■ 1 ».m i' ^liwimiiiwwiiiiiii:' " . ' - ■ - - . -GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily in the Unjted States :- IrneJ every Jay except Son jays and Lefal Holidays. -:-] < SO,OOO Readers > | TELEFON: 4C87 CORTI*ANDT. NO. 235. — STEV. 235. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Poet Office at Mew York, N. 7., under the Act of Congress of March 3t 1879. TELEFON: 2876 CORTLANDT. NEW YORK, SATURDAY, OCTOBER 6, 1917 — SOBOTA, 6. OKTOBRA, 1917. VOLUME XXV. — LETNIK XXV. Roparska križarka. -ooo- | Nemška špionaža, -- j Nemčija je porabila velikanske ROPARSKE KRIŽARKE SO SE POJAVILE V JUŽ->v0" da * knpila separaten mi; NEM PACIFIKU. - I^STNIK UJETE JADRNICE 5 FranC°sk°br^ja^MW °bjaV1 JE UŠEL IN POPISUJE DELOVANJE ROPARSKIH ___ KRIŽAR K. — SEADLER JE BILA PREJ AMERI-! Washington, 1>. < .. »iriobra. ŠKA JADRNICA. — PREDELALI SO JO V CUXHA ^ l-iwiuew objave H »»-kim VEN IN JI PREMENILI IME. J/ i"1 iw*»J» n^ki pomnik _^^__i f?rof licrnstorfi kolovodja nem- ooo— | škili ajrentov. ki so v Aiueriki in Washington, 1>. ('., 5. oktobra. — V nekem poročilu j na Francoskem delovali za *?pa-i/ Tutnila* Hhmoa otoeje. se omenjajo operaeije nemških jatn* ud r s Francos*-o. v prvi vi ,ti roparskih križark. Iz tejsa poročila je razvidno, da je prišel v Tutnila v odprtem čolnu Ilador Smith, poveljnik pogrešane ameriške jadrniee **8. Slade". Smith pripoveduje, kako je križnika "Seeadler". potem ko je potopila tri ameriške jadrnic«'. nasedla na Mopeha otokih. STavv Department je podal sledečo izjavo: — Poveljnik ameriške jadrnice C. Slade je prišel v odprtem e^lnu s tremi možmi z Mopeha otokov, katere so s e posluževal Kolo paš.', ki je j sedaj /a prt v Pare l I s. izpovedi ura hiika nemške banke llngo Schinidta. ki je bil n<*1 prisego zaslišan kot priča, je razvidno, da je nemška vlada dala svojemu i>oslaiiiku ne v r jet m- ržavn; ^raini j ravdnik kth >to jardov od ce*te pod kopa-| M,.rton E L,.wis Iuldaljuje pre-iweeuu na katerem >ta pokoj.ana\UkHY(, „ delovanju Rolo paš*-, ki njen brat m o,,-, i>ekletee je bilo! . nahaja v je.,: v parizu pod ob_ ranjeno m »lozirano. Ili;a i«- ori za- -i - -- - - - ..j . . p -1' lozoo spijonaze. Državni prav.l- vesti in /e!o slaoa. i • *,-- . . ^ , f • . n„ , . lint j«' Ziislišal vet- oseb. ki so oile Leza.a je pod Idndom oanj soj^ bLvai|ja v bdi naloženi ^ dm-i hlo,b m v«.jrfki . njilu v ,jotiki ojvols.-me S4» kazale, da je zločinec t - „ ; i. . - , . , - - , i , • Dosedanja preiskava i«* /.«• «to- hotel zanetiti hlode N jen obraz , , , -• , .... . . . jmala sledeee: jejuj zatekel iu ei 11. njeni lasj. pal jen i. «role roke in nojr. -OOO- 1. Ravnatelj Nemške banke, m'" . j llii^o Siduni.lt je poj prisego iz Desle opisalo nekeo-a ttsluž- • i • --r , ' , .. . I javil, da.mu je naročila ees. beiua premoffove družbe. Ko ie> , , , , - U. r , ., " • I nemška vlada, tla naj plaea senf zahteval, da pnde k nj-mu.L»r.: coo:nn ... t>„i„ ... je izs-inil. ••iiel strojne puške, navadne puške, bombe in provijantn "i dva uiesiH*a. rastnika so spremljali še trije drugi častniki in dva moža. 5. septembra je franeoska jadrnica ^Luteee*', ki je odpluia i/. Ta kit i na Družinskih otokih prišla v Mopeha ter jo je zaplenila ostala posadka 4osatlka se takoj vkreala na jadrnieo in otrebujejo hrane in vode. — "SiM adlrr" je prebil letošnjo zimo angleško blokado s poveljem, da ostane na morju toliko časa, da bo potopljen ali vjet. ali pa do konca vojne. Potopil je osem ladij na Atlantiku, prodno je odplul \ Pacifik. Ta misterjozna križarka je bila prej ameriška jadr-»iiea "Pass of Balmaha". katero je vjela neka nemška roparska križarka *«*r j<» odpeljala s seboj v f'uxhaven v avgustu 1915. Tam so jo predelali v križarko in ji premenili ime v "Secadler". Križarko so oborožili z dvema 105 milimetrskimi pu-j^J lak namen. Schmidt pa j.- ptnl pri^-fjo iz povedal, da s*1 mora vsaka svola. ki je omenjena v kaki sJu/.heni brzojavki med nemškim p^lani k<»*n in nemško vlado, pomnožiti s 1000, kar je potem prava svota. 20 tisoč aeroplanov. Washington, D. ('., 5. oktobra. 20 tiW- aeroplanov za ameriška armada uo Franeitskeni. za katere je kongres ^lovolil miljonov »kila rje v. |o> sP daj v le!u. kakor je sinoči objavil vojni tajnik Baker. Tudi motorje pridno delajo. — '"Ko bo narodna armada šla v boj", j.- r.-;<< l vojni tajnik, ' bo. ents4'h< .Rank; je v eeli seriji brezžičnih ! brzojavk potrdila Bern-storffovo i naroeilo kot ilaro«-ilo n»*mške vlade. — 4. Adolf Pa vended t, ki je bil nemški itodanik in intimni Ilern-storffov 'prijatelj, je za Rolo |>a-šo priredil pojedino, pri kateri je ie sešel s podpredsednikom City banke. St. II. Voohrs-om, da jt KERENSKI JE STV0RIL KOALICIJSKO MINISTRSTVO. — KADETE ZASTOPAJO V NOVEM KABI NETTJ TRIJE ČLANI. — POGAJANJA Z MINISTR SKIM PREDSEDNIKOM. — DOPISNIK ''UNITED PRESS" PRAVI, DA PRETI RUSUI DRŽAVLJAN SKA VOJNA. — VOJNO STANJE V TURKESTANU. -ooo- Trijc Amcrikanci odlikovani. Pari*, Praneija. 5. frktolua. — Krajieoska vojna obbist. je odlikovala tri ameriške vojake, ki oskr-Tn se spomnimo na Lansiugovo1 huje jo transport ranjencev. Odli-objavo z ;ine 21. septembra: V tej kovani so bili z vojnim krfžeem. bzojavki Bernstorlf: ^ iz New Yorka, dmgi iz ^h'boIo priliko/ ^idotviti ban - -m., ka-j Madrid, španska, 5. ^tobra. — j rf-zu so bneojavili J. P. Morami t era V am je poznana, ki pa mor« Vojno sodi^V je obhodilo pet čJa-'v Yorkn. da jc zveza z Rolo prepre-.ti vojno." [nov odbora, ki je vo,lil zadnjo L^ velike važnosti "sa ' J otem takem ni bila svota, s ka-'stavko na Španskem, v dosmrtno] u lianet. nra^lnik pariške tero je Bernstorff vplival na kon- samotno ječo. jrivs "»0 tisoč, temveč 50 miljonov Dva dru«?a sta bila obsojena na osemletno ječo, dva t>a sta d«»bila lolarjev. l'odol»nili bizojavk je L*n*iin£ objavil n>," ia Stdimidi pravi. seb in »strni v Ameriki, j 7. Bolo paša je agitiral mec' Boji 2 Busi. j ameriškimi Nemci, tla bi zbiral [ Pctroiprad, Rablja, 5. oktobra. — , fond, s katerim bi se podkupi < Na mimuEikem bojišču, v okraju francosko časopisje, da bi razšir šeletina, južno od Radauea, je so-j^jo mirovno agitacijo, vražnik napadal v gostih vrstah, 8. Obvestil je nemške uradnike vedno pa jc bil prepoden z artilc- v Ameriki, da je bila Nemčija 1. rijrfkkn ognjeni. Včeraj je sovraž-1 l>ri volji, pogajati se s Fran-nik pod ure obstreljeval naše po- co^ko za separaten mir. ki bi st stojankep ri vasi Mackemeni, se-1 dosege! na ta način, da bi Franeo- j janko, katero smo obdržali navzli. _____ hudemu sovražnišketnu pretinapa- j verno od izliva reke Butu. Nato Iska pre pulila Nemčiji nekaj svo- 'je bolgarska pehota napadla na-lji^ kolonij. Nemčija pa bi v po kalili ill 1<>. strojnimi lUlškamL Posaclka jt1 Štela l>4 mož i Na Krasu so bili vsi napadi od-J še prednje zakoipe, in jih je nekaj j Vračilo dala del Alzacije in L»ota- l»«d poveljstvom grofa rkm-r-ja. j »a vzela, v protinapadu smo si jih iringije ter Ko je *'Seeadler" 22. deeeinhra lanskega leta odplul! v J0 odJ.e.1 ^opet osvojili. j vse okupirano francosko ozemlje. ' . . ]. ... . aeroplanov i£» ob »liaslcdillK. Dalmai-iji. Presenečeni sovražnik j verno od Mo.sula, z naskokom zav- Prvikrat se je slišalo «» "Sct-adlorjll". ko je proti jje nameril hud ogenj ki pa ni bil zeli mesto Nereman. 16 milj jogo dobro merjen. V vee slučajih so naši letalci z i vidnim u»t>ehoiu u«-ikeu mart a prišla v Rio di Jaue«*ro francoska jadruiea r'ainhroiiiu*kat<*ro j«» vstavil 4'S umi z raznih ladij, katere je,. . ,. . . .. . . ... . . - . I colli*, ki sf> lezah v pnstamseu. t..pil. 1 ♦*i- .)«' reklo, da je grof l kner |>otopil enajst; Av>4rija. 5. r rtobra. — lii |»a Vim" trgovskih la«lij. i l^ld s<> v f(>ro|{ z ]j.„tim napadom Ko enkrat ••r'amhroimo" prinesla prvo porodilo o zavzeli nekaj zakopov na zapad le j ro^iarski križarki. s<* je pozneje o njej še pogostokrat | ntvn so zastopani tudi kadeti, to s> ustavni demoki-ati in sicer s tremi člani: Kiskinovom. uovalovom in Smirnovom. Sprva so vsi mislili, da bo prišlo do spora med ministrskim predsednikom Kerenskim in demokratičnim kongresom. toda zdaj se čtije, da s«' je rtizmerje preeej zbolj-sa lo. rlani Klavnega odbora so bili }iri ministrskent predsedniku in so izjavili. rav- i,ava S,ečiti triumfa proletarjata ' Petrograd, o. oktobra. —--- za«' »n Boji v Flandriji. padn so imeli velike izpnibe. , ... . .... , ... - l Vrh OabrVIa pa je š«- ve teo v \nzadnje se je pa slišalo o njej. ko je nek ameriški, naiih rokah I »a mik. ki je prihajal iz Južne Amerike, poročal, da jt išel neki nemški roparski križarki. katere popis je po pol loma odgovarja! 4*8eeadlerjuf\ -ooo- zaileli torpetine Poincare v bombardiranem mestu. Parix, tVaiioija, 5. oktoln-a. — Pretlsednik Poincare jc včeraj obiskal flružine mnofroštcvilnih žrtev nemškega zračnejja napaila na! Bar-le-I>ue. Ker so nemški letalci ze večkrat napadli to mesto, so tu Hi Franeozi v povračilo bombardirali nekatera nemika mesta. Iz urada živilskega administ. ! Angleški glavni stan v Flandriji. o. oktobra. — Danes zjutraj je si-! j a', o salnce skozi jesensko meglo j na zmajyo^'ite anjrleške čete v no-jvih postojankah, katere so zavzele v hudih včerajšnjih bojih. Noč ni prinesla v situaciji liikake iz-premembe in Angleži so utrjevali postojanke, ki so bile saKi najvažnejše pridobitve sedanj« vojne. — Kar zadene infanterijr?ke boje, je meznega, naj jo prištedi potom nadomešeenja in varčevanja, postane uspešna skupnost, kadar se jo pomnoži z!hi,a noi:' primeroma mirna. milijoni Ves problem je lahko rešiti, ec bo ameriški na-j Vražnik pa je na celo bojiaee , ** .. . 1 . .. . . j. .-.i , . i nameril hud artnerij^ki ogenj m rod zavzival manj živil, katera je radi njih koueentrua- v?eraj ^ zl,iral skozi ves dan čeke ?ie hranilne vrednosti lahko ]>oslati v Evropo, in drugih Un jih pošiljal h rotinapadu ma iz-živil. katerih je v izobiliei. itmbljene postojanke. To so bili po- živila, s katerimi je treba varčevati, so pseniea. £0- *kusi. ki so mejili na obup. Napa vedina, svinjina, mlečni izdelki in sladkor. dajočetc nemške je vedno V obilni meri pa se lahko zavživa ribe perutnino, sad Živilska administracija si je za zadnji teden v okto !»