£teVi so. Poltnlna plačana v gotovini V Ljubljani, drve 25 julija 1928. McseCna priloga ..Novice v slikah". Leto 41. ..ii>. lueiisliriaske kiurUk« ivh«. - teaa 58 IMm » celo Iste. — ia lUMMKtr« 60 lila. — P«s« ' mmii» iUrflU I Dla. — T lm«i»tiw del« mak« trebi« mila «11 nje pw»Ur 11) 1)1». likaj* vsake sred« ok I zjutraj. - Spim ia deiiUi ulj se lioSihuJo UredottlTU ..tiMuljik*". uaietalM rekSiu^Ji la iaserati ya tlprambtu ^lienieljafca" f I.JubU«al, KeplUrJera ulle« i ter.«. Boj do Icortca I Krivičniki ne odnehajo. Zločinsko obrekovanje, ki so ga začeli slovenski proticerkveni listi proti našim poslancem in zlasti proti načelniku naše stranke dr. Korošcu, se še vedno ponavlja. To časopisje z židovsko predrznostjo še vedno očita našim umor in računa, da se bo le nekaj prijelo, če bodo ljudje te laži kar naprej brali in poslušali Zlasti računajo s tem, da so naši ljudje premehki, da bi takim obrekovalcem zadosti odločno stopili na prste. Prav zadnje dni so ti zlobneži posebno predrzno napadli duhovnike-poslance. Sami nič ne verujejo, pa so le očitali našim po.ilancem, da niso hoteli ustreljenima ra-cKčevcema podeliti zakramentov ob zadnji uri. Da bi to bolj držalo in da bi več ljudi osleparili, so napisali, da je ta dopis v »Jutro« napisal slovenski duhovnik. Pokazalo se je brž, da je vse to neresnica. Bila sta namreč pri ustreljenih radičevcih navzoča dva hrvatska duhovnika, ki sta žalibog v Radičevem klubu in sta torej lahko vse naredila, kar se je sploh dalo napraviti v listi naglici. Toda slovenski svobodomiselni list ne popravi svoje strašne krivice, ne vrne časti, ki jo je ukradel poslancem-duhovnikom. Ni ga zločina, ki bi ga ti ljudje ne upali izvršiti. Drug zgled, kako pise proticerkveni ! list je Žerjavov članek v »Domovini«. Vsak otrok na Slovenskem ve, da je naša stranka za avtonomijo Slovenije. Nikoli ni naša stranka in noben njen poslanec z nobeno besedo zatajil te nase velike zahteve. In vendar voditelj slovenskih demokratov mirno zapiše: »Da je SLS vrgla čez plot na gnoj svoj avtonomistični program, se nam, ki jo poznamo, ni nič čudnega zdelo.« Vodja demokratov zapiše lažnivo trditev, da je SLS vrgla čez plot na gnoj svoj avtonomistični program. To zapise brez dokazov in si misli, da morajo ljudje to kar verjeti. Ce vodja tako piše, kaj naj pričakujemo od drugih pisačev tega umazanega liberalnega tiska. Ali bomo ml odnehali? Te dni so tisoči prisegli na naših sestankih zaupnikov, da moramo napraviti konec strašnemu divjanju proticerkvenega časopisja. To odmeva sedaj od vasi do vasi. In ne sme se nehati ta klic, dokler ne prodre prav v vsako pošteno hišo. Naučiti mora vsakega gospodarja in vsako gospodinjo, da ne sme prav z nobeno stvarjo podpirati onih, ki liberalne liste naročajo in širijo. Kdor kaj drži na svojo čast in poštenje, si ne bo nakopal na vest tujih grehov s podpiranjem strašnih podivjancev, ki hočejo pred ostalim svetom umazati slovensko ime. Ne, mi ne bomo odnehali. Boj smo začeli in ga bomo nadaljevali. Vse poštenjake od vseh strani pa kličemo, da se z nami bojujejo za pravičnost, za poštenje in za dobro ime naših voditeljev. Dela ne marajo. Zakaj so se ravno sedaj spravili s tako silo na našo stranko. Zato, ker jim delo za ljudski blagor ne diši. Slovenski liberalec v politiki nikoli ni ničesar delal, ampak le druge oviral. Ko je Krek pred vojno ustanavljal zadruge, so ga preganjali ko psa. Ko je Lampe ustanavljal na Gorenjskem prvo elektrarno, so pisali proti njemu, kar je le papir prenesel. Ne Krek, ne Lampe, nobeden ni odnehal in sta koristila svojemu ljudstvu. Tudi danes demokrat in samostojnež samo vpijeta in zmerjata. Za delo ne zna nobeden prijeti. In če hoče drugi delati, ga demokratje samo ovirajo. Narodna skucščsna je hotela delati. Radičevci in demokratje so se drli, da je prišlo do obžalovanja vrednega streljanja m spet vse stoji. Kričanje, to je delo Zerja-vove in Pucljeve stranke, i Demokratje in radičevci bi radi vo-! litve, ker se tam veliko vpije in marsikak i demokrat kaj zasluži. Toda ljudstvo je ' volitev sito, ljudstvo hoče dela m kruha, j Sai vendar vedo demokratje, da smo jih še vselej nabili in da jih bomo zopet, če bodo silili na volitev. Samo da bo sedaj obračun strašnejši. Z večino naroda se ne bost« igrali Kričače in lenuhe je treba vreči za zmeraj iz politike, če hočemo, da dobimo dobrih zakonov in da dvignemo naše gospodarstvo. Zato naša stranka tudi danet ne bo odnehala od dela, kot nista Krek u Lampe, pa naj divja protislovenski tisk, kolikor hoče. Kdor laže, ta krade. Prežalostno je, da se dobe pr? nas demokratje aH stari liberalci, ki jim nič ni zlagati se o bližnjem karkoli. Korošču očitajo, da je morilec, drugim poslancem, ki so duhovniki, da umorjenim niso hoteli pomagati Noben teh lažnivcev tega sam ne verjame, ampak laže zato, da krade čast. Dobro ime hoče vzeti našim voditeljem, da bi potem lahko ljudi sleparili po svoji mili volji. Laž, opravljanje, obrekovanje, častikraja — to je orožje naših demokratov. Kdor laže, ta krade. Ni torej čuda, da so pokradli in uničili milijone in milijon« slovenskega premoženja. Ni čuda, da « temi ljudmi najraje drže oderuhi, ki nimajo usmiljenja za reveže. Ko so imeli razni demokratje moč, so izmozgavali Slovenijo do kosti. Spomnimo se le na to, kako so kmete bičali z osebno dohodnino. Delavcem so v letu 1925. naložili davek n« ročno delo. Koliko truda so imeli niši poslanci, da so najprej omilili osebno dohodnino in da bo z novim letom čisto izginila, Koliko truda bo treba, da se bo odpravil davek na ročno delo Ko so bili liberalci na vrhu, so vedno segali v ljudski žep- Bratci skupaj. Ne smemo pozabiti, da v grdi gonji proti slovenskemu narodu, drže z demokrati nekdanji samostojneži. Ti že posebno tišče pod hrvaški jarem. Vedno smo opozarjali, da so ti samostojni kmetje samo demokratski priganjali, Mnogi niso hoteli verjeti. Danes vidijo, kam so prišli. Bratsko hodijo sedaj skupaj demokratje in slovenski radičevci. Ali je še kdo, da se mu niso odprle oči? Kdor je pošten, naj se iztrga ven iz umazane družb«, da se sam ne umaže. Ljudska sodba. Tudi v najboljših družinah se včasih /tgodi, da se kak otrok izpridi. Največja skrb očetova in materina ga ne more rešiti. Tudi v veliki družini našega naroda je nekaj izvržkov, ki se zbirajo pri demokratih. Tudi med 12 apostoli je bil en Judež. Ne smemo se torej čuditi, da je tudi na Slovenskem nekaj ljudi, ki jim je hudobija kot prirojena. Toda v družini, kjer je en slab otrok, skrbe, da bi se drugi ne okužili od tega izprijenca. Tako moramo tudi mi skrbeti, da zločinska krivičnost liberalnega časopisja ne okuži katerega. Zlasti, da umaza-nost teh listov ne zamori poštenja in čistosti v naši mladini. Obsojeni so demokratje in njih družba od slovenskega naroda, obsojeni kot iz-kvarjenci, ki se trudijo, da bi še druge pokvarili. To obsodbo zločincev mora naše ljudstvo tako izpeljati, da bodo enkrat za vselej porinfeni povsod v kot. Hujše obsodbe ni, kot fe ljudska, treba jo je le izvesti