Kftlco je bilo premirje sklenjeno? ,London, Anglija, 11. nov. — nemški kurir (sel), ki j*' nesel besedilo premirju' v glavni vojni atoli za v eni kov, .v- . VAleJfl pogo.li Z ^v se fii vršila t kop »žna seja na" kateri' državni kancler L«tvft oroklamaci- Naročnlna: . lano, na tatn.. .$0.9« erlnue.........JJ.60 7n inn»om.«tv»>.....£».00 NASLOV uredništva in npr«v.N niStva t 1951 W. 22nd PUe«, Chicago, III. Telefon: Canal 2487 Vv ■Kj^jjy ggj i&KKBT J i&gP WW / ShebhBSW OF < • • * " ' Entered as Second-< lotlai 18, 1916, at the P^ ACCEPTANCE FOR MAILING AT SPECIAL MM TOT catholic ChietfX), Illinois, under the Act oi August 24, 1912. The largest W in For members,yearlj I'lif WHHM«'M|l|'rt. , r»h'iir« Oew«trtd". .'jtitš OFFICE OF PUBLICATION: 1951 W. 22nd Plm Chiearo. III. Telephone: Canal 2481 •VIDEO F( n 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED ON JUNE 22, 1918. NO. 45—Štev. 45. lucafo, Ml, 13. no ) 1918. Leto IV. Volume IV. Mr i —— SPLOfiNA REVOLUCIJA NA NEMŠKEM. ZMAGA LJUDSKE MASE. Kodanj, Dansko, 10. nov. Mesto Berlin, prestolnico bivšega nemškega cesarstva so zavzele včeraj uporne vojaške čete in delavci. Tako se poroča danes semkaj iz WilfTovega urada. svet proglasil države za republike. Zaeno z vstajo so nemški de* lavei proglasili tudi splošen — Istrajk po celi Nemčiji. Veselje v Berlinu. Kodanj, Dansko, 10. nov. — Ko je došla v Berlin vest o ab-dikaciji nemškega' cesdrja* je zavladalo po mestu nepopisno vc-Kajzer odstopil. selje. Po vseh javnih poslopjih London, Anglija, 10. nov. —' in nad cesarsko palačo je zapl« -Cesar Viljem je podpisal včeraj j pola 1 a rdeča zastava. Ljudstvo je dopoldne v glavnem vojnem sta- i navdušeno metalo na tla fcesar-lin izjavo v prisotnosti prestolona-; *ke kokarde in insigneje; tako so Bcdnika W feldmaršala Hinden-1 morali tudi vsi vojaki odstraniti bitrga, da se odpove svojemu pre- . s čelad jftr j*l stolu. Istotako izjavo je podal tu- nadomestili z rdečimi trakovi rti nemški prestolonaslednik princ Friderik Viljem. Bavarski kralj Ludovik in sak- i umski kralj Friderik sta se tudi odpovedala, vladanju; v obeh dr- JNositi javno red železnega križa je strogo prepovedano. Nova republika. Lonon, Anglija, lt). < nov. ; ooroveua.a v.ananju; v onen ar- pokrajina Nemčije - Šles- zavahse jeustanovilo ljnd*ko vla-;£Holštajnska bo y kratkem do al* republiko. proglašena republiki. - Tako se ko se je vršil zgodovinski tre-; ^ tukaj^jemu časnikarske-notek. da je nemški cesar abdici-,mu izvestjn 'Exchange Tele-rul, je hilo videti na njem splošno. „paDu »» " potrtost. Do tega koraka je pri- , ; ^ silila kajzerja splošna revolucija Kajzer zbeaal na Holandsko. na Nemškem. Vojaštvo po raznih; Washington, D. C., 10. nov.— mestih, tako tudi mornarji s6 se Viljem Hohenzollernski. bivši uprli vladi, oziroma cesarju; vsled1 nemški cesar je došei v Desteeg. tega je prevzelo vojaštvo vse nem- blizu Utrecbta na Holandskem.r tt« bojne Udje v »roje roke, taWo!Kater interniran na Holaad. tudi vse garniMje. i skem P redno je nemški cesar spodpi-j L(mdo Anriiia,. 