Izhaja znak Ootrtok
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Via F. Filzi 10/1, Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica Piazza Vitto-ria 18/11 - Poštni predal (-asel-la postale) Trst 431. — Poštni čekovni računa Trst, št. 11/£464
Poštnina plačana v goiovirl
NOVI LIST
Posamezna it. 30. — Ur
NAROČNI NA: tiimesečna lir 325 - polletna lir 500 - letna lir 1103. — Za inozemstvo: trimesečna lir 500 - polletna lir 1000 - letna lir 20C0 Oglasi po dogovoru
Spedizione in abb. postale I. gr.
ŠT. 123
TRST, ČETRTEK 4. OKTOBRA 1956, GORICA
LET. V.
OD SOCERBA DO JALTE OB ČRNEM MORJU
Mednarodni pomen Tito - Hruščevih razgovorov
Od kod nesoglasja med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo? - Hruščev v boju za svojo politiko
Nenadni obisk Stalinovega naslednika Ni-kile Hruščeva Jugoslaviji, ined katerim je s Titom prispeti do Socerba na meji Tržaškega ozemlja, in še bolj nepričakovani odhod maršala Tita na polotok Krim ob Črnem morju sla te dni v središču mednarodne pozornosti. To tem bolj, ker je, kakor beremo, izdala jugoslovanska komunistična stranka svoj čas prepoved, da se njen glavni tajnik in državni poglavar — Tito' — zavoljo osebne varnosti poslužuje na svojih potovanjih letala.
Če je Tito navzlic prepovedi odletel v naglici na Jalto — pišejo na zapadu — je moral imeti za to zelo tehtne in nujne vzroke. Da je sestanek važen, se pa vidi tudi po tem, da so na Krimu zbrani razen Hruščeva tudi predsednik sovjetske vlade Bulganin, poveljnik sovjetske vojne mornarice in drugi vojaški in politični voditelji Sovjetske zveze ter da je podpredsednik vlade Miko-jan prekinil] svoje bivanje v Kitajski, samo da bi se tudi on udeležil sestanka s Titom na Krimu.
Kakšni so torej vzroki, zaradi katerih se je Tito moral tako nujno sestati z najvišji-ini predstavniki Sovjetske zveze? Iz uradnih sporočil boš prav malo zvedel, kajti ta nenehno le poudarjajo, kako so šli državniki »na oddih« in kako se »prijateljsko« raz-govarjajo.
JUGOSLOVANSKO-RUSKA
NAVZKRIŽJA
Samo po sebi se razume, da se zunanji svet s takimi razlagami ne more zadovoljiti. Inozemski časnikarji so zategadelj toliko časa pritiskali z vprašanji na glasnika beograjske vlade g. Draškoviča, dokler jim ni priznal, da obstoje med Titom in Hruščc-vom »razlike v nazorih« in da so med obema deželama še »nerešena vprašanjau, četudi sta se Sovjetska zveza in Jugoslavija že sporazumeli v številnih zadevah »zunanje politike in medsebojnih odnosov.«
Eden izmed neposrednih povodov, da je Hruščev prišel v Jugoslavijo, je bil menda najnovejši razvoj spora okoli Sueškega prekopa. Nekateri sovjetski voditelji so baje mnenja, da grožnje Francozov in Angležev Nasserju niso le prazno ropotanje z orožjem, temveč da sla se ti dve deželi odločili uporabiti v skrajnem primeru proti Egiptu tudi — silo.
To so st ali no vci Molotov, Kaganovič in drugi izkoristili ter v začetku marca na seji vrhovnega vodstva stranke ostro napadli zunanjega ministra Šepilova, češ da je v pogajanjih za Sueški prekop preveč popuščal Francozom in Angležem. Z njimi je treba
ravnati tako, kakor zaslužijo vojni hujslklači, in zastran tega mora Sovjetska zveza spremenili svojo zunanjo politiko; to se pravi, da naj postane krepka in ostra, kakor je bila v Stalinovih časih.
Ko so Jugoslovani zvedeli, da bi se utegnila zunanja politika, Moskve spet spremeniti, so se menda nemudoma obrnili na Hruščeva in Bulganina ter ju opozorili, da bi Jugoslavija ne mogla slediti Sovjetski zvezi po tej poti. Pozvali so oba državnika, naj ne dovolila, da bi zaradi Sueškega prekopa prišlo do ponovnega preloma med vzhodnim in zapadnim svetom. Tito in njegovi sodelavci so mnenja, da se sueški spor navzlic Francozom in Angležem da rešiti s političnimi, to je z miroljubnimi sredstvi.
S tem gledanjem se Hruščev strinja in zato je povabil Tita, naj gre z njim v Rusijo ter razloži svoje nazore tudi ostalim sovjetskim voditeljem.
ZAUPNA OKROŽNICA BOLJŠEVIŠKEGA VODSTVA
Drugo navzkrižje med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo je pa v naslednjem.
Ko je Tito to poletje obislklal Rusijo, sta bili ob koncu pogajanj, dne 23. junija, podpisani dve skupni izjavi. V prvi so bili postavljeni temelji za bodoče sodelovanje med obema državama, v drugi so pa določili, kakšni naj bodo prihodnji odnosi med obema strankama. Te dve stvari so namerno strogo ločili.
Kar se obeh držav tiče, je bilo sklenjeno, da se 'bosta zavzemali za »politiko miroljubnega sodelovanja« (koeksistenco) z vsemi deželami, ne glede na njihovo različno so-
cialno in politično notranjo ureditev. Pri lem naj se prizna načelo, da ima sleherna država pravico do popolne neodvisnosti, do nedotakljivosti svojih meja, do vsestranske enakosti in dai se nihče ne sme vtikati v njene notranje zadeve.
Glede obeli strank! je pa bilo rečeno le to, naj si Sovjetska komunistična stranka in Zveza komunistov Jugoslavije izmenjata svoja izkustvai ter gojita dobre medsebojne etike. Najvažnejši je pa bil v izjavi stavek, v katerem se obsoja in zavrača katerakoli težnja, da bi kdo drugemu »vsiljeval svoje nazore glede oblik in potov, ki vodijo v socializem.« Sodelovanje med obema strankama mora sloneti »na popolni prostovoljnosti in enakosti, na prijateljski kritiki in bratski izmenjavi mnenj o spornih zadevah.« Vsaka od obeli podpisnic je »svobodna, da ravna tako, kakor odgovarja pogojem njenega razvoja.«
Kljub tej skupni izjavi o »prijateljskih in bratskih« odnosih med obema strankama se je pa zgodilo, da je vodstvo boljševikov razposlalo pred kratkim v vse dežele vzhodne in srednje Evrope okrožnico, v Iklateri opominja ondotne komuniste, naj se ne zgledujejo in ravnajo po Jugoslovanih, ker da ti sploh »niso komunisti«, temveč le na levo usmerjeni socialisti.
Okrožnica je bila razposlana, ne da bi bili Jugoslovani o njej prej obveščeni, niti jim ni bil do danes dostavljen prepis. Talko ravnanje je menda Tita hudo razjezilo in Jugoslovani so bili ravno na tem, da javno protestirajo, ko je Hruščev brzojavno javil svoj prihod v Jugoslavijo z očitnim namenom, da neljubi pripetljaj prijateljsko poravna.
Ore za usodo celih narodov
Kdor gleda na te reči bolj površno, bi lahko menil, da gre tu le za nekatere ideološke spore med sovjetskimi in jugoslovanskimi komunisti, ki prav malo brigajo nekomunistični svet.
In vendar temu. ni tako. Kar je Tito v trdem in nevarnem boju proti vsemogočnemu Stalinu dosegel za svojo' državo in stranko, je postalo privlačen in mamljiv zgled za vse komunistične dežele v vzhodni in Srednji Evropi in na 'Balkanu, prav posebno pa še po Titovem potovanju v Rusijo, ko so mu najvišji predstavniki Sovjetske zveze črno na belem potrdili popolno samostojnost, neodvisnost im enakopravnost ter se svečano obvezali, da se ne bodo v ničemer vtikali v notranje razmere Jugoslavije!
Kaj je bolj naravno in človeško kot to, da se množice na Poljskem, Češkoslovaškem, v
Vzhodni Nemčiji, na Ogrskem, v Romuniji. Bolgariji in Albaniji sprašujejo, čemu nuj bi isto ne veljalo tudi za njihove narode in države. Enako vprašanje si postavljajo tudi nekatere stranke v drugih evropskih deželah.
Titov primer je potemtakem zelo nalezljiv: mogel bi korenito predrugačiti notranje razmere v tako imenovanih satelitskih ali podložniških državah ter obenem spremeniti njihove odnose do Moskve; to tem bolj po bučni obsodbi Stalinovih političnih metod na zadnjem občnem zboru boljševikov v Moskvi 'in po razpustu kominforme 17. aprila tega leta.
Posledice nove politike Stalinovih naslednikov so se pokazale najbolj vidino na Polj-
(nadaljevanje na 3. strani)
NOVICE Z VSEGA SVETA
KRESOVI SO ZAGORELI
Preteklo nedeljo bi moralo, biti v Bocnu, glavnem mestu Južnega Tirola, veliko zborovanje, na katerem naj bi množice iz vse dežele javno .protestirale, ker rimska vlada
10	let po podpisu Gruber-Dc Gasperijeve pogodbe še zmerom ni izpolnila vseh svojih obveznosti do nemške narodne manjšine. Obenem naj bi bil to odgovor notranjemu ministru Tambromiju, ki je trdil, da se nad razmerami v pokrajini spotikajo samo nekateri hujskaški politični voditelji, medlem ko je ljudstvo s svojimi položajem zadovoljno.
Vladni komisar je pa zborovanje iznenada zabrani'1. V znak protesta zoper prepoved je južnotlrolska mladina v soboto zvečer zanetila na planinah, vrhovih in pobočjih dežele nešteto kresov. Plameni so visoki švigali z bregov vseh glavnih in stranskih dolin Južnega Tirola od Brennerja do najbolj južne točke manjšinskega ozemlja Salurna.
Goreči protest proti večernemu nebu je bil — kakor piše časopisje —> še neprimerno' mogočnejši in učinkovitejši, kakor bi moglo biti katerokoli zborovanje pred deželno hišo v Bocnu. Plameneči zublji naj bi opozorili svet, da je južnotirolsko ljudstvo v stiski, da je pa tudi složno im edino v ljubezni do rodne zemlje in v zvestobi do svojih svobodno izvoljenih voditeljev. Edinost in disciplina nemške manjšine sta naredila na tuje potnike zelo globok vtis.
FRANCOZI IN ANGLEŽI SO PROTESTIRALI
Časnikarji so predvčerajšnjim vprašali v New Yorku Poster Dul lesa, od kod izvirajo nesoglasja, ki so se1 pojavila med zapadnjaki
v	vprašanju Sueškega, prekopa'.
Nahajamo se —■ je dejal ameriški zunanji minister —- v prehodni zgodovinski dobi, ki vodi iz kolonialnega gospostva v neodvisnost. Protikolonialno gibanje objema obsežne dele sveta in bo trajalo bržkone še pol stoletja. Naloga Združenih držav je pomagati, da se to gibanje razvija, mirno in konstruktivno in da se ne p-revrže v divje revolucionarne izbruhe. Ker igra Amerika vlogo posredovalke, se njeni nazori ne morejo stoodstotno skladati niti z idejami držav, ki gospodujejo kolonijam, niti z onimi narodov, ki mislijo samo- na to, kako bi se čim hitreje osvobodili.
Dullesove izjave so zelo prizadele Francoze in Angleže, katerih diplomatska predstavnika sta takoj zahtevala pojasnil na ameriškem zunanjem ministrstvu. Tu so ju potolažili, da Dulles ni tako hudo mislil, toda kar je rekel je rekel, in se ne da več preklicati.
AVSTRIJA IN ITALIJA
Vprašanje južnotiirolske manjšine še zmerom kvari odnose med obema državama. Kancler Raab je, kakor vemo, pred kratkim javno poudaril, da Italija na žalost ni še izpolnila manjšinskega sporazuma Gruber-De Gasperi. Pretekli teden mu je Segni odvrnil, da je »taka trditev brez podlage«; Avstrijci naj le povedo, v čem je Italija kršila pogodbo.