do konca. V boju treba odločnosti. Zato ponavljamo! Noben naš človek i ie ne sme dati vplivati od nasprotnikov. I Naj vpijejo in lažejo, mi jih poznamo. V nobeni stvari ne podpirajmo izvržkov, ki 1 Sirijo liberalni tisk. Kdor tega noče razu- I meti, goji gada na svojih prsih in se bo enkrat kesal. Slovenskemu ^enstvu! , ^ene, dekleta! Mesec dni že blati in obrekuje svobodomiselno časopisje po- i slance SLS. Na najpodlejši način pa žali j našega dr. Korošca, voditelja slovenskega 1 naroda. ! Najodločneje protestiramo proti sra-motenju našega voditelja in našega naroda pred celim svetom. Ta nečuven napad ne sme ostati ne- 1 kaznovan Slovenski narod bo obračunal s tistimi, ki so se dotaknili časti našega .voditelja in našega naroda. Slovenska žena, ki si se vedno neustrašeno borila za vero in čast slovenskega naroda, ne smeš biti soodgovorna za sramotenja, ki jih trpi slovensko ime potom liberalnega časopisja. > V tvojih rokah je najhuše orodje, s katerim zadaš najobčutnejši udarec največjemu našemu sovražniku, liberalnemu tisku Zena, dekle! Zavedaj se, da je ni sile na svetu, ki bi te mogla prisiliti, da podpiraš onega, ki ,e naročen na liberalno časopisje in s tvojim trdo prisluženim denarjem podpira prav ono časopisje, ki blati Slovence pred celim svetom. „ Tako bomo premagale našega sovražna, ki žal, našega voditelja in z njim vred .ves slovenski narod 2* ASI bomo redili gada na svoih ors?h ? , Še nikdar se nI slovensko ljudstvo nad nečuveno pisavo liberalnega časopisja tako | razburilo, kot zadnje dni. Občina za občino, i društvo za društvom, sestanek za sestankom, shod za shodom obsojajo grde napade na SLS in njenega požrtvovalnega načelnika dr. Korošca. Kakor mogočen val se je dvignilo ogorčenje naroda po vsej Sloveniji v en sam, toda strašen ln sodbo-nosen klic: Proč z izdajalci slovenskega ljudstva! Liberalna gospoda že čuti, da ne gre to pot za običajen boj proti brezverskemu tisku, tudi ne za kak manever za bodoče volitve. Položaj SLS je namreč ravno po zadnjih dogodkih med masami naroda tako trden, da ga vse laži in nagnusne, bogokletne figure liberalnega tiska ne omajajo. Slovensko ljudstvo je napovedalo liberalcem neizprosen boj pred vsem zato, da jim vtepe v glavo dolžno spoštovanje do vere in Cerkve, do slovenskega naroda in njegovih voditeljev in da jih nauči, kako daleč sme segati v boju s političnim nasprotnikom državljanska svoboda. Slovensko ljudstvo bi žerjavovsko grdobijo že davno ugnalo v kozji rog, ako bi se vsi in vsepovsod krepko in dosledno držali gesla ,Svoji k svojim«. V tem oziru največ grešimo. Čisto gotovo je, da bi niti en trgovec ne mogel trajno podpirati žer-javovščine, ako bi mu ne znašali denarja v prvi vrsti tisti, ki sicer jutrovskega tiska še v roke ne vzemo. Tudi po mestih bi žalostno samevala marsikatera žerjavovska trgovina, ako bi jo ne opiralo z nakupovanjem verno kmečko in delavsko ljudstvo. Ce hočemo, da bo naš boj z brezverskim časopisjem čimprej kronan z uspehom, ie treba, da podpiramo pri svojih nabavkih pred vsem naše ljudi, potem pa tiste, ki sicer za enkrat niso našega mišljenja, a ne oelajo našemu katoliškemu pokretu ovir. Še nekaj! Liberalna gospoda naj ve, aa boj proti žerjavovski in pucljevi podlosti ne bo ugasnil že v nekaj dneh. Naj pride karkoli, ljudstvo bo bojevalo bitko do konca do tistega neizbežnega konca, ko bo pokvarjena slovenska liberalna gospoda padla pred masami slovenskega naroda na kolena. shodov in sestankov po vsej Sloveniji Pr „ podlemu pisanju liberalnega časopisi« n testujejos kmet, delavec in obrtnik ob?i°" ski odbori, duhovščina, sploh vse ' kar • misli pošteno in slovensko. Ne moremo ** Stevati imenoma vseh, ki se s svojimi nrn testi potegujejo za čast našega naroda m njegovega voditelja dr. Korošca. Zmanjka S bi nam prostora, ako bi hoteli opisati, kai odločno hoče odslej po žerjavovskem tisk« tako užaljeno slovensko ljudstvo bojevati boj proti slovenskemu liberalizmu in nie govemu bogokletstvu — do konca. V BeJorad*!. Ves pretekli teden se je trudil general Hadžič, da sestavi takozvano nevtralno vlado. Ni se mu posrečilo, zakaj hrvatski >nev-tralci« so zahtevali, da bi bila ta nevtralna vlada tudi volivna in so s tem posegali v pravice krone. General Hadžič je vrnil mandat in ko to pišemo, izgleda, da bomo dobili v kratkem parlamentarno delovno vlado. Kdor kaj želi, naj pride v parlament Tudi zastopniki hrvatskega naroda imajo se vedno priliko, da spremene svoje ne-pomirljivo stališče in da sodelujejo pri delu za narod in državo. Ako ne bodo hoteli, naj pripišejo posledice samim sebi, zakaj država nujno potrebuje dela in zopet dela, ako hočemo, da si končno, po tolikih lotih brezvestnega žerjavovskega in radičevske-ga nagajanja gospodarsko opomore. Nsi&ot.Se, najprijetneje, nafz-nestjivejie sredstvo .za či. »ie ŽELODCA in ČREV ta OTROKE in ODRASLE je: PRAŠEK. ker {.ti brez BOLEČIN - je prijetnega okusa ter obenem o-aveiuje in desin-ficirn 2ELODEO 'in CREVA in s tem preprefuje težja obolenja. Ako red no JemlJelo , o vsakem oi)"® Protestna prireditev Je bUa T Žalcu. Tel fe in bo ie sledilo stotine ODST lt AN JU ji: preobilno kislino v želodcu, ne prileten dnh 1« ust. pehiniJ, vzdihovanje, eorečico. zdravi katar 2EI ODCA, katar OBEV, bolezni JETER. kr«o v ieloden hemoroide, tvore v želodcu. Dobite ga v vseh lekarnah: 1 zavoj $ to«nim navodJ'oi» hiVsa 5" J?*1'0"it? na "»"lov: I.AIIORATOUf J »ALGA«, SUSAK, Tvornlčk« ulic« st. « In priložile pismu lil Din __v znamkah iu 2 zavoja. Varno naložite svoj denar v Vzajemni posojilnici v Ljubljani, poleg hotela,Union4. Obrestovanje najugodneje. Posojila proti vknjižbi na posestva, proti poroštvu i. t. d. novictad: d Za Škofijskega (luhovuoga svetnika je imenoval g. knezoškof dr. Jeglič g. žup-nika Iv. 1'erka v Šmarjeti. d Biserno sv. mašo je opravil 19. julija v šmartnu pri Slovenjgradcu častni kanonik g. dekan Ivan Lenart. Redke slavnosti ge je udeležilo nmogo ljudstva, nad 30 duhovnikov in drugih odličnjakov. Bog živi 87 letnega g. biseromašnika še mnoga leta! d Blagoslovitev Aljaževe kapele v Vratih bo v nedeljo 29. julija ob 11 dopoldne. Blagoslovitev bo izvršil sam prevzv. g. knezoškof ljubljanski. d Slovenke v Romuniji so zbrale 1730 Din za kip sv. Antona v novi cerkvi v ŠiSki pri Ljubljani. Srčna hvala in vsa čast zavednim slovenskim katoličankam v tujini! d Na Teharjih je 22. julija umrl ta-mošnji župnik duhovni svetnik g. Janez Cemažar. d Višjo pedagoško šolo v Zagrebu so dovršili in s tem dosegli pravico na položaje profesorjev in oblastnih šolskih nadzornikov ti le učitelji-Slovenci: V pedago-ško-matematičnem odseku Čopič Vemce-slav iz Pišec, Jeglič Milko iz Ljubljane, Klopčič Radovan iz Ljubljane in Tomšič Jožica iz Tazna; v pedagoško-jezikovnem odseku Babšek Josko iz Makol, Šilih Gustav iz Velenja ln Župevc Jožioa iz Rajhen-iburga; v matematično-fizikalnem odseku Mesojedec Mirko iz Ljubljane, a v prirodo-pisno-zemljepisnem odseku Iskra Mirko iz Ljubljane. d Slovesna otvoritev in blagoslovitev novega