^iifiiiiiiiifiiiiiiiiil
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN I IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 16
CLEVELAND, 0., TUESDAY MORNING, JANUARY 20, 1942
LETO XLV. — VOL. XLV.
1
A
si na vsomoc prizadeva, da bi razbilo zvezo ameriških republik
Rio de Janeiro, 19. jan. — Osiški agentje si na vso moč prizadevajo, da bi ostrašili razne ameriške republike pred pretr-j ganjem diplomatskih zvez z osi-Scem. Zato je odbor za resoluci-' 3e sklenil, da bo tozadevno resolucijo predložil že v sredo ali če-1 trtek, v kateri se bodo ameriške republike zavezale, da bodo Pretrgale diplomatske odnosa je s ctani osišča.
Pričakuje se, da bo vseli 21! ameriških republik glasovalo za t0, razen morda Argentina, ki sej edma še obotavlja. Toda zastopal ostalih republik upajo, da! b°do tudi Argentino dobili v svc-' vrste.
Osiški agentje in poslaniki de-aJo na vse kriplje, grozijo z voj-m drugimi reprizalijami re-^bhkam 'Južne Amerike, ako ° 0 Potrgale diplomaske zveze ^osiščem. Zastopniki ostalih re-PUbhk so določili za Argentino £as> v katerem naj se odloči, ali
pa h Z drUgimi rePublikami, ali o ostala osamljena, ekonom-Sk° in vojaško.
1 •
i so prenesli zdaj ?°jno akcijo iz Srbije se Hrvaško
£lovtOCkh0lm- <0NA") —
anski četniki so prenesli guerrilla bojevanje celo Nemško časopiš-
Ti dve Zagrebčanki sta zdaj na varnem!
^Str«; Ameriški bombniki so sklatili devet
japonskih letal v nizozemski Indiji
nemško postojanko
Moskva, 19. jan. — Ruske čete so se popeljale na sankah in smučkah preko zamrznjenega jezera Ladoga :'n naskočile nemško utrjeno postojanko Schlues-selburg, 25 milj vzhodno od Leningrada, železnico Leningrad-Moskva, kar je za Ruse zelo važnega pomena.
S fronte pred Moskvo se poroča, da so ruske čete; stopile že v mesta Mcžajsk in Orel in da se vrše v teh mestih boji po ulicah, mož preti možu z Nemci.
svoje _ ^ Hrvaško!
te p°l0^> da je poglavnik An-degradiral dva svoja
čet "i• ker sta bila v zvezi s jja. ki operirajo komaj ne-
prj v'1- °d Za^reba- k.l'er na" Vasu- j0 veliko glavobola hr-
Ne VStaŠem-Se ne^ški viri tudi poročajo, da
Ža m ,a'ia v v°jni minister Dra-niij ajlovič, ki načeljuje čet-kot,m-.sedaj v Bosni, kjer bo, mir J0 Nemci> "podnetil ne-Vasf m naPravil sitnosti za hr-
Sko vlado."
^ZIMOVAL JE KOT ^VED V BRLOGU
, Um,Tt0Wn- Wis- — Tukaj je 80stilničfUr Gehrke' po poklicu
S portugalskim pomikom Guine sta se pripeljali v New York Maja Koenig, stara pet let, in njena sestra Eva Maria, stara devet let. Dospeli sta iz Zagreba, Jugoslavija. Ta portugalska ladja je bila najbrže zadnja, ki je pripeljala begunci iz Evrope.
Kratke vojne in druge vesti
NEW YORK. — Berlinski radio je kvotiral poročilo iz Lis-bone, da bo prišel jugoslovanski« kralj Peter z vso družino v kratkem v Ameriko in da bo prebival v Washingtonu.
se kej stelj
Je bil
star 59 let. Svoje ča-zaslovel po vsej deželi,
Vsako zimo prebil v po-

Pred 30 leti je to začel SejeJ6 nastoPilo mrzlo vreme, Hi nv,MltTlakn^ v svojo sobo in se
Prikazi j . ... ___
?0-
Vv	- V WYUJU nVJKJV 111 .
va že'n Zal do splomladi. Njeg
<V Sijala
Zena in bartender sta mu po
,-o >' sPenia^ hrano na Posebni ' bil ' To čudno

>opustil la zena.
1936.
navado ko
je mu je
LOS ANGELES, CAL. — Danes je dospela na dom filmskega igralca Clark Gable brzojavka od predsednika in Mrs. Roosevelt, v katerem mu izražata sožalje nad nesrečno smrtjo žene, Carole Lombard.
He	*	*
LAS VEGAS, NEVADA. — Sinoči je odpeljal od tukaj vlak proti Hollywoodu, na katerem je bilo truplo Carole Lombard.
Krsto je spremljal njen mož, Clark Gable.
* * *
LONDON. — Admiraliteta poroča, da je bil potopljen angleški rušilec Vimiera. To je že 58. rušilec, ki ga je izgubila Anglija v tej vojni.
* * *
BEJJLIN. — Nemški bombniki so napadli skupino angleških ladij ob afriški obali in poškodovali več velikih tovornih parnikov,
se glasi nemško uradno poročilo.
♦ * *
■ LONDON. — Radio iz Berlina poroča, da se je podvrgel feld-
maršal von Brauchitsch težki operaciji, katero je srečno prestal.
Ko bo zapustil bolnišnico, bo moral vzeti dolg počitek.
* * * t
WASHINGTON. — Ob obali North aCroline je sovražna podmornica torpedirala oljni tanker Allan Jackson, last Standard Oil Co. To je že tretji tanker, ki je bil torpediran ob atlantski obali. Baje operira tam več nemških podmornic.
Četniki razdajajo po Balkanu pogodbo med Jugoslavijo in Grčijo
London. (ONA.)—Iz zanesljivih jugoslovanskih virov se poroča, da so četniki vojnega ministra Draže Mihajloviča stopili v tajne zveze z protinazij-jskimi skupinami v Grčiji, Bolgariji, Romunski in Albaniji, katere bodo razdelile med narod kopije pogodbe, ki je bila nedavno sklenjena med Jugoslavijo in Grčijo.
Besedilo te pogodbe je bilo poslano Mihajloviču po radiu, nakar je ta razposlal svoje poslance s kopijami čez meje v gori omenjene dežele. Pakt je že postal živa istina in se uporablja kot podlaga za politične aktivnosti po vsem Balkanu.
Rusija in Anglija.sta v polnem odobrili pogodbo me,d Jugoslavijo in Grčijo, ki bo gotovo dovedla do zveze vseh balkanskih držav.
Angleži so zajeli 14,000
Ruske čete so dosegle [Nemcev in Italijanov v
vzhodni Libiji
Kaira, 19. jan. — Več kof"14,-000 Nemcev in Italijanov je padlo v angleško ujetništvo, ko je padla utrjena postojanka Hal--ysak|faya na libijski-egiptovski meji. čas se pričakuje poročilo, da je Med ujetniki sta dva italijanska Možajsk v ruskih rokah.	generala in nemški višji častnik
Nemci pa poročajo, da so pre- Bach> ki Je bil v civilu evangeli-gnali Ruse iz pristanišča Feodo- stični P*stor v Nemčiji. Bach zija na južnem delu polotoka poveljeval nemški posadki in Krima.	Bach je bil,* ki je 27. maja vodil
naskok na to trdnjavo, jo zavzel in dobil radi. tega vitežki red železnega križa.
S tem imajo Angleži prosto pot od Egipta pa do zahodne Libije, kjer so ob zalivu Sirte v beju z osiškimi kolonami. -o-
Ameriške in osiške diplomate bodo zamenjali v Španiji
Mexico City. (ONA).—-Nemške in japonske diplomate iz Mehike in Centralne Amerike bodo v kratkem poslali v Hot Springs, Virginia, kjer se bodo pridružili enim, ki jih je ameriška vlada tukaj internirala.
Vse te osiške diplomate bodo poslali na Špansko, kjer bodo zamenjani za ameriške diplomate iz osiških držav. Italijanski diplomati v Mehiki najbrže ne bodo zamenjani, ker z mehiškimi diplomati v Italiji dobro ravnajo.
Nemci so odstranili 22 škofov na Poljskem
London. (ONA). — Naciji so na Poljskem dostranili 22 katoliških škofov. Nekateri so bili po-morjeni, drugi izgnani, zopet drugi vrženi v ječe. Kar jih je j*e v svojih uradih pa ne smejo dopisovati z Vatikanom, niti s papeškim nuncijem v Berlinu. Edino po tajnih potih morejo poročati papežu ali nunciju.
jj . Zaroka
3858 ' ln Mrs. John Steklasa iz
da s . Clair Ave. naznanjata,
JoSe., J.e zaročila njiju hčerka
G me z narednikom Joseph
Kn t,' ki služi Strica Sama v 11 Knox j . '
w JC sin spoštovane družine s- Apol,
53
•St.
lonije Zitko iz 1425 E.
IZ RAZNIH KRAJEV PO AMERIKI
Chicago. — Dne 8. t. m. je v( go hčer v Racinu, Wis. bolnišnici umrla rojakinja Mary Chicago. — Frank Kobal, le-
j^esel dogodek v Jolietu
V^ini Mr. in Mrs. Jo-Dili k rjavec, Joliet, 111. so ku-
V	dr^^Ea sinkota, ki je prvi
zala d"1"1- °d Pre.i.imai° že tri 8laVtl . • Srečna mamica je 2veZ(!a |a'nica Slovenske ženske • iskreno čestitamo! patriotizma ^toiis, 0r Bara*a št. 1317, Nlo lh Borštnarjev, je ku-
V	v51000 obrambnih bon"
Stvii a čast zavednemu dru
Kocin, stara 28 let in rojena V Ameriki. Podlegla je težkim poškodbam na glavi. Kako je dobila poškodbe, poročilo ne pove. Tu zapušča mater, brata in tri sestre.
Duluth, Minn. — V Anoki, Minn., je umrla 50-letna Frances Kočevar; roj. Simonič, doma iz Sinjega vrha pri Vinici v Beli Krajini. V Ameriki je bila 25 let in zapušča dva sinova in hčer.