10. nov. -■on, potrdil, da odstopi, ^h.l ne-iN>k iz Amsterdallia p0- popisno Point in razburjen. ««I ,.0(,a svojemu Hstu. da so hivse-lwl.no abdikae,je mu ,e predloz.1 j Q cesa,.j8 javili in v podpis Filip Scheidemann. bivši r_____. __ v član nemškega kabineta brez port-nolja. Prečitavši to izjavo se je bivši nemški cesar tresel po celem životu; končno je pa abdikaeijo podpisal s sledečimi besedami: red "Morda bo to v korist Nemčije?" Podrobna poročila o revoluciji. London, Anglija, 10. nov. -Važno trgovsko ali industnjalno,^^ ^ tukajinjcir mesto K^en na Ruhn z velikimi! ^ Newg„ }z Amf Kruppovimi tovarnami je padlo internirali na meji. Z njim je potoval tudi njegov sin, p^inc Joahim, najmlajši sin ter še 50 drugih oseb. Holandska vlada je izdala ukaz, da se^'mora vse te begunce internirati. Nemški prestolonaslednik ustreljen. London, Anglija, 12. nov. — ži v* sedanjem kritičnem mirno in da naj ne preliva krvi i stvo tega je ne mike 1 sno veselo. ne popi . i stotnik - Helldčff jr imel Ipreoej *ke triijave ob Oattegatu ter si ta- ;*amu kakim franco- |iukar(.j1u i1} Brest-Litovskem se ment uradno naznanil, da'je bi- ^i"' aeroplanom. Tej prošnji so smatra veljavnim. 10 premirje mod Nemčijo in ra- zaverniki ugwiili. Kmalu zatem je \epi#ija mmM.Mmjm* in podpisaae.-l^o^. y. glavi^w^i stan Svetovna vojna se bo^toCi ni^ov javka,, da mlfufi JiWW^Aojni napravila, končala danes zjutraj ob 0. tri UV- ■ ,K>i Dati n,ora ,udi ™ po Wathingtouskem času, ah' ob ln,n:\'.l,h a^ttl1ov s nkak,,ni gotovi deifor .katerega je zahteva 11 uri po pariškem času. Prsmi- m'msklM\ ^^nplovom. Da bo rje je bUo podpisano po nemških y-rakop°v S,M!* zastopnikih^Wno o polnoči. V \ i London, Anglija, 11. i^" U i - 10:51 predpoktat). Mami *och, # "^»'^ranco.k. vrhovni zavemnari poveljnik j* . . izdal danes sledoče povedmi vse' Ko se •!" vmir^otieni se zo-. ^^ ostale poveljnike zavezniške v .^zmskj. f 1____ . . „ fc^i^Zj vojni stan z oznacoo m izjavo, da made, da naj prenehajo z bojev^-: . J y.. •' , ... JP Nemčija pri vdji sklenit! pre- . ' J : m i rje. so isto podnisali vsi nf.n- " Glavnim pavoljnikcm: Boje-i jjvi delegatje «estaječ» n d<^e| o-vanje naj preneha na celi flronti Seh — in general Foch. vHmvni mora poravnati vso a svoječasno od l»clgijske Narodne banke. Nemčija mora izročiti zaveznikom vse zlato, katero je dobila od K unije in Rumunske. Ta denar bodo imeli zavezniki v rokah kot dne 11. novembra ob 11. uri do po^llle. Zavezniško četo naj. torej ne prestopajo bojnih črt od i&fr dne in od te ure da\je. — Maršal Foch nilo premirje med Nemčijo in zn vezniki danes ob 5. urf zjutraj. Z bojevanjem se je prenehalo ob 11. uri dopoldne. x poveljnik zavezniške armade. .Mirovni pogoji Pariz. Francija, 12. nov. Nemci morajo poslati domov vse vojne ujetnike zaveznikov; ne morejo pa zahtevati nazaj svojih. Ako Nemei točno ne izvršijo vseh teh zahtev tekom 30 dni, postane sldenjeiio premirje razveljavljeno, i' * ii.0'. . A romi pogoji katere je sklenila ... k . , Nemčija z zavezniki so veliko London, Anglija 11. uoV. (ob s5,0?;.Jin Hindenburg kapituliral. London; Anglija, 11. novembra. I— Keldmai^šal Hindenburg se je iM.tj ostri, kot mirovni i^i^il. .ta slavi ,el.ei,MS0 nemSko \v,hii,, Vseh trfk je «••"'«'» '",V1 "en,slu lj,,Hskl vUa' na razpamgo. Washington, U. 0., U. nov. — Premirje je -sklenjeno in podpisano. — To kratko a vedelo po-roeilo je dal v - javnost . Filip ;m listu "Cen- pateher,r načelnik 44Foreign ln-Amsterdama po- tellifenec" urada državncj>a .deroča, je bil bivši nemški prešlo-, partmeiita ravno nekaj . minut danes v roke revolucionarjev. lonasle(lnik 0({ ^e^ga napadal-1 prea x uro d^nes zjuti aj. Poročnik Krnpp in von Bohlen,j ^ URtreijen. Podrobna poročila o ravnatelj tega podjetja in nje-; umoru §e manjtcajo. gova soproga so bili aretirani. 