železniškega postajališča »Jevnica« med postajama Laze in Kresnice v nedeljo, dne 5. avgusta 1928. d K »Marijinemu dnevu« na Šmarni gori. Pripravljavni odbor za veliko Mari-jansko slovesnost dne 15. avgusta sicer še ni objavil sporeda, izvedeli smo pa izza kulis, da bodo ta dan na gori sv. mase Vsaiko uro od 5 zjutraj naprej in sicer do 9 v romarski cerkvi. Od 9 dalje in pozneje še škofova maša pa v kapelici poleg cerkve. Slovesna posvetitev zvonov se prične ob 9 v zvoniku, nato govor prevzv. knezo-Skofa in sv. maša. Nato slede govori o »•Marijinem dnevu« in kot zaključek okoli pol 12 zadnja sv. maša v cerkvi. Vabile se bodo vse okoliške kongregacije in društva, dobro pa bodo tudi došle deputacije iz cele Slovenije. d Ljubljanska borza dela: Delo je na razpolago: 1 kurjaču, 14 rudarjem-kopa-čem, 11 minerjem, 2 kleparjema, 1 kovaču, f> kotlarjem, 16 kovinostrugarjem, 4 stavb, ključavničarjem, 1 kamnoseku, 3 stroj, risarjem, 7 mizarjem, 3 kolarjem, 1 lesostru-garju, 1 Žagarju na polnojarmenik, 2 so-darjema, 2 kožarjema, 2 usnjarjema, 1 elektromonterju, 4 čevljarjem, 1 mlinarju, 3 hlapcem, 1 vodoinštalaterju, 10 pleskar-j c m - črkes 1 ik ar j e m, 3 tesarjem, 3 zidarjem, 1 mlademu kuharju, 18 vajencem; ženskam: 1 špulerici, 3 pletilkam nogavic, 1 kmečki dekli, 1 frizerki, 1 bolničarki, 2 Prodajalkama slaščic, 1 šivilji pletenin. d Po prizadevanju poslanca Škulja so olvorili te dni na Robu na Dolenjskem nov poštni urad. d Mariborska oblastna skupščina jc zborovala 17., 18., 19. in 21. julija. Sprejela je več važnih uredb: o zdravstveni službi na deželi, o okrajnih cestnih odborih, o okrajnih zastopih in okrajnih odborih, o ukinitvi bivšega deželnega šolskega zideona, o regulaciji Savinje in pritokov v območju Celja in okolice in o oblastni hranilnici. Oblastna skupščina je izrazila svoje obžalovanje vsled zločina nad zastopniki hrvatskega naroda, obenem pa je poslala dr. Korošcu brzojav sledeče vsebine! Oblastna skupščina v Mariboru odločno obsoja zločinsko pisanje demokratskega tiska zoper Vas, kot voditelja slovenskega naroda. Izraža Vam svojo uda-nost in spoštovanje ter Vam daje zagotovilo, da bo narod sam našel sredstva, 'mrzli vodi. Napravljeno raztopino vlij v kotel napolnjen z mrzlo ' vodo. Perilo rahlo vlaga/ m pusti, da počasi zavre, ure kuhati zadostuje. Potem r dobroti tpefi; najprej v topli in tem v mrzli vodi. Franc Jaklič: Zadnji trenotki Toneta Krivanoga. (Dalje.) Vse to je razburilo šolnika do vrhunca. Ki prišla takoj prava beseda, toda dvignila Se je njegova desnica, ki je držala omelo za ometanje stropa, da je pognal omelo v pgabnega človeka. V tistem hipu se mu je fazvezal tudi jezik. »Pa še ti pogini! Udrite ga! Poženite ga! Ven iz fare!« Kakor besen je kričal in pobiral razne predmete naokoli in jih metal v Krivanoga. Odločno dejanje moževo je pognalo njegovo ženo, ki mu je pomagala z jezikom In se zagnala proti Krivanogi s krepelci. »Le po njem! Po njem!« Na vso moč in z vso togoto je razvnemal šolnik, da so žensko spoznale, da ni dovolj beseda, da je zdaj na mestu kaj dru- »Tako? Ta grdež je gospoda proč Bpravil? Poženimo gal Proč od nas!« Udarili so po njem s Čimer so mogli. Zdaj gi pa ni magati z besedo, naj se je še tako napenjal. Da si je zavaroval glavo, je vzdignil roke Čez njo pa to mu ni dosti pomagalo; tudi drugod je bolelo. Spoznal je, da ondi ne more ostati, ker bi jih preveč držal, v boj se spustiti tudi ni kazalo, ker je videl, da je sam; tedaj se je spustil proti Kozlovki, da bi se rešil. Sicer je Imel cerkev pred r.osom, kamor bi bil lahko zbežal, pa ni bil navajen zahajati tja. Pod Kozlovko je pa krčmaril Burjevec na Skali, kjer je Krivanoga že dostikrat rentižil. Njega se je spomnil. Ta jo je ubral. Za njim so se pa vsule razdrazene ženske, pastirji in pastirice in so ga drevili s krepelci, s prekljami in šibami in delati hrup: »Udri ga! Le po njem! Udri ga!« Hrup je prihajal do Burjevca. Ko se je Krivanoga zaletel na strme stopnice in se poganjal po njih, tedaj se je streslo vse ogrodje hiše. Burjevčevka je stala ravno pred pečjo in z grebljo žerjavico poravnavala v peči, ki jo je pripravljala za kruh, ko jo je razburilo lomastenje zunaj in stresanje 186 Vsa prestrašena je planila s predpeči ift K grebljo x roki planila na hodnik. tuO ni vedela, zakaj je vrišč, samo ljudi je videla, ki so tiščali za človekom, ki se jo vzpenjal po stopnjicah. Nič ni premišljevala, samo osvestila se je, da mora biti kak hudobnež, ker ga ljudje preganjajo in da mu mora zabraniti vhod v hišo. Zavihtela je tedaj grebljo in zamahnila proti glavi preganjanega, ki je bil že pri vrhu stopnjic. Da bi se umaknil nevarnosti, ki mu je nenadoma zagrozila, se je Krivanoga okrenil, a v tistem hipu pa tudi vznak zgrmel po stopnjicah. Ko so ga imeli na tleh, tedaj se je hotel še pripeljati katero, pa so udarjali, kolikor so mogli: Krivanoga je nekaj časa renčal, naposled pa kar utihnil in iz ust so se mu prikazale krvave pene. »Stojte!« so viknili najbližji. »Dovolj je!« In še se je slišal glas: »Vode!« „ Takoj so jo imeli poln škaf pri rokan, kar se je pa nekaterim zdelo preveč. Toda tudi voda ga ni spravil« več po koncu. Tedaj so oni, ki so poznali mrliško znake, naznanili: ie!« Kot bi odrezal, je bilo konec smeha, dovtipov in razburjenosti. Večina se je kar hitro razpršila. Pri ponesrečencu bo ostale le nekatere ženske in pa Burjevčevka, ki se je tcgotila: »Pa to ste mi napravili. Sem ste ga zavlekli, da me bo še podnevi strah. Stran ga vlecite.« Kajpada je nepričakovani dogodek vznemiril ljudi, ki so imeli delo pri nakladanju, ali so ondi samo radovednost pasli Krivanoga je bil zdaj prva skrb vseh »Kako je vendar bilo?« Pripovedovali so vse vprek, tisti, ki so bili udeleženi, pa vsak je videl drugače. Nič niso mogli dognati. >Mrtev je! Pa je! Naj bo kakor hoče! Nič več ne bo rogovilil!« To je bila končna sodba. >Brez gospoda! Brez gospoda!« so go stolele nekatere ženske. Pa so jim drugi odgovarjali. >Saj ga nimamo! Sam ga je pregnal E, kaj, saj se z gospodi ni rad pogovarjal!