Chicago. — Dne 12. januarja je umrla Katarina Zupan, 2326 So. Hamlin Ave., stara 71 let in rojena Lah v Lescih na Gorenjskem. V Ameriki je bila približno 40 let. Umrla je za srčno hibo. Tukaj zapušča moža, sina, štiri hčere, drugega sina v
talski poročnik in sin Valentina Kobala iz Clarendon Hillsa pri Chicagu, je pogrešan z ostalo po. sadko vred v bombniku, ki se je pred dnevi izgubil nekje v Cali-forniji.
Waukegari, 111. — Mary Ker-žič je tako nesrečno padla na le. du, da si je zlomila desno roko v zapestju. Zdravi se doma. Mary štalcar in Rosie Zupančič sta se vrnili iz bolnišnice in zdaj se zdravita doma.
Prva obletnica
V	sredo ob 6:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojnim Frankom Avsec ob pri-iki prve obletnice njegove smr. ti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
V bolnišnici
V	Huron Road bolnišnici se nahaja Mrs. Lucija Avcin iz 1185 E. 172. St. Obiski začasno niso dovoljeni.
Pozdrav iz Floride
Mr. in Mrs. Edvard Zak iz 5901 Bonna Ave. pošiljata vsem prijateljem in znancem pozdrave iz St. Petersburg, Florida.
V armado
Joe Grame, sin znane Gramče-ve družine iz Geneva, O. odhaja v soboto v Great Lakes, 111., v armado Strica Sama. Mnogo
Bronxu, New York City in dru- sreče!
Vile rojenice
Pri družini Mr. in Mrs. Mike Boots 21605 Ivan Ave. so se oglasile vile rojenice in prinesle sinčka prvorojenčka. Mlada ma mica je hčerka poznane Sokačeve družine, čestitamo!
V obrambo domovine
Društvo Collinwood Hive 283, Makabejk, je sklenilo kupi ti za $500.00 obrambnih bondov $10 so pa darovale za ameriški Rdeči križ. Vse priznanje zaved nemu društvu.
Koalicija v mestni zbornici je zopet zaigrala eno lepo
Včeraj je presenetil mestno zbornico odbornik Harry Jaffe iz 25. varde, ki se je odpovedal, ker mora v armado. To je prišlo povsem nepričakovano, še bolj nepričakovano pa je bilo, ko je councilman Victor Cohen, republikanec, predlagal za namestnika brata, Solomona Jaffe. Zanj je volilo vseh 14 demokratov in republikanci. Novi councilman je bil rojen v Rusiji leta 1904 in je prišel v Cleveland pred 23 leti. Po poklicu je odvetnik.
Darilo Rdečemu križu
Frank Mervar, tajnik postaje Jadran št. 3, Jugoslovanskih vojnih veteranov, je nesel včeraj v urad ameriškega Rdečega križa vsoto $200.60, kar je čisti prebitek od prireditve, ki so jo fantje priredili 4. januarja v SND. Vse priznanje tej vrli domoljubni organizaciji za trud v ta človekoljubni namen.
Pokojni Jakob Potokar
Kot smo že včeraj poročali je umrl Jakob Potokar, star 54 let. Doma je bil iz vasi Draga pVi Stični, odkoder je prišel v Ameriko pred 30 leti. Tukaj zapušča soprogo Florence in dva sina. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 8:30 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave. Naj počiva v miru, preostalim sožalje.
Godbeni koncert Opozarjamo na koncert, ki ga bo priredila v nedeljo popoldne cb treh mladinska godba fare sv. Vida v Knausovi dvorani. Ti na-slovenski fantje že prav do-
Ameriski avijatičarji so se pridružili obrambi Mala-•je. - Avstralske čete so zadržale naval Japoncev proti Singaporu. — Ameriške in filipinske čete se iztrgale Japoncem nekaj pozicij.
Singapor, 19. jan. — Ameriški bombniki so zbili danes devet japonskih letal na tla v obrambi nizozemske Indije. Obenem se poroča, da so ameriški avijatičar j i danes prvič stopili v akcijo na polotoku Malaja in z uspehom bombardirali več japonskih zrakoplovnih pristanov.
Nemci hočejo preprečiti uresničenje Jugoslavije po tej vojni
Angora, Turčija. (ONA). — Poročila iz okupirane Jugoslavije naznanjajo, da si naciji na vse kriplje prizadevajo zasejati med jugoslovanske narode sovraštvo ter tako o n em o g o čiti ustvaritev Jugoslavije ali kako bodočo balkansko zvezo.
Medtem ko je jugoslovanska vlada v Londonu podvzela korake, da doseže federativno Jugoslavijo in sodelovanje vsega Balkana po tej vojni, netijo nacijem naklonjeni voditelji v Srbiji in Hrvaški staro narodno sovraštvo, trdijo ta poročila.
Časopis "Novo vreme" v Bel-gradu, ki je bilo nekoč uradno glasilo premierja Milana Stoja-dinoviča, javlja: "Danes vemo, kaj je naša prava pot. Mi vemo, da more biti Srbija svobodna in neodvisna samo, ako se vrne k idejam narodne srbske države."
V Zagrebu je pa pozival dr. Ante Pavelič narod, "da razvijemo svojo lastno hrvaško neodvisnost in ekonomijo."
-o-
Lep znak patriotizma Frank Poje, lastnik znane kro. jačnice in čistilnice oblek na 631 E. 185. St. je kupil včeraj za $1,000.00 obrambnih bondov. France, postaviš se!
Pojasnilo
Pokojni John Skrjanc je prestopil od društva Naprej k društvu Zavedni sosedje št. 158 SNPJ, torej je bil pred smrtjo član tega društva.
Avstralske čete so hitele na pomoč indskim četam na Mala j i in so ustavile naval Japoncev proti jugu. Poveljnik avstralskih čet, general Bennett, poroča, da avstralske čete držijo vsepovsod svoje pozicije.
Avstralci so prihiteli na pomoč Indcem, ki so se morali umakniti pred Japonci ob reki Muar. Bojna l;nija je zdaj okrog 90 m'lj severno od Singapora. (Japonci poročajo, da so že manj kot 25 milj od Singapora).
Kljub vsej hrabrosti avstralskih in drugih čet, pa trdijo poročila, da je položaj na Mala j i zelo resen, največ radi tega, ker branitelji nimajo dovolj zračne sile na razpolago.
Včeraj je japonska zračna sila zopet napadla Singapor. Ubitih je bilo 56 oseb, 135 pa ranjenih, največ civilistov. Bombe so užgale tudi nekaj skladišč za olje. Ob času tega poročila, požara še niso pogasili.
Odkar so čete generala Mac-Arthurja na Filipinih odbile na pad Japoncev, so ti nekoliko odnehali. Samo posamezne patrulje tipljejo, kje bi našle kako "mehko" mesto v ameriški obrambni liniji. Ameriške čete so izrabile to priliko in so napra vile več izpadov, v katerih so iztrgale nekaj pozicij Japoncem iz rok.
Poljska podmornica potopila sovražne ladje
London. (ONA.) — Poljska vlada v Londonu poroča, da je poljska podmornica "Sokol" potopila v oktobru in novembru eno sovražno tovorno ladjo, velik sovražni rušilec, eno oboroženo trgovsko ladjo in dve ladji, ki sta vozili vojaštvu potreb ščine.
si
bro igrajo in za ta koncert so se še posebno pripravili z bogatim programom.
Novi uradniki
Društvo Cerkniško jezero št. 59 SDZ je izvolilo za letos sledeč odbor: John Rozanc, predsednik; Frank Jereb, podpredsednik; Rose Duša, 1259 E. 172. St., tajnica; Louis Elovar, blagajnik; Uršula Branisel, zapisnikarica. Nadzorni odbor: Andy Jerman, Martina Hribar in Louise Skerl. Društvena zdravnika: dr. Louis Perme in dr. Anton Skur. Seje se vršijo vsak tretji četrtek v me secu v prostorih S. D. Doma na Waterloo Rd.
Nov grob Po kratki bolezni je umrl Hie-nie Kowalcic (Cole), star 32 let. Rojen je bil v Clevelandu. Tukaj zapušča očeta, dva brata in eno sestro. Zadnjih pet let je bil zaposlen pri Joe Vidmarju kot natakar. Pogreb bo v četrtek popoldne ob 1:30 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave.
Važna seja Slavčkov Nocoj se vrši v navadnih prostorih važna seja Slavčkov. Vsi starši ste prošeni, da se gotovo udeležite.
Gotovo smo zelo hvaležni!
Zadnje čase smo dobili nenavadno veliko novih naročnikov za Ameriško Domovino. Prinesli so jih naši vrli zastopniki in prijatelji, dosti jih je pa samih prišlo v naš urad in se naročilo na list. Samo zadnji teden zaznamujemo že 17 novih naročnikov in to, kot veste, brez vsake posebne kampanje. Razume se, da sme tega silno veseli, ker nam to izpričuje, da se našim ljudem Ameriška Domovina dopade. Upamo, da bo vsak nov naročnik zadovoljen z listom, kot so drugi naši tisočeri naročniki. Novi naročniki so uredniku znamenje, da dobro urejuje list in to ga spodbuja še k večjemu delu. Ker pa že ravno pišemo o tem, naj pošljemo našim starim in novim naročnikom skromen apel, naj ob priliki nagovore svojega soseda in prijatelja, ki morda še nima Ameriške Domovine, naj se vsaj za po-skušnjo naroči. List se mu bo gotovo dopadel. Za vsako naklonjenost in dobro besedo vam bomo gotovo zelo hvaležni.
r r
6117 St. Clair Ave.
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
JAMES DEBEVEC. Editor
Cleveland, Ohio.
Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland. Bn pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Zg Cleveland, uo pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50: pol leta $3.00 Za Evropo, celo leto $7.00 Posamezna številka 3c
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada. $5.50 per year: Cleveland, by mail. $7.00 per year U. S. and Canada. $3.00 for 6 months: Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription. $7.00 per year. Single copies, 3c
Entered as second-class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878.
1^83
No. 16
Tue„ Jan. 20, 1942
Malta dela čudeže
Manj kot 60 milj južno od Sicilije leži angleški trdnjav-ski otok Malta. Ta otok je danes največja zapreka za osišče, da ne more pošiljati potrebščin in ojačenj v Libijo. In dokler bodo imeli Angleži ta otok v oblasti, bodo morali biti osiški konvoji na pažnji pred podmornicami in letali, ki patrulji-rajo po Sredomezlju iz Malte.