V odgovor je Raab sklenil, da sproži vprašanje nemške manjšine na eni prihodnjih sej avstrijske vilade. V nedeljo je Raab govoril tudi na dunajskem radiu. Po vsem, kar se je zadnje tedne zgodilo na Južnem Tirolskem in v Avstriji —. je rekel »je že skrajni čas. da se v tej zadevi stori nekaj odločilnega.« Vprašanje manjšine je treba »v najkrajšem času spraviti s sveta«, talko da bo Južnim Tirolcem »zagotovljena bodočnost.«
Kaj ho Dunaj zahteval od rimske vlade, je razvidno iz pisanja dnevnika »Osterrei-eliische Tageszeitung«, ki je nekako glasilo kanclerja Raaba:
1. Južni Tirol naj dobi popolno samoupravo ter naj se izloči iz upravne skupnosti z italijanskim Tridtentoin.
2. Vsa zakonodajna, in izvršna oblast sedanje skupne dežele se prenese na južnotirol-ilkl pokrajinski zbor v Bocnu.
3. Da hi se omejilo priseljevanje tujcev, se morata stanovanjski in tudi urad za posredovanje dela podrediti južinotirolski pokrajinski upravi.
4. Zakon zoper ,pre naseljevanj e mest naj se uveljavi tudi v Južnem Tirolu.
5. Za reševanje bodočih sporov se ustano-
vi	stalna avstrijsko-italijanska koinsiija, ki naj ji predseduje predstavnik nevtralne države.
VSE GRE GLADKO
Plovba skozi Sueški prekop se do danes odvija brez ovir in zadržkov. Vsak dan gre skozi Suez približno 40 ladij. To število je manjše, kot je bilo prej, ker so nekatere parobrodne družbe ukazale svojim ladjam, naj uberejo pot okoli Afrike.
Redni promet, ki ga opažajo v prekopu, je pa že mnoge ladje spet privabil k cenejšemu Suezu.
Nova egiptovska družba zaposluje danes 92 krmarjev, od katerih jih je bilo 80 že v službi stare družbe; 90 novih se pa vežba in bo v kratkem položilo izpite. Med temi je
10	Ameriikancev, ostali so pa prišli večidel iz vzhodnih komunističnih dežel. To je viden uspeli francoslko-angleške diplomacije.
Nasser namerava zaposliti v prekopu vsega 250 krmarjev.
POSARJE SE VRAČA V MATIČNO DRŽAVO
Kancler Adenauer in francoski načelnik vlade Mol let sitia Se sporazumela, da se obmejna nemška pokrajina Posarje 1. januarja 1957 spet priključi Nemčiji.
V zameno je Adenauer priznal Franciji velike gospodarske ugodnosti in pravice v Posarju. Dežela se bo tudli v gospodarskem pogledu popolnoma' zedinila z matično državo šele 1. januarja 1960.
Pogodba ho podpisana v Parizu v prvi polovici tega meseca in bo varna podlaga bodočega prijateljstva med Francijo in Nemčijo.
RAZŠIRJENO VSEUČILIŠČE
S prihodnjim šolskim letom bodo na tržaški univerzi odprli dva nova oddelka: fakulteto za višjo pedagogiko in ono za lekarništvo. Doslej so visokošolci, če so hoteli študirati te vede, morali iti na univerzo v Padovo.
BOJ ZA ŽENINA
V Foggi na jugu Italije sta stala pred oltarjem 23-letni Ciniquepalmi' im 30Jletna Eec-eisoti. Preden sla izrekla »da«, je pa vdrla v cerkev truma moških z gorjačami, vpijoč; »Ženina ne damo!« Skoro istočasno' je pri-ropotala skozi stranska vrata tolpa nevestinih pristašev in kričala: »Le hitro ju poročite!«
Župnik je oba tabora le s težavo spravil nai trg pred cerkvijo-, kjer se je začel pretep. Policija je posegla vunes, a na bojišču je vendarle obležalo več ranjencev. Množica je zatem drla v bližnje, loterije in stavila 29, 38 in 63, češ da so to srečne številke. In res so bile izžrebane. Ženin je bil jezen, iker je pozabil staviti', tako da ni razen stare neveste dobil nič. — Prizori, zelo značilni za razmere in ljudsko miselnost v južni Italiji.
SLOVEČ UČENJAK
Danes teden je v Firencah umrl bivši rektor tamošnjega vseučilišča, svetovno znani pravnik Riero' Calamandrei. Kot mož svobodoljubnega duha je bil že 1924 med prvimi ustanovitelji protifašističnega gibanja. Moral je bežati v izgnanstvo, p-otem se je pridružil osvobodilnemu boju. Po vojni je bil tudi izvoljen za poslanca.
S Calamandreiem je Italija zgubila enega najbolj nepristranskih pravnikov in politikov, ki se je v svojih revijah boril tudi za pravice narodnih manjšin.
SKRBI STARŠEV
V začetku novega šolskega leta se začenjajo za starše nove skrbi. Treba bo novih knjig in učbenikov, ki so od leta do leta dražji. V primeri z lotom 1938 so se- stroški za šolske knjige povečali za približno šestdeset krat. Že za prvi razred ljudske šole stanejo knjige 70(1 lir. Za- srednje šole je pa la številka dosti večja. Za prvi razred nižje srednje šole znaša s slovarji vred olklrog 16 tisoč lir, za prvi licej pa kar 22.000 lir. Drage so pa knjige zato, ker ličkajo vsako leto drugačne izdaje, medtem ko je nekoč isti učbenik lahko podedoval še tretji ali četrti brat v družini. Pravica dio šolanja na višjih zavodih je za reveže le lepa beseda.
IZUMITELJ TADDIA
V Turinu so 29. septembra odprli razstavo novih tehničnih iznajdb. Priglasilo se je 500 izumiteljev, sprejeli so jih ipa le 200. Večidel gre za preproste mehanike in za ljudi, ki se bavijo' z iznajdbami bolj v prostih urah.
Med njimi je letos tudi Tržačan Taddia od Sv. Ivana. Izumil je mehanične premene za hitrost motorjev. Druge iznajdbe služijo po večini domači rabi, tako n. pr. nove prh praive, da se prepreči uhajanje plina-.
STARE BAJTE
Znano je, da je Velika Britanija dežela, kjer je največ starih stavb. Vzrok je v tem, da je bil otok razen v zadnji 'vojni skozi dolga stoletja odmaknjen slehernemu vojnemu pustošenju.
Sedaj so uradne številke ugotovile, da stojita v državi 2 milijona tako starih hiš, da jih bodo- morali porušiti’, Ikler se bodo sicer sesule na glave stanovalcev. Poleg tega sta v Veliki Brila,nji še 2 milijona nad 100 let starih poslopij, ki s,e dajo še popraviti. Ker je bila evropska celima, v dveh zaporednih svetovnih vojnah vse drugače porušena, jo v tem oziru mnogo na boljšem.
OVICE
SLOVO OD ŠOLE
Pred nekaj dnevi je bil tipalko j en znani slovenski šolnik g. Hinko Medič.
Rodil se je v 'Piranu, dovršil učiteljišče v Ljubljani, služboval pa je ikoit šolski nadzornik v Turinu in Milanu. Leta 1942 se je vrnil v Trst in pred nekaj leti postal nadzornik za sil o venske šole na Tržaškem. Na lem mestu se je g. Medič izkazal za izredno »podobnega in je mnogo storil za obrambo in procvit naše šole.
Zlasti je pomembno njegovo sodelovanje pri sestavi ttreh izbornih učbenikov: Moje veselje (čitiaimka za 1. raz.), Življenje je učenje (čitanka za 5. raz.) in čitanka za 2. razred osnovnih šol. G. Medič je tudi pesnik: več pesmi je priobčil v mladinski reviji Galeb.
DVATISOČLETNA KULTURA
V zgodnjih urah pretelklega torka so neznani pobalini razbili okna nekega jugoslovanskega avtomobila, ki je stal pred tržaškim hotelom Abbazia v ulici Geppa, ter pustili za seboj listek z besedami: »Ostanite doma! Živio Duce!« Isto se je primeril® še drugemu jugoslovanskemu avtomobilu pred hotelom Milano.
Res prav privlačna propaganda za tujski promet v našem mestu. O prelepe,in dogodku II Piccolo seveda modro molči. Če hi se fcaj podobnega pripetilo v Jugoslaviji, bi pisal na Široko in dal razumeti, da je to mogoče le v deželi nekulturnih Balkancev.
DULLES O TITU
Razgovori, ki jili ima maršal Tito v Jalti s sovjetskimi voditelji in tajnikom ogrske komunistične stranke Gerojem, so vzbudili v nekaterih krogih na zapadli precejšnje vznemirjenje. Mnogi se boje, da bi Jugoslavija postala sipeit politično odvisna od Krern-3ja. V časopisju smo brali celo, da Amerika razmišlja, ali bi ne kazalo odtegniti Jugoslaviji dosedanje letne podpore.
Pred dnevi so zato časnikarji silili v zunanjega ministra Dullesa, naj pove svoje mišljenje o sestanku ob obalah Črnega morja. »Vzroki tako nenavadnega sestanka« — je izjavil — »morajo biti resni.« Po njegovem mnenju so nastala med Sovjetsko zvezo in tako zvanimiii podložil iškim i državami težka nesp orazuiml j en j a.
O Titu je dejal naslednje: Na sestanlku, ki sein ga i me] novembra meseca z jugoslovanskim državnim poglavarjem na Brionih, mi je ta zatrdil, da hoče ostati neodvisen. Prav nobenega razloga nimam, zakaj naj bi Tito sedaj spreminjal svojo politiko-.
NAJSTAREJŠA UČITELJICA
V Bologni je umrla Anglista Rossi, ki je dosegla 104 leta in bila najstarejša učiteljica v državi. V pokoj je stopila 1. 190», a nato zasebno poučevala do svojega 96. leta. Med njenimi šolarji so bili razni živeči politiki in pisatelji, tako nelkdanji Mussolinijev minister Federzoni, glavni urednik dnevnika II Corriere deli,a Sera Missiroli, komunistični župan Bologne Dozza in drugi.
TO JE DRUŽINA!
V Gallipoli pri Bariju živi k met Luigi Fraeasso. Prvič se je poročil leta 1904 in
imel v triindvajsetih letih zakona 20 otrok. Po smrti prve žene se je spet poročil. V drugem zakonu se mu je rodilo še 17 sinov. Zadnji je zagledal luč sveta prejlšnji četrtek. Srečni oče 37 otrolkl ima 67 let in je zelo ponosen.
MILIJONSKA TATVINA
V nedeljo sio neznani tatovi vdrli v naj-večjoi rimsko zlatarno Baindiera-Benedetli. Sredi prestolnice so vso nedeljo in vso noč na ponedeljek nemoteno vrtali v železne blagajne ter odnesli z,a 40 milijonov vrednosti. Za njimi je zginila vsaka sled, ker so imeli nataknjene gumijaste rokavice, tako da niso pustili za seboj nobenih prstnih odtisov.
AVSTRIJA RREZ KRUHA
V nedeljo opolnoči: se je začela po vsej Avstriji stavka pekovskih pomočnikov, ki zahtevajo od gospodarjev povišanje plač. Zato so ostali Avstrijci v ponedeljek brez kruha. Pekarne so bile sicer odprte, a prodajali so saimo prepečence in sladkarije. Pred prodajalnami so stali st a vkuj oči delavci ter delili med občinstvo letake, v katerih razlagajo, zakaj so morali stopiti v boj proti
gospodarjem.
Ker bo stavka bržkone dolgo trajala, si hišne gospodinje nakupujejo moko in kvas, da bodo lahko doma pekle Ikruh.
ZDRUŽEVANJE SOCIALISTOV
Delo’ za zedinjenje nennijevev in Saraga-tovib socialnih demokratov v eno stranko &e je zataknilo in ustavilo. Nenni zahteva namreč, naj socialni demoikratje izstopijo iz Segnijeve vlade, siam jim pa za to ne nudi ničesar. Razume se, da je Saragat zahtevo odbil.
IZGURILA JE LISTEK
V	nedeljo so se v Merami kosali med seboj v dirkali najbolj sloveči konji Evrope. Obenem je bila prirejena tudi posebna loterija, katere prvi dobitek je znašal 100 milijonov lir. Čudno je bilo pri tem le to, dia se srečni dobitnik doslej še ni oglasil.
Sedaj je prišlo* na dan, da je na loteriji zadela 100 milijonov neka 45Jletna ženska v Kataniji na Siciliji, ki je pa listek — izgubila. V obupu si puli lase in kot zmešana išče listek, a ga ne more najti. Kolika nesreča v veliki sreči!
Mednarodni pomen Tito-Hruščevih razgovorov
(Nadaljevanje s 1. strani)
»kem, kjer vlada v čedalje večjii meri dovo- ' lj-uje svobodo javne kritike ter se odločno bori proti samovolji policije. Najotipljivej-ši dokaz nam nudi sodna razprava zoper udeležnike junijske vstaje v Poznanju, ki se ravno te dnii vrši v samem Poznanju. Ko so nelklateri obtoženci pripovedovali, kako so jih policisti med zasliševanjem tepli, vezali, metali na tla ter iz njih na druge načine izsiljevali priznanja, je predsednik sodišča proglasil vse zapisnike, sestavljene med preiskavo, Ikratko in malo za neveljavne.