« Burjevka kajpada ni hotela vzeti mrliča pod streho in je priganjala na vse strani, da naj ga vlečejo proč. Ker ni bilo pri hiši primernega voza, tedaj so vzeli v župnišču samček, ki še ni bil razdrt, so naložili mrliča in ga zapeljali v mrtvašnico na pokopališču. Ko so vozniki odpeljali župnikovo po-lištvo in se ie peljala z njimi tudi sestra Kati iz Škoc.jana, so nesli Albrechtu tudi novico, da je tudi njegov zoprnik, ki mu je toliko bridkosti povzročil, šel dajat odgovor pred drugega sodnika. Končno so pa imeli Škocjanci s Kri-vanogom vendar še nekaj preglavic. Gospoda tedaj niso imeli v fari, v mrtvašnici je pa ležal mrlič, ki ga je bilo Ireba spraviti v zemljo. Ta mrlič pa ni bil v škocjanu z nikomur v rodu, , kur se ie vleklo po tleh. Krilo! Da, da, UiKa je au» po njegovih stopinjah, pa je s krilom drsela po snegu. Matevž »e požene v novo sled in kmalu vidi ob svoii stopinji še drugo. Cilka ie morala stopiti mimo. Tako napeto gleda Matevž okrog sebe, da ga v sencih boli in mu kljuje v glavi od bolečine. Temno je v gmajni in nI lahko obdržati sled, ko se je treba pri vsakem koraku sklanjati in oprezovati, da ne zgreši. Vedno znova se ustavlja fant, vedno znova ga straši misel: kaj, če bi bila Cilka kje v snegu zaspala in zmrznila? Sicer je topla noč, ali ležati na snegu je vendar nevarno. Kako lahko bi si nakopala nevarno bolezen, pljučnico, ki je dekletu v Cilklnih letih vedno opasna. .. , , . *v Zato se Matevž žuri še bolj, kar mu le pripušča svetloba ln sneg. Spozna, da se stopinje obrnejo na-zai proti robu gmajne in ko gre še nekaj časa dalje, vidi da je že na skrajnem robu med grmovjem, seveda niže spodaj, od koder je bil odšel v gmajno.. Toda kje bi bil vendar Janez? Tu ga je bil pustil, od tu je šel hlapec v gozd. Matevž stopi po Janezovi sledi, ki je samo ena in se ne vrača, ampak vodi vedno globlje v gmajno. Vedno globlje prodira tudi Matevž v gozd in spotoma opazi, da gre Janezova sled vštric s stopinjami še nekoga drugega. Nakrat se pri-čno obojne stopinje vračati nazaj na rob, toda nize doli. No gre še dolgo po tej sledi, ko spozna, da gre preko nje druga, ki vodi spet nazaj v gmajno in pelje naravnost proti Jesenici v zgornji njen tek, precej više od tam, kjer je plaz našel svoj kraj in konec. Hitro speši korak in tone vedno globlje v gmajno. Nakrat, že blizu vode, vidi svetlikati se luc. »Janez!« mu plane v misel in že hoče zaklicati y temo ko se premisli, Češ, mogel bi biti kdo drugi. Štori hitreTe Luč zopet zgine. Ali Janez beži v do. Uno? Pa vendar ni Cilka šla domov? Sama? Tako utrujena? Ni mogoče! Osiluici pa vse dobe, kar prosijo, ker jtni izpo-aluje SLS. Uo te si pa ravno z Urhovo ltito pot zapiramo, ker je zvezan s Kovačem. P» Se ime: Kmetsko-delavska stranka. To diši po socijalistili. Socijalisti pa mi Se niamo. Ta je ravno taka, kakor svoj čas Prepelubova republika. To je preveč zmedeno 1 Mi gremo za SLfl, tam so v8i kmetje in delavci, kar je poStenih in krščanskih. Tam »e bo tudi prav hitro Izposlovala priklopitev h Travi, kjer imajo zmisla za ljudske potrebe, kot kažejo. DRAMLJE PRI CELJU. 29. julija 1928 bomo slovesno vstolpili veliki novi, bronasti zvon, vlit od livarne »Zvotioglas« v Mariboru. Vabimo na slovesnost in blagodušno daro- Otvoritveni vlak za novo železniško postajo »Jevnica« odhaja iz Ljubljane gl. kol. dne 5. avgusta ob 14.10. Občinstvo ob progi med Zidanim mostom in Kresncami se naproša da uporablja za otvoritev vlak, ki odhaja iz Zidanega mosta proti Ljubljani ob 12.16 iz Litije pa ob 13.05. Ta vlak v Jevnici še ne obstane, zato naj uieležnilri kupijo vozne listke do Laz, kjer izstopijo in so nato z otvoritvenim pripeljejo v Jevnioo. SROBOTNIK PRI OSILNICI. Zupan Kovač se je drznil tudi k nam priti pobirat podpise za kandidatno listo. Pri delitvi koruze je pa na vso vas pozabili. To je lepo priporočilo za volitve. Sicer pa Kovač ne more biti župan, ker ga skoraj nikoli doma ni. Pa od rok nam je hoditi na Sela. Bosljivci, pamet! Dovolj daleč imamo v Osilnico. Zgoranjcem je vseeno, ker imajo itak opravka na pošti iM., nam pa ni. Ce se pa tu še ruje proti SLS in našemu voditelju dr. Korošcu, potem dol ž njuni! TR2IŠCE NA DOLENJSKEM. Silna suša je pri n*9, se bo vse posušilo. Ajde ni moči vsejati. Orozdje silno lepo kaže, koder ni po-zeblo. Vendar, ako ne bo dežja, bo ostalo drobno — V Dolini Je pogorelo Gorenčevo gospodarsko poslopje. — Dne 12. julija je umrl mizarski mojster Ciril Kovadič. Da ie bil priljubljen, jo pokazal pogreb. ŠT. JURIJ POD KUMOM. Smrtno se je ponesrečila Ana Medvešek. Ko je črešnje nabirala, je padla na tla. Drugi dan bo jo našli mrtvo. Zapušča moiu tri otroke, starejši je star štiri lota, mlajši pa dva meseoa. — NaS cerkveni pevee in večletni predsednik Izobraževalnega društva ae Je priženil v Svibno. Pogrešali ga borna Želimo mu na novem domu mnogo sreče in božjega blagoslova. — V St.Jurju vlada veliko ogorčenje zaradi žerjavovskih napadov na našega voditelja dr. Korošca. — Neki nepridiprav smeSi v Jutrovih malih oglasih tudi naša poštena dekleta. Šentjurčani, ali boste to dopustili? Kdor drži na svojo čast in na čast domače fare, sedaj ve, kaj mu je storiti! Drugod so možje in fantje sklenili, da ne bodo več poidpirali nikogar, ki izdaja denar za žerjavovsko časopisno grdobijo. Kaj pa mi? Ali ni tudi v naši fari še nekaj te kuge? NOVO MESTO. Slovesna blagoslovitev praporov odseka Novo mesto in Šmihel bo 5. avgusta v Novem mestu. Dopoldne je sprejem gostov pri vlakih, ob pol 9 v kapiteljski cerkvi pridiga, blagoslovitev praporov in sv. maša, ob pol 10 sprevoid skozi mesto na Grm, takoj nato skušnja za telovadbo in nato odmor. Ob pol 2 litanije pri Božjem grobu, ob pol 8 pa javna telovadba na Grmu. Po telovadbi prosta zabava, srečolov itd. Odseki in krožki ob progi Ljubljana—Karlovec, pripravljajte se in pridite! DRAMLJE. Dne 16. julija nam je neizprosna smrt zopet pobrala vrlega moža Miho Vengust, p. d. Topolski, kateri je po kratki, hudi bolezni v 65. letu vdano v Gospodu zaspal. Blagopokojni je bil vedno zvest pristaš naše SLS. Da je bil zelo priljubljen, je bil priča pogreb, katerega se je udeležila mnogoštevilna množica, vsaj je bil tudi mnogim dobrotnik. KOLOVRAT. Cerkveni shod na Strmi njivi bo, kot običajno, prvo nedeljo v avgustu, to je 5. avgusta. Cerkveno opravilo ob 6 zjutraj in ob 10 dopoldne. Prilika za sv. spoved bo v soboto zvečer in v nedeljo zjutraj. STARA VAS PRI ŠKOCJANU. V ponedeljek 17. julija je uničil pofcr Dn. sestnikoma Francu Tomažinu in Martinu Lindiču ™ Stare vasi vse pridelke ln krmo. Kdor more nad se ju spomni s kako podporo, ker sta res reveža Denarne prispevke za pogorelca sprejema tudi žu. panstvo v škocijanu pri Mokronogu. OSILNICA. Za občinske volitve v nedeljo 29. julija pora. nimo: 1. Zmaga je naša na celi črti, najsi nasprot-niki še tako korajžo delajo. Zato pogum! — 2. Vsi na volišče do zadnjega! Naj nihče ne ostane domal — 8. Imamo pet skrinjic, v resnici pa samo dve stranki: našo SLS in liberalce. Ce imajo liberalci tri skrinjice, jim bo to še škodovalo. Naj se le cepijo! Ml se ne bomo, smo enotni in složni! Ker si samt niso upali izpeljati, so upregli Štimca, če&; kot star, trden pristaš SLS bo nabral naših pri. stažev. Ali mi smo izpregledali in vemo, da se je Štimec iz osebnih nagibov vdinjal liberalcem. Zato se mu je lista že skoro na pol izpraznila, še bolj se mu bo pa skrinjica. Nihče od nas naj ne Rre ia njim! Naj si Kovač, Urh in on porazdelijo le glasove trmastih liberalcev. Saj bi bil Štimec lahko pri nas odbornik, pa nI hotel. Kaki gospodarji so liberalci, posebno Kovač, izvemo drugje. Kaj so p» prigospodarlli v treh letih? Ali morda detel dinarjev za sveče, ki jih niso marali kupiti za šola, ko smo na predvečer birme priredili škofu za tridesetletnico razsvetljavo? Vsa Osilnica je bila razsvetljena, šola pa v temi s svoiim sosedom! S tem so se izkazali, kaj so. Drugače pa nimajo prav ničesar pokazati. Pač pa so prav veliko zagospodarili, kakor slišimo. — Najbolj se otepljejo, da niso liberalci. Zakaj pa sedaj tako pridno blatijo dr. Korošca, češ, da je on kriv umora v Belgradu? In pri vsaki priliki proti SLS. — Pa da tukaj ne gra nič za stranko! Zakaj pa »ame liberalce naprej tiilite? Preslepiti znajo kakega našega pristaša za podpis, ali zaupajo mu ne in postavijo naprej same »izbrane*, celo naročnike »Domovinec. Ce oni ne zaupajo vam, jim »udi vi ne zaupajte! Pripomniti je še, da so vse njihove liste prav zanič s Kovačevo vred. Konec naj bo vsega kolebanja: Vsi složno za SLS! — Mnogi ste ta mesec dobili »Domoljuba« in se vam Je gotovo priljubil. Pa ga naro- Zopet posveti luč. K njemu se vrača. Zdaj sluti, da je Janez. »Janez!