Zato pa nemški in italijanski bombniki poskušajo vse, da bi razbili to trdnjavo. Noč in dan prihajajo letala nad otok, noč in dan padajo sovražne bombe na trdnjavo. Nekateri sodijo, da je to samo predigra za splošen napad, pri katerem bi sovražnik izvajal isto napadalno taktiko, kot jo je pri napadu na Kreto. Toda Angleži so prepričani, da splošen napad še precej časa ne bo prišel, ker so angleški avijatičar-ji oni dan napravili nepričakovan obisk na italijanski zrako-plovni pristan Castelvetrano, kjer so Nemci koncertrirali prevozna letala, in jih uničili 44, med temi 30 transportnih letal, s katerimi so nameravali Nemci prevažati udarne čete na Malto.
Odkar je stopila Italija v vojno, so napravila italijanska in nemška bojna letala več kot 1,200 zračnih napadov na Malto. Toda trdnjava stoji trdno kot prej in služi za zrako-plovno in pomorsko oporišče za angleške podmornice in letala.
Adolf Hitler in Benito Mussolini bi bila pripravljena veliko žrtvovati, če bi mogla pregnati Angleže s tega oporišča. ki leži ravno na morski poti med Italijo in Tripoli, ki je glavno osiško oporišče v severni Afriki.
Da je mogla Malta dozdaj odbiti vse številne zračne napade, se ima zahvaliti svoji fini protizračni obrambi. Samo Moskva ima boljšo protizračno obrambo, za njo so pa prve baterije na Malti.
Prebivalstvo na otoku šteje okrog 280,000 duš in tako so se že privadli zračnim napadom, da so jim nekaj vsakdanjega. Kadar opozorijo svarilne sirene, da se bližajo sovražna letala, gredo ljudje mirno v svoja podzemska skrivališča, ki so vsekana v živo skalo in lepo čakajo, da napad mine. Potem gredo pa zopet za svojimi vsakdanjimi opravki:
V zadnjih 12 dneh leta 1941 je bila Malta napadena 97 krat, v božičnem tednu 60 krat. Angleški avijatičarji so jim vrnili milo za drago 4. januarja, ko so napadli koncentracijo nemških letal pri Castelvetrano na Siciliji, kjer so krožili nad zrakoplovnim pristanom neprestano osem ur in deževali bombe med prestrašene Nemce.
Malta sestoji prav za prav iz treh otokov in ima komaj 122 štirjaških milj površine. Glavni otok je 17 milj dolg in 12 širok. Anglija je dobila otok leta 1814 na dunajskem kongresu. Nekatere trdnjave so bile napravljene še v 16. stoletju, ko so imeli otok v posesti vitezi sv. Janeza. Trdnjava jc odbila mnogo napadov in obleganj, dokler je ni vzel leta 1798 Napoleon, ko je šel v Egipt.
Tudi Hitler bi trdnjavo rad vzel na potu v Egipt, toda vedno bolj spoznava, da so moderni topovi boljše obrambno sredstvo, kot so bile "frače" leta 1798.
Ta splošna gonja za poitalijančenje slovanskih imen je pokazala dokaj uspeha. Samo v Trstu se je priglasilo do konca 128 nič manj kot 7,543 "prostovoljnih" prosilcev za spremembo družinskega priimka. Pa to še ni bilo dovolj fašistom. Zato so poslali na vsako občino listo z imeni, ki se morajo spremeniti, s strogim naročilom, da se morajo priglasiti vsi člani teh družin nemudoma pri oblasti in naj zaprosijo za spremembo imena.	* 1	N
S temi sredstvi na razpolago je tržaška prefektura proti koncu leta 1931 bahato izjavila, da je izdala že 15,000 dekretov za spremembo imen, od teh da se jih je priglasilo 10,000 prostovoljno. Zato so oblasti uradno izjavile, da je bilo spremenjenih okrog 50,000 imen.
Uradni list "Gazzetta Ufficiale'' je prinašal od leta 1928 dalje vsak dan polne strani imen oseb, ki so spremenile svoja imena. In skoro vsi ti so bili iz Julijske Krajine in Zadra. Časopisje se je bahalo, da ne bo vzelo dolgo in nobena oseba v Italiji ne bq imela drugačno kot italijansko ime.
Razumljivo je, da je bilo radi te nasilnosti mnogo protestov, ne samo od strani Slovencev in Hrvatov, ampak tudi od mnogih Italijanov, ki so nosili družinska imena svojih slovanskih prednikov. Gotove odlične osebe niso nikdar zaprosile za spremembo imena, niti se jih k temu uradno ni prisililo, čeprav so bila njih imena na listi za spremembo. Naj samo omenimo imena Fulvio Suvič, podtajnik zunanjega ministrstva, ki je rodom Tržačan in pa splošna znana firma Cosulič, doma iz Istre.
Morda se to razlaga iz odloka državnega koncila v Rimu z dne 9. januarja 1932, ki je določilo v pritožbi družine Pavlovič, katere ime je tržaška prefektura spremenila na "Paoli." Družina Pavlovič je 2 uradnimi listinami dokazala, da je v rodbini to ime že od leta 1798 in da nima prav nikake italijanske ali rimske korenike.
S tem je bila razveljavna akcija prefektur v Trstu, Pu-1 ju, Gorici, Reki, Zadru in Udini, ki v nobenem slučaju niso mogle dokazati, da so imela spremenjena imena kakršnokoli
! BESEDA IZ NARODA

Po seji velikega društva
Zgornji naslov velja za slovensko banko. Po vsej pravici ji gre tak naslov, to bomo razvi-deli iz tega dopisa in razlogov, ki so navedeni samo za to, da bomo znali ceniti to, kar je last naroda.
Zadnjo sredo, 14. januarja, se je vršila glavna letna seja slovenske The North American banke, še mnogo je ljudi, ki jim gre ta beseda "slovenska banka" mimo gluhih ušes, kakor da je nekaj čisto brezpomembnega, to pa ni res. Vsako navadno, naj bo še tako majhno društvo, ima svoj glas in svoje priznanje za obstanek. Ali ni banka tudi društvo? Seveda je, in še kako je to društvo veliko! Naj v ta namen navedem par primerov, kako veliko in narodno obsežno je to društvo, tu se ne gre za nič drugega nego za to, da se narod tega zaveda, kar je v njegovo korist in za njegov ponos.
Prvič, banka obstoji iz delnic; teh je 5000. Te delnice so razdeljene med naše ljudi (tu in tam so tudi nekateri drugi lastniki nekaj teh delnic). Vendar je pa nad 900 naših ljudi, ki lastujejo te delnice, že to je precej veliko društvo in potem tudi za to veljavno, ker la-?tuje delnice od banke in pričakuje deleža od banke.'
Na glavni seji to leto je bilo zastopanih osebno ali po zastopnikih 2750 delnic ali glasov za izvolitev direktorijev za tekoče leto 1942. S tolikimi glasovi so bili izvoljeni sedanji direktorji. To je že vredno upoštevanja, da banka v naselbini za narod nekaj pomeni.
Dalje: V računu z dnem 31. decembra vidimo, da ima banka posojenega denarja veliko vsoto $649,416.23.• To so posojila zopet največ vsa našim ljudem, bilo na domove ali osebna na podlagi njih osebnih vrednosti. Tu je point, ki sam govori, kako velika vrednota je in kako daleč sega poslužnost tega društva, ki zalaga naše ljudi s takimi vsotami in to po zmernih cenah bančnih obresti do naših ljudi, za kar so mnogi hvaležni, da lahko vsak čas posojila dobe, naše ljudi bplj poznamo mi, ki smo njih rojaki in vemo za njih poštenost, nego drugod, kjer niso osebno poznani glede kredita.
A ko k temu prištejemo še druga dela, ki jih banka vrši potom čekovnih poslug in pa nasvetov in v prekupovanjih, kjer se lahko zanesejo, da so dela vedno zanesljiva, ter cene pravične, je vse to za naše ljudi velike vrednosti. Zato smemo imenovati domače bančno podjetje za "narodno društvo," ki je vsega upoštevanja vredno.
Naj bi se rojaki v razgovorih glede svoje domače banke raz-govarjali s ponosom in pri tem tudi svoje prijatelje opozorili na domače podjetje.
Nič se ne čudite, če tako pisanje ponavljam in ponavljam z dneva v dan. Naj vam povem, da se jaz čudim ljudem, s katerimi se razgovarjam, kadar nanese prilika o banki in financah. Dogodi se, da ko le omenjam banko, se kdo oglasi vmes takole: "In kako pa je s tisto vašo banko? Nekaj sem bral, pa mi ni še nič prišlo na misel, da bi "svoje prenesel iz druge banke. Imam nekaj gro-šov drugod še od takrat, saj veš kako je bilo. In seda.j, ko vi-
dim, da je res garancija na eni strani in zopet korist naroda na drugi strani, bom pa zopet pristopil nazaj, končno je res, da smo vsi dolžni, da se držimo domačih ustanov." Vidite, zato je treba ljudem pojasnjevati. Noben se ne zaveda, kako je težko pridobiti zaupanje v banko nazaj. Danes vsak ve, da je osobito bančna garancija od vlade za vse vloge do $5000. Vendar pa kljub temu še ne zaupajo, še ne verjamejo, nekateri pa vedo in nočejo.
Nič bi se ne zavzemal, če ne bi videl v bodočnosti velikega narodnega dobička in ponosa, ki ga bo narod črpal iz te ustanove. Meni je to, da se zavzemam za banko v škodo, toda, kadar bo cilj dosežen in bo narod videl resnico, bo tudi za mene zadoščenje, če bo narod sedaj upošteval nasvete in se polagoma banki pridružil. Kaj narod lahko pričakuje od banke ? Tole, v vseh ozirih bo banka uposljevala domače ljudi, razen če bi kateri oddelek zahteval moža, ki bi ga mogočne ne imeli sami iz svoje srede; dalje, posojila za vse zahteve in poslužba v vsakemu slučaju taka, da bo narodu v vseh zadevah ustreženo; dalje, ko bo banka v toliko napredovala, da bo delničarjem lahko obrestovala na vloženi kapital, bo dolžnost gospodarskega odbora banke, da bo gledal na to, da bo iz njene rezervne blagajne bančno vodstVo nagradilo domača društva in ustanove, ki potrebujejo pomoči, z drugo besedo, "roka v roki sodelovati," kar do sedaj banka še ni smela v taki meri, kar bo lahko storila pozneje.