Kaj takega bi bilo v Stalinovih časih popolnoma nemogoče. Tedaj je imela policija v vsem in vedno prav.
KATERA SMER BO ZMAGALA?
V	vrhovih boljševišlkie stranke so se pa oglasili možje, ki očitajo Ilruščevu, Bulganinu in tovarišem, da so šli očitno predaleč v popuščanju. S svojimi vnetimi prizadevanji, da bi čim temeljiteje in čim hitreje razstali-niili politiko Sovjetslke zveze, so postali soodgovorni za krvave nerede v Poznanju in tudi za težko krizo, ki je izbruhnila v vrstah ogrskih komunistov. Politika, katero' vodijo Hruščev, Bulganin, Mikojan in Šepilov, bi utegnila Ikončati tako, da zgubi Rusija iz rok nadzorstvo nad vso vzhodno Evropo in povrhu še vpliv v mnogih komunističnih strankah na zapadli.
Moskva je to 'kritiko doslej v toliko upoštevala, da je pustila v nekaterih državah, tako v Albaniji in tudi v Madžarski, na oblasti stare staliinovce, ki so se sicer spreobrnili, ali vendar ne morejo zbrisati in zatajiti svoje preteklosti. Sedanji glavni tajnik ogrske (komunistične strank® Gero je n. pr. spadal z odstavljenim Raikosijem med odločne privržence Stallmai in ostre nasprotnike maršala Tita.
Od tod izhaja, da se odnosi med Jugoslavijo in Madžarsko še zmerom niso zadovoljivo uredili in da Ogri še vedno niso plačali Jugoslaviji dogovorjene odškodnine.
Sedaj, ko so povabili na sestanek v Jalto ludli Geroja, se bodo ti nesporazumi bržkone poravnali. Toda za mednarodno javnost je mnogo važnejše vprašanje, ali bo Rusija svojo novo politiko do sosednih komunističnih držav in do zapada speljala do kraja, ali se pa spet približala politiki pokojnega diktatorja.
Hruščev in tovariši menijo, da Sovjetska zveza ne more ostati sredi poti ali celo zavrteti naziaj kolesa zgodovine. Istega mišljenja je tudi Tito1. V vzhodni im srednji Evropi žive stari, omikani in ponosni narodi, ki jih ni mogoče držati v stalni politični odvisnosti, povrhu tvorijo oni približno eno tretjino evropskega prebivalstva. Rusija lahko ohrani nanje vpliv samo, če jim prizna neodvisnost in popolno enakopravnost.
Tl dve struji se danes borita v Rusiji za premoč. Za svet ni vseeno, katera bo zmagala. Ena prinaša Evropi pom,ir j en je, druga bi pa obnovila »hladno vojno« ter s tem spet zaostrila vse odnose med vzhodnim in za-padnirn taborom.
V	tem je mednarodni in zgodovinski pomen Titovega potovanja na obale Črnega morja.
vse
kar potrebuj-š za šolo dobiš v
trst
ul. S¥. fraučiška SO
telefon 37-338
v
Ob gradnji velike tovarne v Stivanu
Pred tedni so pri Štivanu začeli, kakor smo že poročali, pripravljal i temelje, na katerih bo zgrajena tovarna papirja-. Iz pristojnih ikrogov smo zvedeli, da gre za eno največjih ter najsodobnejših tovarn papirja ne samo v Italiji, temveč v srednji Evropi. Za-raidi velike važnosti novega liindust-rijsikie-ga podjetja in njegove razsežnosti so oh la st va, kakor trde nekateri, gradnjo proučevala dolge mesece ter šele pred kratkim dala pristanek.
Tovarno bo gradila tržaška delniška družba »Timavske papirnice«, !kli je že lani bila kupila od devinskega princa obširno, deloma močvirnato, deloma bonificirano zemljišče ob obeh straneh stare ceste za Tržič. Ko so sklenili kupno prodajno pogodbo za zemljišče, je nekaj delni« kupil tudi devinski princ. Za tovarno in vse njene pritikline bodo potrebovali 221 tisoč k,v. metrov zemljišča, od (katerih bodo poslopja zasedla 9.100 kv. metrov. Dnevno bodo tu proizvajali od 110 do 150 ton papirja. Računajo, da bodo delavci dnevno- zaposleni v treh izmenah, vsaka po 8 ur. Zgradba bo stala ob levem bregu Timave, in sicer prav v bližini starega porušenega mostu. Na levi strani ceste za Tržič bo veliko skladišče lesa, ki ga bodo uvažali v glavnem liz Jugoslavije. Doslej ne vemo, kolik-oi delavcev bo tu stalno zaposlenih: nekateri trde, da jih bo 400, drugi pa le 200. Celotni stroški znašajo okrog 4 milijarde.
O tovarni v Štivanu govorijo že več let. Se za časa bivše ZVU je to misel hotela uresničiti nelkla tržaško-švicarska družba, toda načrt je iz nam neznanih razlogov propadel. Za isto sitvar se je kasneje potegoval a neka -tržaško-avatrijska družba, vendar brez uspeha.
SPOR ZARADI POSOJILA
Šele pred nedavnim je bila v Trstu ustanovljena družba »Tim-avske papirnice«, ki razpolaga z 2 milijardama kapitala in kateri je vlada sedaj nakazala iz tako imenovanega krožnega sklada še I milijardo in 200 milijonov.
Prav zaradi te vladine odločitve je zadnje tedne nastal v nekaterih tržaških finančnih krogih hud spor. Nekateri' namreč trde, da bii nova družba ne smela prejeti nobenega posojila iz krožnega slklada, ker ni nikakega jamstva, da bo novo podjetje uspevalo. Trst —1 pravijo — ima že prebridike izlkušnje z industrijskim pristaniščem. Mnogo je bilo tu podjetij, ki so prejela lepe podpore in posojila, a so kmalu propadla, tako da je bilo dejansko zavrženega precej državnega denarja. Krožni sklad pa ni bil ustanovljen za to, da se nadaljnje po stari poti, temveč da se doseže resničen gospodarski dvig tukajšnjega ozemlja.
Preden je družba dobila pristanek vseh oblaslev, je potelkllo, kakor smo že dejali, mnogo mesecev. Gradnji papirnice v Slivami sta odločno nasprotovala Urad za tujski promet ter Urad za zaščito lepih umetnosti. Prvi je pristal na gradnjo šele, ko so mu strokovnjaki dokazali, da snovi, ki se ob proizvodnji papirja izločajo v morje, ne bo-.do zastrupljale vode, in da tovarna ne bo
škodovala razvoju tujskega prometa.
Urad za zaščito lepili umetnosti pa je zahteval, naj se tovarna zgradi čim bliže Tržiču. S tem naj bi se zavarovala naravna lepota tamkajšnjega kraja. Učinlklovita jamstva so nadalje zahtevali domači ter tržiškii ribiči, ker so se upravičeno bali, da bodo zastrupljene vode uničile tamkajšnjo ribjo zalego. SREDSTVO RAZNARODOVANJ A ?
Tržaške Slovence zanima, kakšen učinek bo nova tovarna imela na narodnostni značaj tamkajšnje obale. Ne smemo namreč pozabiti, da imam o v Štivanu begunslkio laško naselje z nad 50 družinami ter da pravkar dokončujejo v Se-sljanu novo naselje, kamor bodo nastanili 105 laških družin. V nabre-žinski občini bo torej nad 150 družin, ki jim nekdo mora zagotoviti vsakdanji kruh.
Nekateri trdijo, da so papirnico prvotno nameravali graditi v trž-ašlklem industrijskem pristanišču in da so se kasneje prav zaradi laških naselij v Štivanu in Sesljamu odločili, da jo zgrade v štivanskem močvirju. Nova tovarna naj potemtakem opraviči že zgrajena laška naselja na slovenski obali ter obenem omogoči prihod novim laškim delavcem in uradnikom. Na ta način bodo demokristjan® ki oblastniki dosegli dvoje: beguncem bodo zagotovili obstoj ter obenem zadali smrten udarec slovenskemu značaju obale.
V	koliko so- te domneve utemeljene, bo pokazala- bližnja bodočnost.
Danes samo izjavljamo, da tržaški Slovenci niso nasprotni industrijskemu razvoju tržaškega ozemlja, toda, da ne bodo nikdar 'pristali, da se to izvrši na račun lim šlk‘odo njihove narodne bilnosti.
Laški nacionalisti bodo sicer Lahko proti naši volji slovensko obalo preplavili, toda naj se zavedajo, da bodo s tem izvršili moralni zločin, ki se ho prej ali slej bridko maščeval.
7. a boljšo prometno zi/ozo
Preteklo nedeljo so Urad zia tujski promet, dolinska občina ter Italijanski planinski klub (C Al) priredili v slikoviti ter romantični Glinščici velik ljudski praznik. Nastopili so .mnogi pevski zbori ter nekatere folklorne skupine, izmed katerih je dosegel viden uspeh znani dolinski zbor Valentin Vodnik. Če sodimo po številu udeležencev, moramo priznati, da je prireditev odlično uspela.
Nedeljski praznik v Glinščici nam je dal povod, da se danes dotaknemo vprašanja, ki je tolike socialne in gospodarske važnosti, da ga morajo pristojna oblastva čimprej zadovoljivo rešiti. V nedeljo se je namreč ponovno izkazalo, kako nezadostna in pomanjkljiva je zveza med Trstom in vsemi lepimi ter prikupnimi vasmi našega Brega. Zvezo z mestom vzdržujejo avtobusi, ki pa v nedeljo kljub povečanemu številiu voženj nlpo nikakor mogli zadostiti vsem potrebam. In to se ne dogaja le ob posebnih prilikah, temveč vsako nedeljo in ob vsakem prazniku, da ne omenimo deževnih in zimskih dni. Zaradi tega bi bilo nujno potrebno vzpostaviti z mestom filobusno zvezo, (kakršno'so že pred Leti poskrbeli za Milje. Na ta način bi omogočili številnim meščanom, da z majhnimi stroški napravijo lep izlet v naš Breg, obenem bi pa znatno podprli domače gostinstvo in posredno tudi celokupno gospodarstvo dolinske občine.
Filobusne proge so nujno potrebne tudi zaradi Brežanov, ki v čedalje večjem številu dnevno zahajajo na delo v mesto. Razumljivo je, da avtobusnih voženj ni mogoče tako povečati, da bi lili vsi zadovoljni. To morejo opraviti le filobusi, katerih režijski ter drugi stroški so mnogo manjši. Delavci hi v tem primeru imeli prik-ladnejši vozni red in bi se jim tudi precej zmanjšali polni strošiki. Zato je to vprašanje velike socialne važnosti, česar oblastva nikakor ne smejo prezreti.
Upamo, da bodo pristojna oblastva uvidela važnost tega vprašanja ter ga čimprej skušala zadovoljivo rešiti.
OPČINE
V soboto, 29. septembra, je bila pri nas šolska maša za slovenske otroke, v ponedeljek pa za tiste, tki bodo hodili v italijansko šolo. Na žalost ne moremo pisati o- maši za »italjafnske otroke«, ker je med njimi tudi precej slovenske de-ce. Starši so revčke prodali za skledo leče, kot pravi sveto pismo, to je, za kako majhno ugodnost v službi ali pri oblastvih in na jvečlk-ral zatem, še te niso deležni.
Samo zaradi svoje moralne šibkosti in. bojazljivosti, boido odtujili otroke svojemu narodu in s tem tudi sebi, četudi se nimajo v resnici ničesar bati. Ko bodo otroci odrasli, hodo vsaj mai tihem zaničevali take starše, saj se po njih ne bodo mogli zgledovati.
Tem bolj smo pa bili veseli, ko smo gledali naše otroke, kako se vračajo od slovenske šolske maše. Zavedne slovenske matere so ji h ponosno peljale za rolko in se postavljale z njimi. Nam vsem je bilo dobro- in vedro pri srcu, ko smo videli to našo razigrano, zdravo mlaidino, ker vemo, da bo nekoč v ponos svojini staršem in vsemu našemu narodu. Ko bo odrasla, bo spoštovala starše, ker se bo zavedala, da so- ji dali največ, kar so mogli in kar lahko slovenski starši otroku dajo: dobro, pošteno slovensko vzgojo, doma in v »lovenslkii šoli.
NOVE ŠOLE V CEROVLJAH, SLIVNEM IN ŠTIVANU
Te ilni je devinsko-nabrežinska občina prejela sporočilo, da so- oblastva odobrila gradnjo novih šolskih poslopij v Cerovljah, Sl livnem in Štivanu.