« zakliče v gmajno, Nič odgovora. Matevž požuri korak, luč se mu bliža. Vnovič zakliče: »Janez!« »Čuj, zdaj odgovarja zamolkli klic starega hlapca: »Tiho!« Matevž postane. — Luč se mu približa in gre naravnost k njemu. Snldeta se z Janezom. »Si dobil Cilko?« vpraša hlastno Matevž. »Nisem. In ti?« »Nobene sledi. Semtertja gredo stopinje, a nikjer ni konca, vse se vračajo na rob nazaj t« »Meni se enako godi. Če le ni Sla že domov?« »Vse je mogoče I — Ti, Janez, zakaj si mi klical, naj bom tiho?« »Orožniki so šli mimo. Morda so te čuli. Opazili 60 luči ob plazu, in zato hite najbrže tja doli. Oi tule ee ne vidijo ljudje, ali tam-le doli se prav lepo razločijo luči in postave v njih. Orožnika sta jih morala opaziti.« »Kaj hočeva, Janez? Kje naj še iščeva?« »Sam Bog večni vodik »Glej, Janez, kaj pa tale sled?« pokaže Matevž nakrat v sneg, kjer se poznajo stopinje, ki vodijo kar naravnost povprek po gmajni proti kolovoz« na 'Rudnik. »Tu pa še nisem hodil. Nisem opazil.« »Stopiva skupaj po aleo vnovič kliče fant močneje. Dekle se nemirno obrne, dvigne nalahno roko, a jo takoj zopet spusti nazaj in spi dalje. »Ne bova Je zbudila, »meni Janez. »Preveč globoko je zasipala. Najbolje bo, če jo neseva doli do ljudi, ld imajo morda noaikiioo.« »Na, Jane«, luč, p« aveti pred menoj! Kar doM Jo w»e«em.« Novo razstreljivo za ledenike. V Ameriki so začeli uničevati plavajoče ledene gore s thermitom, ki je zmes aluminija in železnega oksida. Razmeroma majhna količina se vtakne v led, nato se pričenja razvijati vedno večja toplota, ki doseže v nekaj sekundah že 3000 stopinj. Led se > rej neznansko hitro stopi in sicer popolnoma neslišno. Dosedanji način, razstreliti ledovje z dina-mitom, je zahteval zapleten aparat in je bil v obljudenih krajih radi daje-kosežne razstrelivne sile dinamita 9krajno nevaren. Prva pomoč pri opeklinah. 1. Opeklino je treba takoj namazati z glicerinom in potem počasi in previdno obrisati. Bolečine skoraj ponehajo. — 2 Dobro je tudi opekline posuti s pšcnično ah riževo moko, to lajša bolečine in preprečuje naprav-Ijanje mehurjev. Dobri so tudi obkladki z apneno vodo ali lanenim oljem. — * Župnik Knapp priporoča na opekline pokladati sve-*e kislo zelje. Ribe pod nadzorstvom. VCiirteinberški strokovnjaki za ribištvo bi radi pn-Sli na »led vsem ribjim polom — »ai pravijo, d» potujejo sladkovodne ribe tudi 30 kilometrov da-Iftčj dalje bi radi dognal Jitel Od 1. avgusta do konca leta stane 16 Din; to je malenkosten znesek, a potreben je »Domoljub«, ,la ostanemo dobri. VRHNIKA. Na Vrhniki se je vršil preteklo nedeljo sestanek zaupnikov SLS ia Vrhnike in Horjula. Sestanek, kateri je bil dobro obiskan, je vodil oblastni poslanec Brenčič. O političnih dogodkih zad-lijih dni je poročal oblastni odbornik dr. Brecelj. Sprejeli smo ostro resolucijo proti podlemu pisanju žerjavovskega časopisja in obljubili, da se bomo poslej držali gesla »Svoji k svojimi« — Suša nam je uničila vso otavo. Ce ne bo kmalu dovolj dežja, pa še ostale poljske pridelke. Ljudstvo se boji nevihte in toče, pa žanje še nedozorelo pšenico. Zopet bodo kašče v prodajalnah. — Konzervno tovarno bodo menda spremenili v kup razvalin; so že skoro vse demontirali. Le polnojartnenik še gre, kamor so postavili majhno lokomotivo. — Silen lirah na državni cesti uničuje vse ob njej ležeče vrtove. Avtomobili pridno delujejo. — Neki odbornik Gospodarskega odbora na Vrhniki pase svojo živino po hojevih in smrekovih gozdih, v katerih se nahajajo tudi mladi nasadi. Kaj pravi k temu gozdni nadzornik? CERKLJE PRI KRANJU. Dne 15. avgusta odkrije Prostovoljno gasilno ;n reševalno društvo Cerklje pri Kranju tukajšnjemu domačinu g. Francetu Barletu, ustanovitelju in prvemu starosti Jug. gasilske zveze, na njegovi rojstni hiši spominsko ploščo. Vabijo se vsa tova-riska društva in vsi drugi, da pridejo na ta dan v prijazne Cerklje, da se poklonimo spominu moža, ki je toliko delal in žrtvoval za vseobči blagor. Po-Rebno dobrodošle so narodne noše. Spored prireditve objavimo pravočasno. POLICE PRI NAKLEM. (Zahvala.) Ker nam ni mogoče vsakemu posebej se za-/aliti za sočutje ob prebridki izgubi našega nepo-iabncga, nadvse ljubljenega sina, brata in nečaka Tonija, storimo to tem potom. Posebno zahvalo iztekamo preč. gg. duhovnikom: župniku Jos. Seiger-schmidu, kaplanu Fr.Vavpotiču in prefektu Aloj- 86 tako ribe doraščajo in se debele, kako vplivajo nanje razne vodne naprave in pa umazane vode iz raznih obratov itd. V ta namen so ujeli te dni v Ross-wagu v Nemčiji 100 mren iseh velikosti in iih natančno popisali: koliko je vsaka dolga, težka, katerega sjKiIa, koliko stara (kar se da dognati na luskinah); slednjič so vsaki ribi s srebrno žico pritrdili na hrbtno plavut ploščico iz aluminija, ki nosi zaporedno številko in črko W. Nato so ribe zopet spustili v reko. Sedaj bo samo še treba, da vsak ribič, ki bi ujel katero teh rib (vpo-štev prihajata reki Enz in Neckar),' naznani to na pristojnem mestu, kjer bo. do potem s pomočjo ribjega seznama dognali vse, Kar žele strokovnjaki vedeti. Paradižniki brez semena- Ameriški vzgojevalec D G. Klasten v New(onu (Kansas) je po petletnih poizkusih vzgojil paradižnik, ki je brez semena. Rastlina raste zelo visoko, jc košata in donaša orjaške sedeže. Nekateri paradižniki tehtajo skoraj 2 ln pol kile ter jim podvezu-lejo košare, da jim dajejo oporo. aiju Strupiju. Lepa hvala tudi za genljive govore zastopniku kranjskega orlovskega okrožja g. Plutu in šolskemu upravitelju g. Jos. Jeršetu. Enako se zahvaljujemo orlovskim odsekom ia Naklega, Kranja, Predoselj in Šmartna, gasilnemu društvu, prosvetnemu in sadjarskemu društvu in sploh vsem. ki so ga spremili na zadnji poti. Najlepša hvala tudi vsem za poklonitev krasnih vencev in šopkov. Bog plačaj I Žalujoča rodbina Golobova. — Op. uredn.: Priobčujemo dopis še enkrat, ker se nam je zadnjič pripetila neljuba pomota; k dopisu so se namreč vrinile tri vrstice, ki spadajo k Ljubljanskim sprehodom. KOSTANJEVICA-OŠTRC. Že dolgo časa ne da zgradba te ceste miru kostanjevskim »naprednjakarjem«, posebno tistim, ki so se tako zelo izkazali z razprodajo Krakovega gozd«. Iz vsega se vidi, kako hudo samostojneže in naprednjakarje boli, da se bo ta, za Kostanjevico in celo Krško dolino tako potrebna cesta kmalu začela graditi. Zato si mislijo, da morajo izrabiti