Direktorij banke se . dobro zaveda, kaj je njegova dolžnost, da v imenu bančnega podjetja za narod stori, dokler se narod oklepa svoje banke. Prva dolžnost direktorija bo po prvi seji, da povabi v delokrog banke 20 mož za sodelovanje z banko, to bodo tako zvani svetovalci, ki bodo imeli skupno zborovanje z direktorijem vsako tri mesece. Na ta način bo narod imel vso priliko, da se bo lahko vselej informiral o tem, namreč kako da naj banka izboljša svojo poslužnost do naroda.
Tudi sedaj se lahko vsaki-krat in vsakdo obrne do kateregakoli direktorja za pojasnila v eni ali v drugi zadevi. Imejte v vseh ozirih to bančno ustanovo za pravo narodno, kef je samo iz tega namena ohranjena, da vrši poslužnost svojemu narodu. Nekdaj je bila banka le last nekaj ljudi, danes jc last naroda in nje dela vršijo le naši domači ljudje, že to je dovolj, da jo upoštevamo.
Tako je torej banka najvažnejše društvo in najbolj častna ustanova, ki bo narodu nudila veliko dobrega. Za vse to sem dobro prepričan, če se ameriški vladi kaj izvanrednega ne dogodi. Rojaki, bodite ponosni na domače bančno podjetje!
A. Grdina, predsednik.
dvema tednoma izbrali odbor, da jim bo vodil priprave za veliko skupno prireditev, ki jo mislijo imeti koncem aprila ali v začetku maja v namen gmotne pomoči našemu nesrečnemu ljudstvu onkraj morja, brž ko brž se bo dala poslati tjakaj.
Upanje v enotno politično gibanje ameriških Slovencev za dosego politične svobode slovenskega ljudstva v okviru prerojene in preurejene Jugoslavije je z odložitvijo, oziroma pre-klicanjem slovenskega narodnega kongresa žal skoro popolnoma splavalo po vodi, čeprav si posamezniki prizadevajo v tem oziru, ker pravilno mislijo, da si morajo Slovenci pomagati sami in se sami potegovati za svoje pravice, ki jim gredo po vseh človeških zakonih.
Tako je sedaj pač pričakovati od nas, da priskočimo skupno vsaj s koščkom kruha svojemu sestradanemu in izmučenemu rodu na pomoč, ko mu
vzame zavezniška zmaga strašne okove grozne sužnosti s krvavečih rok.
Nameravana skupna prireditev čikaških Slovencev ima ta smoter pred očmi in upati je, da bomo vsi, prav vsi, vsak po svojih močeh skrbeii za kar najsijajnejši uspeh usmiijeno-sti in ljubezni do naroda, iz katerega izviramo.
Usmiljenost do reveža in nesrečnika pa ljubezen do lastnega rodu sta najlepši lastnosti plemenitega in kulturnega človeka.
Slovenci in Slovenke v Chica-gu, pokažimo ti prelepi vrlini v polni meri s popolnim uspehom nameravane skupne prireditve, za katero se bo sestavil vzpo-red in določil dan na seji dne 28. t. m. zvečer v prostorih Slovenske narodne podporne jed-note na 2657 S. Lawndale Ave.
Za odbor:
Zvonko A. Novak.
Predsednik kraljeve jugoslovanske vlade dr. Slobodan Jovanovič
Čikaški Slovenci se pripravljajo
Ob svojem popolnem sodelovanju z deželo v njenih vojnih prizadevanjih proti Japonski in njenim zaveznicam ne pozabljajo čikaški Slovenci na rod, iz katerega izhajajo in ki baš sedaj strada in trpi kakor morda še nikdar poprej, pa so si pred
italijansko koreniko, ali da so bila imena poslovanjena tekom zadnjega pol stoletja. Državni koncil je b'l mnenja, da imajo družine, ki so italijanskega sentimenta, lahko še nadalje slovanska imena svojih prednikov, dočim morajo družine slovanskega mišljenja poitalijančiti svoja.
Iz tega se torej sodi, da so ostala še nadalje imena, ki niso v ničemer italijanska, kot: Suvič, Cosulič, Diaz, Gayda, Goidanič itd.
Naši javnosti želimo prikazati novega predsednika jugoslovanske kraljeve vlade, ne zaradi tega, ker je tako navada, kajti to dr. Jovanoviču ni potrebno in bi celo ne hotel, temveč zlasti zato, ker on to zasluži kot človek in ker mora naš narod vedeti, v čigavih rokah je danes državna uprava. Naša javnost, tista v starem kraju kakor ta tukaj, ni vajena, da bi na mesto predsednika vlade prihajali ljudje takega kova kot je Slobodan Jovanovič, zato je treba povedati, kdo je on in kaj je on.
Novi predsednik kraljeve vlade g. Slobodan Jovanovič je danes najvidnejša oseba v srbskem narodu. Tako izjemno mesto mu ni prinesla redna uradniška kariera, ki je bila pri njem zelo prosta. Po končanih šolah v Švici je stopil v diplomatsko službo in bil nameščen v zunanjem ministerstvu in pri poslaništvu v Carigradu. Od leta 1898. je bil profesor državnega in ustavnega prava na beograjskem vseučilišču, polnih dva in štirideset let. Petdeset let javnega dela: kot učenjak, pisatelj, narodni delavec, to je dvignilo njegovo -ime nad vsa druga, tako, da je on danes nedvomno največje ime v srbstvu.
Tudi v hrvatskem in slovenskem narodu je ime g. Jovano-viča ne samo dobro znano, temveč tudi visoko cenjeno in spoštovano. Brez pretiravanja se lahko reče, da vodstvo intelektualnega sveta v Jugoslaviji lahko pripada g. Jovanoviču.
V Jugoslaviji je dosti pomembnih imen in zaslužnih ljudi. Vendar so si skoraj vsi svoj Ugled pridobili na ožjem delavnem polju. Malo jih je bilo med njimi, ki so, kakor g. Jovanovič, v svoji delavnosti bili vsestranski in ki so v vsaki teh delavnosti prihajali na površje in se odlikovali pred drugimi.
G. Jovanovič je najprej svoje življenje posvetil znanosti: pravu, državnemu in ustavnemu pravu. Kar to stroko zadeva, je njegovo ime znano med učenjaki tudi zunaj meja Jugoslavije. Pri nas je on priznani in najboljši poznavalec teorije o državi in našem ustavnem pravu. Številna so njegova znanstvena dela o tem predmetu. Mimo tega je g. Jovanovič največji srbski zgodovinar. Novejša srbska politična zgodovina izvira iz njegovega delovanja. O tem priča pravcata knjižnica njegovih del, ki jih naš narod najbolj rad čita. Nihče razen njega boljše ne pozna našo novejšo državno zgodovino, preteklost in pota, ki je po njih moralo ustvarjanje in razvijanje Srbije od Kara Džorža do danes.
G. Jovanovič ima solidno in široko pravniško izobrazbo.
Njegovo zanimanje, zlasti za gospodarska in finančna vprašanja, je bilo vedno zel<5 veliko, v zadnjem času pa se je resno posvetil sociologiji, za katero je ustanovil na vseučilišču posebni institut.
G. Jovanovič je tudi književnik. Postal je književnik že s svojimi pravnimi in zgodovinskimi spisi, pisal je v najlepšem srbsko-hrvatskem jeziku, ki ga nahajamo v njegovih delih. On je najboljši poznavalec našega živega jezika, a njegov stil je tako znamenit, da je dobil ime "stil Slobodana Jova-noviča." Užitek pri čitanju je občutil vsak, ki je prečital vsaj nekatere med njegovimi številnimi članki in spisi, začenši pri "Srbskem Glasniku," v katerem je od ustanovitve pa vse do danes imel glavno besedo, pa do vseh drugih časopisov, ter dnevnikov, pri katerih je sodeloval. Našo književnost v ožjem pomenu, prozo in pesništvo, ma-lokateri strokovnjak pozna tako dobro kot Slobodan Jovanovič.
G. Jovanovič ze zelo zanima in dobro razume tudi v umetnosti, zlasti v slikarstvu in kiparstvu. Malo je znanih muzejev v Evropi, ki jih za svoje umetniško izpopolnjenje in uživanje ne bi obiskal.
Rodil se je v ugledni srbski hiši. Že starši so g. Jovano-viča vzgojili v dobrem narodnem duhu. Njegovo srbsko rodoljubje je še poglobilo globoko poznanje narodove preteklosti. Prav tisto, kar je on boljše vedel kot drugi, skozi kakšno trpljenje je srbski narod šel in kakšne žrtve je moral pretrpeti za svojo svo bodo in državno neodvisnost je napravilo, da je njegovo rodoljubje, čisto, vzvišeno in plemenito. Pri tem pa dr. Jovanovič nikdar ni bil narodnostno zagrizen. Že zaradi svoje visoke kulture ni mogel biti. Nasprot no, pri teh vprašanjih je bil vedno zelo širok. Kot človek, ki je hotel svobodo za svoj lastni narod, je isto hotel tudi za druge. In kot predsednik Srbskega kulturnega kluba je bil jam stvo, da bodo zagrizenost in ozki predsodki v njegovem delu ostali neznani. Negovi cilji so bili z zasebnimi vzpodbudami pomagati srbstvu v raznih vejah narodnega življenja, ki so ostale brez negovanja in zanemarjene.