V ta namen je bilo nakazanih nad 20 milijonov lir. Prebivalcu omenjenih vasi bodo s lo vestjo prav zadovoljni, saj se sedaj z gotovostjo bliža dan, ko se bodo njihovi otroci vzgajali in izobraževali v dostojnih ter sodobnih prostorih.
Občinska uprava mora zdaj določiti gradbeno' zemljišče, pripraviti načrte ter izpolniti vse druge predpise, da se šole čimprej zgrade.
Ko bodo la dela izvršena, bodo vse važnejše vasi nabrežinske občine imele lastna šolska poslopja in bo to vprašanje zares zadovoljivo rešeno.
X£ff*/'if Is 0 o'tiSlte
IZ PODGORE
Na podlagi prijav in pritožb Zveze neposrednih kmetovalcev ter tudi mnogih zasebnikov je Kmetijsko nadzomištvo izvedlo uradno preiskavo na okuženih zemljiščih v Podgord, Ločniku in Mo-š-i. Okuženje raznih nasadov, zlasti trt, povrtnine in nekaterega sadja so povzročili strupeni plini, Iki se sproščajo iz novega rayon oddelka v naš:1 predilnici.
Pregled sta izvedla kmetijski nadzornik dr. Marsano in višji uradnik z goriškega kmetijskega nadzorništva dir. Verbi. Prisostvoval je tudi ravnatelj Zavoda za ugotavljanje rastlinskih bolezni v Vidmu.
Ugotovili so, da je bilo* doslej okuženih 500 lia zemljišča.
Najbolj prizadete so trte (vrsta Tokaj), fižol, paradižniki, paprika in drugo sadno drevje.
Poročilo Kmetijskega nadzorništva pravi, da si kmetje ne morejo- sami prav nič pomagali in da ne morejo preprečiti nadaljnjega zastrupljevanja nasadov.
To da mora čiru prej najučinkoviteje storiti le uprava predilnice.
Zveza neposrednih kmetovalcev s sedežem v ulici Boceaccio št. 2 in Društvo istega imena s sedežem v ulici XXIV. Maja pozivata posestnike okuženih nasadov, naj se zglasijo v njunih nasadih, kjer se bodo- pogovorili o odškodnini, ki naj jo plača ravnateljstvo tovarne.
Ob tej priliki je treba poudariti tudi stvarno poročanje časopisov, med njimi Novega lista, ki je razmeram v Podgori posvečal veliko pozornost in odločno zahteval, naj oblastva vzpostavijo v predilnici tak red, kii ne bo več ogrožal zdravja delavstva in gospodarstva okolnih vasi.
TRAVNIŠKA CERKEV
Krasno baročno cerkev v Gorici na Travniku zopet olepšujejo. Razširili bodo prostor v prezbiteriju, ki je bil -preozek za večje cerkvene slovesnosti. Podaljšali ga bodo za tri metre proti glavni ladji. Dela bodo končana že za velike slovesnosti v čast sv. Ignaciju.
ŠTEVERJAN
Naši kmetovalci težijo po- vedno večj-i strokovni izobrazbi. Zato se prav radi udeležujejo tudi poučnih izletov, čeprav imajo z njimi nekaj stroškov.
Dne 26. septembra se je skupina naših kmetovalcev udeležila- na priliko- poučnega izleta v San Dona ob Piavi, ki ga je -priredilo Kmetijsko nadzorništvo. Izletniki so si ogledali najprej v Pomte di Piave lepo zadružno klet, nato postajo za umetno oplojevanje goveje živine. Ugajala sta jim predvsem zadružna mlekarna v Trevisu -ter veliko posestvo v San Qulrinu pri Vidmu.
Posestvo ima 120 ha vinogradov in sadovnjakov ter 120 ha zemljišč za ikrmo, zlasti za deteljo.
Zadružna klet v Ponte di Piave in Zadružna mlekarna v Trevisu sta ob začetku imeli le m-alo članov, pozneje pa je članstvo vedno bolj naraščalo, tako da ima danes mlekarna kar 5000 zadružnikov. Italijanski kmetovalci so že spoznali ogromno gospodarsko in so-
cialno važnost zadružništva in je- zato razumljivo, da se to tako lepo -razvija.
Ob takih priložnostih še bolj spoznamo, kako strahoten u-da-rec srno Slovenci dožive-
li,	ko nam je fašizem popolnoma uničil našo nekoč ponosno in močno Zadružno zvezo in stotine njenih zadrug. Pretežko škodo nam doslej še ni nihče poravnal, vemo pa, da računi o tej stvari še niso zaključeni -in da se bodo ob svojem času morali -poravnati.
V	četrtek preteklega tedna smo pokopali 11-let no domačinko- Gabrijelo Tinto, žrtev prometne nesreče na Korzu v Gorici.
Povozil jo je goriški zdlravnik dr. Angelo Dain-ese. Ta jo je sicer -koj odpeljal v bolnico-, o-d koder je prišla domov, a tu je kmalu zatem umrla. Pokojnici naj sveti večna luč, njeni materi vdovi in drugim svojcem izrekamo ob hudi izgubi globoko sožalje.
TRŽIČ
Preteklo soboto so pričeli graditi veliko 36.616-tonsko petrolejsko ladjo, ki jo je naročila »Esso- Transportation Compa-ny« v Londonu. Ladja je prvi izmed 14 petrolejskih parnikov, ki so jih naročile inozemske pomurske družbe. V it rž iških -ladjedelnicah bodo obenem zgradili 4 ladje za domače družbe. Skupna tonaža vseh naročenih ladij znaša nad1 645 tisoč ton.
Vse tri sindikalne organizacije so razvile živahno -i-n podrobno osebno agitacijo za volitve v notranje -komisije, ki bodo v petek.
Razume se, da se najhujša- borba b-ije zlasti med krščansko-demokiratskimi i-n komunističnimi sindikati'. UIL pa se je tik -pred volitvami začela kar sama pogajati z ravnateljstvom podjetja- in mu stavila- razne opravičene in utemeljene zahteve za izboljšanje gmotnega stanja- -delavstva, ki naj bi jih vod-stvo podjetja- izvedlo že pred volitvami. To je socialno-demokratski sindikat storil v veri, da bo- na ta- način okrepil svoje vrste. Izid volitev bo -pa pokazal, ali je bila ta volilna poteza pametna in uspešna. Sodimo, da je sindikat premalo računal s prepričanjem delavcev, da so v sind-kalni brobi najvažnejši enotni- nastopi.
Pretekli teden je eksplozija neke granate ranila kar tri dečke iz Tržiča. Najhuje je bil poškodovan 13-letn-i Franko Moimas, ki mu je odneslo desno ro-ko. Do-živel je tudi pretres možganov; druga dva pa bosta okrevala v 15 oziroma v 10 dneh.
SOVODNJE
Pretekli teden je -ministrstvo za delo razglasilo seznam novih delovišč na Goriškem. Za občinska javna diela, ki jih bod-o ta delovišča- izvršila, so nakazali 65 milijonov.
Sovodenjci simo zadovoljni, da se bo tudi pri nas otvorilo novo d-elovišče, -pri katerem bo 76 delovnih d-n:i zaposlenih 30 delavcev.
Ti bodo popravili ceste ter uredili obcestne j-arke. Posebno- važno in nujno potrebno je, da skopljejo jarke za odtok deževnice.
O	tem smo se prepričali tudi oh hudem nalivu v sredo in četrtek preteklega tedna, ko je k-air -iznenada nastalo pred -šolo pravcato jezero.
Od tu je voda vdrla na bližnje nogometno igrišče in ga prav pošteno zdelala.
Ta majhna škoda pa le malo zmanjša
ogromno korist, ki nam jo je prineslo zadnje močno deževje. Prišlo je, hvala Bogu, ravno še pravočasno, da je naša zemlja zopet oživela. Zato bo trta bolje obrodila in bo tudi koruza dala več moke.
Gorica v XVIII. stoletju
Pod -tem naslovom je že od julija odprta v A -tem-sovi palači v Gorici zanimiva razstava, ki kaže umetnost stare Gorice v slikah, pohištvu in y življenju. Razstava je zelo dobro obiskovana ip bo ostala odprta do srede oktobra. V -njenem okrilju prireja razstavpi odbor, v katerem- so vsi predstavniki g-oriških oblastev, tudi kulturne, glasbene i-n predavateljske večere.
Zato je vredno, da o tem kulturnem pojavu, ki je sicer v Gorici zelo redek, malo spregovorimo.
Palača ki jo j-e dal zgraditi grof Sigismund At-tem-s-Petz iistein po načrtih goriškega arhitekta Nikolaja Parassija leta 1745 v beneško-avstrijskem baročnem slogu, je prav primeren prostor za razstavo.
V	kia-sno urejenih sobanah zajame zlasti v večernih urah -obiskovalca pra-vi občutek okolja napol baročne Gorice.
Poudariti je sicer treba, da nudi razstava prerez boilj patricijskega življenja Gorice v 18. stoletju. Saj je večina razstavljenih predmetov last nekdanjih avstrijsko-italijanskih plemiških družin (Cobenzli, Attemisi, Strassold-i, Coronini, Tacco in drugi). Okolje meščanskega življa in umetnost preprostejših slojev nista- tu prikazana. Majhno izjemo tvorijo v V. dvorani slike na steklo, ki so plod ljudske steklarske umetnosti iz Zgornje Tribuše.
-Proti tej splošni kritiki pa je treba priznati da je bil razvoj umetnosti i-n estetskega okusa v prejšnjih stoletjih mogoč le ob podpori bogatih plemiških mecenov .Zato je tudi življenje in ozračje tako zvapih višjih krogov nekakšno merilo za estetski razvoj dobe.
Kot je že zgoraj rečeno, se v palači predstavlja po večini beneški umetnostni slog, ki se preple a z zadnjimi -severnimi poganjki gotike. Ta splet je ustvaril nekak »avstrijski ba-rok« 18. stoletja, ki je značilen za tedanje plemiške palače tudi y podeželju (Vogrsko, Vipava, po Furlaniji).
V	osrednji dvorani nad stopniščem so spretno razstavljene alegorične in svetniške podobe umetnikov, ki so v 18. stoletju živeli ali delovali na Goriškem. (Paroli, Pittoni, Cignaroli, Guardi, Fonte-basso, -Grassi). Po drugih dvoranah je dosti portretov goriških plemiških družin izpod čopiča najrazličnejših šol. V prvih dvoranah občuduješ beneške salone, spalnice, budoarje, v naslednjih pa že poznejše in celo mešane sloge, ker razstavljal« niso imeli vsega pri rokah ,da bi se pokazala večja enotnost. Nas bo zanimalo, da je dosti delov pohištva, še več pa starinskih in dragocenih preprog dal na razpolago goriški zbiratelj starin Slovenec g. Jožko Ferjančič. Ne smemo pozabiti dvorane VIII, kjer so v steklenih omarah na ogled prelepe miniature. Naslednja je dvorana gobelinov iz istega stoleja, nakar vstopiš v okusno opremljeni salon malega beneškega baroka.
Poseben razstavni oddelek se tiče cerkvenega življenja: dvorana Pija VII., ki je potoval skoz Gorico, da bi od Jožefa II. dosegel preklic proti-cer-kvenih odlokov, in kapela. Tu so razstavljeni dragoceni paramenti, katere je darovala novoustanovljeni goriški nadškofiji Marija Terezija.
Znanstvenika in -književnika zanima -na tej razstavi XIII. dvorana, kjer so razstavljene knjige in listine iz 18. stoletja. Pazljivi obiskovalec bo zapazil med dve sto let starimi častitljivimi bukvami tudi Muzmikove »Clima Goritiiense« iz l-eta 1781. Se bolj zanimiv je -njen »Ex lj-bris«, na katerem je podpisan kot lastnik naš slovenski učenjak »Steph. Ko-zianzig« (Stefan Kocjančič). V sosednji polici so odprte »Con-stitutiones synodales«, kjer je podpisan kot lastnik »Doliao« (Doljak), solkanski rojak in goriški župan tiste dobe. Večina te bogate knjižnice prihaja iz goriške Državne in Pokrajinske biblioteke.
Se precej mirno dobo 18. stoletja zaključuje viharni naval Napoleona, ki je tudi v Gorici 1797 pustil dosti svojih sledov. Tej dobi je posvečena tudi zadnia razstavna dvorana v slogu »cesarja Napoleona«. Na polici je še ohranjena knjiga o opisu vseh ev-ropskih mest (izšla v Benetkah 1792 ) z opazko v italijanščini barona De Grazia: »26. marca 1797. To knjigo je ob svojem odhodu iz moj-e hiše pozabil general -Napoleon Buonaparte«.