še zadnje trenutke, da bi s svojimi neslanimi noticami begali dobre in poštene ljudi. Nočejo vedeti, da je oblastni odbor ljubljanski pretekli teden že izvršil odkup sveta za to cesto. Toda dočim so Oštr-čani hill pripravljeni odstopiti svet za cesto večinoma brezplačno, so stavili Kostanjevčani, nahuj-skani od par kričačev, zelo pretirane zahteve, kljub temu, da bo cesta Kostanjevici največ koristila. Gospodje naprednjaki tudi nočejo vedeti, da je licitacija za to cesto že razpisana in sicer na dan 10. avgusta 1928. »Kmetijski list« naj pa le še pripoveduje svojim lahkovernim naprednjakarjem, da se t gradbo ceste dne 31. julija še ni pričelo. Naj bo prepričan, da njegovo hujskanje ne bo zmanjkalo naše hvaležnosti poslancu Sušniku, ki je po dolgem naporu zasigural, da bo ta cesta še letos dograjena. ŠKOF.TA LOKA. V dneh 28. in 29. julija romamo h Gospe Sveti na Koroško, ker nam na sv. Višarje v Italijo ni dovoljeno. Vse določbe in potnina ostanejo iste, le smer romanja se je izpremenila. Za prenočišča ln vstop v celovški muzej je vse preskrbljeno. Iz Loke so odpeljemo v soboto ob 8.15 in dospemo v Celo- vec ob 12, kjer ostanemo šest ur. Ob 6 zvečer ga odpeljemo h Gospe Sveti, odkoder se v nedeljo op 9.45 zopet vrnemo v Celovec. Iz Celovca pa se odr peljemo domov ob 3 popoldne in pridemo v LokO ob 6.30 zvečer. Upamo, da bodo vsi priglašenci > romanjem zadovoljni. — Naše Krekovo orlovsko okrožie priredi 5. avgusta letošnjo okrožno prireditev v Žireh. Prireditev bo dvodnevna; ves čas sodeluje gasilska godba iz Škofje Loke. Spored bo v seboto in nedeljo zelo pester. Vsi krožki in odseki našega okoliša se vestno pripravljajo za nastop. Vse naše prijatelje vabimo, da pohite dne 5. avgusta v Ziri, da proslave skupaj z našo mladino prelepi praznik našega okrožja. ŠKOFJA LOKA. Dne 19. avgusta bo priredil orlovski odsek v Škofji Loki večjo prireditev. Ta dan bo med drugim tudi blagoslovitev našega novega orlovskega prapora. Načrt za ta prapor je napravil svetovno-znani umetnik g. prof. Plečnik. Ne zamudite prilike in pridite 19. avgusta pogledat v Skofjo Loko, kako napredujemo. Bog živi! BOROVNICA. Lep dan se nam obeta na praznik Marijinem Vnebovzetja 15. avgusta. V proslavo 20 letnega on-stoja tukajšnje orlovske družine se vrši ta dan celodnevna javna prireditev vrhniškega orlovskega okrožja. Natančnejši spored objavimo pozneje. Bratski odseki, na veselo svidenje! Bog živil VRHNIKA. Ker se občni zbor Gospodarskega društva da« 1. julija vsled zaprek ni vršil, zaradi tega se sklicuje občni zbor na dan 5. avgusta ob pol 8 v Rokodelskem domu. Komur je pri srcu aadružništvo, naj gotovo pride, da izrazi svoje misli in ielje. JURKLOŠTER. Trije zvesti služabniki so obhajali v Jurklo-štru 1. julija skromno slavnost. 1. PismonoSft Martin Kozmus prenafia že 80 let pešpofito ia Laškega v Jurklošter čea Sv. Lenart. Pot je dolg* 14 km, ki jo prehodi vsaki dan razen nedelj ln praznikov. Pa ima še od doma do pošte dobre pol »Na, Janez, luč, pa sveti pred menoj! Knr doli jo zanesem.« Janez gre pred Matevžem ln sveti. Cilka mimo spi na fantovih rokah. Matevž ne vidi prav nič poti pred seboj. Samo v bledi obraz na svojih rokah stnnl in se ne more nagledati spokojnih potez, ki ležijo v spečem obrazu. V tem strmenju se Matevž spotakne ob korenino, ki leži zakrita v snegu, se opoteče, omahne in se precej močno zaleti ob deblo visoke smreke. Zaboli ga udarec na komolec, ali vendar najprej pogleda, če ni morda z dekletom zadel ob deblo. Zdajoa zapazi, da se v dekletovem obrazu zasvetijo oči. Za hip 'samo, ali dovolj, da Matevž vidi, da se je dekle prebudilo iz sna. »O Bog, Tonček k se utrga dekletu. »Ne boj se, Cilka, pri meni sdk se oglasi tiho Matevž. . Dekle pomolči in se zastrmi v fanta. Pa se nenadoma požene kvišku, da zdrkne Matevžu iz roke m jo fant komaj ujame, da mu ne pade na tla. »Cilka, ne boj se, pri meni si!« Znova dekle pogleda Matevža. Zdaj ga sele spozna. »Matevž,« se utrga iž nje. In na kolena zdrkne Cilka, ker nima moči v nogah, da bi Jo držale. Janez se je ustavil že pri prvih Cilkinih besedah in ji posveti v obraz. Luč je pravzaprav vzdramirfl in mu vrnila zavest, ko jo je ttščal težki spanec v megli. Zdaj opazi Cilka tudi Janeza. »Janez, Matevž, kje je Tonček?« »Rešen je. Dol k Jesenlci ga Je nesel Matija,« odgovarja Matevž. , .,„ r »Matija? Kako ga je Matija dobil? In ti, Matejvi, kako sta me dobila z Janezom?« »P« sledi sva iskala, dokler te nisva našla.« ure. V 30 . letih bi bil prehodil pol od zemlje do Ce ki ie oddaljena od zemlje 384.000 km. Zanimivo je to, da v vseh 30 letih na zelo samotnem potu ni bil nikdar napaden, četudi je prenašal '/.e veliko denarja, in da ves ta č as ni zmanjkalo nobeno važno pismo. Zvest in pošten pismonoša je bil. Naj še nadaljuje svojo službo, dokler bo mogel — Graščinski kočijaž in hišnik Jurek Ulaga pa že 40 let službuje štirim graščakom, ki so mu vsi dali spričevalo i>osebne službene zvestobe. Obenem obhaja letos 70 letnico rojstva. M oz je zelo dovtipen in šaljiv, pri delu pa marljiv. Bog ga ohrani še do 50 letnice in še dalje! — 3. Tudi ia-rovška penzijonirana kuharica Franca Sušmk obhaja 25 letnico, odkar služi pri sedanjem g. župniki' Odlikujejo jo vse dobre lastnosti, zlasti delavnost, zvestoba, pobožnost in potrpežljivost. Hodi cb palici, pa še vedno dela. TREBELJEVO. Občinske volitve, ki so se vršile v naši občini v ne leijo 22. julija, so izpadle takole: SLS (Oerne, K"nEar) 72 glasov in 4 odbornike, SLS (župan Oale) 271 glasov in 13 odbornikov. Nič ni pomagalo nasprotnikom g. (.ialela, ki so pod okriljem SLS hoteli poraziti ga. nič niso izdali sramotilni proglasi, bnjskajoči plakati in brezimna pisma, s katerimi st oni. ki se skrivajo ped ime SLS, hoteli očrniti ga, sijajno je jirodrl. I)a ne bo kdo sodil, da je proti (ialelu nastopila liberalna stranka, izjavljamo, da lo ni bilo, le troje liberalčkov je zmešalo n:-5e pristaše z. lažmi, da so hipno proli njemu, postaviva !>e listi, agitirali. O. župan Gale je do-b:l z.rlcffenip. naši pristaši pa naj v bo leče na-elopajo vedno vsi skupaj! KRŠKO. V n" 'eljo 20. julija cb 3 oopoldne vprizori Ko! presvelno društvo v društveni dvorani cerkvene niSe vrlo zanimivo in lepo igro: »Miklova 7.alaJutro« prineslo karikaturo, v kateri na podli način blati dr. Korošca. Isti list pa v družbi t »Domovino« in »Kmetskim listom« tudi sicer stalno sramoti osebo našega g. dr. Korošca, Smatramo, da je mera našega potrpljenja polna. Radi tega izrekamo sledečo našo zaobljubo: Slovesno in z moško besedo obljubljamo vpričo voditeljev katoliškega sloven- skega naroda, da bomo vedno in povsod čuvali ugled slovenskega javnega življenja da se bomo borili z vsemi silami za čistost slovenskih političnih razmer in da botro svojo borbo usmerili radi tega v cilj, ^ uničimo protiversko časopisje, V tej borbi, ki jo istovetimo z borbo proti sovražnika slovenskega naroda in naše države, boiro verno sledili navodilom svojih voditeljev. V ta boj gremo z geslom: Bog z nami!