G. Jovanovič je med najboljšimi poznavalci srbskohrvat-skih odnosov. Že kot zgodovinarje te odnose dobro poznal. Spremljal jih je, gledal in razglabljal kot učenjak, kar mu je omogočilo potrebno nepri-stranost. Zato se j-e na njegovo presojanje o teh odnosih mogoče zanesti brez strahu, da bo ozkosrčno ali enostransko zagrizeno. Razen tega se je s te-
K>
mi odnosi spoznal, spremljaje jih vsak dan v našem skupneit državnem življenju. In končno g. Jovanoviča so kot strokov^ lijaka za ustavno pravo od w ' dinjenja do danes vse meroda} r. ne osebe zelo pogosto spraševal; le za nasvet. Zaradi vsega tega se se je javnost seznanila z njegfr " vimi pogledi na srbskohrvatsfe z odnose. Prav po teh svojih Moj gledih, po njihovi širini, je bi|ofc znan in cenjen v Hrvatski. |ed sodelovanja pri teh vprašanjfe s s svojim hrvatskim tovariše®ijo pok. dr. Poličem, prof. državne] « ga prava na zagrebškem vseu^arr lišču so nastali prijateljski \ nošaji, tako prijateljski, da i|i, 1 težko najti podoben slučaj. P^v stala sta prijatelja, ker so »iia. ni pogledi v marsičem bili Pt:roj polnoma enaki. Omenili bo® še neko dejstvo, iz katerega Iferj razvidno, kako je znanstvej "] Zagreb cenil g. Jovanoviča, ;ih i samo zaradi njegove velBf "] vrednosti za znanstvo, ternvf zaradi njegovih mišljenj o Wto skohrvatskih odnosih. Od vSf "1 profesorjev beograjskega vsej&v čilišča je zagrebško vseučili51 samo njemu podelilo časi ova doktorat. Ustoličen je g. J°v 5 b noviča za častnega doktorja Zj bila lepa slovesnost na zagi™nei škem vseučilišču.
G. Jovanovič je iskren tel j za pravi srbskohrvatski w 0 rodni sporazum. Njegovo f ljenje o sporazumu izkljuc vsako, neprevideno stvar. Bede hegemonija v njegovem sednjaku ni. Vse tiste dobr°
ki jih želi srbskemu narodu li prav tako tudi hrvatski.
a.
in slovenskemu. Po njegovi misli naj Srbi, Hrvati in venci neovirano razvijajo i'1 gujejo svoje srbstvo, hrvat-1
3i o €] 2d
bil; £ bi c]0 ki
(pas
si Tri
v-- I v
in slovenstvo, v polni svobod>_ '1 enakopravnosti. V vsem, jf^1 vsebuje srbske, hrvatske i'16 '1 venske značilnosti, je g, J0' 0 novic zelo širok.
> En "K
(»ta?
ni
Vse to je, po g. JovanO1^ mogoče uresničiti v JugoslaT kot skupni državi. Njegov8Ij misel državne skupnosti jeZ| ' jasna in nobenega dvoma 0| kako si jo predstavlja. V le j"p govoru po radiu iz Londona, gusta prejšnjega leta, je "L^ drugim dejal: "Sedanja v|"p' je po prvem videzu težek ll'e, rec za Jugoslavijo. RazdeJl(^ jo je med Nemčijo in njene? repnike Italijane, Madžai'e;"2£ Bolgare. Vendar lahko upfvzur da bo vse to prineslo tud1 "I(< kaj dobrega s seboj. Srbi, Tat vati in Slovenci so se lahk°F p0 daj na očiten način pre pr'fPiu da je samo v njihovi svOzun-rešitev in da zunaj Jugosf!V'D( za nje ni svobodnega živlJe*e Po vsem tem je dopustno nje, da bo prav iz sedanje jVar, ne vstala jugoslovanska g0 na ideja prekaljena in mOcPo ša.	Fetn
Za slavno ime, ki ga 'IIlilJ!''' nes g. Jovanovič, se mora < p£ kor zahvaliti svoji priroje" . °v
Zi
Sine
strosti in inteligenci. Vend , nikakor ni dovolj. Mnogo M
0
mora zahvaliti svoji doma ši. Rodil se je 1. 1869. oče Vladmir Jovanovič je bil',
V
i4tti.
I'd

2el
ustanovitelji naprednjak°W Je,
(v
šestd*f%
nfo Sff)
njihovimi voditelji v šesti'-, i ;n sedemdesetih letih prej^T1 stoletja. V očetovi hiši je ijf^t;
sO'T'je. Sve1
vanovič dobil prvo in politično vzgojo. Pa tudi to
ne bilo dovolj, če ne bi k"0,
"	.1 P.
,4 lob
tjega, kar si je g. Jovano^
sam. To je redka in brezp^ii
na marljivost. Tej marljiv'0^
mora flajbolj zahvaliti. 5j
njegovi bližnji znanci in P
ur
VP' loi-za rteio. '
pravljična je. Nihče ga v
telji vedo kako velika je va sposobnost za delo.

ol
°Vo
no
gradu ni mogel srečati brez
m
0]
faVol %
>s %
an
nje rob
gove polne torbe pod roko, ^ j^Uii šel na delo ali se vračal 3 Xjol Samo tako je mogoče poJ"9 Jo
njegovo veliko znanstven, književno plodovitost. rl° govo marljivost je spreir redka točnost pri delu. širšo javnost gotovo pre3® (Dal.lo nn 8 strani*
oil)1 0
kj
Pot h
«t i)

SATAN IN IS K A RIO T
Po nemSkem Izvirnika K. Hay*
"Želje take lepe sqwawe so jem, komaj za posameznega
jezdeca je bilo prostora v njem.
5Bl
a'|rage — Ali je imel poglavar %>liko denarja, da ji je lahko !f{se nabavil, kar je poželela?" "Po tem me ne poprašuj, ker zlatu ne smem govoriti s te-P°}oj. Noben rdeči bojevnik in pbena rdeča sqwaw ne bo posedala, kje leži zlato in srebro, 1JI{i si ga belokožci tako zelo že-e»»jo."
"Dobro! Vse vem, kar mo-uC1am vedeti.
°c Vrni se domov! Pa ne poza-i Jji, kaj ti je rekel poglavar Apa-Pfv! Če nam boš zvesto služi-:iR te bomo bogato nagradili, P[!r°glo pa dobiš, če nas izdaš!" o® "In kedaj dobim Še več denarja?"
M "Ko bodeta belokožca v na-
rokah." m "In kje?"
llVl'<V tvoji hiši. Ko odidemo sjtod, pridemo mimo." v* "Prosim te, uredite si tako, •sef jas nihče ne bo videl,!" 'Ne boj se! Ne bomo ti ško-
1»
3S'0vali- Prav kakor tudi ti nam foif boš!"
Zajahala je svojega neosed-P nega konja in odjezdila.
I ludi sami smo zajahali. bol Odjezdila je proti severo-
fi n' tam ]e stala n;iena hi" mi • Od hiše k reki je bilo tre-
Jezditi na zapad. Ovinek
Be' r° S1-lahko Pri§tedili, če smo
W azrt" i ■1 P10ti severozapadu.
>r°- ili smo si lahko izraču-
Ui abVi -0d hiše d° k°tiine sm°
ker 11 dve Uri, polovica tega ča-vi , 2adostovala, da bi prišli
a>krai"n i- '	. ..
o>
va
i?
zasedi Tri
aja> kjer so Yume čakali
.fcgi. Cetrt ure smo jezdili pa
i'lo njlh0V° sled- Res bila ' aH 1'azločna. Vsi znaki so ka-
Em
smo jezdili. Pa je bi-"KaeryjU le
že dolgčas.
■ta?" -Prav za prav namera" e Je vprašal Apača. A'Yu-
! morajo videti, tako sta »i <ua *
ar, Cemu pa torej prav
1 ' Pl'air ;
K ,beue
av jezdimo tod, kjer ni nel'<p"?ga rdečkarja?" lSJtesk 2ali se bomo Yumam v evoViskati Najprvo moramo
PREDSEDNIK KR. JUGOSLO- KRATKI ŽIVLJENJEPISI
VANSKE VLADE DR. SLOBODAN JOVANOVIČ
t, . Zasedo. 0lskati?
t 4
id«?i®v hrbet?
A Da-"
Da nam ne vpa-
ai'e
ipa^i idi 31
iko jfiSi
,voW t
SJ
Ijefe n n
d
lO1
je"1 rti
"Zal
^mem
ez°vali bomo zasedo ?-
dil"k " konji?''	j uumu inuunou H"	—
i,1 "at vje'pUstimo »a Potu. Naš! še iz drugih razlogov. Yume 1	- ' nas pričakujejo v zasedi, nas
Emery je pokazal na ožino.
"Torej tamle je zaseda? — Kako pa bomo prišli do nje, da nas ne opazijo? Če gremo ob potočiču, nas bodo videli!"
"Saj ni treba iti ob potočiču! Najti moramo drugo pot. Ob-jezdili bomo zasedo."
"A tako? — Torej v hrbet mislita vpasti rdečkarjem?"
"Da. Pričakujejo nas ob potočiču navzgor, pa bomo prišli ob potočiču navzdol in jih iz-nenadili."
"Torej moramo čez Flujo bianco, čez canon. — čez skale. — Kako pa pridemo čez? Leteti še ne znamo,!"
"Ne bomo leteli po zraku, peš bomo tudi lahko prišli."
"Vrnimo se v kolovoz! Svet poznamo in krajevne razmere, upam, da nam bo uspelo."
Previdno smo lezli po ožini v canon.
Ob reki se je sled Yumov razcepila. Polovica jih je šla navzgor ob njej, druga pa je krenila čez reko. Sami bi bili opazili, kaj nameravajo Yume, pa če bi nas Indijanka tudi ne bila opozorila na zasedo.
Kako neki sta mogla biti Meltona tako slepa! V tako neumno nastavljeno past bi jima naj šli? — Vsak začetnik bi opazil, da se sled cepi, kaj šele Winnetou!
Prebredli smo šumeči Flujo bianco, pa ne pri potočiču, ampak nekoliko niže, stopili po njegovem levem bregu, si poiskali v stenah canona položno mesto in splezali na ravnino. Tam smo se obrnili nazaj k globoki strugi potočiča in si spet poiskali položen sestop.
Yume so nas pričakovali po potočiču navzgor, mi pa smo jim bili za hrbtom. Uspeti nam je moralo!
Polni veselega zaupanja na uspeh smo previdno lezli po strmi strugi navzdol. Emery je bil zadnji, nekaj je godel. In ko smo za trenutek počivali, varno skriti\ za skalovjem, je butnil'na dan:
"Čemu se prav za prav pehamo tod, Charley?"