—it prihranila nalogo, ie z živili. iferbert Hoovi*r. živilski administrator Združenih .!i/av. je formalno objavil, da Im> (topisail vsak državljan, iia sodeluje pri izvojevanju te svetovne vojne za demrh-kraeijo. \ osebni izjavi in j»ozivu razpravlja problemu in njega rešitvi. Uard", ki bi morala viseti v vsaki kuhinji. Od uspeha te kampanje bo v veliki meri odvisen izid sedanje velikanske vojne in bo uspešna kampanja tudi dokazala življensko moe naše politične filozofije in moč Hoover »j naše sedanje vladne oblike. Živilska administracija veruje v uspeh kampanje in 1'speli vojne Ih» v veliki meri odvisen od uspeha ozna-'sicer radi osobja organizacije, ki bo vodilo cclo kampa-'< ue kampanje. njo. V bistvu je isto osobje, ki je tako uspešno izvedlo za- sprejela artilerija in strojne puake in bile so uničene, predno so se mogle približati angleškim vrstam. ■retrograa, o. oktobra. - V Tiirkestanu se i,- začelo adnj, tedon »yvol„r-ij„,u,n,n banjo. Vlada jP profflasi-'' »ad Turkostaumi) vojn,, stanje. Zadnja porodila naznanjajo', ,'l„ So s,- razinrn- ,„„,! izpromenile m zboljialc. 1 J . Helsingfors, r, 'oktobra. _ Državljansko s, rank.- in ffl^f^n1 "'"''j" ,"'i Zadl,'ih -'»val, za ,i " ski deželni zbor veliko večino ,t„ okt,,h,';l: - Vlada jo ooj-rik. — Skoro dva milijona žensk se je z^iobljubilo, da hrano m na.š<» zaveznike in naše lastne d njo kampanjo za Rdeči Križ. __ Clan tozadevnega eksekutivnega komiteja je Frede-1 vojme, bo včerajšnja bitka : lek Walcott, ki je imel v kampanji za Rdeči Križ enega, n^ovanf n*^'*1 *rinm1 nih bojev. Posebno hudo sovražno »rfile- in strojnimi puškami odbite pred-f rijsko streljanje je bilo opolnoči:____. severno od Menina v bližini Pol-derhoeka. Ka tem mestu fronte je »vražnik popoldne vprizori pet protinapadov. toda vsak je bil odbit z velikimi izgnbami. Malo višje v bližini Reutela so Vetrn-i imeli nekoliko uspeh«. Včerajšnja angleška zmaga jc j največja v sedanji vojni. Kadar se bo pisala zgodovina sedsmje Rojaki naročajte m na "Glas Naroda-, naj reč JI atorenakl dnevnik ▼ Zdr. «r«ivtk triumf trilet- Pošiljateljem denaqa. ■ ■ ■ i • w ^ Kakor ie znano, ne sprejemamo več denarja za I§i planila ▼ Avstriji, Ogrski in Nemčiji. Lahko pa vedno še izposlujemo izplačila vojnim ujel« nlkom in drugim ▼ Rusiji, Italijrin Franciji, kakor tudi onim ljudem na Primorskem, kateri, bivajo ▼ krajik, ki si zasedeni po laiki armadi. H Kadar po&ljete denar, priloiite tudi 'dopisnico aH pfc no vojnega njetnika, ker nam s tem pomagate sestavin ravihd nMlev« msssm "QLA5 NARODA* •i' pr'^'i^wi fej tb# BLOT K VIO PUBLISHING COMPiVI (a e*r»ar-naa.> rVANK SAUa I'flilwr LOC18 BKSNKDIK. tUom of Bu«tu«M m Cortludt Hutm tte eorpoaatUo aa&d »ddrvmea of above officers; (, Borougb of lianhateaa. New York City, N. I. ta Caaado > > • ■ ** m mm ----fS.B0 ____2.00 a««^ at X.0Q Za celo leto aa mesto New York 18.00 7m nnl leta ca mesto New York. „ 3.00 Za Četrt leta sa mesto New York Za Inozemstvo ca celo leto ...... 1.60 A00 "GLAS NilODl" 1 aha ja aaak d [an lrvzemM oeilelj In praaalkuw. **G L A 8 NARODA" ("VfliM of tlie Peopl«") CflMfei ITWT daj except Sundays and Holiday«, Subscription yearly $3 80. AJrcrttacewt a« ifftwl. Dopisi brc« podptaa In osebnosti me ne priobčajejo. Dmr naj m blagovoli poilljatl po — Money Oriee, ko so podajale roke, oči jim bile solzne. l\a vse ni nič pomagalo. Prišel j«' čas in »prevodnik jo vpraišai, ako -smo vsi v vlaku. Ko mu je naš kaprol rekel, da smo vm. že /"brani, smo se zopet odpeljali dalje proti Cumberlandu, M d., kjer smo zopet stali toliko časa, da smo napojili konja, ki je že opehat zaradi težkega tovora. Kilo nas je okoli 400 in samo 11 Slovencev. Vodili smo se prav prijetno in postregli so nam do -ooo- Miroviii načrt, kot gn orisal jjrof (Vrnili, avstro-odrski minister za zunanje zadeve, je — neumesten radi ^manjkanja «'ii<1 bistvene določbe, vsled katere bi se nio-•r^o voditi razpravo na podlagi tega načrta. Načrt nainivč ne vsebuje določb za jamstva, ki jih -'.aiitevajo Amerika in njeni zavezniki kot prvi korak pred prieetkom resničnih mirovnih pogajanj. Celi svet bo sprejel z veseljem predlog, ki ga zagovarja grof Černin in ki vsebuje razo rožen je narodov. On pravi: — Da si* vrne k o) »orožen ju kot je obstajalo leta 1914, bi predstavljalo to v resnici veliko zmanjšanje oboroževanja. vendar pa nima nikakega smisla, če se ne gre k nadaljiiemu in dejanskemu razoroženju. Vsled tega "je I'm »I m »hm razoroženje edini izhod iz te težkoče. jio naboglenili in ubogih — in ki stoji sedaj omaja-•m. a ne še poražena — sovražnica štirih petin sveta Odprava oboroževanja, kot jo je naglasil grof ČVr-iiin, prija domišljiji človeka. Obljublja namreč — milenij, o katerem je sanjal svet in za katerega je molil. Sovražnik štirih petin sveta pa stoji še vedno omajan. a —— ne poražen. Prosti narodi ne morejo misliti na to. da bi odložili svoje orožje, ne da bi preje porazili sovražnika. Ta sovražnik pa ni. kot je rekel predsednik Wilson, nemški narod, temveč — "brezobzirni mojster nemškega naroda**. Prehod sile v roke nemškega naroda samega je edino jniAMtvo miru, katero moremo mi in naši zavezniki spreleti. To je minimum našega visokega sklepa, katerega ne moremo še nadalje zmanjšati. To je pričetek, brez katerega je rešitev tega nesreč neira sveta mnogoea. (The Evening Mail.) •-■-oooo- Narodni dohodki. Camp Lee, Petersburg, Va. Ker -mislim, da tudi drnge rojake zanima ameriško vojaško življenje, ker kaj takega še ni bilo v zgodovini ameriške republike, naše nove domovine, za katero smo pripravljeni žrtvovati na še mlado življenje, hočem neko liko opisati naše življenje. Veliko število prijateljev me sprašuje pismeno, kako je tukaj zato sem se namenil, da potom našega cenjenega limita ' Glas Naroda" odgovorim vsem nekatere poglavitne stvari, ki se tičejo tega glasovitega vežbališča, ki je največje v Združenih državah. Znamenito je tudi zaradi tega ker je ravno na tem prostoru divjate bitka pred 51 leti med Severom in Jugom. Pri raznih. delih, kot pri kopanju vodovodnih naprav, so našli razne predmete, kot vsakovrstno orožje in /mike. akorav-no zarjavelo, so vse dobro shranili in nekam odposliali. t amp 1/ee je oddaljena 4 milje od mesta Pe.tersburga (35,000 prebivalcev), ki dobro napreduje, ker vse. potrebščine dobivajo iz tega mesta. Peanut-polje bo vse bro. Kosilo je bilo prav dobro.! pohojeuo pri vajah, pač pa ni to- Vsakdu pa je imel tudi s s^boj nekaj zdravil, s katerimi si je večkrat naimazal okoli ust. Samo prehitro nam jih je zmanjkalo. V Petei-sburg smo prišli 24. sep-tembiu o pol treh popoldne. Takoj so nas peljali vsakega k svoji kouupajiiji ter smo šii takoj na delo. Zdaj že dobro niaršLramc, samo škoda, da nimamo še uniforme. Izgleda, kot bi hodili kosci. Dežela je suha, ali vode je do- biika- na vežbališkem ozemJju. Svet je raven kot v državi solnč-nili roz in vežbališee obsega 8000 a k rov. poraščeno povečini z pofc-dont, katerega zdaj čistijo Do sedaj jc zgrajenih 1500 dvenad-stropnih hiš. v katerih bo koncem tedna prebivalo 50,000 vojakov narodne armade. To delo samo je stalo 7 mi)jonov dolarjev in /graditelj je nadinženir major E. K Coe, ki je enana osdba v vojaških volj in tudi okusna je. Kdor bo krogih. VežbalLšče za artilerijo še Sedanja ameriška vlada mora spraviti skupaj svo-i e. vspričo katerih |K>stanejo malenkostni strožkL, katere smo imedi v prejšnjih vojnah. V spričo tega nas )M»mirja dejstvo o velikanskem napredovanju naših narodnih virov. vsled katerih bo vla-dn v stanu plačati svoj račun. K« se je vlada borila s svojimi finančnimi problemi leta 1812, so znašali redni državni dohodki $9,800,000. — Ti dohodki pa so bili leta 1912 približno $691,800,000 ali 1232 odstotkov več kot so znašali leta 1812. V Združenih državah je danes štiri na jat krat toliko ljudi, ki bodo vzeli na svoje rame breme te vojne kot jili je bilo leta 1812. Istotako se je tudi povečalo bogastvo, ki odpade na posameznika v Združenih državah ter znaša danes — .<•2211.00. — Stoletje nazaj je znašalo to per capita bogastvo 1200.00. Vsled tega se ni treba nikomur bati, da bi Združene driare pt mogle plačati svoje g »i računa za to IHSHI&KIX illmMro'ii'' IjHFHirwTM sem prišel, jo bo z vesoljem vži-val, kot jo sedaj mi. Pozdrav vsem čitateljem "(ila-5 Naroda". Slovenski vojak Prank Zalar, Co. 28, 7th Depot Battalion,' Camp Lee, Petersburg, Va. Salt Lake City, Utah. Rojakom in znancem naznanjam žalostno vest o smrti našega rojaka Louis Prijatelja, podo-niače Krajčeka, doma. iz vasi Mali Videm ,pri Dobrepoljah Pokojnik je bil že sedaj dmgič v Ameriki, star .'54 let, neoženjen in tudi mi ni znano, ako ima kake sorodnike v tej deželi; ali toliko vem, da ima v stari domovini mater, štiri sestre in brata, kateri je posvečer v niašnika. Pokojni Louis ni spadal v nobeno društvo in tudi si ni priiuauil denarja. Zato smo s-"* morali obrniti do dobrosrčnih prijateljev, da smo nabrali za njegov pogreb ter ga tudi spremili in pokopali 25. septembra na ka toliško pokopališče v Salt City. j men a darovalcev: Po $20: Frank l»vcc in Frank Persin. Po $5: Louis Petrie, Adam Skerd, Geo. Pintar, John Žužek, John Stare, Joe Buh, in John Eltz. Po $4: Geo. Prijamovie in ne-rraenovian. $3: John Cvar. $2: Neimenovan. Po $1: Peter Shultz. Tinček, Andy Rigler, John Devieh in Jernej Motol*. X>ne 20. septenLbra se je pokojni Louis podal s svojim prijateljem v bližnjo slovensko naselbino Tooele City, 35 milj od Salt Lake City, na obisk k svojim prijateljem in ob povratku nazaj sta šla nazaj na avtomobil s sedmimi drugimi sopotniki, laneli so samo še 13 milj do Salt Lake City, ko je ob 8. uri zvečer voznik vozil brzo in brez iuei ter !zavozil v jarek. kjer teee mali potok in se avtomobil prevrnil ter zahteval smrt Liouis Prijatelju in njegovemu sopotniku, ki je bil rojen v tej deželi; trem drugim sopotnikom je polomilo roke in noge; zdrava sta odnesla svoje ude naš rojak Frank lirbiha in voznik Ameri-»ee. i To je zopet dokaz, kako korist ua no naša slovenska podporna društva. Zatorej, rojaki, stopajte in podpirajte naša glovenofas* podporna društva, da ne bodete prepozni in da va« ne bodo vaši sorodniki, prijatelji in znanci prezirali, ko boate že imeli vaše oči za vedno aapite. S poadravom dp vseh nap red dih Slovencev in Slovenk Frank Blatnik. ni lzeiščeno, toda delo gre hitro od rok; od eampe in Petersburga bo toliko oddaljeno, da ne bodo ob času strelskih vaj šipe pojni-kale. Vežbališče ima široke, suhe ceste, električno napravo, modenni vodovod in drage udobnosti, ka kor so poslopja Young Men's Christian Association, kjer je vsakovrstna zabava In prostori za pisanje pisem svojcem. Veliko gledališče s premakljivimi slikami (moving pictures) bo izgotov-Ijeno še ta teden in tudi plesne dvorane ne manjka. Zgrajena je tudi nova proga Pennsylvania železnice sem v camp za vojaške transporte in obiskovalce. Vežbališče Camp Lee je zelo veliko in postavljeno, v obliki konjske podkve. . \'sak s'ovenski vojak bi se moral naročati na slovenske