Z Odhodom Napoleona iz Gorice izzveni tudi go-r'ško 18. stoletje z vsem svojim bleskom in okusom, ki ga ta razstava precej dobro podaja. B. R.
IZ ČEDADA
Že več polletij prihajajo iz Jugoslavije, v naše .kraje merjasci, in sicer brez prepustnice! Ti povzročajo veliko škodo kmetovalcem žentlenarsike doline. SempelrskiL lovci so se vse to poletje trudili in mnogo noči zgubili po gozdovih in vinogradih, zlasti okoli Stare gore, da bi se spopadli s kosmatimi prebežniki. Ti pa vedo, da je pri nas nevarno za vsakogar in tudi za merjasca. Zato so tudi spretno znali izigrati svoje preganjalce, da se niso p ustili i zaslediti. Raje so se spustili na ravnino pri Čedadu in se ponoči potepali po okolici mesta. Kmetje so jih ovadili mestnim lovcem in tii so jih začeli zasledovati. Posrečilo se jim je, da so ujeli v zasedo' velikega merjasca, bržkone voditelja kosmatincev, ter ga ustrelili nekaj ta.iilometrov izven mesta.
Tehtal je 170 kg. Izpostavili so ga s ponosom na ogled meščanom, večina katerih doslej ni imela pojma o divjih prašičih.
ŠEMPETER SLOVENOV
Svoj čas smo poročali, da je šolsko skrbništvo ukinilo nekatere ljudske šole v šem-petrskem okraju. Ta ukrep je vzbudil veliko ogorčenje zlasti med učitelji, ki so se oglasili tudi v časnikih.
Učencev je vedno manj, brezposelnih učiteljev pa čedalje več! Ti si morajo služiti vsakdanji kruh tudi s težaškimi deli. Protesti učiteljev so pa vendar zalegli, ker je šolsko skrbništvo preklicalo omenjeni ukrep. Kjer gre za raznarodovanje, se zdi, da lahko obstaja šola tudi za samo enega učenca!
Vojaki so nosili najrazličnejše obleke. Tedanje slike kažejo ribiča z zavihanimi hlačami, sajastega dimnikarja, mesičanja s cilindrom na glavi, zraven pa- pristaniškega težaka. Vsi so pa imeli v rokah puško! Ker 6e je bližala velika noč, so morali skrbeti za izbrano četo, ki bo stražila božji grob in se postavijiaila ob nebu. Ti junaki so nosili čm frak, bele hlače in rjav pas s torbo. Na glavi pa so imeli širokolkfnajen klobuk z belo-rdečo kokardo in tržaško helebardo.
Klobuk pa ni bil vsem všeč. Zato se je vnel hud boj, ker je bil del gardistov za čelado, drugi pa za čako ali vojaško kapo. Po zidovih so 'čečkali z ogljem: »Hočemo čelado!« Nasprotniki pa so to 'črtali in pisali' : »Hočemo čako!«
Zmiagali so čakovci!
Po zmiagi so občinski možje razpravljali, kako naj v ostalem gardiste oblečejo. Po dolgih naporih so se odločili za toile obleko: temnordeč dolg jopič z dvema vrstama gumbov in s pokončnim ovratnikom, sive platnene hlače s širokim rdečim našivom; beli pasovi čez prsi in črnia ovratnica so dopolnjevali junaško uniformo’.
Spočetka je narodna garda štela kar 24 čet, ki jim je 'bilo treba tudi dvigniti junaškega dluha. Zato je njih posebno glasilo »La guardia naziomale« napihnjeno razglaša-
Z vedeli smo, da so v go risi ki k ra v a reki župniji začeli graditi movo pokopališče. Mrliče sio doslej morali nositi 5 km daleč k Sv. Lenartu.
Pred leti je bil Kravar pozabljena vas, sedaj pa stoji tam lepa nova cerkev, prijetno prenovljeno župnišče, ponosna šola, otroški vrtec in v kratkem bodo zgradili tudi nov in lep zvonik.
Ministrstvo za javna dela je odobrilo načrt za zgradnjo otroškega vrtca tudi v Kozci.
Ko je bil za župn.lkia zloglasni don Bolda-r.ino, smo vsi .mislili, da v Kozci posluje najbolj cvetni otroški vrtec naših dolin. Saj smo večkrat čitali, da je ta ali oni minister poslal znatne zneske za vzdrževanje vrtca, iira.i smo n. pr., da je tudi komisar za javno zdravje poslal don Boldarinu 500.000 lir za zdravstvene potrebe namišljenega vrtca. SeiLe ko je don Boldiarino zginil iz Kozce, se je zvedelo, da otroškega vrtca v tej vasi sploh nikdar ni bilo.
Ali ga je odinesel v žepu don Boldarino? Kam so izginili nakazami zneski?
PODBONESEC
Tudi našo vas je obsedla strast za motorna vo lila. Mladina ne zna in noče več hoditi peš.
Celo kolesa so zanjo postala že prepočasna in vsalk, še taiko reven pobič porabi vse prve zaslužke za nakup motorja.
Zaradi miru v hiši so starši večkrat prisiljeni prodati junico alii nekaj gozda, da kupijo nemirnemu sinu motor, čeprav vedo, da je vozilo ne le nepotrebno, ampak največkrat celo škodljivo za> hišno gospodar-
lo: »Živelo leto 1848, ki nas je naučilo nositi vojiaško uniformo in torbo za patrone. Blagoslovljen svinec, doslej v rokah redkih izvoljencev, premagal bo zlato in srebro. Narodna garda, straža domovine zunaj in znotraj —• nujno potreben je svinec!« Ka-lko so se iskrile oči, ko so se navduševali ob teh besedah!
TRŽAŠKI GARDISTI
[sivo in sinovo življenje. Sodobna mladina
I	ne more več živeti brez motorja, ne more sedeti im počivati na klopi pred hišo, ter poslušati nauke staršev in starejših ljudi. Mladima hoče divjati z največjo brzino po cestah in nič je ne straši nevarnost, da si bo prej ali slej razbila glavo. To se dogaja zlasti ob nedeljah, Iko daje famtu tudi vinska kapljica poguma.
Tako je v nedeljo, 16. septembra, 22-letni Klignoii Marko pozno zvečer dirjal iz Pod-bomesca proti Logu ter peljal na motornem vozilu 24-letnega sovaščana Silvana Čedermaca (Kalizovega) iz Scigli. Na nevarnem ovinku za vasjo je butnil v 38sletnega Pija Jerseta iz Loga ter ga z vso močjo treščil na trdo asfaltiramo cesto. Oba motorista pa je vrglo v obcestni jarek. Na pomoč so jim priskočili ljudje in so vse tri odpeljali v čedad-sko bolnico. Ubogi Pijo Jerset je ves polomljen im je malo upanja, da se bo živ vrnil v Log, medtem ko poškodbe ostalih nigo nevarne. Vozilo pa je vse polomljeno. Take koristi prinese nepotrebni motor!
Isti dan so nepričakovano prišli v Podbo-nesee z velikim avtom in zvočnikom neki Togliattijev! »tovariši« agitirat za komunistično glasilo »Unita«, nennijevci za »Avan-ti«. Škoda za porabljeni benciin! Mimoidoči so jih sicer z zanimanjem poslušali, a časnika so vsi odklonili.
Novi upravpik Slovenske Filharmonije v Ljubi -ni prof. Marjan- Lipovšek je izjavil v nekem čas -pisnem razgovoru: »Premagana je miselnost, da so domače skladbe manj vredne kakor tuje. Premagana pa je tudi pretirana zahteva o izvedbah slovenskih kompozicij, ki je kvarno vplivala na od/iv občinstva. Pravilna propaganda domače glasbe se lahko vrši samo z dobrimi deli, ki jih občinstvo vzljubi.« To velja tudi za druga področja kulturne ustvarjalnosti, zlasti za literaturo.
Tudi na brade, ki so bile prej v modi, niso pozabili. Vprašanje je bilo, naj ta moški okras ostane ali naj zgine? Pa je modro poveljstvo' izdalo ukaz: »Brada je ovira. Če sovražnik zgrabi vojaka za brado, je zgubljen in ne more več uporabljati orožja.« Torej brade proč!
Nakopičile so se pa še druge preglavice. Žene in dekleta so nosile lačnim gardistom kosilo k stražnim kolibam. Take obiske je bilo treba prepovedati. Izšlo je tudi dnevno povelje, naj gardist v službi nikdar ne rabi uuške zia streljanje vrabcev
Potem so se začeli še prepirati, kakšen naj bo povdjstvemi jezik garde, nemški ali italijanski.
Bogatini so se za denar dajali nadomeščati pri stražni službi od najetih postopačev. Zato je disciplina lezla dan na dian navzdol. Končno je od vse te pisane vojske ostalo osemdeset mož, ki so se postavljali pred mestno hišo, pred gledališčem in oh procesijah.
Lela 1851 je pa vlada odvzela narodni straži pravico varnostne službe po mestu. Sredi poletja istega leta ji je kratkoinalo pobrala vse puške.
V	zimi istega lota so zadnjega tržaškega gardista, bil je pravzaprav pijanček jr rač, našli zmrznjenega na Velikem trgii pTed občino.	.i'	■
Tako se je končala stara vojaška slava Tržačanov, Ikli pa je kljub vsemu imela v eebi 'košček romantike.
R.B. (Konec)
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
„Da bi bil vedno dober mož in očka . .
Naša tržaška slovanska radijska' postaja je ena najpomembnejših kulturnih ustanov v Trstu in si je pridobila za vzgojo naših ljudi na tukajšnjem ozemlju že izredne zasluge. Mislimo, da je prav, če izrečemo enkrat njenim upravnikom ip sodelavcem priznanje, ker so opravili in še opravljajo veliko delo. Ni malenkost skrbeti za program take postaje, posebno še v ra/menah, v katerih živimo S oven-ci tukaj in z ozirom na naše število.
»V ROJANU (HIŠICA STOJI«
Prav skrb za kvaliteten program naše radijske postaje pa nam naiekuje, da opozorimo na stvari, ki nam ne ugajajo in ki škodujejo njenemu ugledu in njeni priljubljenosti. Tokrat naj pokritiziramo le najbolj priljubljeno oddajo, to je »Glasbo po željah«. Nevzdržno je že ipostalo, da uporabljata napovedovalca vedno iste fraze, n. pr. »V Rojanu (ali na Greti, na Kontovelu ali v Tomaju) hišica stoji, v njej pa Miariea (ali Majda, Jože ali Boris) živi . . .« Enako oguljena je frana »Da bi bil vedno dober mož in očka . . .« Take želje naj zašepeta žena možu na uho, ali jih izreče pri godov nemi kosilu sredi doma-
Zadnja, 5. številka »Komunista«, ki je glasilo Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, prinaša poročilo o sestanku aktiva komunis'ov-likovnih umetnikov pri ideološko-politični komisiji CK ZKJ. Do sestanka je prišlo na pobudo osnovne organizacije Zveze komunistov v Združenju likovnih umetnikov Srbije.
ZA SPLOSNO JUGOSLOV. LIKOVNO KULTURO
Na sestanku so razpravljali »o nekaterih važnih problemih v jugoslovanski likovni umetnosti« in so v razpravi med drugim ugotovili, »da medrepubliškega sodelovanja likovnih umetnikov skoraj ni. Posamezna središča žive bolj ali manj izolirano. Celotna praksa deluje proti oblikovanju eno'.ne splošna jugoslovanske likovne kulture. Republiška združenja umetnikov imajo premalo denarja, da bi lahko zadala resneje organizirati številnejšo zamenjavo razstav in podobnih prireditev. Celo tisk in ponekod tudi državni organi delujejo v smislu izolacije posameznih likovnih središč«.
Kot primer za to so navedli srbski umetniki-ko-munisti Slovensko galerijo, ki odkupuje isamo slike slovenskih umetnikov. Proti temu bi bilo mogoče delovati — po mnenju teh umetnikov 'iz Srbije — če bi postala osrednja Zveza likovnih umetnikov Jugoslavije spet mnogo trdnejša organizacija s širšimi pravicami. Njen umetniški svet naj bi bil pristojni organ, ki bi odločal. o politiki kulturnih zvez s tujino na področju likovne umetnosti. Zveza bo začela tudi izdajati splošno jugoslovansko likovno revijo.
