubljana--Grosuplje in matičnega tira za industrijsko cono RP 2 taka, da najmanj posega zunaj območja obstoječe proge. Konkretni potek novih tirnih naprav je razviden v priloženi situaciji v M 1 :1000 za rekonstrukcijo postaje Rakovnlk In potek matičnega tira (MTR). Priložena situacija je na vpogled v sekretariatu skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. ŽELEZNIŠKO GOSPODARSTVO UUBLJANA 54 55 Delegatsko gradivo izhaja v okviru občinskega glasila SZDL Ljubljana Vič-Rudnik Naša komuna. Gradivo pripravlja za tisk sekretariat skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. Tisk: Tiskarna ČGP »Delo« - Po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta SRS je Naša komuna oproščena prometnega davka.