časnike, kakor ' Glas Naroda''. Mislim, da je nas več sto Slovencev tukaj, samo eden za drugega ne vemo. Oglasite se v "Glasu Narcda*', ali 1-ike pa nas pridite obiskat Rojaki iz Moon liuji, Imperial, Cliff Mine, Allegheny, Sliarpsburs: in Brech-vflle smo pri kounpanijaJi L, H, K. II in G 311). infanterijski polk. Predvsem (pogrešamo ječuneno\ -ea in železne vode, dobi se pa dosti v (tukajšnjih kantinah tako-•zvani ' half beer" ali * two percent"; loda s tem nismo zadovoljni, ker prihajamo iz grešne Pennsylvanije. Tukaj se tiskata tudi dva časnika edinole za eanipo. Iizhajata enkrat na teden na 20 straneh, in sicer »ta to "The Camp Lee Review" iii "The Bayonet Ako uredništvo želi, mu pošljem nekaj ?zdaj in skupno sliko slovenskih vojakov, kolikor je nas zdaj tukaj. (Prosimo, nas bo jako veselilo. Op. uredn.) Učenje angleškega in posebno francoskega jezika pričnejo še ta teden v dvorani Youug Men's Christian Association. Iz zanesljivega vira sem izvedel, da bo sa mo en jezik v cantpi v medsebojnih govorih dovoljen, namreč angleški ; dovoljeno bo pa citati kateremsibodi jeziku. Samoumevno je, da se najdejo tukaj narodi celega sveta in tudi vročekrvnih Italjanov ne manjka. Pri igranju pokerja v kompaniji B so prišli uavskriž in posledica je bda splo šen pretep, v katerem je eden Ita ljan drugega z . nožem v prsa za-bodeL Smrtno ranjenega so takoj pripeljali v bolnišnico: Celo vež bal niče je bila razburjeno. Širila «e je govorica, da je bil Italjaa od vojnega sodišča obsojen aia 10 let joče. Izvedeti nisem mogel, koliko je resniee na tem. Prvi teden našega bivanja so 'bili zelo popustljivi, toda zdaj se moramo držati strogo po postavah. Za vsak mali prestopek iz ffubi vojak celo mesečno plačo. jev emo imeli p 1-ee, Petersburg, Va. Chicago, 111. Dne 30. septembra je bil v Chi-cagi prvi javni sho*l za Slov. Rep. Združenje. V deleži io se ira j mnogo obeiufftva. Nastopilo je več .govornikov, med njimi Frank Kerže in Etbin Kristan. V finih govorih so orisali tužno majko Slavo, stoletja stisk-*inr» pod krono kraljev in cesarjev. K temu naj omenim, da je naša domovina krivično v verigah in si sirota ne more pomagati. Vodnika, ki je branil Slovenijo v času Napoleona, ni več. Ni med nami več Prešerna, ki si s >vojo odvetniško sJužbo ni niti toliko prislužil, da bi se bil mogel preži vit i. pa j je navalie temu pisal najlepše slovenske pesmi, zlasti pa nesmrtne sonete. Trla ga je tudi tuga wad žalostno usodo domovine. Ni Gregorčiča. ki je pel: "Vstaui, borr.i narod moj'" Ni Jenka, ki je v bridkosti svoje duše zap;sal žalostne besede: "Bridka žalost me prekine, ko se spomnim domovine." Ni jih več onih. ki so budili nami. Sduo pa mi v Ameriki ki moremo kaj storiti za -našo oeetnja-vo. C'as prerojenja Jiaše dc-movine je pred nauni. Slovenija nam kliče za pomoč. To je klic za one. ki bodo še kdaj šli \ domovino, pa tudi za one, ki nameravajo ostati tostran oceana. Zatirani narod, ki si sam v kleščah ne more pomagati, nas prosi pomoči. Z združenimi močmi se more kaj doseči; vzdramimo se in pomagajmo tužni domovini revnemu, zatiranemu narodu. Nova domovina Amerika nas kli"e pod tu\-stavo, da pomagamo osvoboditi zatirane narode. 31 at ija P«>gon-1 c. Protiprotinsko žlično zdravilo je edino uspešno zdravilo za PEOTIN, REVMATIZEM, BOLEČINE NA STRANEH, BOLEČINE V KRIŽU, BOLEČI NE V BOKIH, OHROMELOST KOSTI, in drugih bolezni, ki nastanejo vsled prehlada. EDINO USPEŠNO ZDRAVILO. Pomaga vsakemu, ki ga rabi. Ena steklenca $1.00, tri steklenice $2.50, j>o pošti $2.80. Šest steklenic zadostuje za popolno ozdravljenje, $5.00 s poštnino vred. Naročite ga takoj in zaupno pišite na ta naslov: Crown Pharmacy 2812 East 79th Street, E. CLEVELAND, OHIO. Pojasnite nam svoje težave. Mi homo zdravili vaše tajnosti zaupno. delo išče mlad inteligenten katoliški SIo-venee v kaki trgovini. Kj«' je dober iznačaj in doh-r govorniški talent potreben, naj se jpor<*"n na naslov: L. P.. e o (ilas Naroda, 82 Cortlandt St., New York. N. V. <6-8—10) Samomor mladega Du Ponta. Ogden, Utah, 4. oktobra. — Gerald F. Lhi Pont, star 22 li-t, sin miljonarja in izdelovalca smodnika iz Wilmington, Del., jo dan»*s izvršil samomor. Zapustil je avtomobil. v katerm se je vozil r. Mis^ Marian Browning .nočakinjo iz-najditelja Browninpra. napravil nekaj korakov rnl avtomobila in -e nato vstrelil z revolverjem v glavo. Dve uri nato je umrl v bolnišnici. Vsled nervoznosti se je prišel zdravit v Ogden. kjer si j«- sedaj j končal svoje mlado življenje, v hipnem nervoznem napadu. •-- LISTNICA UREDNIŠTVA J. G., Collinwood, 0. — Zaradi pošte se nekoliko 'počakajte, da odloči državni department % Washiiigtonu. Preberite tudi tozadevno točko na drugem meistu današnjega lista. F. Tr., New Alexandria, Pa. — S pismom počakajte, da dobimo natančnejša suavodila od državnega department a v Washhqrtonu. VABILO na VINSKO TRGATEV in PLESNI VENČEK, katerega prirede združena društva Slov. Izobr. Doma na Franklinu, Pa., v soboto dne 13. oktobra. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Vs-t«»pnina >1 ; dame proste. K-.'r bo za izvrstno zabavo, kakor tudi za godbo in postrežbo vsestransko poskrbljeno, zato vljudno vabimo vse cenjene rojake in rojakinje k omenjeni prireditvi. Vesel F-iu odbor, in ___ zenitna ponudba. Želim seznanili s Slovenko v starotst 1 od 16. do 21. leta v •svt lin ženit ve. Katero veseli i:uei svoj i loti«, naj in priloži svojo sliko. Ona imi prednost. k:»tei t resno misli in je zmožna biti »1», bna gOf»pt.dinja. Karo! Kramar. I'0\ !>, Slovan, Pa. 01 VABILO na PLESNO VESELICO in VINSKO TRGATEV, katero priredi društvo "(iorjairski Hrib" št. v rlreenslmrgu. Pa., v sobeto dne 13. oktobra v prostorih gostie Marije .Mihevo na llaydeuville. Pričetek ob (!. uri zvečer. Vstopnina /u moške je ; dame so vstopnine proste. 1»lin polom vljudno vabimo vsa sosedna društva,ter posamejsno rojake i»i rojakinje i/, cele okolice, da se polnoštevilno vth hv.e. Tudi fantje i/ Indiana, Ifendrieka iu Hostetter naj ne pozabijo prisostvovati. Zi ob<>to 13. oktobra! Florijan Avsee, tajnik. (r»-6—io Rad bi izvedel za naslov svojega brata in sestre MARTINA In URŠULE KOC JAN, sedaj omo-žene KOSHER. Doma sta iz vari Vrbljeuje, fara Tomišelj pri Ljubljani. Kdor izmed rojakov ve za naeiov, naj giu mi naznani, ali naj se pa sama javita. — Frank Kocjan, Box G, Faljon, Celo. (5-3—10) Rad bi izvedel za. naslov svojih d vel i bratov KARLA in Ll"D-ViKA RAC K. doma iz liodika. in ANDREJA Oi ERsNKf . doma iz Lok\e pri Div; či. Zadnji]! vem. da je v ruskoni ujetništvu in gotovo sta tudi oba brata kjv* tam. C'e kateri ujetnikov ve kaj kaj o njih. naj mi blagovoli naznaniti njih naslove, ali naj se. pa sail a oglasila. — Frank Ha ee. 17.~>(j K. :>7. St., ( le vel and. Ohio, l". S. America. (5-8—10. VABILO na veliko zabavno in PLESNO VESELICO, katero priredi društvo SV F1IANVIŠKA v Homer ('it v. Pa., v soboto dne 20. oktobra v pr<,storili ir. Fianka Freiičnka. Prič* tek ob (i. uri zvt-eer. Tem potom vabimo vsa >t>^eilna (t. 8 r Johnstownu, Pa., tla .smo pri zadnji redni seji sklenili, da .se mora vsak član vselej vdeležiti seje in ako izostane, da plača lOf v društveno blagajno. Fzvzeti st» le bolni in oddaljeni člani. Opominja se vkc one čl;«ne. kateri niso poravnali svojih društvenih prispevkov, da to v krat keni store in poravnajo svoj dolg. Prihodnja seja se vrši v nedeljo 7. oktobra. Z bratskim pozdravom {5-6—10)_Odbor, Pri irfhiifijfl in zdrobljen}« ▼drgnit« takoj s Dr. Kkht«Hma a PAIN-EXPELLER TnMh»Oh>wttlniwitlUnJuthi nO. vdeleže t.> naše prve jeseiLske veselice. Mi smo pripravljeni ob prvi priliki vrniti. Za dobro postrežbo 1k» skrbel v to izvoljeni <-dbor. Torej na veselo svidenje v so-boto 20. oktobra! John Rink. tajnik. H (5 10 Rad bi i/.vedel za svoje prijaJ'^je KARLA BKLEC. JOHNA PK'HLFR in JOHNA ČRNKO, duma so od Sv. I rbunc pri l*tii-ju ua Štajerskem. 1'roNim t-eiij. rojake, če kdo zna kaj. naj mi naznani, če pa sami čii...jo. naj v mi javijo, ker jim imam nekaj Nagneta mtziuuiiti. Naslov: I. K.. Box 101. Niles. Ohio. (6-5» —14» j t NAZNANILO IN ZAHVALA. 'Južnim sn-em naznanjava Slovencem po širni Ameriki, da nas je itaš rojak in brat ANDREJ MARUŠIČ po krat ikiji »mični lH>I«\zni zapustil dne 25*. septembra ob IO. uri r večer. Pokojnik je ;bii zvest narodnjak in član društva sv. Družine. Pojrrcb j«- vrs.il i/, hiše žalosti du 1. oktobra ob 5). uri zjutraj. Srčna hvala vsem, kateri so se v dele žil i pogreta in spremili ] pokojnika na njegovi y.a17. •S AB. OfcAS NAHODA, C. OKT. 1917. Dr. Josip Ooričar, bivii avstroogrski komu! v Združenih driavah. --—ooo Bil je ministrski predsednik Stolypin, njegov naslednik ter pristen Hus, ki je poslušal s i renske glasove nemških zarotnikov ter izvršil neodpustno napako, da se je udal pritisku, katerega so izvajali na vlado kapitalisti In veleposestniki. Priznati pa je treba, da je ugiadil Witte tozadevno ]K)t h svojimi drznimi in gigantskimi podjetji na polju 1 inane. Wirte je zasnoval naert, da napravi Rusijo veliko jndtifttrijalno deželo, ki bo v stanu zadostiti ne le svojim bstnim potrebam, temveč tudi onim Azije. Vsled naporov Whitte-ja je postala Rusija shajali-Ar-e kapitalistov, kovarjev in nalagaleev kapitala iz vseh «>1» v sveta. Pojavile so se velike industrije kot vsled ma-gv'ne bes**de in veliko ljudi je postalo neizmerno bogatih v teku par let. Vse to pa je šTo na stroške in v škodo poljedelskega j-azreda, ki je padel v še veejo bedo kot je bila ona, v kateri se je nahajal preje. V namenu, da od pomore temu, je uveljavil Stolvpin leta li*Mi takozvane postave glede zemljiške reforme. Ko .