« Vtis te zaobljube je bil nepopisno sve. čan in mogočen. Tisočglave množice so jo odkritih glav in z dvignjeno desnico glasno i/.govarjale. Godba je zaigrala držsvno h/njno, nakar se je s petjem pesmi »Povsod Boga« veličastni tabor zaključil. V!ri pravega vesel:a. Dobrohotnost b dobrodelnost. Že Gregorčič je povedal in po šolskih knjigah mrgoli njegov nauk: »Za vse je svet dovolj bogat in srečni vsi bi bili, če kruh delil bi z bratom bral s prav srčnimi čutili.« Pa je že tako, da se po vsem svetu košato šopiri grda nevoščljivost. Samopaš-nost, samogoltnost, sebičnost so drugi njeni ne baš častni naslovi. To grdo spako srečuješ med kurami m dvorišču, med psi na cesti, pri kravah v hlevu in sam čudež božji bi bil, če bi ne bila našla pota tudi med ljudi. Tako pa vidiš že dete v materinem naročju, kab se pači in kremži, če opazi, da ima njegov bratec večji kos kruha kakor on; bratje in sestre se med seboj postrani gledajo, (e so starši z enim bolj prijazni kakor z drugimi in Se odrastli, pametni ljudje pretakajo dostikrat očitno in na skrivnem grd« solze črne nevoščljivosti. To ti je res pravi Bog pomagaj * tem nesrečnim zeliščem hudobnega duha, zasejanim na tistem drevesu tam na sredi raja! Zaradi nevoščljivosti ljudje niso srečni, niso zadovoljni in zato tudi ne morejo biti veseli. Zato sem prepričan, da bi odprl velik vir odkritega veselja in srčne radosti, ko bi mogel s temile vrsticami vsaj v eni slovenski vasi popolnoma zatreti tisto grdo seme te peklenske umazanosti. Saj bi je vam ne grajal nevoščljivosti, ko bi bil le enkrat videl, da so ljudje radi nevoščljivosti obogateli, da so postali srečni, da jih je objelo blagostanje, da je pri njih d ima angel miru. Toda... Kako vse drugače je pa tam, kjer vlada po človeških srcih nebeška hčerka, dobrohotnost! Kaj je dobrohotnost, pove že sama beseda. Če tudi nimam nič, kar bi mogel ljudem dati in podeliti, že sama ta zavest, da jim dobro želim, da bi jim tudi dobro storil, samo če bi mogel, je tako tolažtlna, tako blažilna, da čutim sam pri sebi srečo, zadovoljnost, veselje, kakršnega mi sve dati ne more in ne zna. Če me je pa nebo obdarilo s taki™ blagostanjem, da iz dobrohotnosti lam« naredim še en korak naprej v kraljestvo dobrodelnosti in če bom tudi res znal dobrote prav deliti, o, potem bo pa moje ve selje še trikrat večje. Če bom znal dobrote prav deliti, iravim. Tudi vsake »dobrodelnosti« namreč ne (norem biti prav in odkrito vesel. Če srečam na cesti postopača, ki po svojem zatrdilu dela išče pa ga ne najde, fe se prikaže na mojem pragu zabuhel obraz dobrovoljnega pijančka in če tema dvema nekaj odrinem zato, da se jih od-križam, potem — verjemite mi — ne morem biti nikdar prav vesel. Zakaj tega daru se drži kos sebičnosti. »Dam mu, da se ga odkrižam.« In vi pravite sami: »Če mu ne dam, potem pa kolne.« In spet: »Če mu ne dam, mi lahko požge.« Vidite jo, sebičnost v dobrodelnosti! Veliko več plemenitih radosti boš okusil, ko boš delil dobrote takim revežem, ki so res potrebni. Kjer Imate Vin-cencijeve ali EHzabetine družbe, boš najbolje storil, če boš svoje darove naklonil tem družbam. Kadar slišiš oznanilo v cerkvi, kjer te prosijo za pomoč pogorelcem ali za take, ki jim je potres uničil domove ali za kakoršnekoii ponesrečence, takrat prinesi svoj dar in v srcu ti bo zapela struna radosti in bo pela in pela, ti pa se je ne boš naveličal. Prijatelj; Od tega kar imaš, daj za domačo farno cerkev, pomagaj na noge našim prosvetnim društvom, ki mnogokje kljub najboljši vclii kcmaj životarijo, podpiraj, če tudi na skrivaj, resnične siromake domače župnije aii občine: to. bo dobrodelnost, ki ti bo odprla vire časnega in večnega veselja. In pokažem ti na misijonsko polje svet« Cerkve. Podpiraj misijone, irictopi kot ud k Apostolstvu sv. Cirila in i ie .oda, k'družbi za širjenje sv. vere pod okriljem Klaverjeve družbe, zatiraj suženjski jok črne Afrike in odpiraj poganom nebesa, pa boš spet našel zaklad radosti in veselja, da ga ni para nikjer na svetu ne in čigar korenine sežejo daleč čez pragove večnosti. No in če še ne veš kaj bi storil, da bi si mero dobrih del še bolj napolnil, potem te opozorim na zadnje strani našega katekizma, tam najdeš napisano celo vrsto dobrih del, ki te kar čakajo, kar vabijo: »Pridi in stori!« Poleg najimenitnejših dobrih del te pozdravljajo tam telesna dela usmiljenja, pridružujejo se jim duhovna dela usmiljenja in sam moraš priznati ob tem pogledu, da ie polje dobrodelnosti široko in dolgo in da rie boš njenega blagoslova deležen samo ti, ampak ves svet vseh časov, »Dan sem izgubil, prijatelji,« pravijo, da je tožil rimski cesar Tit, če kdaj cel dan ni mogel storiti nobenega dobrega dela. In je bil pogan. Kaj boš pa storil ti? Rad se veseliš, glej, da mnogo dobrega storiš. Pisarniški predstojnik ni imel žepnega noža pri sebi in ker bi bil rad obrezal Svinčnik, je obhodil vse podrejene uradnike, a vsak je nož doma pozabil. Poslal !e končno po Tomaža, pisarniškega slugo, in ta je nož imel. »Kako je to, da ste vi edina Pseba v uradu, ki ima vedno nož pri sebi, kadar ga jaz potrebujem?« — »E, to bo najbrže zato, ker Imam samo ene hlače,« Je odvrnil Tomaž smej«. r, Naši mizarji nai zaslužilo. Kakor poroča dunajski Holzmarkt, je izvozila Avstrija lani pohištva za 7,060.000 šilingov napram 5,390.000 šilingom 1. 1926. Največ avstrijskega pohištva so izvozili v Jugoslavijo in sicer 3.101 tono v vrednosti 1 milijona 824.000 šilingov, t. j. 14 milijonov 600.000 dinarjev. Češkoslovaška je uvozila pohištva iz Avstrije za 813.000 šilingov, Romunija za 780,000 šilingov (1 šiling je 8 Din). Ta ugotovitev mora pač vsakega presenetiti. Kdor je videl letošnji ljubljanski velesejc~», ta skoro ne more misliti, da je to mogoče. Ravno naše mizarstvo je dokazalo, da more v vsakem oziru tekmovati s tujimi izdelki. Zato se moramo pa tembolj čuditi, da avstrijska pohištvena industrija preplavlja naš trg. Vzrok temu je predvsem pač ta, da je v večjih jugoslovanskih mestih mnogo trgovcev s pohištvom, ki ne izdelujejo sami pohištva, marveč ga kupujejo in to predvsem v Avstriji, Seveda ga označujejo kot domači izdelek. So pa tudi ljudje, ki jim tuje blago bolj ugaja, ker je tuje, čeprav se niti po tvarlni, niti po Izdelavi ne more primerjati z našimi izdelki. Temu zlu bi se dalo odpomoči le na ta način, da se naši mizarji združijo ter ustanove v večjih jugoslovanskih mestih skupne prodaialnice. Na ta način bi se režija porazdelila in bi jo vsak posameznik mnogo lažje prenašal. Bilo bi pa seveda treba organizirati tudi način izdelovanja, cla bi po nepotrebnem drug drugemu ne konkurirali. Seveda bi morala to podvzetje podpreti tudi država, vsaj bi se s tem zbolj-šala naša trgovinska bilanca, obenem pa zvečala tudi davčna moč. Prezreti pa tudi ne smemo, da bi bilo na ta način zaposlenih mnogo več delavcev, kar bi zmanjšalo brezposelnost. In ker gre tukaj predvsem za naše slovenske mizarje, bi morala tudi oblast vsaj začetkoma dejansko pomagati. Le na ta način bi naše slovensko mizarstvo doseglo