ODGOVOR SLOVENSKEGA UMETNIKA
Na to je odgovoril v kulturnem štirinajstdnevniku »Naši razgledi« (št. 112), ki izhaja v Ljubljani, slovenski umetnik Bogdan Pogačnik v članku »Reprezentativnost, sodobnost, jugoslovanskost«. Najprej ugotavlja, da- »so sestavljale! sedanje jugoslovanske razstave za Italijo — in to lahko postane načelno vprašanje za organiziranje podobnih razstav tudi v bodoče — ... vzeli celo državo kot enoten jugoslovanski umetnostni prostor. ,Za italijansko občinstvo bomo nastopali kot jugoslovanska umetnost . . .«.
Nato pa piše: »Samo zdravo rast v skupno korist lahko povzročajo čim tesnejši stiki med jugoslovanskimi umetniki in njihove vzajemne razstave. Seveda pa vse to inedvpmno ne more po drugi strani pomeniti načelnega zanikanja obstoja nacionalnih umetnostnih žarišč in s tem nacionalnih umetnosti v okviru jugoslovanske skupnosti . . . Nedvomno je tudi kritiko, ki je bila zapisana na sestanku aktiva VvN-^unistov-likovnih umetnikov na pobudo osnovne izacijie Združenja likovnih umetnikov Srbije, objavljena v 5. štev. revije »Komunisti«, češ da »celotna praksa deluje proti oblikovanju enotne sploš-nojugoslovanske likovne kulture«, lahko sprejemati samo v tem organizacijsko izrnenjavnem smislu in ne v smislu neke jugoslovanskosti v našem umetnostnem ustvarjanju, ki gotovo tudi na tem področju še vedno ostaja del ponekod šele zdaj svobodno raz-
čiih in prijateljev, ine pa po radiu, ker zvenijo le nekoliko preveč po domače.
»NOVA DOMOVINA« 'NI DOMOVINA
Najbolj neznosna pa je fraza tistih, ki se poslavljajo in odhajajo v Ameriko, Avstralijo ali kamor jih pač žene želja po dobrem življenju ali dogodivščinah. Neizogibno razglašajo tedaj po radiu, da odhajajo v »novo domovino«. To je zaušnica njihovi resnični domovini in največkrat dokaz, da je niso resnično ljubili. Dežela, v katero odhajajo, jim ne more biti nova domovina, ker še niso njeni državljani. Vprašanje je tud', ali bodo sploh tam ostali ali pa potovali kar naprej s trebuhom za kruhom. 'Domovine ni mogoče tako hitro zamenjati. Ne vemo, kdo si je izmislil to frazo, prav gotovo pa ne kak tenkočuten človek in dober Slovenec. Tudi kak bister človek ne, ker je skrajno neumna in nelogična. Zato bi radi, da bi nam je ne bilo treba več poslušati ,zlasti ker se večkrat ponovi v vsaki oddaji »Glasbe po željah«. Uredništvo oddaje bi veliki večini poslušalcev zelo ustreglo, če bi jo enkrat za vselej črtalo in poskrbelo, da bi postala jezik in slog oddaje malo bolj prisična in manj frazerska.
vijajočih se nacionalnih kultur. Zato tudi razumemo ocenjevanje enotne jugoslovanske umetnosti pri izbiri te razstave (namenjene ital. občinstvu, op. ur.) za nujno organizacijsko, ne pa tudi vsebinsko načelno pojmovanje.«
Gina Lollobrigida je bila povabljena na obisk v Rusijo, da bi se udeležila »Tedna italijanskega filma«, ki bo od 15. do 22. oktobra v Moskvi in Leningradu. Ne poročajo, če jo bo tudi tokrat spremljal mož, ki je — kot znano — od leta 1945 politični begunec iz Jugoslavije.
Ruski skladatelj Dimitrij Šostakovič je praznoval 25. septemibra petdesetletnico. Za to priložnost je bil odlikovan z Lepinovo nagrado.
Maritain vidi v srednjem veku tip krščanske omike, h kakršnemu se ni mogoče več vrniti, in moč no poudarja človečanski pomen krščanstva, ki je nekak neizčrpni zgodovinski kvas. To pa se zdi p. Messineu nevarno blizu racionalistični filozofiji Be-nedetta Croceja, ki je bil nasproten Cerkvi. P. Mes-
Mamidlndlatti Nolbeflovo
nmgiradlo
Člani švedske Akademije znanosti in umetnosti pridno zasedajo po štokholmskih kavarnah in stikajo glave ter obmolknejo vsakokrat, kadar pride blizu kak nepoklicani ali kadar se približa natakar. Podobni so ljudem, ki kujejo načrte o zaroti. In zares prežijo nap j e vohuni nastavljajo uho, jim s sladkim nasmeškom zastavljajo pot ter jjh vabijo na aperitiv v upanju, da jih bodo zapletli v razgovor in da se- jim bo' pri tem kaji zareklo. Toda zarote, ki jih kujejo švadski akademiki, so nedolžne, in vohuni, ki jih obkrožajo, so samo radovedni časnikarji in književniki. Gre za to, komu naj bi podelili letošnjo iNobelovo nagrado za pripovedništvo. Člani švedske akademije se počutijo v teh dneh zelo važne osebnosti in tudi so, ker res ves kulturni svet zelo radovedno čaka, komu bodo prisodili najpomembnejšo in najbo?atejšo književno nagrado na svetu. Indiskretnosti, ki jih izvabijo spretni časnikarji iz zapetih akademikov, so vedno zanimive in vsak list jih rad prinese.
Pravijo, da si člani švedske akademije še nobeno leto niso bili tako navzkriž, komu naj dajo nagrado, kot letos. Nekateri so za francoskega pisatelja Andreja Malrauxa, drugi za Camusa, tretji za Saint John Perseja. Nekateri spet menijo, da so dobili francoski, angleški in ameriški pisatelji že več kot dovolj Nobelovih nagrad in da bi jo morali zdaj dati kakemu italijanskemu ali španskemu pisatelju. Med italijanskimi pisatelji je najresnejši kandidat za Nobelovo nagrado Alberto Moravia, čigar romane prevajajo v vse svetovne jezike. V poštev pa pridejo tudi nekateri drugi. Prejšnja leta so vedno imenovali med kandidati tudi Giovanpija Papinija, ki pa je pred kratkim umrl, ne da bi dočakal to čast. Zadnji Italijan1, ki je dobil Nobelovo nagrado za književnost, je bil Luigi Pirandello leta 1934. Od lega je torej že 22 let in ravno v teh letih se je italijansko pripovedništvo zelo nazcvelo ter postalo tudi naprednejše in bolj aktualno po svoji vsebini.
Pristranska pa je švedska Akademija znanosti in umetnosti do slovanskih in orientalskih književnikov. To ima svoje politične vzroke a je delno tudi posledica naznanja teh jezikov.
sineo hkrati posredno polemizira z vsem francoskim socialnim katolicizmom.
Katoliški izobraženci zdaj z zanimanjem pričakujejo odgovora francoskih »maritaimcev«.
Maritainove ideje so našle pred zadnjo vojno mnogo odmeva tudi pri slovenskih katoliških izobražencih.
Katoliška revija proti lUaritainu
V	septembrski številki revije »Civil-ta cattolica« je jezuitski pater Messineo odločno napadel »integralni humanizem« znamenitega francoskega katoliškega filozofa Jacquesa Maritaina, zlasti »ker skušajo mnogi katoličani po njem uravnavati svoje življenje v človeški družbi«.
Ta napad je zelo zanimiv, ker velja Maritain za največjega francoskega katoliškega misleca in enega najpomembnejših predstavnikov sodobne katoliške, socialno usmerjene filozofije sploh. Zato je vzbudil napad p. Messijiea izredno pozornost v svetovni javnosti, zlasti seveda v filozofskih krogih, in to tembolj, ker so nekateri ugledni francoski jezuitski misleci gradili svojo miselno zgradbo prav na Marjtaipovih idejnih emeljih, tako n. pr. patra De Lubac in Danie’ou.
Po mnenju italijanskega, filozofa Tulila Gregorya, ki razlaga v kulturnem edniku «11 Pun.o« zanimiv polemični izpad p. Messinaa, gre pri tem za skri-.o a staro nasprotje med francoskimi in italijanskimi teologi. P. Messipeo vidi v Maritainovi filozofiji predvsem nekak »historizeim«, ki pomeni italijanskim teologom isto kot absolutni relativizem in zanikanje trascepdentnosti ter s tem tudii nadnaravne vrednosti krščanstva.
is*
^vvV-V—
RllKO DEBENJAK: MOTIV IZ PRIMORSKE
GOSPODARSTVO
MED KIPENJEM MOŠTA PAZI NA TOPLOTO!
Izkustvo nas uči, da (lobimo najbolj aromatična vina, če kipiijo pri. čim nižjli foplo-ti, to je med 12 in 15° C. V tem primeru so pa potrebne posebne kvasniice in tudi pripomočki, iki jih imajo* na razpolago samo velike kleli, ne pa naš mali vinogradnik.
Na vsak način pa bi moral imeti tudi najmanjši vinogradnik oziroma 'kletar na razpolago majhen kletarski pripomoček, to je navadni toplomer. Brez tega ne moremo namreč nadzirati kipenja mošta oziroma mladega vina.
Med kipenjem mošta mora biti v kleti primerna toplota. Ta ne sme biti ne previsoka ne prenizika. Če je toplota prenizka, se 'kipenje ustavi; mlado vino ostane sladko in zaito povzroča med letom veliko skrbi, dela in stroškov. Če pa jc toplota med kipenjem previsoka, dobimo sladko-greuklja-to vino, kateremu ne moremo več popraviti okusa.
V naših krajih sie pravilna toplota v kleti suče med 15 in 20" C. Če je toplota nižja, moramo v lepili sončnih dneh odpreti vrata, da pride zunanja toplota v klet. Če pa je zunanja toplota n i /k a in im a ni o vrhu lega še vlažno ter mrzilo vreme, tedaj moramo prižgati peč, dokler ni v kleti tako toplo, kakor smo že povedali. Klet moramo segrevati, dokler se ne neha kipenje, lo traja lahlklo tudi ves mesec ali še več. Toda toplota v kleti ne sme biti previsoka!; nikdar ne sine presegati 22° C. Previsoko toploto lahko uravnovesimo s primernim odpiranjem oken in vrat.
Zavedati se moramo, da je med kipenjem j toplota v sodu mnogo višja kot v kleti, včasih tudi za celih 10° C. Kipeče vino pa ne sme kazati nad 28" C, Ikier se pri višji toploti začne razvijati tako imenovano manitno vrenje, ki da vinu zgoraj omenjeni sladko-gTenkljati okus.
Kaj pa če se noče vino v sodu ugreti, če noče kipeti, čeprav je v kleti dovolj visoka toplota? V tem primeru moramo počakati ludli 3 ali še več dni, da zunanji vpliv toplote dvigne temperaturo v sodu, Iklar se prej ali slej gotovo zgod/i. Samo v skrajnem primeru mošt umetno segrejemo.
V ta namen vzamemo dva kotla: večjega iz poljubne snovi in manjšega iz bakra. V manjšega denemo mošt, v večjega pa vodo in manjši kotel z moštom (kotel v kotlu) in kurimo. Ko pokaže toplomer v moštvu 40 do 45" C, mlačni mošt prilijemo ostalemu v sodu ter premešamo. V vsakem primeru je dovolj, da segrejemo na 40 do 45" C samo eno desetino mošta v sodu, torej za sod od 500 litrov segrejemo 50 litrov.
Iz rečenega jasno sledi, da je toplomer v kleti nujno potreben. Prst in tkbmolec nista zanesljiva merilca toplote.
BOŠ SADIL KAJ SADNIH DREVES ?
Najbolje je, da sadna drevesca sadimo že jeseni. V tem času je v trgovini največja izbira, spomladi pa so le izbirki. V jeseni vsajeno drevesce začne spomladi takoj poganjati, ker se je že ustalilo na novem mestu. Zato bo mnogo bujneje rasti o.
Če pa hočeš saditi jeseni, to je približno
konec novembra, moraš že sedaj ne samo misliti na potrebne jame, temveč jih tudi izkopati.
BOŠ SEJAL PŠENICO?
Pobrigaj se že sedaj zia seme. Država nudi primeren prispevek za tnabavo odbranega, selekcioniranega semena žlahtnih pšenic. NOVE CENE UMETNIH GNOJIL
Za kmetijsko leto 1956/57 so bile cene umetnim gnojilom nekoliko spremenjene, in sicer:
Superfosfat, katerega potrošnja je najvišja, se je nekoliko podražil, din sicer enota fosforove kisline od 82.50 lir na 85 lir. Na ta način bi znašal povišek piri 20% super-fosfatu 50 lir pri 100 kg ali pol Ilire pni kg. Povišek na trgu pa ne ho. znašal toliko, ker so bile znižane neke druge postavice, ki tudi pomagajo tvoriti prodajno ceno.