*e je enkrat storilo sklep, da se odpravi "Mir**, je šla vla-a se ni zgodilo. Nemei so vsled svoje varčnosti obogateli, dočim je 0-ta! ruski mužik isti v svoji globoko ukoreninjeni brezbrižnosti. Isto se bo mogoče zgodilo tudi sedaj. Ve manjka znamenj, da se bo izkazala zaželjena iz-premeniha sistema individualne lastnine zemlji« v Rusiji kot iz jalovi jen je. Kar so rekle dalekovidne osebe ter ljubitelji "Mira" vnaprej, se vrši sedaj radi nenadne iz-premembe v tem najbolj kočljivem vprašanju niske notranje politike. Zemljo kmetov se je namreč napravilo za predmet trgovine in barantanja ter delanja denarja potom špeku-l.iei je. S tem pa se je oropalo vsakega sentimentalnega in - M-i jalnega ozadja. To, kar so privrženci kapitalizma pričakovali, se sedaj vrsi. Zemlja je postala le začasna last kmetov. Med tem novim razredom ljudi je bilo kmalu opaziti znake nemira. Na novo stvorjeni individualni lastniki zemljišč so 1-ričeli hitreje prodajati svoje farme kot je bilo to dobro v.a varnost države. Kmalu je nastal beraški proletarijat, ki je živel iz roke v usta in farme so naglo prehajale v roke majhne skupine špekulantov, to je ljud\ ki so živeli daleč od zemlje, ki je bila njih last in ki so to zemljo uporabljali le za to, da se z njo obogate. Takih transakcij so se vdeleževali tudi Židje ter ponovili svoje prejšnje postopanje v zapadni Evropi. Dežela se je kmalu nahajala v istem nevarnem toku, v kate-vm so že plavale druge dežele, s pavperizmom in pluto-kracijo ter z osi rini in povečanim bojem za obstanek. Ker pa je )poljedelska dežela, ki je odvisna od prosperity svojega kmečkega razreda, je bilo to za Rusijo še veliko bolj nevarno, kajti ona bi morala ostati vedno na -tvojem starem temelju. Karkoli je v stanu slabiti vir živ-Ijcnske sile katerekoli dežele, bo tudi ogrožalo njeno silo. Veliki nemški filozof Leibnitz je ob priliki svojega o-b.ska v Perizu leta 1074 prorokoval propad mogočnega • »trškega cesarstva ter utemeljeval svoje prorokovanje predvsem z razmerami, ki so vladale med turškim krneč-krni prebivalstvom. Age ali veliki lastniki zemljišč, so bili zelo bogati ni mngof-ni. dočim so živeli "raje", olnleloval-<♦1 zemlje, v največji revščini Številne ustaje te tiboge ljudske mase so bile vedno vir zadrege za turško vlado, kajti dovedle so do krvavih zatiranj, vsled česar se je tndi izzvalo tujo intervencijo. Kaj dela danes Francijo tako mogočno? Njeno raze vita joče se kmečko prebivalstvo. Isto se lahko reee o Kanadi, Avstraliji in Novi Zelandiji. Na drugi strani pa je treba zakasujene odredbe gle-daj voljno doprinesti njeno kmečko prebivalstvo. Ta ideja je na najbolj živahen način naslikana v za-' 'nuvem delu St. Grahama glede Velike Rusije. Navaja ne naslednji odgovor odličnega Rusa na vprašanje, kaj misli o sedanji vojni: ♦ je smliiji dan. Vsakemu posameznemu se je zdravja ter jih staviti na fronto svojega narodnega življenja, da ga rešimo. Ta vojna me spominja na krizo v drami iPeer Gvnt\ ►Spominjate se, kako je prišel oblikovalec k Pceru ter mu rekel, da je njegov dan končan in da ga je treba vreči v lopilni lonec ter pretvoriti kot kakega drugega. Peer je iskal v svoji zgodovini in svojem življenju nekaj, kar bi j>a moglo rešiti. Bila je le kmečka deklica, pri kateri je našel pribežališče. — Isto je z Rusijo. Tudi k njej je prišel oblikovalec gumbov ter ji sta-v il ponudbo, da jo zlije skupaj z močno primesjo Nemčije v nekaj novega. Rusija mora iti k svojim kmetom, če želi ostati še ista. — V uri težkoče bodo naši kmetje, ki r as bodo rešili. Iz tega sledi, da bodo morali ruski državniki vedno obračati svojo pozornost na izboljšanje dobrobita kmečkega sloja, kajti slednji tvori hrbtišče države. Pojavilo se bo veliko prilik, ko se bo morala Rusija obrniti za pomoč na svoje kmete, kajti dasiravno miroljubna, bo Rusija vedno izpostavljena napadom od strain sosedov, pogosto istočasno z več strani. Mesto da odpravi "Mir", bi morala storiti ruska via da vse, kar je v njeni moči, da spravi v "Mir" novo življenje. To bi se zgodilo potom poučevanja članov gleJ«-izboljšanih metod obdelovanja zemlje, potom dovoljevn-i ia posojil, da si nakupijo občine moderno poljedelsko o-rodje in potom splošnega preosnovanja sistema na moti orni kooperativni podlagi. Na ta način bi Rusija lahko združila svojo soeijalno in ekonomsko rekonstrukcijo ter prešla brez nevarnosti iz starodavnega komunizma in višji socijalni red, pri čemur bi se izognila vsem nevarnostim izključno kapitalistične dobe. Neomejeno zaupanje, ki so ga imeli ruski državniki v Nemčijo in njeno kulturo, jih je dovedlo do tega, da so delali resne napake, ki so imele zopet nevarne posledico ter privedle ruski narod na rob propada. Zdrava reakcija proti temu počasi delujočemu smrtnemu strupu se je pričela pojavljati danes v vseh vladnih krogih in v vseh razredih ruske družbe. Upati je, da bodo ruski soeijalisti vseh veroizpovedanj, socijalni demokrati, nihilisti, anarhisti in socijalni revolucjonarji ko-oečno tudi jasno spoznali nevarnosti, ki prete Rusiji v slučaju, da bi se uvedlo v Rusijo na neomejen način principle nemških soeijalistov. Lažje bo zanje zavrniti nemško socijalistično nadvlado, kajti "Mir" vsebuje vse osnovne principije soci-jalizma ter je ob istem času prvi početek samovlade. 4'Mir" je intenzivno demokratična naprava, kajti praktično je v njem vladar sam zase, ki ima svoje lastne izvoljene uradnike. >1 > v 11 H I ' (A t A i A tAl/ » IA' AIA t A t > t! 1i l/lf. -OOO- O streljanju. General Pershing je poslal 27. ameriški diviziji, ki se uri v taborišču Wadsworth brzojavko, ki je vredna, da se jo sprejme kot narodno geslo. Brzojavk«*! vsebuje le besede: — Učite se streljati! Poveljnik ameriških čet v Franciji je mnenja, da bo »neme odločitve v tej svetovni vojni počivalo na zmožnosti vsakega posameznega vojaka, ki najboljše vrši svoj individualni posel. On je mnenja, da bo armada, v kateri srrelja vsak i>osamezni vojak najboljše, ona armada, ki bo zmagala. Puška je orožje vsakega posameznega vojaka. Ona je orožje individualnosti, — orožje, pri katerem pridejo najbolj vpoštev lastnosti in vrline posameznega vojaka. Dobra uporaba puške pa je v veliko večji meri kot pri kakem drugem orožju odvisna od stalnih živcev, pre-• izije, čistih možganov in oči vojaka. Puška je — preis-usnja uspešnosti posameznika. Gorjani male švicarske republike so si ohranili svojo ponosno prostost sredi sveta mogočnih in zemlje lačnih sosedov predvsem raditega, ker se je tekom generacij vsak švicarski otrok naučil — streljati Divji gorjani Albanije niso bili tekom stoletnih bojev s lurki nikdar poginoma podjarmi jeni. kajti znali so ix»goditi s svojo puško rdeči fes na razdaljo ped milje < mogorski narod se je 500 let uspešno ustavljal valovom otomanske sile, ker je bil vsak posamezni črnogorski vojak sovražnik sam zase, s puško v roki sredi divjine svoje domačije. Poziv generala Pershinga na 27. ameriško divizijo ie •V>Z1V lia uspešnost naroda samega. To ni le ]>oziv na tehnično usposobljenost vojakov — temveč poziv na ves narod, naj bo pripravljen. Ostrostrelstvo pa ni le stvar tehničnega izurjenja na streliseu. To je stvar jasnega očesa, železnih živcev močnega srca in mirne roke. Za jasnim očesom, železninii živ-ei, moenun srcem ter mimo roko pa se skrivajo vsi poboji življenja, ki pospešujejo ali preprečujejo te lastnosti. Da bo mogla streljati dobro, mora Amerika živeti — n ravno življenje. Dobro streljanje je posledica zdravega Mesnega ustroja. * To nalogo pa more izvršiti Amerika le, če si ohrani svoje eloveske rezerve. Nekaj o kozakih. SEVERA« WAFERS POR HP»*fB ANO ME0KAL6IA (Stvaren Praški ropar glavobol in ncvralgijo) dajo hitro olajSbo. Cona 25 centov za zavojček s 12 praiki. P! Domač liniment. v vsaki hiši bi morali imeti steklenico dobrega linimaata vodno pri rokah za sludaj nesroda. poikodb. zvinjenj in odrge in pri takih prilikah no vomo za boljega kot jo CEVERA'S L/ nnTHARn nn. (Sovorovo Gothardsko olj«). Isto umiri bolečin«, bolesti, krče in je precej priročno in dobro za zdravljenje ravno takih slučajev kot so: revmatizom. nsvralgija. zvrnjen ja, odrge, otekline, otekle žleze, okorelost in bolečine v milicah. Cena 2S in 50 centov. V lekarnah vsepovsod. DOBRO ZA ZVINJEMJA. >|r. Frank Vevcrka. Bloomfield. Moot., nam j« pisal dne IS. febr. 1917 ilnWr: Zvrnil sem »i koleoo in ko »em »i z* p^rkrat MdrcBit Smrarin Gotbardakim oljem, so ptmbkl« tm bolečine in sedaj se zopet dobro počutim.'" 1 P Si 3 3 s s a B a Kupite Sererova zdravila ▼ domači lekarni. Zahtevajte samo "SeveroTa ".* t e jih ne morete dobiu. naruf-ite jilt naravnost od nas. W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IOWA /IV V V ■3GQC3C9D9C9C9E9CQD9RIISR1D9CQG9D5C9C9DQCQI 'i s B B S Negotovo in nastajajoče v ra-■iki državi pa se. izraža v tem. da so si Kozaki do današnjega da«? »hranili velik d£l svojih posebno -ti. Oni nam nudijo sliko o razvoju države, v kateri se jih je pn-;tilo kot stare mejnike, še danes igrajo Kozaki na azijskih mejah Rusije slii-uo uk)£jo, kot so j»> igrali v prejšnjih siok-tjih v stepah južne Rusije in ob Kavkazu. Od 13. do 15. stoletja, v caa>u vlade Tartarjev. katerim so morali ruski knezi plačevati tribut, •x> bile stepe južne Rusije oblju-lenc le od nomadov ali 7, so se njih vrste zeb> ojačile vskxl neprestanega prihajanja novih elementov iz n<>- ood j>oveljstvom .lor-maka. s<» zavojevali Sibirijo iei prodrli do Tihega oceana. P» ter Veliki je oil prvi ruski vladar, ki jt1 dal čutiti KU'ak mi svojo avtoriteto. Dotedaj so živeli v popolni prostosti ter sm li svojevoljno vprizarjati vpa«'e v sos"dnja o/enilja. Volili no >vi>jt atantane t« r ii{»i-:ivljali v poLii ne-odvisnost i <%voje javne zad"ve. — Pod Petrom \ ••likini pa je postala stvar drugačna. Na poskus earja, da napiavi Injeprske Kozake od\ isne. ji- odgovoril hetuia*i Mazeppa z vsiu jo ter se priklopi! švedskemu kralju Karlu XII., ki jo vpade! z veliko silo v Rusijo. Nato si j«- podvrgel Pet- r Veliki zapadne Kozaki v bitki pri Pol tivi in pod Katarine. II. so popolnoma izginili v niskein držjtvneni ustroju. Zadnja velika vstaja, ona Pu-gačeva. ki je sta! na čelu uralskih Kozakov, se je končala > popolnim podjarmi jen jem. Vlada si je «*edaj svojila pravico, da potrdi izvoijene kozaške atamane ali da sama im*>nuje ttflmi^iie. I'o'-asi st* je oblast slednjih še bolj skrčilo in država se je pričala vmešavat j celo v notranje zadeve kozaških artnad. Od ortcyi časa naprej je določala vlada or^noizacijo k.»za- •kella: Jon> iranje Rusije. Trajne notranje#ških č««t. Atamani so postali neodvisni od ljudske volje. Krog njih se je stvorila nova stranka ' staxesin" ter dobroKtops Hi Kozakov. ki s«> polagoma predstavljali' uradništrn t-^«- ostali brer vsakega stika z navadnimi Ko izaki. Tako so postali Kozaki v teki1 časa iz nomadov poljedelci, iz gospodarjev stepe navadni ruski podaniki iu s t ♦nn se je pričel prehod k današnjemu koza.