4 ■ ■ Kodanj, Dansko, ^10. nov. — Nemčija je republika. Vse glavne železniške postaje od j j^yjj. Nemčija, D. nov. (Po Dortmund a do Duisburga so znl^0Qi&\ed Press): — V vseh ve-segli revolucionarji (elavski in vojaški ga mesta se je odpeljalo cel vlak nar0(ini svet je* proglasil splošno •vojakov, kojih namen je vprizar-^stavko Čete vojaštva in strojne jati še po ostalih mestih punt in | pilgke > imajo revolucijonarji na revolucijo. razpolago. Kanclerjem je bil do- ^i« q nov - V ločan Friderik Kbert, podpred- Berlin, Nemcijftr • SOcijalne demokr. stran- Berlinu .se je danes ustanovilo * ka važ. ^ljudsko vlado z ' t Sa se sed«* poslancem Friderik Ebertom mvj v]ade mora biti podpisa- ^.Novavtonnana,« ist,.i ^ ^ ^ ^^ n0vega nemške- da ^ ni luoffo,e W^aT^ v roke revo- J^nclerja. / r nikdar v zgodovini"Zdru ' " liuijonarjev. I Novi nemš največje mesto na Sak- je hivsirpre^ednik tako navdušeno ><•- ke in ladje. tkem; Stuttgart, glavno me- zeljen, kot je bil predsednik ..... drugimi državnimi Gradniki az- i^ilson-danes. ow^ija^je ,-oeii sijemu vladine posle. K j trajala več minut. Vse ga je po- 10:20 dop.) — Ministrski pred sodnik Lloyd George jc (femes (}lavm, , d .msledeče: ^ - : „ T _ . ... Nemčija mora v 14 dneh eva-kui rat i Belgijo, Francijo, Alzaško- Loreii<» ih Liiksemburško. \'si Nova jugoslovanska vlada, nemški vojaki, ki bmlo ostali po paria. Francija,3. nov. — Jngo-tem času šc na označenem ozemlju siovangka vlada je bila dne 2. no-bodo od v e< len i v vojno ujetništvo, yenj^ra zaprisežena v zagrebški 'Nemei morajo izročiti zaveznikom kat$drali. Predsednik jugoslovan-5000 topov, polovico svoje poljske. ske^ j€ Slovenec Josip Pogač-in lahke aaftilerijc, 3000 metalnih1^ ^ bil d0igr0 vrsto let član granat. 200» aeroplanov in števil- avstrij8kega parlamenta in pod-no strojnih pušk. predsednik avstrijske poslanske Nemčija mora predati (iw?očiti) xborillse. v, zaveznikom r 5000 lokomotiv, 50.-j slovenski narodni zbor je pre-f»00 vagortov in 10.000 drugih ž« - vzej viado v slovenski prestolici, v lezniških vozov, to pa mora biti v ^ SVobodni Ljubljani, dobrem stanju. D^iljc mora Nemčk. ^ Ženeve nam poročajo, da je ja izročiti zaveznikom vse železni-, konfereUea češkoslovaških vodite-ce v Alzaski—Loreni, vse sklade :,jov ustavo za novo repu- premoga in druge vojaške potveb-, ^jko p0 VROreu Združenih držav, šeine. Drja. Karla Kramarža. bivšega Vsi NVmci v Iztočni Afriki se voditelja socijal. (\hov. l ^ v jeH radi veleizdajstva, s»o izvolili Wilson naznanil v kcmgresni zbor-, ^ mora izro?iti zavezni-!za prvega predsednika čcšknsl«. n.c vest da je Nemeija afio'subinarink. 