"Zasedo moramo napasti. Že zato, da imamo krit hrbet, ko bomo prodirali po soteski. Pa
(Nadaljevanje z 2 strani) je dejstvo, da ta marljivost g. Jovanoviča še danes, pri njegovih sedemdesetih letih ni zapustila. še danes se mnogi mlajši in po telesu močnejši z njim ne morejo meriti pri delu.
G. Jovanovič ni bil član nobene politične stranke, ni sedaj in ni bil kdaj prej. Kolikor je po eni strani škoda za naše politično življenje, da se ga ni aktivno udeleževal človek, ki se je ves čas posvečal politiki kot znanstvenik, tako je po drugi strani prav, da je danes tako. Kajti g. Jovanovič je samo kot nestrankarska oseba mogel zbrati okrog sebe predstavnike vseh političnih strank naroda, srbskega, hrvatskega in slovenskega. Tako njegova vlada v resnici pomeni voljo vsega naroda.
Tako torej, takemu človeku se je zaupalo vodstvo državnih poslov v teh ne-le težkih in mučnih, temveč tudi zelo kritičnih časih naše zgodovine.
V zvezi s tem naj omenimo neko podrobnost, ki bi utegnila zanimati. Predsednik kraljeve
PREDSEDNIKA VLADE IN
NOVIH ČLANOV VLADE:
Slobodan Jovanovič, predsednik vlade
Upokojeni vseučiliščni profe-sro. Rodil se je leta 1869. v Novem Sadu. Gimnazijo je končal v Beogradu, pravo v ženevi. Do leta 1897. je bil tajnik zunanjega ministerstva, od 1897. do 1905. profesor visoke šole, od leta 1905. profesor beograjskega vseučilišča. Sodeloval je pri znanstvenem časopisju: Zora (Mo-star), Srpski Pjregled, Bralni^, Arhiv za pravne nauke i. dr. ter političnem: Videlo in Red. Bil je med ustanovitelji :'n najmar-ljivejšimi sotrudniki Srpskog Književnog Glasnika in z Bogdanom Popovičem njegov urednik in ravnatelj. Nap:'sal je mnoge del o raznih politično-pravnih, zgodovinskih in sodobnih vprašanjih.
Slobodan Jovanovič je med našimi najboljšimi poznavalci .javnega prava in zgodovinar obnovljene Srbije ter med naj sijajne j šimi stilisti naše književnosti. 27. marca je bil imenovan za drugega podpredsednika vlade in na tem mestu ostal vse do 12. januarja 1942., ko je sestavil svojo vlado.
vlade g. Jovanovič in prvi pod-predsedn;k vlade g. Krnjevič sta! Di aža Mihajlovič, vojni minister mdobra prijatelja. Pred vstopom: Rodil se je leta 1895. v Poža-v vladb, 27. marca, se menda še; revcu kot sin edinec Vlajka Mi-poznala nista. Skupna usoda in ; hajloviča, polkovnika srbske voj. trpljenje ju je zbližalo. Potovala i ske. Leta 1910. je sedemnajst sta skupaj od Kaira do Londona, j iet star stopil v srbsko Vojno Pri dolgem čakanju na letalo v j Akademijo. 43. razred te akade-Kairu in med dolgo vožnjo nad ' mije se je vojne umetnosti naučil Centralno Afriko sta bila nave- na bojišču. Leta 1912. so beo-zana drug na drugega. Pogovo-j grajski pripravniki zapustili šo-rila sta se in imel^ sta se o čem lo in se borili za svobodo Južne pogovoriti. Iz tega skupnega do-1 Srbije. Draža Mihajlovič se je živetja je nastalo medsebojno ; pridružil šumadijski diviziji. Bil razumevanje in nato zbližanje,' je vedno v prvih vrstah, bil' .je končno pa prijateljstvo. Kot pri-! r a n j e n in leta 1913. se je jatelja sta prispela v London in'vrnil v šolo. Napredoval je tako sta ostala do danes.	j za pehotnega podporočnika in
Dr. B. Markovič. bilje odlikovan z vojaškim odli-
kovanjem "Obilic" za osebno hrabrost. V svetovni vojni je bil med prvimi v Moravski diviziji, Bil je težko ranjen in dobil je visoko vojaško odlikovanje "Beli Orel" z meči za hrabrost v borbah na Ceru in pri Suvobo-ru. Leta 1916. je napredoval za poročnika. Leta 1917. je bil na solunskem bojišču. Leta 1918. pred velikim napadom in prodorom na solunskem bojišču je bil težko ranjen in odlikovan z najvišjim jugoslovanskim vojaškim odlikovanjem, s "Karadžordževo zvezdo" z meči. Leta 1919 je napredoval za pehotnega kapetana in postal poveljnik čete Kraljeve garde. Leta 1925. je s sijajnim uspehom končal Vojno Akademijo. Po treh letih dela v generalnem štabu je bil imenovan za pomočnika poveljnika štaba Dravske divizije. Leta 1934. je postal vojaški odposlanik v Sofiji, leta 1936. je bil premeščen v Prago in leta 1937. se vrača v domovino kot poveljnik štaba Dravske divizije. Leta 1939. je bil imenovan za poveljnika 39-tega pehotnega polka v Celju in potem za poveljnika štaba za utrjevanje pri glavnem poveljstvu.
Nova svetovna vojna in napad Nemčije na Jugoslavijo sta zadela Dražo Mihajloviča v Mo-starju, kot pomočnika poveljnika generalnega štaba Primorske oblasti. Po napadu na Jugoslavijo se je Mihajlovič s svojimi oddelki umaknil v gore, kjer je organiziral četniško borbo, ki se je kmalu spremenila v vojno redne jugoslovanske vojske proti osvojevalcem. 7. decembra 1541. je bil z ukazom Nj. Vel. Kralja Petra II. povišan, za brigadnega generala. 12. januarja pa je bil imenovan za vojnega ministra. (Najnatančnejši' ž i v ljenjepisni prikaz o Draži Mihajloviču je v članku "četniški vojvoda," v
Tiskovnih poročilih J,GO št. 53.,!PrePOJ'ehih ogonov, kjer je tre
dne 9. januarja 1942). Dr. Milan Gavrilovič, pravosodni minister
ba samo delati in delati. Tujec se je ponudil, da mu najde v tujini zaposlenje, in tako sta
Rodil se je leta 1882. v Beo- se dogovorila. Kot plačilo za
gradu. Končal je pravo v Beo-iUslu«° Pa Je moral tu^cu oblju"
jbiti, da proda svoje posestvo
| Francu Končniku. Ta je bil vi-ničar v gosposki viničariji, katere lastnik je bil izven države.
Kot uradnik zunanjega ministerstva je služboval v Beogradu, Londonu, Atenah, Berlinu in Ri
mu. Po' ureditvi diplomatskih! MatJ'až Je obljubil! Da bi pa odnošajev s Sovjetsko Rusijo je |«runt# dose^el čim vlš->° ceno'
bil imenovan za poslanika v Moskvi.
Napisal je dela: "L'Etat et le Droit," "Jugoslovanski problem," "Poli tično-gospodarska demokracija," bil je glavni taj-
je razglasil licitacijo.
(Dalje prihodnjič.)
MALI OGLASI
Soba v najem
Odda se v najem soba z gorko-nik kmetijske stranke in potem to_ Nasloy se izve v uradu tega
predsednik stranke
Sodeloval je v raznih diplomatskih in literarnih listih, tako v dnevnikih Odjek in Politika, ter v Srbskem Književnem Glasniku, v katerem je daljši čas pisal politični pregled. Leta 1941., 27. marca je bil imenovan za ministra brez listnice.
lista.
(19)
Oskrbnik se išče
Sprejme se oskrbnik za re-stavrant. Dobi sobo, hrano in plačo. Vprašajte na 390 E. 156. St.	(18)
Tujino je spoznal
Posestvo, ki ga je prevzel po smrti svojih staršev Matjaž Vršič je bilo naprodaj. Prodaja je bila razglašena neke advent-ne nedelje in po pozni maši so se natepli ljudje v Vrši če v hram. Nekaj jih je prišlo zavoljo nakupa, večina se jih pa je privleklo k bajti iz radovednosti. Malokdaj se je namreč zgodilo, da bi prodajal človek svojo zemljo prostovoljno, ne da bi ga v to prisilili dolgovi. Do zadnjega se o tej prodaji ni čulo nič, zato je oznanilo pred cerkvijo ljudi presenetilo. Po fari je šel že dolgo glas, da Vr-šičev grunt ni med najslabšimi. Stara dva sta bila skrbna gospodarja, a tudi Matjaž ni bil zapraVljivec. Odkar sta roditelja umrla, se sicer novi gospodar, ki je bil edinec, ni več
Pekarija naprodaj
Proda se dobro idoča pekarija. Zglasife se pre'dpoldnem na 7512 St. Clair Ave.	(18)
2 sobi se oddasta
Oddasta se dve opremljeni sobi z gorkoto. Vprašajte na 1245 E. 59. St.	<16)
ogel bo ostal pri njih. nju rebuiem0 ga pri zalezo-2Utn Gr Se naJbrž vobče ne n ® na tak posel.'
Poiščimo skrivali-
pa od nikoder ni. Nepotrpez-ljivi bodo, iskali nas bodo in ■našli našo sled, ki gre na rob
_________________kotline. Napad na nas bi jim
gin?; konje' da nam kam ne sicer ne uspel, pa naši nameni yD j10-'	| bi bili izdani, s puškami bi nas
arn0 Sošči
zavetje smo kmalu na- sprejeli, ko bi
%"Ivavo desno ob sledi. Tam I iassu na streho puebla
K. skrili l^ttika
iti
A lad ostal> neizkušen je
konje in poučili kako se mora obna-
2oJa uvidel je, da ga pri žari , Ju
ne
iftCi
<oV de:
soli to*
P1'
Atf
V0'

S>|
* p.
v
rež
o J z
•eU°
r o
moremo rabiti, fcolfrkaf^ Jf v svojo usodo in sam J V^f111^ divjini. jjjeJli ^ smo se po sle^j in sto-
alje ° £revidno smo se plazili nfaiort, Vsakim drevesom in sin Sm° Se skrivali ip zve-°L?.e Prepričali, da ni ni-alje' Jll2u, preden smo lezli Sv6j. •
a f^.-'e nenadoma padal. Re-blanco teče namreč v
povo^ can°nu- Strm, ozek tavok f6 odpri pred.nami, Win0tll° je šel k reki.