v domovini oni položaj, ki ga tudi zasluži. Kristusu-Kralfu! Prva slovenska cerkev Kristusu-Kralju v Hrastniku. A11 ste že bili v Hrastniku? Ozka dolina, usekana med griče polne premoga. Ob vodi hi oesti na tesnem prostoru tovarne, steklarna in kemična, na koncu doline pa v kotlu zgnetene hiše delavske ln naprave premogovnika. Okrog 5000 ljudi živi v tej tesnobi, sedemrazredna deška ln sedemrazredna dekliška šola z dvema vzporednicama (16 učiteljskih moči) sprejema številno armado delavskega naraščaja. Toda kje je hiša božja? Ne ugleda Vam je Oko, kajti Bog nima svoje hiše v tem zapuščenem kraju, polnem dela ln truda. Stroji brne, krampi globoko pod zemljo votlo done, ni pa hrama miru in molitve, v katerem bi večna lučka naznanjala, da Bog živi med svojim bednim ljudstvom kot brat med brati. V Hrastniku ni cerkve! V Trbovlje, — od šole 6 km daleč čes hrib, od postaje Hrastnika do šole Je pa tudi uro hoda — naj hodijo ali pa na Dol kot gostje v tujo župnijo. Trboveljska župnijska leta 1660. zidana', sama 32 m dolga, 7 m široka cerkev je za 17.200 župljanov ne samo pi\ majhna, ampak za hrastniške župljane preveč oddaljena. Zadostovala je pred 300 leti, ko še ni bilo priseljenega toliko delavstva, ki si pri svojih skromnih plačah ne more pozidati cerkve. Hrastniški delavec nima tolažilne zavesti, da je Jezus Kristus njegov sosed, da ima svojo hišo ob njegovem domu. Hrastniški otroci ne rastejo v senci tabernaklja, tako daleč imajo v cerkev in tako redko jo vidijo. Ali ni krščanskemu človeku tako življenje mučno? Kako lahko vera ugaša, krščansko življenje usiha, ko viru milosti ni v bližini 1 Ko je Kristus Kralj daleč, zavladajo krute vladarke, strasti in skrbi. Dajmo Hrastniku cerkev! Ustanovilo se je posebno društvo za stavbo cerkve Kristusa-Kralja v Hrastniku, ki bo zbiralo darove v ta namen. Razposlalo bo prošnje in nabiralne pole. Nihče naj teh prošenj ne zavrne. Ves slovenski narod mora pomagati, da dobi delavska kolonija v Hrastniku lastno cerkev ln stalno božjo službo. Saj se sinovi našega naroda iz raznih pokrajin in ki so prišli tja iskat telesnega kruha, a marajo tudi strašno stradati duševnega kruha. Prva cerkev Kristusa - Kralja n* slovenskem ozemlju naj bi to bila. Slovensko ljudstvo se je posvetilo Kristusu - Kralju, desettisoče družin si je Izbralo Srce Jezusovo za Gospodarja hi Kralja svojega. Postavimo mu še viden spomenik s tem, da na najpotrebnejšem kraju postavimo cerkev, njemu posvečeno. Ce si hočete »prositi posebne milosti, dajte dar za hrastniško cerkev; če se hočete posebno zahvaliti za pfejete dobrote, dajte miloščino za cerkev Kristusu - Kralju. Iz samih prošenj in zahval naj bo pozidana. Ljubezen in zvestoba do Kristusa-Kra-lja skrb za zveličan je duš in pa ljubezen do bližnjega naj po nagne srca slehernega katoliškega Slovenea — pa bo v kratkem v Hrastniku imel Jezus svojo hišo v tolažbo tisočerim. Za stalni odbor katoliških shodov: Univ. prof. dr. Matija Slavič. Za odsek za versko življenje in nravni prerod: Univ. prof. dr. Gregor Roifman. Moli oglasnik Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki „Domoljuba" plačajo samo polovloo, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. Buhoua in hrastova J mu, ponudite i na-**' ved bo cene družbi ..Ilirija", Ljubljana, Vilharjeva cesta. Prodam ,Ti^venil0v 1 '»»""' nffi-lcl.1 voz s 14 sedeži. - Ravnotam lepega psa, volčje pasme, dober varuh, 2 leti star. Ugodni pogoji. -Josip Domlg, posestnik, Tržič 197. Vajenca - f močnega, poštenih staršev, sprejmem za mesarsko In prekaje*alsko obrt. — Frane Zalar mesar ln prekajevalec. Ljubljana, za Bežigradom. Vajenca sprejmem. Karol Cerar, ievlj. mojster, Lukovica -¥ "t zahteva nego, da ostane zdravo. Za pravo nego telesa se uspešno rabi že od dedovskih časov pravi Felleriev milodiScči Elsafluid. Oslabljenemu telesu doprinasa mori in svežosli. oživ-Ijuje živce, jači mišice in tetive ter deluje dobro na vse ostale dele telesi. Masiranje in drgnenje z Elsafluidem pospešuj« obtok krvi ter vzdržuje tako telo vedno odporno in čvrsto za delo. Umivanje z Els»-lluidom laei trudne oči, deluje umirjeno na živce ter ublažuie boli. V zunanji in notranji uporabi je najbolja zaščita proti nabodu, influ-enci, gripi in drugim nalezljivim boleznim in prehladu. Raztopljen je izvrsten za izpiranje ust. grla in gottanca. EUafluid je že 30 let tako priljubljen le zato, ker je vsestransko uporabljiv, zunanje in notranje, kot najzanesljivejše domače sredstvo in kozmetikua. Močnejši je kot irtneosko žganje. d Do ed«l najeeaclAa Ivrlk« » :riavtt SLIadUčc: M fc 1 N E L A H K ■ O t O Tovarna glasbil, gramofonov in harmonik B. LOBOEH, M A B I B O U «1. 107-A. Violine od Din H.V-, roCno harmonik« od Din 85 — tainbiiric« od Dlu 9H -. gramofoni od Din »«-ZaMtnJt« Ml vaHkl kitalH. kittrtp Vtm »<(!)•»• brupMM Pozor zastopniki srečk na obroke! Popolnoma novi najboljši pogoji! Pišite v lastnem interesu pod Silro »Beskonkurenč-na zarada 367-tc na Intcrrcklam d. d., Zagreb, Marovskn 28. Edino najboljši sjva|„j stroji in pletilfii švic. „Dubied" stroji ter kolesa /.n rodbino obrt in industrijo bo le los. Peiellnca Grllmer, Adler Najuižje cene! Tudi ua o!.roke Lliibltuno blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju brezplačno. Večletna garancija. Glasbeniki navadno nosijo dolge lase. Nekoč je neki kapelnik prišel k brivcu, se vsedel na stol ter dejal pomočniku: »Ali niste vi oni, ki sle mi zadnjikrat strigli lase?« — Pomočnik (poleni ko si je ogledni velikansko grivo); »Ne, ni mogoče! Jaz sem šele tri leta tukaj zaposlen. Zahtevajte v lekarnah in tozadevnih trgovinah tudi v najmanjših..... poizkusnlh r po 2«' Din. Jo o«noJe, krajih izrecno ..Fellerjev" pravi Klaafluid v steklenicah po . dvojne po 9' ali Hpt-cijnleo Drugače naroČil« direktno po poŠti, poleni Mm vePJo količino naroČile naenkrat, ker stane k omotom In poštnino vred zkus. ali 6 dvojnih ali s Specijalnl »toki. M Di« « • 1? . t - 102 1>in « « m ■ «11 « » «4(1 i>in Naslov označite Jasno : Lekarnar EUGEN V.FELLER STUBICA DONJA KLSATftO HRVATSKA Kadar kupujete štrange, vrvi, uzde, aftre, špago in druge vrvarske izdelke kupujte samo najboljšo blago, ki ima privezano to-ko-Ie rudečo znamko: HI tdravja brez dobre prebava! tatils ti pritisk In napetost v lelod.-n po ledi ali kl«H okus t n«tiht Trpite I i na I rilo vratnem zaprtjn, omotici ali pomanjkanj« npanjal Ali Vai muCi glavobol. botuCin« v želodou ali (taborit Horda imata Izpuščaje na koti, nastale vsled slabe prebave! Prepričajte se tudi Vi, da preiikn&ena zdravilna Bpeoiallteta FIOOL-etiksir urejuje prebavo in Vam proizvaja in ga _________ navodilom o uporab vraCa zdrav ie. FIOOI. povzetja razpošilja r i»»m dr. Z. SEMELIČ bubpovhik; Is vi m i zabojCek « 3 steklenicami z ovojnlno ln poštnino Din llH'-,fcatekl. Din'HS'- . lstekl. Din 40"— 5 So S ^ 5 ° 3'S ^ « m hi g " s SMREKOVO SKORJO IN ČRESLO vafjonske množine, kupujem. Plačilo proti .L j, tlvu pri banki. Ponudbe pod: »Teden dni ob ponudba« n« upravo list« poj j(ev ^57g