50 rušil cev,« gana vskd cesar je napo^-ila z,- k bojnih ladij in pet mirovna doba. SrV, - v vJ ^h .. i 8. mail jih krizark. \se druge sup- Ko je predsednik Wilson »o^ia-^^^ -n t;vstalo boino ]aaje mo-nil skupni zbornici tudi vse glav- rn Nemčija razorožiti, ne mirovne pogoje in točke, jc fci-j .Vsa pristranišča ob Črnem mor-aalo med navzočimi tako veselje. | ,iu ;norajo Nemci izročiti zaveznikom, istotako tudi vse ruske za-Ij^ne l>ojne ladje. ^ ' Nemei morajo vrniti zavezni- Stuttgart, „ Virteml>erške„ Cologne jn mkfort so se pridružila revo-jonarjem. Tako se poroča preko danske meje \ Senih mestih je vojaški ruv »i • - » ' 1 w sklepu opozarja Herr Ebert vse jzdravljalo in mu navduSer* kllea- nemško ljudstvo, da naj se zadr- »Jo kot zmagovalen v sedanj* vnjjtii. —< , > vaške republike. Večina delegatov je odšla v Prago. kjer bo nemudoma sestavljen Češkoslovaško narodni parlament. Češkoslovaška vlada je. kakor pravi neka dunajska brzojavka, u-vedla v promet nove poštne znamke. ki nosijo sliko češkega leva. kom vse trgovske zasežene parni-) in ladje. Zavezniki bodo okupirali ozemlje na levem (zapadnem) bregu re- Ameriške Država Ohio suha. Država Ohio je postala na pod- 4je na leveiii —- —r— , * ^ tr ke Ren« in dr««a gl.vn. križih | In™ kakor Mayenee, Coblenz in Colo-,., n,. "suha' . Z malo vee.no (5 dobi oblast pri komu pijačo, bode dotičuik a-retiran in spoznan krivim pred sodnijo, nakar sledi najmanjša kazen šest mesecev ječe in $1000 kazni. Glasovanje ■ v državi Ohio jc splošno iznenadilo vse. odo države PeniLsylvanija. Illinois in New Vovk sledile izgledu države Ohio. Štiri leta zaporedoma so imeli v državi volitve za suho in mokro. Trikrat zaporedoma so dobili mo-krači večino, vsako leto manjšo, in to je dalo suhim potrura. da se za letos zopet razpisali volitve. In zmagali so. Sicer je bilo tu in tam nekoliko nepravilnosti, toda večina suhih je tako velika, da pnsta--ne država Ohio nepreklicno suho 2f>. maja prihodnjega leta. Računa se, da bo mnogo gastil: uičarjev še ta mesec zaprlo vrata, ker nočejo plačati novega davka $500, ki zapade 25. novembra. se bo vršila prihodnjo nedeljo, dne 17. t. m. ob četrt čez deseto uro dopoldne v cerkvi sv. Štefana slovenska zahvalna služba božja. Člani vseh podpornih in drugih društev is naše sredine naj se zbirajo točno ob 9. uri v cerkveni dvorani, ker nameravamo Slovenci prirediti tudi kratko parado po bližnjih ulicah v bližini slovenske cerkve na kar skupno odkorakamo v cerkev k službi božji. Dolžnost vsakega domoljubnega Slovenca je, da se vdeleži te parade in zahvalne službe božje. Pokažimo tudi sedaj javnosti, da smo lojalni naši ljubljeni novi domovini Ameriki. Zahvaliti se moramo nadalje tudi Bogu in Kraljici mi- 48 let; v dal 20 let. Tu enega 4 let starega sina. Pri loj priliki izrekam obema delom, kjer stražbno celo mesto. hudo prizadetima družinama iskreno sožalje i n ranjkima naj sveti verna luč! Pavel K. Madronich, tajnik. VABILO NA SEJO. • / Članice društva Marije Pomagaj št. 78 KSKJ. Chieago, III. se opozarja, da so v obilnem številu udeležijo prihodnje redne mesečne seje, dne 7. novembri a popoldne ob 2 uri. Tajnica. ocfyraviii na; severu v mesto Asto gon. Tukaj: smo zelo zaposleni z New Duluth, Minn. Cenjeni sobrat urednik! Prosim, da mi odstopite malo prostora v našem cen j. Glasilu. — ru, da je dolgoletna svetovna voj- Ne bom vam nič veselega poročal. na končana s tako sijajno zmago Amerike in njenih zaveznikov. Parade naj se vdeleži sleherni Slovenec in Slovenka, tako tudi slovesne službe božje. Družine, ki imajo otroke, naj pošljejo iste tudi, da bo število udeležencev pri paradi večje. Chicaški