Mislil U je obstal- Na vse
V*KS0den st°Pi
se spuščali po !"
"Hm! Naj bo,! Pa lahko bi se kje drugje skrili. Ne pa, da se plazimo po teh strminah!"
"Bi nam nič ne koristilo, Emery! Zamotiti jih moramo, prepričani morajo biti, da mislimo vdreti skozi ožino v pue-blo.-
In pomisli, kako krasno jih bomo iznenadili! Navzdol po potočiču prežijo in prislužkuje-jo, ob reki navzgor poj demo, si mislijo, ali pa da pridemo ob potočiču, ker bomo našli njiho vo sled. V vsakem slučaju da nas imajo, so prepričani. Mi pa smo za njimi, za njihovim hrbtom, in prihajamo od strani odkoder nas vobče ne pričakujejo!
"No, — in kaj bomo imeli od tega?"
imo v kolovoz, j "Kaj ? — Čemu še vprašaš? . flo vedeti, kam pridemo!	(Dalje prihodnjič.)
fobs ' Pojdimo po ravnini i	-o-
i nona!"	| Povprečno en milijon funtov
GloS Sm° Prispeli na rob. [mleka razpelajo elevelandski
Mu,
lujo°nko Pod nami je šumel; mlekarji vsak dan.
Ob-
anc°- Videli smo me-1
i'^V^' je potočič stekal v	PREMOG — COKE
Do'fjt. iŠču nasproti pa iz-	Razvatamo po vsem Clevelandu_Vpra
„ toc ča v' . . , .	žajte za naS budget načrt. Pregled
t 16 Oft, \"ajbrž tistega, ki	^.nezov zaston1.
Sern v a S(lwaw in ki s0	WHITE WAY COAL CO.
' * u"ie čakali v zasedi.:	3858 superior AVE.
uJal v. . ,	llEnderson 6177
JC Po ožini med skalov-	dajemo eagle znamke
Prodajalca se išče
Prodajalec za -premog se takoj sprejme. Dober zaslužek za pravega človeka. Oglasite se pri Nottingham Coal Co., 18320 Lanken Ave., zadej za Nottingham šolo.	(18)
D-5 gostilna naprodaj
Nadaljne podatke dobite pri M. F. Intihar 630 E. 222. St, IVanhoe 2644 IVanhoe 0678-W
(19)
Spolnujemo
Income Tax Reports. M. F. Intihar
630 E. 222. St.
tako gnal po ognih, ali zemlje1 Uradne ure od 9. dop do 8. zveč.
IVanhoe 2644 IVanhoe 0678-W
(19)
RAINEY INSTITUTE
1523 E. 55th St.
HE 0992
Natečaji za šivanje oblek Deset poukov samo $2.00
Izvežbare slovenske učiteljice
Prihranite denar, ako se naučite sami izdelevati cbleke in suknje.
Hiša za dve družini
Blizu Westropp Ave., ni tre-
Angleške kolonijalne čete prizadeva jo h ude udarce Japoncem pri napadih na Mala jsko otečje, kjer upa jo Japonci priti v Singa pere. Med angleškimi vojaki so tudi ti Indijci iz Punjab-a v južni Indiji. Slika je bila posyi eta ob prihodu v Singaporo.
(19)
Ameriška ojačenja. —Na sliki vidimo vojaški tiauspmt pri odhodu na neimenovane postojanke v Pacifiku v ojučenje proti Japoncem.
vendar ni zanemarjal. Pridelal je dovolj za živež, pridelal za davke, dolga ni imel, zato so sei ljudje začudeni spraševali, če-' mu prodaja. Nekateri so pravili, da ga je smrt staršev hudo potrla. V enem tednu je izgubil cba. Oče je padel s senika, si zlomil vrat in pri priči umrl. Materi pa se je zasadila v hrbet kosa, ki je padla s klina v uti, kjer je zmerom visela. Sosedje so ji dajale na rano paj-čevino in kravjek, zaradi česar je v groznih mukah umrla po nekaj dneh od zastrupljenja.
V sveten ji obleki in s praž-^ njim klobukom na glavi je se-; del po pozni maši v sobi za mi- J zo Matjaž, po klopeh ob peči; in ob steni pa so sedeli sosedje ba nobenega denarja, kakor da —kupci in radovedneži. Mat- plačate,stroške in prevzamete jaž je bil-videti nemiren. Pre-' Prvo vknjižbo. Več podrobnosti sedal se je po klopi, risal s svin-! dobite pri čnikom po mizi ter skrivaj s J	M. r. lntinar
pogledom preletel zdaj pa zda j i	630 E• 222-
eručo ljudi pred seboj. Bilo mu! IVanhoe 2644 IVanhoe 0678;W je nekoliko hudo pri srcu. Zdaj se je bližala njegova odločitev uresničitvi. Nemara ni verjel, da se bo kdo, zanimal za nakup grunta, in je tiho upal, da mu bo na ta način ostal. Sedemindvajset let njegovega življenja je bilo razmetano po tem hramu, po hlevih, po ogonih. Ta leta se niso dala potisniti v po-zabljenje. Šlo mu je pa do živega tudi pomilovanje, ki se je zrcalilo z obrazov sosedov. Bilo ga je skoro sram, a nazaj ni mogel. Kar je začel, bo dovršil, naj se zgodi, kar se hoče. On je gospodar. Sam odloča o svoji zemlji.
Prodati je nameraval, potem pa oditi čez mejo. Pred nekaj meseci se je seznanil s človekom, ki ga je prepričal, da je življenje, kakršno živi, naj-slabje, da so razmere, sredi katerih je, najkrivičnejše, in da je vte gospodarstvo dežele zgrešeno, obrnjeno proti kmetu, upov za spremembo razmer pa tudi ni. Proda naj in se naj preseli. Ni treba, da bi moral biti na tujem biti baš gruntar. Ko spozna življenje za mejo, se niti z mislijo ne bo več dotaknil teh s preobilnim znojem
Bi rada delo
Priporočam se gospodinjam za varstvo otrok čez dan. Opravljam tudi lažja hišna dela, ali pa sem pripravljena streči bolnikom. Oglasite se pri Mary Intihar, 15614 Holmes Ave. (19)
Ako iščete
dobrega popravi j alca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevlje ter imamo polno zalogo finih, norih moških čevljev. Cene zmerne.
FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave.
(Tues. x)
Peči poceni
Rabljene kuhinjske peči na plin v dobrem stanju od $5 naprej. Oglejte si jih pri Norwood Appliance & Furniture 6104 St. Clair Ave. 819 E. 185. St.
Oblak Furniture Co.
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo In vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIB AV*. HKndewwi Mil
* * * *
Za las je manjkalo
ROMAN
* ★ * *
"Izposoditi si moraš denar od strica in sicer precejšnjo svoto, da plačaš svoje dolgove. Seveda bo stric nevoljen, toda le na ta način je mogoče podati vzrok tvojega potovanja ob tako nenavadnem času. Z Bogom, z Bogom !"
"Kaj! Ali te ne bom mogel zopet videti, niti od daleč ne?"
"Tekom sedanjega obiska bi bila to največja neumnost. Toda, stoj! Ostani v Boiscoranu vsaj do nedelje. Tvoj stric se vedno udeleži velike sv. maše. Pojdi z njim v cerkev, toda pazi se, bodi previden! Ena sama napaka, pa te bom sovražila! In sedaj se morava ločiti. V Parizu dobiš pismo od mene."
Jacques preneha z govorico in skuša brati v očeh gospoda Magloire, kakšen vtis je naredilo njegovo pripovedovanje do sedaj. Toda odlični dovetnik je molčal. Jacques vzdihne in nadaljuje:
"Pripovedoval sem vam o vseh teh podrobnostih, Magloire, da boste vedeli, kakšna ženska je ta grofinja in da boste bolje razumeli njeno obnašanje. Videli ste, da ni postopala z menoj kot z izdajalcem. Dala mi je svarilo ob pravem včasu in pokazala prepad, ki zija pred menoj. Gorje! Namesto da bi se prestrašil, pa so me te črne fctrani njenega značaja še bolj vabile k njej. Občudoval sem njen zapovedova-len nastop, njen pogum in njeno previdnost. In v cerkvi je bila najbrž zadovoljna z mojo pokorščino. Zatajil sem celo mali tresljaj, ki me je prevzel, ko sem jo zagledal in je šla tako blizu mene, da sem se z roko lahko dotaknil njene obleke. Pokoril sem se ji tudi v drugih zadevah. Prosil sem strica, da mi posodi šest-tisoč frankov, katere mi je izročil z nasmehom, kajti moj stric je bil najbolj darežljiv mož v Franciji. Vendar mi je to pot rekel:
"Zdelo se mi je, da nisi prišel v Boiscoran samo, da bi preiskoval skrivnosti Rochepommerier gozdov."
"Da, grofinja je bila pravi že-nij in je znala stvari tudi preračunati kot sem kmalu dognal tu
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA
Frank Avsec
ki ga je Bo? poklical k sebi dne 21. januarja, 1941.
I
Ljubi soprog in draffi oče, poteklo je že eno leto, kar si nas zapustil. Zastonj Te iščejo oči, a Tebe od nikoder ni. Nemila smrt Te je iztrgala iz naše srede. Toda spomin na Te nam pa nihče vzeti ne more. V naših srcih ostaneš do konca naših dni. Tolaži nas le misel, da se pri Bogu enkrat srečno snidemo.
Žalujoči ostali: JOSEPHINE AVSEC, soproga in OTROCI. Cleveland, O., 20. januarja, 1942
di iz drugih okolnosti. Ko sem dospel v Pariz, sem že dobil pismo od nje. Toda v pismu ni bilo druzega kot ponovitev vsega, kar mi je povedala pri zadnjem srečanju. Temu pismu so sledila še druga. Prosila me je, da shranim vsa pisma radi nje. Vsako pismo je bilo zaznamovano s posebno številko.