Dušična ta gnojila pa se nelko lliiko pocenijo, in sicer: žveplenokisli amoniak (solfa-to ammonico) za 50 lir pri q, amonijev soliter (nitrato aminonico) za 225 lir, apneni soliter (nitrato di calcio) za 170 do 230 lir. RADIO TELEFON V KMETIJSTVU
Radio telefonske priprave uporabljajo predvsem v vojski, pri deloviščih na cestah in železnicah, reševalci v planinah in poseb-
V
ortni pregled
NOGOMET
•Ni se še poleglo razburjenje in razočaranje ljubiteljev jugoslovanskega nogometa po porazu z Madžarsko, ko je v nedeljo Jugoslavija vnovič klonila pred Češko (2-1) in tako izgubila lepo priliko, da vsaj delno popravi svoj ugled. Češko moštvo, sestavljeno izključilo iz mladih in nadarjenih nogometašev je popolnoma opravičilo svoj sloves. V jugoslovanski reprezentanci že več časa nekaj škriplje in Tirnaničičevi zadnji ukrepi nisi bili povsem zadovoljivi. Po številnih poskusih ni uspel sestaviti enajsterice, ki bi nadaljevala po poti tistega moštva, ki si je priborilo velik sloves tako na olimpijadah kakor na svetovnih prvenstvih. Manjka moštvo, ki bi bilo bkrati čvrsto v obrambi in učinkovito v napadu. Manjkajo predvsem taki nogometaši, ki bi namenjali »ase«, kot so: Bobek, Mitič, Čajkovski. Po tej tekmi je lestvica za mednarodni pokat naslednja:
1.	Madžarska, 2. Češka, 3. Avstrija, 4. Jugoslavija, 5. Sviea, 6. Italija.
KOLESARSTVO
Svetovno znani belgijski kolesar Stan Ockers, lanskoletni svetovni prvak, je nenadoma umrl zaradi poškodb, ki jih je dobil pri padcu na anver-skem dirkališču. Šestintridesetletni odlični kolesar se je uveljavil v vseh najpomembnejših dirkah in je bil vzgled mlajšim. S sorojakom Van Stenberge-nom je tvorij odlično dvojico, ki je uspešno nastopala na vseh dirkališčih Evrope.
Mladi Modena je presenetljivo premagal slavnega italijanskega kolesarja Coppija v kronometrski dirki za Bemocchijev pokal. Al,bani, ki se je uvrstil na četrto mesto, je postal novi italijanski prvak.
BOKS
Sved Johansson j.e v nedeljo postal jiovi evropski prvak težje kategorije. V 13. rudni je kno;k-outiral telesno krepkega, toda duševno šibkega Ca-vicchija.
SAH
V	Moskvi ge je zaključila 12. šahovska olimpia-da. Zasluženo so zmagali sovjetski velemojstri, čeprav sta tudi Jugoslavija in Argentina imeli mnogo upanja za uspeh. V finale so se uvr!sitila| naii.led1-nja moštva: SZ, Bolgarija, Švica (1. skupina); Jugo-
no policija. Tudlii kmetijstvo ga zdaj hoče izkoristiti. Prvo napravo v Evropi so uredili nai posestvu Friclsberg v Skaraborgu na Švedskem. Na posestvu ni ne delovne ne mlečne živine, pač pa redijo 350 prašičev in imajo 3 traktorje. Gospodar ima v svojem uradu raidio telefonsko napravo z oddajnikom in sprejemnikom, manjša priprava pa je na vsakem traktorju. Traktoristi kličejo gospodarja za nova navodila ali da tnu javijo morebitne poškodbe in poljubne želje, lak O' da so v stalnem stiku z gospodarjem. Kaču ni so dokazali, da je bila s to napravo storilnost mnogo povečana, kar gre v korist posestva in slklupnoatii.
POSODA IZ POLITENE Na razstavi embalaže v Parizu si lahko videl pletenke (flaškoni, damižane) iz plastične gmote »polythene«. Pletenke imajo kvadratasto obliilklo, kar zelo lajša prevoze.
V	20-tomski železniški voz ne gre več 'kot 104 navadnih pletenk po 25 litrov, skupaj torej 2.600 litrov. Na isti vagon se pa lahko naloži 936 novih pletenk po 25 litrov ali v celoti 23.400 litroiv. — Pletenka iz politene za 25 litrov tehta okoli 2.6 Ikg, torej mnogo manj kot navadna.
ALUMINIJ NAMESTO KOSITRA Kositer se je precej podražili, kor ga rabijo vedno več. Sedaj ga nameravajo nadomestiti s cenejšim aluminijem, za katerega so našli postopek, da ga kisline ne razjedajo-
slavija, ilzrael, Danska (2. skupina); Argentina, Zah. Nemčija, Anglija (3. skupina); Madžarska, Romunija, C SR (4. skupina). Zreb je odločil, da sta se že v pryern' kolu finala srečali Jugoslavija ip Argentina, najresnejša kandidata za srebrno kolajno.
V	vseh štirih srečanjih so bili hudi boji, ki so se končali neodločeno (2-2). Jugoslovanski šahisti so premagali Bolgare, ki so se ostro upirali (3-1). Značilno je, da je Argentina nepričakovano zgubila z Romunijo in da je SZ s tesnim izidom premagala Izrael. Zato je vzbudil veliko pozornost dvoboj med Sovjetsko zvezo in Madžarsko. Doslej nepremagljivi ruski velemojstri Botvinik, Smislov, Keres m Taj-manov so nepričakovano podlegli Madžarom, ki so se iz kola v kolo čedalje bolj uveljavljali in tako predstavljali največje odkritje olimpiade. Argentina, ki je po prvotnih neuspehih izgubila vse možnosti, da se častno uvrsti, se je polagoma prerinila na prva mesta, saj je premagala tudi Madžarsko (2,5:1,5). Jugoslovani so dvoboj; z Nemci odločili v svojo korist, a jim je nepričakovano spodletelo z Romunijo, saj so komaj dosegli neodločen izid, Rusija pa je z zmago nad CSR povečala naskok pred zasledovalci in se tako uvrstila na prvo mesto. Kot na prejšnjih olimpiadah so Jugoslovani tudi to pot nekaj časa resno ogrožali Ruse, a so prav m koncu odpovedali. Rusi so jih premagali z izidom 2,5:
1,5, ki pa je kljub vsemu za Jugoslovane časten poraz. V zadnjem kollu sta se za drugo mesto pomeri-
li	Jugoslavija in Madžarska. Izid je bil 2-2. Končni vrstni red je.bil naslednji: 1- SZ (31 točk); 2. Jugoslavija (26,5); 3. Madžarska (26,5); 4. Argentina (23); 5. Bolgarija (22); 6. Zah. 'Nemčija (22); 7. CSRJ (20,5); 8. Anglija (20); 9. ^Romunija (19); 10. Danska (19); 11. Švica (19); 12. Izrael (15,5). V tolažilni skupini je zmagala Avstrija.
Jugoslovani so si torej priborili srebrno kolajno, kar predstavlja lep uspeh za jugoslovanski šah. Ta uspeh je toliko bolj razveseljiv, ker je jugoslovanska ekipa nastopala močno- pomlajena. Največ zaslug imata velemojstra Ivkov in Matanovič, ki je ostal celo nepremagan., Rusi so bili v premoči, ker so lahko na vseh deskah nastopili velemojstri. Poudariti je treba tudi uspeh Madžarov, Nemcev in Bolgarov. Argentinci so s četrtim mestom dosegli neuspeh in tudi CSR ne more biti zadovoljna s 7. mestom. Lep uspeh so zabeležili tudi Angleži. Švica,. Danska in Romunija pa so pokazale, da lahko prekrižajo račune tudi velesilam. Na zadnjem' mestu so pa požrtvovalni Izraelci. Omembe vreden je u-speh mladega danskega mojstra Larsena, ki je od
11	možnih točk dosegel kar 8,5. .Zaradi tega so ga povišali v velemojstra.	TAD
LAKOTNIK SE TE NAPOTIL Z VSO PRTLJAGO OKOLI KRVAVEGA 10 BA,DA BI NAGEL LA1TO POT...
V VI •: \\ M
c t£ SE NE VARAM, SE TAMLE NEKAJ PREMIKA...KAT NEKI V "BI BILO?.., Z DALJNOGLEDOM POGLEDAM
's* SREDNJI DEL JE PO ,J?>°cf BAŠtENZ GOZDOVI IN |>NI NITI PREVEČ STRM. ŠskTODA KAKO PRIPLEZATI DO NJEGA? MM...
		
k> A,	<	L,	v
imMmmšmik
IZ GOZDA,
VISOKO V PLANINI, JE PEL3ALA ŽICA,PO KATERI SO SE SPUŠČALA DREVESNA DEBLA V DOLINO... |SE
ŽIČNICA?!! KURA,TO Sl MORAM OGLEDATI. MOGOČE BI BOM Z NJO KAT POMAGAL-..,1
SKRIT V GRMU, Sl JE LAKOTNIK O GLEDAL, KAKO, ŽIČNICA DELUJE
pw a i i \ tr ik/it-i Tvnir>r>a\ 11 ~trki
KO JE PRIDRSELA NOVA POŠILJKA, JE LAKOTNIK PRISTOPIL,,
HALE GOR BI W TTALE J! NA KRVAVI SE POTEGNIL! JI ZOBE! HOHOITJA NI SE NIHČE PRIPLE-V	{	ZAL,PA TUDI Tl STO
SVOJO VREČO NE BOS!
DOBER PAN,) f ZDRAVO! KAM MOŽJE!! r-z S PA, KAM ?
*
AA::D>
NK#"
i t
SE DO GOZDA NE PRILEZES, KAJ SELE DO VRHA. HOHOHO!
ms
st&Sfn
KAKO STE PA POTEM VI TOLE VRVICO SPRAVILI TJA GOR?
G HELIKOPTER3EM. ZDAJ SE PA KAR PO NJEJ VOZIMO .’ KO SPUSTIJO TAM GORI BRUNO,ZDRVI PO ZlCI.PRA’ \ ZEN KAVELJ PA SE VRNE l\v PLANINO,.HEJ, SPUSTI
vr
HI-Hl.PA SEM JIM UŠEL!ČE BI TIH PROSIL, BI ME GOTOVO NE PU STILI NA ŽIČNICO...NO, SEDAJ SE Ml TA KRVAVI ČEKAN NITI NE ZDI TAKO STRM! JUHOUU!!
-i PAZI!!
mmm
Met e
18
V tem hipu je nekdo potrkal. De:lly in Karel sta skočila narazen. V soho je stopil »novi sluga« Kairer. Njegov gladko obrit! obraz se je zdel kot neprodlirna krinlka; samo v očeh se je svetil blesik. Z nekam čudnim glasom je javil: »Odvetnik Rilke in še neki drugi gospod čakata v sprejemnici in želita takoj govoriti z gospodom doktorjem. Pravita, da je zadeva zelo važna.«
Karel je jezen poskočil: »Prav sedaj —< talko pozno? Ali jima niste dopovedali, da se pravkar mislim odpeljati?«
»Gospoda se nista dala odsloviti . . .« »Ne — se nisva dalal« lo je bil mogočno zveneči Rilkejev glas. Tako odločno je zadonel, da ni bilo mogoče ugovarjati. Sluga je stopil ob stran in je mimo sebe spustil oba obiskovalca; za njima je zaprl vrata.
Karel Ronald .in Deily sta opazila najprej samo odvetnika. Njegova velika postava ja zakrivala spremljevalca. Temu se je odvetnik Rilke umaknil, da je stopil v ospredje.
V polni luči je stal iz oči v oči s tistimi, ki so želeli in pripravili njegovo smrt: Fran Ronald.
Ko je ugledala pred seboj namišljenega mrtveca, je Delly kot blazna ostro zavrisnila. S Karlovega obraza je pa zginila poslednja kaplja krvi. Vse telo mu je koit ohromelo, vendar je mrzlično premišljeval, kaj naj reče. Končno sc je toliko premagal, da je šel nasproti bratrancu z desnico, stegnjeno v pozdrav.