Slovenci in Slovenke! Udeležite se te prireditve polno-številno! j v NAZNANILO. Tem potom naznanjam Članom dr. sv. Janeza Krst. št. 20 Iron-wood, Mich., da se prihodnja redna mesečna seja ne bo vršila v eerkveni dvorani dne 17. nov. zaradi razsajujoče španske influen-ee. — Znano je gotovo »vsakemu da so tu na Iron wood, Mich., vsi lokali zaprli in je vsako zborovanje prepovedano. Zatorej dragi mi sobratje vpoštevajte to naznanilo. Člani, živeči na Luxmore St. in okolici izročite mesečno prispevke društv. predsedniku Matija Rit-matiich, in člani živeči na Aurora St., South Papsth Local in Bonnie St. izročite mesečne doneske društv. blaagjniku John Ramuta — Člani, stanujoči na Bondy St. in Kenedy St. pa prinesite asesmen-te meni (društvenemu tajniku). Prosim Vas, da plačate' na označeni način svoje asesmente najkasneje do 17. novembra dopoldne. Predsednik iu blaagjnik vam bosta izdala na zahtevo pobotnice (Kstke). Kakor celo leto, tako tudi ni za tekoči mesec november nobene posebne doklade; torej lahko vsakdo ve in zna, koliko rednega asesmen-ta ima za plačati. Plačajte prispevke vsi, da bomo lahko pravočasno poslali asesment na Jednoto. Dalje vam poročam žalostno vest, da smo za vedno izgubili sobrata Imbro Baksich-a, ki je bil 20 let član našega društva. Zaspal je mirno v Gospodu dne 1. novem bra. Svetila mu večna luč! Dragi n»,i sobratje! Pošiljajte redno mesečne društvene in Jed-notine prispevke in držite se podpornega društva, ker nihče ne ve ne dneva ne minute, kedaj ga nesreča zadene. Pokojni naš sobrat je bil v najlepši moški dobi 42 let star. Vsled prehoda je dobil pljučnico in po teden trajajočih hudih mukah jc izdihnil za vedno svojo blago -itušo. — Družini Baksieh izrekam v imenu našega društva globoko Kakor znano se nahajajo v Asto- riji velike državne ladjedelnice. Naša kompanija, broječa okrog 150 mož je razdeljena v štiri strežne oddelke tako da ne more priti kak Nemec pod nobenimi pogoji v to pristanišče. Če bi se prikazal, bi mu že navili njegove velike brke. Mesto Astoria je druga če še precej prijazno, leži malo na griču in ima lepa sprehajališča v okolici. Ker se je zlogiasua špan ska influcnca tudi v Astoriji pojavila, so nam pot v mesto zaprli ter nas postavili pod strogo nadzorstvo. Da se bolezen bolj ne razširi, se ne sme vojaštvo nič mešati s civilnim prebivalstvom. Žal, da jc ta nesrečna bolezen dosedaj ugrabila že dva vojaka, ki sta nedavno umrla. — Naš vrli stotnik nam je za ta čas preskrbel drugo delp, ki ni naporno, da se v prostih urah zabavamo z "base ball" in "boxing" igrami. Kar se pa vremena tiče imamo tu kar sleherni dan dež, vsled česar smo se ga že privadili. Dež nam v. obče ne Škoduje, ker smo ob takem vremenu lepo doma, ali pa v stražnicah pod streho. — Ce bo kaj posebnega tu pri nas se bom že še kaj oglasil. K sklepu tega dopisa pa poz dravljam vse slovenske vojake po širni Ameriki kakor tudi vse to- mogočo opisati, v ogenj na sovražnike. , Or* tako, da jih morajo večkrat čast držati, ker preveč naprej silijo. Akoravno imamo dosti delj, sem rajši pri našem oddel ku za sarženta (narednika) kakor pa častnik pri infanteriji. — Francija je sicer zanimiva in lepi, a prepričan sem, da je najboljša m najlepša dežela na svetu samo naša Amerika. Sedaj Vas pa vse skupaj