"In prvič, ko sem jo zopet videl, sem jo vprašal:
"Kaj pomenijo številke v pismih?
"Moj dragi Jacques," je odgovorila, "ženska mora vselej vedeti koliko pisem je pisala svojemu ljubimcu:. Do danes jih moraš imeti devet."
"To se je pripetilo maja meseca leta 1867,' v mestu Roche-fort,'kamor je odpotovala, da je bila navzoča, ko so spustili v morje neko frigato, in kamor sem ji na njen nasvet sledil, da sva bila lahko par ur nemoteno skupaj. Sprva sem se moral smejati — norec kot sem bil — radi njenih številk na pismih, in kmalu o tem sploh nisem več premišljeval. Sicer sem pa bil tedaj precej zaposlen. Ona mi je pa med tem pisala, da čas hitro beži, in da se bliža mesec september, mesec njene svobode. Ali naj bo ponovno prisiljna, kot pred letom dni, da se zanašava na nevarna potovanja v Fontainebleau? Zakaj ne bi najela kako hišo v bolj samotnem delu mesta?
"Vsaka njena želja je bila za mene kot povelje. Darežljivost mojega strica ni poznala nobene meje. Kupil sem hišo."
Gospod Magloire se strese in radovedno vpraša:
"Ah, torej ste kupili hišo?"
"Da, jako čedno hišo z lepim vrtom na Vine cesti, v predmestju Passy."
"In ste še vedno lastnik te hiše?"
"Da."
"Gotovo imate tudi listine, ki kažejo, da ste vi lastniki??"
Jacques obupano pogleda.
"Priznati moram, da je tudi v tem slučaju usoda nastopila proti meni. O tej hiši bi se lahko mnogo povedalo." ' Obraz odvetnika zopet potemni in to mnogo hitreje kot se je prej razbistril.
"Ah!" reče. "Zgodbe o hiši, kaj?"
"Pravkar sem postal polnoleten," nadaljuje Jacques, "ko sem zaželel, da kupim dotično hišo. Bal sem se pa težav in sitnosti. Sstrah me je bilo, če moj oče kaj izve o tem? Skratka, hotel sem biti enako previden kot je bila grofinja. Naprosil sem torej enega izmed mojih angleških prijateljev, Sir Francis Burnett, da kupi hišo v njegovem imenu. Privolil je. Kmalu potem mi je izročil zaeno z listinami, ki so naznanjale kupčijo hišo, tudi njegovo priznanje, da sem jaz lastnik hiše."
"Toda potem —."
"Oh, čakajte trenutek! Omenjenih listin /nisem ponesel) v svoje sobe v očetovi hiši. Spravil sem jih v predal pisalne mize v hiši v Passyu. Ko je izbruhnila vojna, sem pozabil na nje. Zapustil sem Pariz, predno so Nemci začeli mesto oblegati. Bil sem poveljnik stotnije prostovoljcev iz mojega okraja. Tekom obleganja so zasedli mojo hišo najprvo vojaki narodne garde, potem vojaštvo komune in končno redni vojaki. Ko sem se vrnil v hišo, sem dobil vse štiri stene preluknjane od krogel. Tudi vse pohištvo je zginilo in z njim vred listine."
"In Sir Francis Burnett?"
"Zapustil je Francijo kmalu
potem, ko je izbruhnila vojna.; Niti ne vem danes, kaj se je zgodilo z njim. Dva njegova prijatelja v Angliji, katerima sem pisal, sta mi odgovorila, in sicer eden, da se nahaja najbrž v Avstraliji, drugi pa, da je mnenja, da je Sir Burnett mrtev."
"In vi ste podvzeli nobenih drugih korakov, da pridete do svoje pravice in do posestva, ki
"Ne, vse dosedaj ne." je bilo v resnici vaše?"
"Torej vi s+e mnenja, da sej nahaja v Parizu v resiv'ci hiša, ki prav za prav nima lastnika, ki je od vs?h pozabljena, in nepoznana celo iztirjevalcem davkov?"
"Prosim, oprostite! Davki so b'li vselej ob času plačani. In! vsi sosedje vedo, ;da sem jaz. | lastnik hiše. Toda individualnost ni ista. Brez vsakih ceremonij sem se izdajal za svojega prijatelja. V očeh sosedov, malih trgovcev in pogodbenikov, ki stanujejo v bližini, v očeh vrtnarja in hišnih služabnikov sem jaz Sir Francis Burnett. Vprašajte jih za Jacquesa Boiscoran, pa bodo rekli: Mi ga ne poznamo."
Gospod Magloire zmaje z glavo kot ne bi bil popolnoma prepričan o resnici teh-besed.
"In vi trdite," nadaljuje odvetnik, "da se je grofinja Clau-j dieuse nahajala v dotični h;ši?"
"Več kot petdesetkrat v treh letih."
"če je to res, tedaj mora biti ena poznana v okolici hiše."
"Kolikor jaz vem, ni poznana."
"Toda —."
"Par'z ni kakor mestece Sau-veterre, moj dragi prijatelj. Ljudje v Parizu imajc tudi druge opravka kot samo gledati in opazovati sosede. Vine cesta je precej zapuščena. Grofinja je seveda bila vselej zelo previdna,
"Naj bo torej tako, kar se ti-kadar je prihajala ali odhajala." če ljudi zunaj hiše. Toda v hi-
ši sami? Imeti ste morali vendar koga, ki je stanoval v hiši, da je gledal na red, kadar ste bili odstotni, in da vas je pričakoval, kadar ste dospeli."
"Imel sem neko angleško služkinjo." '
"Torej je to dekle moralo poznati grofinjo."
"Niti enkrat samkrat je ni videla."
"Oh!"
"Kadar je prišla grofinja v hišo, ali pa celo kadar je odhajala, ali kadar sva se hotela sprehajati po vrtu, tedaj sem deklino vedno kam poslal. Nekoč sem jo poslal celo v New Orleans, da se je iznebim za štiriindvajset ur. Ostala sva sama v hiši in si tudi sama postregla."
Očividno je gospod Magloire mnogo trpel. Rekel je:
"Zdi se mi, da se vi motite. Sluge in služkinje so vedno radovedni, in kdor kaj skriva pred njimi, jih silno razjezi. Ono dekle je pazilo na vas. Deklina je
prav gotovo dobila sredstva, da je zrla na grtofinjo, kadar je slednja prišla. Potrebno bo, da jo zaslišimo. Ali se nahaja še vedno v vaši službi?"
"Ne, pustila me je, ko je izbruhnila vojna."
"Iz kakšnega vzroka?"
"Rada bi se vrnila v Anglijo."
"Torej bo skoro nemogoče jo poiskati?"
"Tako je."
"S postrežnico torej ne bo nič. Kaj pa vaši strežniki? Stari Anton je užival, vaše zaupanje. Ali mu sploh niste kdaj kaj omenili?"
"Nikdar. Samo enkrat sem poslal po njega, da je prišel v hišo na Vine cesti. To je bilo ob priliki, ko sem si izvinil nogd, ko sem korakal po stopnicah navzdol"
"Vam bo torej nemogoče dokazati, da se je grofinja sploh kdaj nahajala v vaši hiši. Nobenih dokazov ni, nobenih prič nimate."	' •
•'V New Yorku je organizirana ženska organizacija pod imenom American Women's Voluntary Service," katere namtn je, da postreže vojakom z brezplačnim prigrizkom. Take kuhinje lahko prepeljavajo iz kraj v kraj in vojakom se postreže z jedjo od poldne do polnoči.
mmm
NAROČITE SI
DNEVNIK
AMERIŠKO DOMOVINO
NAJVEČJI
SLOVENSKI
DNEVNIK
NAROČAJTE
TISKOVINE PRI
AMERIŠKI DOMOVINI
"Dokaze sem imel. Za njeno zasebno uporabo je prinesla večje število malih predmetov, toda vse to je tekom vojne zginilo."
"Hm, da !" reče gospod Magloire. "Vedno je ta vojna vzrok. Ta vojna je najbrž sploh za vse odgovorna."
Jacquesu se niti podrobno izpraševanje od strani sodnika Galpina zdelo tako mučno in na-
porno kot hitra vprašan, strani odvetnika, ki so pri silni njegovi neverjetnosti (Dalje prihodnjič)
-o-•
Vse glavne ceste v Mehi zaznamovane po istem S* kot naše tu v Ameriki.
* >K *
Angleške brzojavke ne^ jejo ne dneva in ne časa of
<-110
Joe Louis, svetovni boksarski prvak, razkazuje rfi||j0 g mornariškima častnikoma kako si on utrjuje svoje in mišice. To je bila predpriprava za nastop z boksal ^ ^ Baer-om, ki se je vršil 9. januarja in v katerem je bil ^^'miko premagan v prvem spopadli.	a'*- ■
J^aznanilo
DIREKTORIJ SLOVENSKEGA DELAVSKEGA
DOMA	L
15335 Waterloo Rd.	Cleveland, Oh'0
naznanja vsem. delničarjem in društvom delničarje"1
da se vrši
seja delničarjev SDD
V PETEK ZVEČER, 23. JANUARJA, 1942
DIREKTORIJ SDD.
■	NAZNANILO
Cenjenemu občinstvu naznanjali1' da sem odprla
BEAUTY S H OP P £
Se toplo priporočam
MISS FRANCES LEGAJ
6120 St. Clair Ave. EN 6»

fi
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jan1 Vam in Vašim Otrokom
KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
Najstarejša slovenska podporna organiza^ v Ameriki. . . Posluje že 47. leto
Članstvo 37,000 Premoženje $4,500,C
Solventnost K. S. K. Jednote znaša 125.19°/o
Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljf' šteni in nadsolventni podporni organizaciji,
KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTL
le'1
kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacij®' bolezni in onemoglosti.
K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do 60' otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje.
K. S. K. JEDNOTA Izdaja najmodernejše vrste certifikate * dobe od $250.00 do $5.000.00.
K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če še »isi / ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacij*' trudi se in pristopi takoj.
Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge podrobnosti •e obrnite na uradnike in uradnic« krajevnih društev K. S. K. Jednote. ali pa na:
GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St.	Joliet,