št\it. Ime-novaaije velikega kneza in prestolonaslednika at.juianom \seJ. kozaških čet leta 1827 je tudi na zur.aj končalo vsako rimostoj-nosl Kozrkov. -OOO-- Naslednjo razpravo hočemo te-kajti ravno vded njih nostanetpo-melj.ti na ,zrek grofa Yorka, kif jem meje ilucorieen, dočim mora je rekel nekoč glede prodiranja j im^ti urejena država svojo mejo/ Rusov v Azrjo kot lova za mejo ^ tem smisla ni mfe Rusija naslednje Tnkaj se kaže. da ne/sM moktjm nikakih meja, ojjie, zasledovanja radi vere, lived ba tlačanstva: x's.e to je napočilo številne Ruse, tla so se i/.selili m priklopHi Kozakom. Kljub vsemu doloku turške in tartarske kr\ i je vsled tega prevladoval med Kozaki ruski element in ž ijiin tudi grško-iz točna. \]>ntvo-•ila\-na) vera, vsled česar so po-rtsaLi Kozaki največji sovražniki moaamedanskih Tartarjev in pr-voboritelji Rusije, dasiramo nevede in nehote. Najbolj x»a se je razvilo staro Icoz&štvo na razsimih stipah Dnjepra — v Ukrajini. V slavnem spisu "Tanas HuLba*' se slika na krasen način divje življenje zaporoških Kozakov, ki *;n stavili v polje 40,000 jezdecev iu 'ci se drže starega reka: "Kdor obdeluje zemljo ter seje žito, tega :e mora tepsti, dokler ne pogine." Tudi na bregovih Dona in Volge so nastale samostojne kozaške države, katere pa sc je vsled prodiranja ruske sile počasi potisnilo proti iztoku. Potomci teh K»»zi»-kov žive se vpadli | ctei Pershing in Bliss postaneta generala. Washington, D. C.. 4. oktobra Naslov 4"general", katerega more podeliti le kongres, je bil obnovljeni za dobo sedanje vojne in podeljen tlo sedaj general majorju Johnu J. P«Tshingru in šef.t ameriškega gem-ral nega štaba Ta »ker II. Bliss-u. trn : Frank Joe Knafelc. ftMfcth. Kiol: JtrraDK Leskom. Fnalcnac, Kaos. In ak«dcsi Firm In Frank Kernc. City, Kaos.: G«& Bajok ta Peter Schneller. Kans.: Frank AocuMs. Mike Pendl. Is akoUcs: Frani Vodopirec. Baltic. Mir*.: M. D. Ltkorlcb. Cahmet. Mlch. ia skolies: M. F. Kobe. Martin Bade In Pavel Shalt* Oiirtieha, Minn : Frank GorSa. Jak. Petrlcb ln K. Zjeodc. Ely, Minn ia okolica: Iran Goal* Joe. J. Peahel. Anton Poljanec In L^uls M. Perofiek. Eveieth. Minn. : Louis Got*? In JnrtJ Eotae. Gilbert. Minn, in ekoUra: lu VassL Hlbblng. Minn.: Ivan 1'oufte. Virginia. Minn.: Frank Hroratlcb Kansas City. Kans.: Peter Schneller. 84. Leois. Mj.: Mike Crabrlan. Klein, Moot.: Gregor Zobec. Great Falls. M«ot.: Math. Urlch. Boondup, Mont.: TomaS Panlln. Gowanda. N. ¥.: Karl Sternlfe. Little Fails, N. ¥.: Frank Gregom Barberten, O. is ekaUcs: Mats. Kramar. - Bridgeport, O.: Frank HoCerar. Coilinwood, O.: Matb. Slaialk 1 John Malorrb. Cleveland. O.: Frank Sakcr. Jakut Debevc. Cbaa Karllnger, Frank Meh in Jakob ResnSk. Lorain. O. in okolica: I.ouis Balant in J. Kumse. NUea. O.: Frank KogcvSek. Youngs town, O.: Anton KlkelJ. Oregon Cit>,Oreg.: M. Justin ln J Jllaley. Allegneny, Pa.: M. Klanch Ambridge. Pa.: Frank JakJa Besemer, Pa.: I^uia Hribar. Brongbton, Pa tn okolica: incua Ipavec. Bordine, Fa. fta OemSar. Canoosborg. Pa.: John Kokllch Conemangb, Pa.: Iran Pajk, TJd Roran^ek In Jos. Turk. Claridge, Pa.: Anton Jtrlna in Antoa Kosoglov. Export, Pa.: Louis Supančlč in Vt Tre beta. Forest Oty. Pa.: Mat Fraoft Leben. Far* 11, Pa.: Anton Vaienrmoe. Greensborg, Pa. In okolica: Fra«, Norsk. Hoetetter, Pa. in okoBcn: rrana Jordan. Imperial, Pa.: Val. Totrrncl. Box 172. Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja ia John Polanc. Lnzeroe, Pa. Is skollcst Astoa Osolnik. Manor, Pa. In ekoliea: Fr. Demflar Moon Bon, Pa.: Frank Maček In Ft PodmllSek. Piitsbnrgb. Pa. In okoUen: U. 'JL Jakob)ck. Z. Jakshe. Klarloh Mat., I Magister. Beading. Pa. la okolira: Fr. Spehmr Sootb Bethlehem, Peons.: Jenu! KoprlrSek. Steelton. Pa.: Anton Hren. Turtle Creek. Pa. in okolica: Fraa« Schlfrer. Tyre, Ps. In okolica: Alola Tolar West Newton, Pa.: Josip Joraa. Wllloek, Pa.: J. PeteraeL Murray, Utah in okolica: J Kaite Is, Tooele, Utah: Anton Palflt Black Diamond, Wash.: ), Po renta. Darts, w. Fa. In skatlcs: JoLj rofdeh ln John Tarielj. Thomas, W. Vs. Is okolica: A Korenchan. Milwaukee, Wis.: Aug. Cotlander • Joel p Tratnik. Sheboygan. Wis.: Anton He. J oba Stampfel in Herlnin Sretlin. West AliiWis.: Antoa Demiar 13 ""rank Skok. Bock Springs. Wya.: Frank Fortnaa A. Justin, in Valentin Mareina. POZOR. ROJAKI! Tam potom naznanjam vsem Slovencem sirom Amerike, da je tu naslikan naboc-4jte sb n> "glas naboda", največji SLO rzran dnevnik v edb. dbž VA&I ZASTOPNISX kateri so pooblsMenl pobirati naroT nlno aa dnevnik "Glas Naroda". Naro? nina as "Glas Naroda" Je: za <*1o let' I34S0. ss pol lets 92.00 in sa četrt tet ps fl-00. Vsak zastopnik Izda potrdP sa srotoL katero Je prejel ln ]tb roja priporočamo. CaL: Jakob LotBi Cola.: Lools AndoUek 1» Frank Skrabec. FscUa, Cals.: Peter Cullg. Job Gersa. Frank Janeah ln A Kocbevar Loo. KI Wl f I št / . 0 Cola.: Math. ii: Lambert Bolskar. rt: Alola Bndmas. DL: Jernej B. Verblč. IU.-. JOS Bo_.tUL Joa. BUrt Is Frank Jurjorec. Jallrt, DL: Frank Bamblcb. Frani Lanricb In John ZaleteL Im SsDs, DL: Matija Komp. DL: MIh. Ctrar. DL: Fr. Aognstin v turško cesarstvo ter ogrožali Carigrad. Dotiski Kozaki so ea-vzeli Azov ter rs trdovratno bra- i trn. is is Math. OBrtn. 6j TOMAŽ ŽEROVNTK nas rojake v Braddccku prav do-»ro nasnrakal. Delal je obleke na številke in ko je imel ves denar kupaj za kakih oblek po jo je neko noč mwnano kara odvil ril. Zato naznanjamo rojakom, da se izoq-ibljejo, da ne bo še kje lrufjje kaj enakega napravil. Ka-cor smo cnli. se nahaja nekje v Clevelandu. Čc ga mi sami dobimo v roke. mu bomo že plačali za V A XK K K PEVSKE ZVEZE v J. Ilirkmi dvorani, < lair Avenue, Cleveland, dne 3. septembra 1917. O, I' iij« ve« plavni odbor, F. Sitsmazi iti 17,- Fr. -lani o/1 rouia l.avri«-a, in nad nt o Manor. I*redse 10. uri dop««ludne « po-/iiravmtii n a uovoftMu, v katerem v pričujočim zahvaljuje /a njih gore«-noat in požrtvovalnost za id« aino s t va r ter mpa, da bo vsa k elan deloval za bmloenoM in pro-e\ it na m* Zveze. Tajnik prebere zapisnik prvega uia\n< >ra zborovanja, k-rteri je na pn-dlof brata SrnovSnika z dodatkom. «bi se vsakemu zaprs se ta toeka pravilom pridene Sprejeto. Glede .sprejemna, pravic in dolžin >si i «'-laui<* sklenilo se je soglatv no jia predlog sestre Zalokar, da vsaka nad 14 let stara 'Slovenka lahko posrtane elanica Zveze m da irma plaeati lotu« prispevke ist -tako kakor elani. Brat Srrovrinik predlaga, brat Klop"i«'- podpira, dit (mora biti vsaki jM vovodja društev, katera spadajo k Zvezi. Član Zvt«e in da ima plačati prispevke. Po dolgi debati sprejeto. Sprejeto tudi soglasno, d« nra-vila fJKiroina premembe stopijo v velj.m> 1. prosinca 1918. Brat Items predlaga, da se vrhovnemu pevovodji bratu Hudetu odloči za njegov trud primerna nagrada. Ker je brat Hude plačo najodločneje odklonil, čes, da um j** Uspeh k<*»certa že najvišja na-jsrada. se o tem predlogu ni debatiralo. Prihodnji koncert Mladost. POVEST. Gabrijela Preiaaova. (Konec.} Najraje vse umrje!*' si je zacepetala v tolažilo 7. nekako krutostjo Pa je zajela piskrček vode, nesla ga v zirorujo hišo in postavila vanj astre, češ, tu naj čakajo, da pride pastir domov večerjaT. Potem je šla zopet doli pripravit za večerjo kislo mleko in krompirjevo sata to. Dan se jf» pola from a najribal v sororak; na vrt so legle sivovijo-lieaste »eaiee: jesenska p iščeta so bežala odtod za kokljo. V sredi dela pa je Majda naslonila glavo na prekrižane roke in sklonjena omahnila na mizo. stve segajoč glas. in v tem hipu je dejala gospodinja nenavadno naglo Pranji, id oči 7. dvorišča v iz bo: "Na večerja j se in prinesi gori koš drv; potem lahko malo tam posed is če bi mož česa potreboval... Jaz imam še spodaj opravili." In sama sebi se je v duhu opravi če val a: "Ce Filip za^p;. frrem lahko tja JTori.'' Ta zavest ji je naglo vstala iz zamotanega pletiva vseh teh bolestnih pojmov in se zarila v Maj dino b?tje s tako silo, da jo sedaj Oh. bilo je le tako težko, jtako že jela priganjati h gotovemu svo- grozno težko, poslati ta beli šo- jemu smotru____To je bila usoda. pek tja g°ri potrpežljivemu ča- njena neizprosna usoda ! In dasi je kaleu---- ' j v pršili ni pekla in zbadala vest, niku pridem- vajH^red ta-'asiicga kooeerta, ao«Ui*ti<» sprejel. 'predlog brata Viht«iii;a, podpiran Brat Hems prev^rne nato mIuž-mmI brata Klupeiea, določil 11a 1. ho zapisnikarja. jsepteiuhra 191S. Preds. it ik brat Kogoj poroerr Xa predlog brata Zalokarja, iiiij se \ rsi koncert v New Vorku, pričela ae je daljna debata. Brata nju tu trti i /adhjtlelneui delova- itbrrja. da m* je pevska samo Med Slovenci, am-med Hrvati in Srbi jako in ua je uspeh xadnjega se je iia dokaz ♦»sti sv da lah k« «atiio 'IKI talil , da je bil s v oje v /. rim »e a poaowia zre ■tfkbrst. am(>ak v IkkKh'-iiosI. sprej^-to z bur- 1 it< i lil k O h 1 v »trla II M- lika. 11! idn •dko da se z »»poročila lio je bil skanjean. liems pn-dlajra, t to, da IkxIo gotovo v mnogih ožina. vzame v <11 i v ni red : << I a tajuika iu b!&-S"ftUuSM> »prejeto. i:k brat Ste>ve llorvatič 1 je bilo v zadnjem letu *'t64i.t»M, a stroškov da se nahaja v blagajni prMitinrk (4vnto oseto- devt m d\a dolarja in 4 cente). (davni tajnik brat Dupm poroča. da je imel teki »m b-ta mnogo kores|Mmdenr« in da šteje Zveza *odaj £k> mu«ktii članov. Na }>r»sllou brata Reiusa se je soglasno sklenilo, da se knre-spomhui^a ne prebere. Poroč-ilo tajoika za slovenski • nkit-lek brala Potrm Sme- ršnika *e popolnoma vjeuta m poročilom I »rata Duptna. Ker ao gori navoAaru bratje Pr. Kogoj, Horvatir, Dupm in .Srno-vršcMk svojo dolžnost v«tno in točno »ftoAiimali. izrekla se jim je sogia—a zaupnica. Prememba praviL Brwt Rems predlaga, brat Bur-ttiar podpira, da ae atara pravila preberejo m o preraembafe deba tira. Pri tački glede laga brat Hmnee, \ rii \w*ke d v* leti- I*r»ti temu jk> nad krm f lani, posebno pm br. Ma tijaiču*, kateri poudarja, da bi se v tem dolgem eaau omlarila cela vnema za naao utvar in bi ae lahko Tsgnddo. pred- delekr brata da se k o« tre rt' raj Bra£ič. Ilurgar iu Renu» razjasnita razmere slovenske naselbino \ New J Vorku. obljubita, da bmleta s o-močjo vroovnega pmovodje iu lludčta delovala iki to. da bo koneert sijajen, vendar pa da ne jamčita z ozire.u na malo kolonijo za po voljen giuotni uspeh. Brat Sa\ič pr«tM»ruui. se tudi lahko na hrvatsko iu srbsko občinstvo v New Vorku računa in |»odpira predlog biata Zalokarja. Predlo« za Xw York z večino «^lasov spre^. limt Hude predlaga, brat Vo-grie potipira, da se od čistega dobi'ka Zadnjega koiK*erta razdeli 7 »'; oh**! došle p<-vce iz oddaljenih krajev, a 2oVr naj (fctatie-v blat'£^n v pokritje eventualnih l»odoeih printanjkljajev. Sprejeto rn odboru dana popolna zaupni-ca trlede rešitve te zadeve. Pri vol i t vi je bil ves stari glavni odbor-z malimi izjemami "per aeclamatioreiu" zopet izvoljen, in aieer: Predsednikom brrr Primož Kogoj. I 'odpr^ls« tiiukom Matijaocie. Glavnim Dupin. Tajnikom za slovenski oddelek brat Peter Srntfrrantk. Tajnikom za hrvatski oddelek brat Steve Savič. Blagajnikom bra» Štefan Horvat »e. Vrho\-nim pevovodjenu in artai-varjeau brat Ignacij Hude. Nadzorni odbor za hrvatski od-Juraj Noriuč k« Ju- brat J. A. tajnikom brat Josip Majdi se v prsih vzbudilo so-enstvo, da bi bila zajokala. Soču-stvo pa ji je rodilo sanjarjenje in bolest, čciš, kako bi bila lahko neskončni o sreena, da je ostala doslej svobodna! Kako radostno bi se bila našla s Tomažem!