Predrzno je še zinil: »Večjega iznenadenja hi nam pač današnji večer ne mogel prinesti. Kako sem srečen, dragi Fran, da te spet vidim zdravega in živega!«
Fran je bratranca samo pomilovalno pogledal. Besedo je povzel doktor R.ike. »Moj varovanec ima v rokah dokaze in tudi priče, ki bodo s prisego potrdile, da ste ga Vi, gospod doktor Karl Ronald in V asa zaročenka Dclly Kraner, poskušala umoriti. Samo previdnosti strežnika Karerja in bolniške sestre Erne Rike in dejstvu, da se je beg z letalom posrečil, se mora dr. Fran Ronald zahvaliti, da je ostal pri življenju. Zaradi velikega spoštovanja do Vaše rajne gospe matere in zavoljo uglednega imena, ki ga nosite skupaj z bratrancem, mi bila še vložena ovadba proti Vam in proti gospe Kraner. Zato ste pa Vi, doktor, odpuščeni iz vseh služb in odvezani od vseh polnomočij pni podjetjih Ronald. Vstop v medicinsko preizkuševališče Vam je prepovedan. Da se izognete kazenski ovadbi se morate pismeno obvezali, da boste v treh mesecih zginili v inozemstvo. V toliko Vam doktor Fran Ronald popušča.«
TEDENSKI KOLEDARČEK
7. oktobra, nedelja: Rožnovenska nedelja
8. oktobra, ponedeljek: Brigita, Simeon
9. oktobra1, torek: Janez L., Abraham
10. oktobra, sreda: Frančišek Bor. Danijela
11. oktobra, četrtek: Mater. D. M., Samo
12. oktobra, petek: Maksimilijan, Maks
13. Oktobra, sobota: Posveč. cerkva, Rosica
VALUTA — TUJ DENAR
Dne 3 .oktobra si	dobil oz. dal	za:	
ameriški dolar	627-	629	lir
avstrijski šilin-g	23,25—	24,20	lir
100 dinarjev	90—95		lir
100 francoskih frankov	147	152	lir
funt šterlipg	1000-	1650	lir
nemško marko	147-	-149	lir
pesos	17	20	lir
švicarski frank	146,50—147,50		lir
zlato	717-	-719	lir
napoteon	4850-	4950	lir
RADIO TRST A
Nedelja, 7. oktobra ob: 9.00 Kmetijska oddaja;
11.30 Vera. in naš čas; 12.00 Oddaja za najmlajše;
13.30 Glasba po željah; 17.00,Zbor Vinko Vodopivec;
20.30 Goupodi: »Faust«, opera v 4 dejanjih. Ponedeljek, 8. oktobra ob: 18.40 Saksofonist Srečko Dražil; 19.15 Radijska univerza; 21.30 Zenski kvartet Večernica; 22.00 Iz slovenske književnosti in umetnosti.
Tonek, 9 .oktob.a ob: 13.30 Glasba po željah! 19.15 Zdravniški vedež; 20.30 Slovenski oktet; 21-.00 Albert Hussop: »Angeljska- kuhinja«, igra v 3 dejanjih - igrajo člani Radijskega odra.
Sreda, 10. oktobra ob: 18.00 Škerjanc: Koncert za klavir in orkester; 18.30 Radijska mamica; 19.15 Radijska univerza; 20.30 Vokalni tercet Metuljček; 22.00 Izpovedi in liki sodobnih italijanskih pisateljev; 22.15 Sibelius: Simfonija št. 7.
Četrtek, 11. oktobra ob: 18.C0 Arnič: Koncert za Violino in orkester; 19.15 Sola i.n dom; 20.30 Poje sopranistka Ondina Otta; 21.00 Dramatizirana zgodba; 22.33 Francoske ritmične popevke.
Petek, 12. oktobra ob: 13.30 Glasba po željah;
18.30 Z začarane police; 19.15 Radijska univerza;
20.30 Moški zbor Bojan' iz Dornberga; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 21.15 Čajkovski: Labodje jezero; 22.15 Poje tenorist Dušan Pertot.
Sobota, 13. oktobra ob: 12.55 Jugoslovanski motivi; 15.15 Stravinski: Ognjeni ptič, balet; 16.15 Domači odmevi; 16.40 Koncert orkestra Carla Pacchio-rija; 19.15 Sestanek s poslušalkami; 20.30 Orkester Srečka Dražila; 21.45 Borodin Plesi iz opere Knez Igor.
bPRUŠMl/I in ODGOVORI
Vprašanje št. 296: Skoraj v vsakem tržaškem' bu-fetu in trgovinah z jestvinami dobitno gnjat »pro-sciiutto di San Daniele«. Saj ni mogoče ,da bi v Šta-
njelu na Krasu bila tako razširjena prašičereja, ki bi zalagala vse te trgovine. Kako je to?
Odgovor: Štanjel na Krasu je bil in je še znan po domači odlični gnjati, katere so v prejšnjih časih mnogo prodajali tudi v Trstu. A gnjat »San, Daniele«, katero prodajajo v Trstu in več ali manj v vseh mestih severo-vzhodpe Italije, ne izvira iz Štanjela na Krasu .temveč iz San, Daniele (Videm). Seveda prodajajo pod imenom, »San Daniele« mnogo gnjati, ki tega kraja ni nikdar videla. Tako je tudi z mnogimi drugimi predmeti, katerim se da naslov, ki je na dobrem glasu in zato zelo privlačen.
Vprašanje št. 297: V pogovoru je nekdo trdil, da se na vsem svetu použije več riža kot kruha. Ali je to res?
Odgovor: Ce bi tisti gospod trdil, da se na svetu pridela več riža kot pšenice, bi imel prav, ker zadnji podatki za ves svet (leta 1954) pravijo, da je znašal tisto leto pridelek pšenice 1.515 milijonov q, pridelek riža, pa 1.622 milijonov q. Ce od: pridelka odbijemo za seme potrebne količine, se razmerje še zboljša v korist riža, ki je glavna hrana za, prebivalce južno-vzhodne Azije. Kruh pa uživa še več ljudi na svetu, saj ga v eni ali drugi obliki uživajo povsod. Kruh pa ni vedno samo iz pšenice, temveč tudi iz drugih žit: zelo razširjen je pšenično-rženi kruh, posebno v srednji in severo-vzhodni Evropi; pšenično-rižev kruh uživajo Angleži, Amerikam;i in drugi. Sploh služijo za pripravo kruha zelo mnoga žita oziroma zrnja: pšenica, riž, rž, ječmen, oves, proso, razni sirki, koruza itd .V mnogih krajih primešajo krušnemu testu tudi krompir, in to ,ne samo v letih pomanjkanja. V osrednji Afriki služijo za izdelavo kruha tudi plodovi nekaterih dreves (krušno drevo itd).
Vprašanj« šJ. 298: Kdaj so postavili Mihca ln Jakca na tržaško mestno hišo?
Odgovor: 'Imena tistih dvsh zamorcev, ki bijeta ure na tržaškem, magistratu, so nastala v ustih slovenskega tržaškega prebivalstva. Stolp z uro so postavili po vzgledu »torre deirorologio« v Benetkah. Ura, je iz leta 1356; ob njej so postavili dva gibljiva kipa iz brona, ki sta v noši srednjeveških kovaških pomočnikov. Bron je polagoma počrnel in ljudstvo jima je zato dalo priimek »mori di piazza«. Ime »Mihec« je pa nastalo konec 14. stoletja za časa borb med Trstom im hudim cesarskim, oskrbnikom v DeVinu grofom Mihom Wichtensteinom,. Ko je bil že Mihec tu, so mu postavili ob stran še brata Jakca.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE za Tržaško ozemlju
V NEDELJO, 7. OKTOBRA, OB 16.30
V DVORANI PROSVETNEGA DOMA
NA OPČINAH Joseph Ke.sselring Arzen in stare čipke
Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 Telefon 29-477
PRISPEVKI ZA KMETOVALCE
Generalni komisariat je letos odobril določeno vsoto, iz katere bo Kmetijsko nadzorništvo nudilo kmetovalcemi prispevke za različna izboljševalma dela. V ta namen bodo dani:
1. Prispevek za izboljšanje (gradnjo, razširitev, preureditev) gospodarskih poslopij ter zemljišč (globoko oranje za saditev trt in sadnega drevja, ter urejevanje novih setvenih površin). Za, ta dela, bo prispevek znašal največ 38% vseh stroškov in bodo oblastva upoštevala važnost ter korist povih del.
Za, prispevek morajo kmetovalci vložiti prijavo na Kmetijsko nadzorništvo v Trstu, ul. Gheg-a 6/1, soba štev. 6, telefon 35156.
Do 31. oktobra moraijo vložiti prijavo kmetovalci, ki nameravajo izboljšati svoja poslopja, urediti namakalne naprave itd., do 28. februarja 1957 pa tisti, ki mislijo izboljšati zemljišča ali sadovnjake. Nadzorništvo bo v vsakem primeru sporočilo prosilcu, ali mu more nuditi prispevek, nakar bo kmetovale; šele predložil vse potrebne dokumente.
2. Prispevki do 80% kupne cene za, nabavo prvovrstnih trtnih sadik in sadnega drevja. Naročila za jesenska saditev se sprejemajo do 31 .oktobra, za spomladansko pa do 28. februarja 1957.
Ko naročiš, boš moral za, vsako trto vnaprej plačati 8 lir, za, sadno drevo pa> 00 lir.
3. Prispevki za nakup vrtnic ter čebulic tulipanov, hijacipt in narcis. Prispevki znašajo največ 30% kupne cene in ,se bodo dali kmetom, ki se večinoma foavijo s cvetličarstvom.
4. Prispevek za nakup kmetijskih strojev, in sicer v niajvišjem zneskui 25-30% kupne cene. Prošnje je treba vložiti do 30. novembra.
5. Prispevek za nakup sodobnih panjev in meli-tozija (za zimsko krmljenje čebel) v najvišjem znesku 30% kupne cene. Naročila se sprejemajo do vključno 31. decembra.
Nadzorništvo bo obenem, nagradilo kmetovalce, ki so zredili odbrane teličke. Nagrada znaša, največ 10.000 lir. Prošnje se sprejemajo do 31. oktobra.
PLANINSKA KNJIŽNA RAZSTAVA
V	soboto bodo v Trentu odprli razstavo planinskih revij in knjig. To je prva, mednarodna knjižna razstava te vrste. Sodeluje enajst držav, med njimi tudi Vzhodna Nemčija. Skoda, da ni zastopana tudi Slovenija ki ima zelo bogato književnost te vrste.
TOVARNA
Ptincic
KRMIN - CORMONS
Izdeluje vsakovrstno pohištvo, spalnice, jedilnice, kuhinje i t d. Izvrši vsako delo po naročilu. Prodaja po tovarniških cenah, jamči za Bolidno delo.
S stisnjenimi zobmi je Karel poslušal odvetnikove besede. Gulil je, da mu bratranec izlklazuje milost in da se ne bo p oslu žil pravice, kakor se je še pred nekaj minutami bal. Zato je nemo prikimal, ko ga je odvetnik vprašal, ali sprejema pogoje. Frana si ni nitii upal pogledati. Prav po tihem je komaj spregovoril: »Zahvaljujem se ti, Fran.«
Še en žairek mu je ostal, imel je še Delly. Staila je ob njegovi strani. Brž se je znašla, ko je doumela, da Fran ne namerava nikogar tirati pred sodnijo. Zavedla se je, da mora računati s tem, da Fran živi. To dejstvo je hotela izrabiti in je v hipu to, tudi trdno sklenila. Pred nekaj minutami ji je Karel še zatrjeval, da je nocojšnji večer še posebno lepa. Zavedala se je tudi, kakšen vpliv je njena lepota vedno imela na Frana. Zatorej je kar brž z lahnimi koraki in mikavno hoje pristopila |k, možu, katerega je bila trdno odločena, si osvojiti.
Sijajna črna večerna obleka je odkrivala blesteča ramena in vitko telo. Trojna vrsta biserov se je nizala na njenem labodjem vratu.
Z žarečimi očmi iin vabečimi ustni je sedaj stala Delly pred nji,m. »Fran .. . hočeš tudi meni odpustiti«, je prosila z glasom, kot da se ji trese od kesanja. —, »Grešila sem — res je! Toda zdaj ko te vidim spet zdravega pred sabo, vem prav trdlno, da te nisem ni-kloli nehala -ljubiti . . . in da . . .«
Obupen krik se je izvil iz Karlovih ust: »To ni res, Del!y! — Ti lažeš!«
Ona pa sc ni niti! obrnila. Priliznjeno je spet poudarila: »Res je, dragi Fran, le ineni verjemi!« in je stopila, tesno k njemu.
Toda Fran se je brž obrnil in je brez pozdrava odšel iz sobe. Odvetnik mu je sledil. Fran je spet prosto zadihal, ko je prišel v hotel, kjer ga je pričakovala Erna.
»Hvala Bogu, da t,e končno imam«, jo je pozdravil in jo ljubeče poljubil.
Oči so se mu svetile od veselja, ko je svečano izrekel: »Mož v senci je stopil zopet na svetlo! Jutri bo stal v tovarnah zopet na svojem vodilnem mestu, a ne več sam, tudi ti boš za vedno pri meni!«	K	0	N	E	C