____ Sele >jedaj se ji je pokazal pristop do prave, velike človeške sre-'e; toda ravno pri vhodu jo je od-podila. češ, da ona mora drugam po doLžnostih.... Na dvorišču so zaškripali vozovi, zapokal je bič; posli so se vračali že domov. Mlajša dekla je pritekla priža stori, če se malo irlakotujeni. Samo kakšno jabolko, pa sveže, bi mi teknilo." "Precej, da le zakurim!" — je prosila Majo!i na stopnicah je srečala pastirja. ki jo je pozdravil. Ustrašila <»e pa je, kakor da ji je nekaj zadrgnilo vrat. Niti ogovoriti ni mogla fanta____ "Pridi sama!" ji je za šepetal v ni ji grozil verski strah, — vendar se je morala premagati šele z groznim naporom, predno se je odločila . V spodnji hiši je bilo kakor po navadi, kadar so večerja H posli s starim Casnarjem; nihče se ni brigal, kaj namerava gospodinja v tem hipu in kje je Tomaž.... Majda je vzela sklealico s police, pustila vrata v shrambo odprta in izbrala nekoliko jabolk. Potem je vzela iz pletenega žličnika blizu ognjišča kratek, štajerski nožiček, da bi ž njim omajila jabolka, in hitela zopet na zgor. Filip je bil na pol v zkl obrnjen, njegove trudne oči so pozdravile Majdo s slabotnim pogledom in se zopet zaprle; na jabolko j? menda pozabil. Majda je sedla na prostor, kjer je bil prej tast, in jela s tresočima rokama lupiti jabolk«, sapo zadržuje. "Spi" — ji je v prsih zašepetal radostni glas. — "Sedaj bo zdravo spal--" Franja je vstopila s košem drv; priložila je na ogenj in pogledav-ši na posteljo, je prikimala zadovoljno. Majda je vstala, položila skle dieo z jabolkami na okno in nevede vtaknila nožek v žep svojega kanafasovega predpasnika. V glavi se ji je zavrtelo, oči so s" ji razširile v mrzličnem svitu; začudeno se je zagledala na Fra-njo, kako po prstih prre k Filipovemu vzglavju in se tam posaja. Male blede nje oči so >e upirale v gospodinjo, kakor da jo vzpod- bujejo: "Tako. Max P® lahko greš____" Majda je bojazljivo položila težo svoje roke na kljuko, kakor da bi se bala, da bi duri ne zaškripale, iu izmuznila se je v sosednjo sobo in odtod na vežo. Skozi okno na vrhu stopnic se je videlo nebo zopet tako brez-zvezdno in skrivnostno, kakor včerajšnjo noč. I>oli v veži ni bilo nikogar. Vse jo je vabilo: "Pojdi s-ama — ne pošiljaj aster!" "Moj Kriste. morda pa vendar ne smem iti tja gori!" je rekla z utrujenim, slabim jrlasom, ki ga ji je vdihnila dobra nje duša. A v prsih ji je šepetalo mrzlično hrepenenje .in jo vabilo____Odprla je duri čumnate. Tu na zamreženem oknu je še stal pisrkrček z belini šopkom — samo pastirja bi poklicala, za de-setieo bi rad letel na planino, in bil mir.... Vzela je v roke šopek, a ni Se mogla prestopiti proti vratom ; vsa č um na ta se ji je zavrtela in v pekoči vročini, ki je Majdi vrela v glavo, ji je ostala samo za vest. da je v priprti omari pepela sta volnena ruta, kojo si lahko o-vije krog glave, in izbeži v temi neopaaena skozi vrata, po stopnicah iz hiše in mirno hrušk tja go- r----Oh, izbežala bi, izbežala — mora izbežati in skriti se ramo v te krepke, drage ji roke, katere jo objamejo in pritisnejo na razburjene prsi, sladko jo poljubijo ia zazibljejo v sanje težko njeno glavo --tja mora izbežati____ In iztegnila je levico po volneni ruti ter se zgrudila izmučena na kolena. Železni križec se ji je zazibal na vratu, šopek aster ji je padel iz rok.... Na misel so ji prišla nebesa pekel... veliki oltar in pred-klošterske cerkve, prižniea s srebro veliko ribo, ki je izbruhnila Jona iz sebe, in z ladjico na razburkanih valovih, v kateri prestrašeni apostoli bude Krista — oče in malti s plašnim pogledom Ln sklenjenima rokama, kakor bi prosila Boga, naj jih obvaruje nesreče in sramote — šolska podobiea v tablici za spomin vzorne pridnosti hi vzglednesro nje obnašanja — Filip z nagnjeno glavo na postelji. — vse to je zmešalo Majdi razum in zastonj se je borila zoper grešno strast sladko vabljenje v planinsko kočo----I spominjajoča postava rajne Časnariee se ji je pojavila v spominu, a raman.... "Kaj sem zakrivila jaz. nesreč-nica!" je stokala mlada žena obupno. "Kaj mi je zašlo v kri. da si ne morem pomagati?!____Ne vem več, ali se, uboga ženska stvar, u-branim temu preganjanju.... Taka blaznost me premaguje — mo- ram hiteti sama na planino — moram. ..." Vse grozne prikazni so izginile; videla je samo v duhu Tomaža z njegovim udanim in zvestim pogledom, ki jo je spremljal v današnjih sanjah, iioteč jo potrpežljivo počakati na kraju vodnjaka____ Oh. kako ljubezniv je bil! K alt or v sanjah je tipala mrzlično v svojem naročju po šopku a-ster, ki so ji bile padle iz rok. Začutila je v svojem predpasniku spravljeni štajerski nožek. V zme-šanem spomnili se ji je pojavi neki vzgled, kako se odkupi zailo-voljnost in pokoj nemirne duše... Iznebiti se samo malo krvi, te žgoče, presrešne krvi — m ^lajšanje pride, kakor je prišlo deklici iz gosposke vile, katero je preganjala strast, ki jo je gnala med svet____ Dvakrat je burno švignia z nožem. ne svesta si novega greha in hrepenenja smrti, in si prerezala ttrVIni svoji zapestji in utihnila, pričakuje svojega gotovega odrešenja ____ Res, grozno preganjanje v glavi in prsih je odjenjalo; omamljiva, sladka pesem, vabeča jo na planino. je onemela, in le veličastna tihota, navdajajoča jo s ponižnostjo kakor v cerkvi, ji je obdajala glavo z mrzlo perotjo in ji hladila bol no čelo.... In zašepetalo in zazvonilo ji je v ušesih, čumnata se je lahko zavrtela.... v temi se je razsipalo pred očmi polno srbrnih. ž« reč i h isker____ Majdi so se zaprle trepalnice, telo ji je zadrhtelo in padlo hrez moči na zemljo — z levo roko na šopek uSter, katerih bela barva se je irpremenila v rdečo____ Ko so zjutraj našli Majd*>, je niso več vzbudili v polajšano življenje. Izgonjena konja sta iz Velikov-ca pripeljala dva doktorja, ki sta izpraševala o vseh okolnostili Maj-dinega zadovoljnega, ničesar ne pogrešil joče ga življenja. Soglasno sta izjavila, da je nesrečna žena v napadu nagle, nepričakovane blaznosti sama si storila konec. Konečno se je prepričal o tem :n od groze in bolesti strti Tomaž, kateremu pa ni ostala niti bridka tolažba Filipove pohlevne vere:_ Boj* je dal — Bojr je vzel____" Tisočkrat si je ponavljal pozneje, da je bila Majda tako Čisto drugačna bolj čudna nego >0 druge žen■■* mmmmmmmrn** »-it • ■ -------.'.y^ii W. •' , - ■ ppn ^OLAS NAHODA, 6. QKT. 1917. = Jugoslovanska Katol. Jednota HQ Ustanovljena leta 1898 — Inkorporirana leta 1M0. Glavni urad v ELY, MINNJ GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK. Bx 251, Conemaujrh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALA XT, Box 106 Pearl Ave., Lorain, Ohio. Tajnik: .JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik - GEO. L. BROZICII. Ely, Minn. Blajrajnin Neizplačanih amrtnin: LOUIS COSTELLO, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOS. V. GRAHEK. 843 E. Ohio St.. N. E. Pittsburgh, Pa. NADZORNIKI. JOHN GOUŽE, Ely, Minn. ANTHONY MOTZ. 9041 Ave. "M" So. Chicago. 111. IVAN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. POROTNIKI: GREGOR J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Wash. LEONARD SLABODNIK, Ely, Minn., Box 480. JOHN RUPNIK, S R. Box 24, Export, Pa. PRAVNI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet. Mich. JOHN MOVERN.624 — 2nd Ave., W. Puluth, Minn. MATT. POGORELO, 7 W. Madison St, Room 605, Chicago, HI. ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. -"RANK ŠKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver, Colo. FRANK KOCHEVAR, Box 386, Gilbert, Minn. Vai dopisi, tikajoči ae uradnih zadev, kakor tudi denarna foifljatve, naj ae poiljejo na glavnega tajnika Jednote, vae pri-•oibe pa na predsednika porotnega odbora. Ma oaebna ali neuradna piama od strani ilanov ae na hod* odralo. Društveno glasilo: "GLAS NARODA". DIM Ruski spisal Ivan Turgenev. ( Nadaljevanje.) To mi je ljubo!" spregovori Potinrin. 11misli, da to... kako bi rii krepko, stiskajoč roke nwpri- se izrazil... da se vam to dru-akm'aneinu irostu. "llvtla vam!Urtvo, v katerem ste jo \i našli it gotovo obiskal, da pred tremi dnevi, ne more dotpa-dati; |>a velela mi je, naj vam po- bi va* on yroi i bili |>o\vda.Ii, kje at a »ujete lite s«' vjtorti, p«>l»*ate klobuk. be no li«' Potiigm ni odgovoril nič na Iju-njive besede Iartvinova; wtal premeiovaj»* se zttaj na eno, ij na drugo nogo, sn-di soba, se imehoval in sukal glavo. Rado-u sprej« m Litvinova ga je vid-ganil, pa v unuu njegovega i je l>ilo nekaj priailjeurga. "Tu je — malo nesporazumi je-* .. zaene e, ki vam je dobro znama. od I rane Pavlov ne Rat mirov e. I*rr4 tremi dnevi «te ji obljubili, da jo obii-ete." litvinov pogleda v«s začuden 1'otttgina. "Hte vi ?oaiii z 4?o*»r»o Ratuu-rovof " "Kakor vklite." "In st«» ki dobro znani i njo?" "Nokoliko sem i njo iprijatelj." "Dopustite uu, da vas vprašam, ali vam je tenano, /a kaj me hoče Irina videti?" Potugin a« opt k oknu. *' Nekoliko vem. Ozaa je bila, ko likor samortrwn jaz wRliti, jako ve-sHa, go h v al da in joc sem ji moral da ti besedo, da vas pripelje« k nji Ali conuiiKT a ev»in«.wa»m Byron R. Newton, pristaniški kolektor New Yorka. vem, da iiudič ni tako črn, kakor ga slikajo." "lini... ta izraz zadeva posebno ono društvo?" "Da... in v obče." "No, SoKont lvanovič, kako pa vi mislite o hudičuf" Jaz, (k-egorij Mihajlovič, da na vsak način ni t ako v, kakor-šnega slikajo." •Je-li bolji?" * Ali je bolji ali gorji. to je težko odločiti. No, ali greva '" "bedite ie poprej rualo. Pri znati moram, tla se mi v*e to nekako ouifrno zdi..." "Kaj, ako smem vprašali?" "Na kakšen način ste vi. zlasti vi. zamogli postati prijatelj Irini Pavlovnej ?" Potugin &e rtzre na samega sebe "Po moji figuri, po mojem položaja \ občinstvu je to zares ne* kaj eudno ; pa a»j veste, da je Shakespeare rekel: "Mnogo reci je na svetu, moj Horaeij" in tako dalje. Življenje ne mara za šalo. To za primero: Pred. vami stoji drevo. Vestna ni. Kako ise za more Ust na nizki vetji dotaknit, laata navthovni veji? Nikako ne Vrdigne »e burja, vse se meša — in ta dva lista sta se <|>oljubila." "Aha, to je brio v burji?" "Kako na drugače? Se-li more brez tega'živeti? Pa na >Urati s fi lozofijo! f*as je. da odidma." Litvinov se ve«kio otnahuje? "O, gospod", vsklikne Potugin smešno se mrdajoč, "kaki so zda, mladi ljudje! Najlepša ženska jiL poživlja k s»*bi. pošiljs, gonjače za njimi, »poročnike, pa se odlogu jejo. Sram vas bodi, ljube®tjivi gospod, sram vas bodi! Tukaj imate klobuk, ATietiute ga in "vor warts!", kakor pravijo naši prijatelji. goreti Nemili." Litvinov je še postal nekoliko zamaši jen v sobi; potem vendar le> vzame klobnk ter odide s Po-tufrmom iz sobe. XII. Ko prideta Lotviuov in Potugin do ene izmed najlepših go&tilnic v Itadenu. v-prtažnrta po generaiiei Rat mirov i. stopnicah, potrka m» dveri ter ju prijavi. Gospia kneginja ju je sprejela talToj. Bila je sama; mož je bil nd-potoval v Karlsruhey, da se taan snide z nekim visokim državnikom "velikega vpliva", i lina jr sedela Kit tnajlmo mizico in vezala, ko sta stopiLa Potugin in Litvinov skozi dveri. Hitro vrže ve-zilo na stran, odmakne mizo iu vstane. Izraz iskrene radosti i-e ji razlije jpo licu. Na nji jc bila ju-terna do vrha sklenjena iialjina, prekrasna pleia in roke so se videle skozi tstnko tkanino. Malomarno nakodrani lasje so se raz-mršeni spuščali doli na tanki vrat. Irki a je vrgla nit Potugina bister pogk»d in šepnila "merei", ter pinlavši Lit vino vu roko, ga je ljubeznjivo okarala zbog njegove pozabljivosti. "Še vedno stan prijatelj!" pristavi ona. Lit vin v' se. jame Izgovarjati '"t "est l>ien, c est Lien (je že dobro, je že dobro) ", seže mu Iri-ua hitro v besedo, vzame mu z ljubeznjivo posilnostjo klobuk iai mu veli vsesti se. Potugin sede, pa brze zope: vstane, pravi, dai ga čaka doma neodložljivo del v, da »pride po o-bedu zopet nazaj in .se jame poklanjati. Irkia mu zopet, vrže hiter pogled. prijateljski prikima iz glavo aehot« Ka zadrževati Ko Potugin slide, obrne se ona z nestrpljivo živostjo k Litvinovu. "(■regoi-ij Mihajlovič", spregovori ona ruski s svojim me.h-.vitn in zvemčim glaaom. "zdaj iva sama. da vaiu zaiuorein pove-Jati, da se veselim, da sva se se-šla, kar. .. kar mi daje priložnost {1 mm mu pogleda v oči) prositi »as odpuščanje," Litvinov nehote stropeče. Tako laglega napada se ni nadjal. Ni pričakoval, da bo sama obrnila pogovor na prejšnje čase. •" Kakši io odpuščanje ? *' vpraša Litvinov. I rina zardi. "Kakšno?... Vi veste, kak-saio", reče Irina in se malo obme. "Jaz sem grešila vam nasproti, GJregory Mihajlovič, in če bi se tudi zdaj kesala. ko me je ta u»o-la zadela, bilo bi prepozno. Ko 4Cin vas tako nenadoma videla, .nislila sem sama pri sebi, da si norava ostati prijatelja na ved-.10. na vedno...»Meoi bi to bilo jako teežko. ako bi to ne moglo >iti. Me»ni bi bilo zelo ljubo, da se a tesu *%>orajnuneva, da. ne odkla lava tega še dalje, da ne bo pozneje nikakt-ga prlsiljcvauia, ni iake napačnosti; za vselej. Gre zori j Mihajlovič. Vi pa mi morate reči, da mi od^nstite, in tega se ,az tudi oiadjam od vas— pozabite zlobo' Morda je to od moje itrani veliko zahtevanje, ker ate menda že diavno vise pozabili; za »-seeno, recite mi, da mi odpustite!" Irina si ni oddahnila, dokler je to govorila; Litvinov pa je zapa zil, da so se v njenih očeh zasvetile solze, da, prave, istinite solze. 1" Pr«im vas, Irina Pav lovna", začne hitro Litvinov, "faako se morete pred menoj izgovarjati ia prositi me odpuščanja/... Vse to je prešlo, skapalo v vodo in meni ostane samo to. da se vam čudma, kako da se še spominjate sredi bleska, ki vas obdaja, mene ne-znatnega tovariša prve vaše mladosti." "Vi se temu čudite?* vori na tiho Irina. 4 Mene žali to", pravi Litvin*v nisem "Ae vselej mi niste povedali, •da mi odpustite", vstavi ga ! rina. "Jaz se radujein iskreno nad vašo sreeo, Inna Pavlovna, iz eele duše v^ni želim vsedobro na zem-Iji..." "In ne mislite več na zla?" "«Jaz mislim samo le na lepe trenutke, ki s^m jih nekdaj z vami doživel." Irina mu poda obe roki. Iatvi-nov jih stisne krepko in jih dolgo ne spust - - Pri tej dotiki mu je občutilo srce že dolgo nevživano slast. I.i ina mu pogleda nanovo v c>či ter se pri tem na mah nasmehne. . Tudi litvinov pogleda sedaj prvikrat bistro in vprto nanjo. . t hi je zopet spoznal te dra-ge in lepe č-rte. te globoke oči z lepimi, nenavadnimi trepalnicami, to vljudnost na obrazu, to divno »sklad njenih lepih las nad čelom, to navado, n-.ilo in zabavno krivite u.vtne... vse, vse- je spoznal. In kako se je polepšala! Kaka divnost. kaka sila ženskega telesa ! Ni rdečila, ni belila, ni surme, jie pudrovanja. nikake prevare na .svežem, čistem licu... Da. iza-res je. bila prava krasotiea! Litvinova je »prehajala dvomim... vedno je gledal nanjo, pa njegove misli so bik- dr.lev. - Irina j<' to zapazila. "No, to je lepo", reče ona^ "sedaj šele je moja vest mirili* in sedaj šele mcreui zadovoljiti svoji radovednosti... ' "Radoveilnrusti", ponavlja Litvinov, kakor da bi jo ne bil razumel. ''Da, dn... jaz hočem vsekako vedeti, kaj ste vi delali ta vas in kake so vaše osjiov«>; jaz hočem vedeti, kako, kaj, kdaj .. vse. vse. Povejte mi istino, kajti jaz vem vse natanko o vas, jaz vas nisean opustila nikoli z vida, kolikor je bilo le mogoče." "Vi me niste izgubili Izpod oči, vi. .. tin ji ... v Pftrogradu i'' "Sredi bleska, ki me je obdajal, kakor ste se vi ravno poprej izrazili. Res da nisem. O tem blesku se bova še razgovarjala. Zdaj pa mi morate pripovedovati, mnogo, dolgo pripovedovati; nihče naju ne bo molil. Ah, kako bo to divno!" pridoda Irina vesela vsedši se v naslonjačo. "No. torej začnite!" '"Preduo začnem pripovedovati, se vam moram zahvaliti", reče Litvinov. "Za kaj zahvaliti r' "Za cvetlice, ki sejn jih našel v svoji sobi." "K«.ksne cvetlice? .Jaz ne vem nič o tem. ' "KajT "Rekla scan, jaz ničesar ne vem... No. ja« čakam., čakam, via jametc pripovedovati. Ah, kako je pameten ta Potugin, da vas jo pripeljal!" Litvinov nnostri ušesa. ' Ste vi s tem gospodom Potu-giuom ž j davno znani?" vpniša Litvinov. "Že dolgo. . . No, pripovedujte vendar!" "In ga poznate na blizo?" Moage. Prepričajte ae, da aa nervozne, slabotne, a izgubljeno energijo, ki imajo nered v želodcu ali ledicah, ki so splošno o-slabeli ln se pote ponoči radi pijančevanja aU pre-obilo jedi ni boljšega zdravila na svetu kot JHITO TABLETE. Pošljite $1.00 za eno .škatljo. aU čo pa hočete preje kaj več sedeti glede njih čudovite moči, potem pošljite po prosti vzorec in knjižico z navodili. Naslovite: JUVITO LABORATORY. South HiU Branch 5. PITTSBt RGH, PA "Potugin je stal, ste rekli, v kaki zvezi z... "Meni je jako težko spominjati se tega", vstavi ga Irina. "Eliza jc bila moja najljubša prijateljica v institutu in potem tudi v Petroigi adn; neprestano sva bili skupaj. Ona mi je zaupala vs.' svoje tajnositi; bila je zelo nesrečna, mnogo je pretrpela. Potugin se je pri tej dogodbi obnašal prav lepo iai viteško; žrtvoval se zanjo. Od te dobe sem ga začela jako ceniti. — Že fcopet sva za gazila na stran. Jaz čakam, da mi ja-mete pripovedovati, Oregorij Mihajlovič." "Moje pripovedovanje vas ne more nikakor rzanhn at i, Irina Pavlovna. "To ni vaša skrb." "Mislite si. Irina Pavlovna, deset let se že nisva videla, celih deset let. Kcliko se je med tem č*a-soni spreineiiilo !"' "Mnogo, mnogo", ponavlja Irina z gorkim jztt«zom. '' ravno zato vas želim slišati." '•Ne vem prav, kje caeeti?" "Od početka. Od tistega časa, ko ste vi— ko sem jaz odšla v Petrograd. Tudi vi ste bili tacaš zapustili Moskvo. Znate, da se jaz od tistega trenutka nisem več povrnila v Moskvo." "Zares?" "Poprej mi ni bilo mogoče; potem pa. ko sem se omožila...f' "Ste že dolgo omaženi?*, "Četrto leto." "Otrok nimate?" "Ne", mu odgovori suho. Litvinov potnolči. "Dokler se niste omožili, ste živeli vedno pri... kako se mu že pravi... pri grofu Reisenba-chu?" Irina mu je gledala netrenimice v oči. kakor da bi hotela zvedeti, zaknj jo vse to sprašuje. . "Ne..." spregovori naposled ona. "So-li vaši stariši... i-es, jaz vas še nLscan nič vprašal o njih. "So-li..." "Oba sta zdrava." If ' ln še živijo, kakor poprej, v Moskvi?" "Da, v Moskvi." "In vaši bratje, sestre V "Dobro jim je, preskrbela sem vse." (Dalje prihodnjič.) POZOR, ROJAKI v Pittsburghu, Pa., in okolici! Vsem svojim odjemalcem na-zoanjam, da sem preselil svojo KROJAČNICO s 5313 Butler St. na 5239 Butler St. ter se jim nadalje priporočam za njih naklonjenost in upam, da me boste v tem novem prostoru tudi obilnoštevilno obiskali. Nadaljo se priporočam novim odjemalcem, da pridejo k meni in poskusijo mojo postrežbo. Jaz zagotovim vsakemu, dia bom poskusil vsakega zadovoljiti z mojimi oblekami in suknjami. Pridite in prepričajte se sami, kakšno delo in po kaki ceni se dobi v moji delavnici. RUDOLF MBSNAR, 5239 Butler St.. Pittsburgh, Pa. "O, da!" Irina vzdihne. "To ima posebne vzroke. Vi ste gotovo že slišali o Elizi Bjclski... ta je tista, ki je predlanskem umrla tako strašne smrti. .. Ah, da, jaz sem pozabila, da vam moje dogod-be niso znane: k vaši sreči, k vasi sreči so vam neznane. Oh. quelle chance (oj, kakšna sreča) ! Konnaj en človek, cn živ človek, ki o vsem tem nič ne ve. In njim m mora govoriti ruski, četudi odurnim jezikom, da. ruski, •pa ne to večno, nemilo, zoperno, petrograjsko francoščino." FRANK WAHČIC, SLOVENSKI TRGOVEC, 746 E. 162. St. (zraven banke), Collinwood-Cleveland, O. Naznanjam vam, da sem dobil novo veliko ixbero ZIMSKIH SU KKMJ (kotov) za ženske in otro ke vsakovrstnih barv po najnižjih cenah. Ženske volnene obleke. Dekliške volnene obleke. Obleke za velike in male Dante Vsakovrstne volnene jopiče za moške in ženske, kakor tudi za otroke. Vsakovrstne spodrge obleke za možke, ženske in otroke. Velika zaloga lepih odej in ko tov. Posebno vas opozarjam, da ako hodste kaj rabili za birmo, pri naeni dobite vse, kar potrebujete Torej obrnite se k domačemu trgovcu, kjer bodete vedno dobro N ie ne precenim in ampak enak; vnaprej NEW IOBK. ! ■j NOVE SLOVENSKA Columbia za mesec oktober, poje Slov. pev sko društvo iz New Yorka. E 3492 (Zagorska (Kako bom ljubila , E 3493 (Odpiraj dekie kamrico (Le semkaj k meni sedi Fina češka godba za ples: E 1640 (.Jubilejski Sokolski marš (Mar* ^kola drugi E 1128 (Suass*^ nna polka (Krasni dijaški valček E 548 (Glasni Predu marš (Sousedska mazurka To so rekordi z petjem in godbo, ter Vas stane vseh pet $3.75 ter poštnina 25e.r skupno $4.00. Imam vse v zalogi in jih odpošljem prvi dan vsakemu kdor pošlje svoto $4.00. Na naročilo brez denarja se ne pošlje blaga. Naročite te rekorde pri vašem rojaku : IVAN PAJK, 456 Chestnut St., Conemaugh, Pa. 75c 75c 75c 75c 75c TOČ ■ ceno za vsakega. časa neznosne draginje se mora vsakdo čuvati nevarnih bolezni, ki pomenijo propast družinskih prihrankov. Tukaj je vresničen pregovor "Takojšnja pomoč, je najboljša pomoč". — Zaprtje, glavobol, izguba teka, splošna slabost, vsi taki znaki so opomini, da si poiščete uspešno zdravilo, pravočasno negovanje črev odstrani vse nadloge, ki bi lahko nastale v bodočnosti. TR1NER-J EVO utrliko Elixir pike vino je pravo zdravilo, ki ga rabite v takih slučajih. Ono izči-sti čreva, odstrani vse iinhirajoče se odpadke, v katerih se plode in goje bakterije, pomaga prebavi, povrne tek, krepi kri in želodec, ki se potem lahko obrani množici bakterijskih napadalcev. V gori omenjenih slučajih nastane nervoznost, nered v želodcu, pri. ženskih premembah življenja ali pri premogarjih v premogarskih okrajih itd ito zdravilo je priznano neprimerljivo najbolje med vsemi enakimi priredbami Pripravljeno je le iz grenkih I rastlin, bilk in skorij neprecenljive zdravniške vrednosti in čistega naravnega, močnega rdečega vina. Celo najbolj občutljiv želodec ga sprejme z lahkoto. — Cena $1.00, v I lekarnah. TRINERJEV OBLIŽ I prinese v vas dom pravo družinsko zdravilo. To je nepre-Ikosljivo za revmatizem ali nevralgijo, je izvrstno za po-Skodbe, razpokijine, otekel in ohromel vrat, itd. zelo kren-čilno za utrujene mišice po trudapolnem delu ali za utr^ jene noge po dolgi hoji Cena 25 in 50c. v lekarnah, ^o (posti 35 in 60c. TRINERJEV OLASATELJ KASLJA. I je najbolj uspešno zdravilo za prehlade in kašelj, hripa-vost, bronehiti s naduho 4td. Cena ista kot za obliž. I Trinerjeva zdravila so dobila največje mogoče na-l^rade pri več mednarodnih razstavah. Zadnje nagrade: Zlata kolajna — San Francisco 1915. Grand Prix — Par nama 1916. JOSEPH TRINER, Manufaoturlng Chemist, 1333-1333 SO. ASHUND AVL, 6HICAD8, ILL " i OLAS NARODA. £ OKT. 1917. podp. društvo SLOVENSKO B © svete Barbare ZA XEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMBKIII. Sedež: FOREST CITY, PA. liwuiliiiii doe XL Januarja 1902 v driavi Pennsylvania. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: F. 8. TAJTCHAR, 674 Ahsay Ave., Rock 8prlngs» Wye. Podpredsednik: JAKOB DOLENC, box 181, Broughton, Pa. Tajnik: FRANK PAVLOVČIČ. box C47 Forest City. Pa. Poaaotnl tajnik: AVGUST GOSTIJA, box 310, Forest City, Pa, Blagajnik: JOSIP MARINČ1Č, .VSOT, St. Clair Ave., Cleveland, Obla. Pomožni blagajnik, in zaupnik: AN T. HOCHEVAR, KFD. No. 2. box 11H, Bridgeport. Oblo. NADZORNI ODBOR: Predsednik nada. odbora: JOSIP PKTERNELs box 95, Wtllocfc. Pa. &. nadzornik: JKBXKJ HAFNER, box 65. Burdlne, Pa. 1 nadzornik: IVAN GBOŠELJ, 885 E. 137th St., Cleveland, Ofcle. POROTNI ODBOR: Predsednik porot odbora: MARTIN OBREŽAN, box 72, B. Mineral, Kana. 1. porotnik: FRANC TEROPČIČ, R. F. D. Na 3, box 146, Fort Smith, Ark, 2. porotnik: JOSIP GOLOB, 1916 So. 14th St., Springfield, I1L VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. GRAHF.K, 843 E. Oblo St., Pittsburgh, Pa, 24. Uradno glasilo: "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St., New Tork, N. T. Cenjena društva, oziroma njih uradniki so naproSenl poSUJatl vse dopise direktno na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj se pa potil Ja edino potom pofitnih, ekspresnih ali bančnih denarnih nakaznic, nikar kor i*a ne jK»t.«u privatnih Čekov, na naslov: Frank Pavlovčič, Farmers A Miners National Bank, Forest City, Pa. V slučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nenudoma naznanijo uradu glav. tajnika, da se aamore najmko popraviti. UMETNI JAHAČ '•s ROMAN > 41 tem (Nadaljevanje). — Se na. eno veliko iu važno vprašanje mi morate odgovorili. (iospa, vrasajte svojeo-a poiiižneg-a hlapca. — Ali mi liopovedati. toda ona je odločno zamahnila z toko. B, — In jutri t — je vprašal. Jutri /jutra/i ob desetih ]>rigoče. Ne bojte >«•, jjonju*, jaz bom storil vse, kar je v moji moči. Jutri zjutraj se napotite v gozd. — Vprašajte, kje je čarobni hrast. — Vsak človek vam bo povedal, kje se nahaja to drevo. — in poleg tega si morate natančno zapomniti, katera je najbližja pot. k! v<>di do tega drevesa. — Dobro, dobro. — Le biez skrbi bodite. — Vse, kar ste mi na ročili, bom nataiK-no izvedel. Vse, do najmanjše malenkosti. Po teh besedah sta oba nekaj časa molčala. — Toda, še nekaj bi vas rad vprašal — je zajeeal Silbern. — Kaj pa ? — Marsikaj sva dane« govorila, v marsikateri stvari sera si na j.isnem, toda o glavnem vašem načrtu nimam dozdaj niti pojma. — Kaj nameravate, gospa? — Nikar me ne mučite preveč. — Jutri, jutri — Jutri vam bom vse raaodela. — Danes še ni eaa za to. t — Vaša volja je m«»je povelje — je odvrnil Silbern, ki se jc zelo bal. da bi ga baron ne prehit'-l. — Marta, Marta, jaz sem čisto v vaših rokah.... — Nikar ne bodite neumni. — Da, v svojib rokah me imate in me prav lahko ovijete krog prsta*. — Iz mene lahko napravite vse, kar hočete. — Jaz nisem ve£ baron Silbern, jaz sem orodje v vaših rokah. — Jaz va« -ne razumem, gospod. — Saj ni treba, da bi me razumeli, poslušajte me samo, p« bom zadovoljen. — Jaz irisem ver človek, jaz sem bog, ker ate ae me u-nuetimi leti se je nahajal v Mil-' ivaukee. Wis., na Clinton St.: Prosim cenjeaie rojake, če kdo. ve za njegov naslov, da ga 3ni| nazamni, alt naj se pa sani javi.; Anton J are. R. F. D. 2, Bojc| 1GC, Smit h field. Pa. bannonlke ter rsConam pa imhu kda a. Vtw-v km vprašaaj. - JOHN WKNZBL. Iil7 East C2nd SU Clsreiand, OUa falEfiSfBiBfilIBIBfSSfiSIHJBliSCT Dr.LORENZ. Jas sem edini slovensko govoreči Specialist moških bolezni v Pittsburgh!!, Pa. PRIPOROČILO. Rojakom v Milwaukee, Wis. in v državi Wisconsin naznanjamo, da jih bo obiskal naš rojak Mr. OTTO PEZDIR. ki je pooblaščen pobirati naroč- Pa., potem pa je odšel nekam nino za "Glas Naroda" in izda-v državo Wyoming. Prosim ee-jjati pravomočna potrdila. Cenje-njene rojake, če kdo ve za nje-lnim rojakom ga toplo priporoča-gov nasJov, da mi ga javi, ali'mo in upamo, da mu bodo šli na upamo 3»a naj se sam oglasi. — Michael'roko. o naročilo, ka-korsno si kdo želi. Popravljam vse vrste harmonike dobro in za nizko ceuo. ker imam jaz moderno urejeno delavnico harmonik. Priporočam se rojakom po širni Ameriki. ANTON MERVAR 14232 Sylvia Ave, Cleveland, O. } MOŠKE BOLEZNI NE ZORAVIM ŽENSK IN NE OTHOK. Uradne ure: dnevno od 9. dopoldne do & ure zvečer. T petkih od 9. dopoldne do 2. popoL V nedeljo od 10 dop. do 2. popoL DR. LORENZ, Specialist mnHrih boftssal, i C44 Pcnn Are. fl. nadst na nUes, Pittsburgh, Pa. BiaiaiaiaiaiaisMraiP POZOR ROJAKI Najuspešneje mazilo za Senike lase, Kakor tudi za možke brke in brado. Od tega mazila zrastejo v 6tih tednih krasni gosti in dolgi lasje kakor tudi možkim krasni brki in brada in ne bodo odpadali in osiveli. Revmatizem, kostibol ali trga^ nje v rokah, no^al- In v križu, v osmih dneh popolnoma ozdravim, rane, opekline, bule, ture, kraste in grinte, potne noge, kurja očesa, ozebline v par dnevih popolnoma odstranim. Kdor bi moje zdravila brez uspeha rabil mu Jamčim sa 15.00. Plfiite takoj po cenik, ki ga. takoj po&ljem zastonj. Krasni žepni KOLEDAR z* leto 1S17 zastonj. JAKOB WAHČIČ, 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. MODERNO UREJENA a Tiskarna Glas Naroda VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH. * • » DELO OKUSNO m if m IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. * v ■ UNIJSKO ORGANIZIRANA- POSEBNOST SO: DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, t CENIKI L T. D. VSA NAROČILA POŠLJITE NA: Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St, New York, H. T. Veliki vojni atlas H vojskujočih se evropskih držav in pa ko-lonijskih posestev vseh velesil. Obsega 11 raznih zemljevidov. CENA. SAMO 25 CENTOV. STENSKO MAPO CELE EVB0PE $3.00. VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZE-DINJENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET CENA |3.00. ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DALMACIJE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALIJO — CENA JE 15 CENTOV. Naročila in denar pošljite na: Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street, New York, N. T. NAZNANILO. Cenjenim rojakom r sapadnib državah, Wyoming, Utah, ▼ Coo-radi, naznanjamo, da jih bo t kratkem obiskal naš zastopnik Dr. Koler najstarejši slovenski zdravnik, špecijattst v Pitts-bnrghu, ki ima 28-letno skušnjo v zdravljenju vseh možkih bolezni. Hydrocele ali kilo zdravim v 30 urah in brez operacije. Bolezni mehurja radi katerih nastanejo bolezni v križu in hrbtu in ostale bolezni te vrste zdravim z gotovostjo. REVMATIZEM, TRGANJE, ZASTRUPLJEN JE KRVI, BOLEČINE. OTEKLINE, ŠKRO-FLE IN DRUGE KOŽNE BOLEZNI, ki nastanejo radi nečiste krvi, ozdravim v kratkem čara, da ni potrebno ležati Jaz rabim 606 in 9M sa krvne bolezni. Uradnae ure: Vsak daa od 9. vrt zjutraj do 8. ure sveto-; v petkih od 9. zjutraj do 5. popoldne; ob nedeljah od 9. zjutraj do 2. Slovenski zdravnik. CENIK KNJIG katere ima v zalogi Slovenic Publishing Company 82 CORTLANDT ST., NEW YORK, N. Y. ^MMBHHHgganiaagfa^^ Dr. KOLER, 638 PENN.[jAVE., Mr. Janko Pleško, ki je pooblaščen sprejemati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. On je pred leti že večkrat prepotoval države, v katerih so nali rojaki naseljeni iu je povsod dobro poznan. Upati je, da. mu bodo iti rojaki ar vadi osi POUČNE KNJIGE: iHi9T —a ooatfsEJ tolmaš, Oerkrena arxlorlaa DomaČi zdravnik t hrvatskem Jezika Hitri računar nemSko-anel. vez. PoUedelatro Popolni naak o eetr^Iarztm, Sadjereja t pogovorih « Schimpffov nemSko-slov. slovar Stov.-angleHti Ib tngL-alov, slovar Trtna ni ta trtemja Umna Živinoreja Umni kletar Umni kmetov ti— Veliki f-JBO ■aro —.■K« f—.50 *loc r—JŽM fl.l*8 fl 60 —JS0 f-JBO Trojka Vojna na Balkana 18 bvcml Zgodovina c. in k. pcdpolka it Življenje na avstr. dvora aH Smrt oeaarjeviča BodoLCa (Tragedija v Mejerlinga) RAZGLEDNICI r Newjorfike s cvetlicami, hi__ riztifine, boiiCae, novoletne ta velikonočne kmwij pg ducat po | Alhom mesta New Torka m Krasnimi .Ti Zakoni in ukazi za Vojvod i njo Kranjsko S2.00 —.30 UIATNI IN RAZNI DKUGD KNJIGE: Bodi svoje sreAe koval J0 DoU m oiuij— * >—-00 fatolola r-JSO Mlklova Zala t^M Na krivih poUh — 50 Pegam in Lambergar «-J» Pod Bobom si. večerni«* —jv) Slovanske novele ta po**«*l —.80 f-JM •uo .is .50 .10 .a f3.00 BUUKTIDII ▲vztro-ltalljanzka vojna Avstro-ogrski velik vezan Celi svet mali Celi »vet veliki Evrope, vezan Vojna stenska mapa Vojni atlas Zemljevidi: New York. Colorado. Illinois, ¥«ns»s, Montana. Ohio, Pennsylvania, Minnesota* Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh dragih drflav po »-je Združenih držav mali —.10 Zd roženih drža t velik! —.25 Združenih držav stenski na dragi strani pa celi svet $3 00 Narufllou > pfffteCa denarno vrednost, bodisi v gotovini. nakazale!, ali poStnth znaarimh P «atnina Je vri veh renah is vraftma— BOJ j FT. NAROČAJTE 8S TA "GLAS VAB ODA". DMKVHIK V ZDBUŽEKtR OBJAVAH.