lepo in srčno pozdravljam in želim, da bi Vas ljubi Bog pri zdravju o-hranil. VaŠ udani sin Josip* , S prisrčnimi pozdravi do Vas " in vseh znancev v Chieagu Tvoj udani brat Josip. Naslov: Sergeant Jos. . Oreg^lf rich* Co. A 108 Engineers A. P. OJ" No. 750, Amer. Exf>. Force, via New York, N. Y. Tukaj nas je le bolj malo Slovencev in še -sedaj je kruta smrt iztrgala iz naše sredine eno rojakinjo. Umrla je namreč Mrs. Katarina Pikoš v najlepši dobi 28 let, Doma jc bila iz vasi Tribuče pri Črnomlju "na Dolenjskem, omožena na Calumetu pred 11 leti. Zaradi bndotnega velikega štrajka so si izbrali -Pikošcvi New Duluth za svoje novo bivališče. Jaz, sorodnik pokojnice imam mirno vest, ker sem ji pripeljal slovenskega dušnega pastirja čast. patra Simon Lampe-ta, da je po kojnico spravil s sv. popotnico na va riše "Overthere". Vsem želim drugi svet. Žalibog, da nismo mnogo uspeha, zmago in srečen mogli dati njenim sorodnikom po-1povratek domov. Želim tudi, da ročila o njeni smrti, ker smo jo bi tistega nemškega sovraga s se- morali nanaglo pokopati nalezljive influence.' zaradi boj pripeljali uklenjenega. Tudi jaz bi mu rad podelil zasluženi Pokojnica ima stariše in sestro križec tja po thrtrtu s kako bri na Willard, Wis., enega brata na njevo palico, da bo pomnil, kedaj Calumet, Mich., enega pa v Kee- je napravil toliko gorja celemu watiu, Minn. Stariši pokojnice so Peter in Marija Dragoš na farmi in sestra, omož. Vriščaj. Vsem bo gotovo hudo, ko bodo zvedeli žalostno novico o njeni smrti. Jaz se lepo zahvaljujem na tem mestu vsem onim za trud, ki so priskočili v tej žalostni uri na pomoč Pikoševi družini. Za pokojni-co žaluje soprog in šest nedoraslih otrok. Zahvaljujem se vsem, ki so se vdeležili pogreba. Predvsem izrekam prisrčno zahvalo čast. gospodu Simon Lpmpe-tu, ki je po-kojnici podelil' zadnjo popotnico in izvršil katol. pokop. Hvala tudi Mrs. Jurina, Mr. Cernrchu in družini, tebi, nepozabljena nam pa naj bode lahka tuja žemljica! Počivaj v miru! Žalujoči soprog John Pikoš z šestimi otroci.; Nick in Anton Chemieh z družino sorodniki pokojnice. Pozdrav vsem članom K. S. K. J. bivšemu glavnemu odboru in delegatom konvencije, koje sem se tudi jaz udeležil. Nick Chernich, % član dr. sv. Jožefa št. 112 Ely, Minn. Dalje prosim sobrata Math Ri-manieh, da naj pride dne 17. novembra k sobr. John Ramuta ob pol 2. uri popoldne, da bomo ure-1 dili društvene knjige in račune.. S solrraftskim pozdravom Martin Bukovetz,1 tajnik in zastopnik, 294 Kennedy Str. Iz urada društva sv. Petra št. 30 v Calumet, Mich. S tem prinašam žalostne vesti o obisku smrti, ki se jc te dni zgladila tudi pri članstvu našega društva. Dne 31. oktobra je umrl za in-fluenco, ozr. pljučnico naš sobrat Peter Bahor. Pokojnik je bil samec, star 33 let, ter je spadal 14 let v naše društvo. Tukaj zapušča žalostno mater — vdovo, dva brata in tri sestre, eden izmed njegovih bratov se pa nahaja v ameriški armadi na Francoskem. , ' Spet zatem, dne 4. novembra se | vlaku jc raznesla tužna vest, da je našega drugega sobrata Joseph Rom-a zadela smrtna nesreča v rudniku št. 15 C. H. Usula se je nam- Pisma naših članov vojakov. Astoria. Oregon. 4. nov. 1918. Cenjeno uredništvo ;r— Ker vidim v Glasilu Jiaše dične K. S. K. J. razne dopise tudi od sobratov vojakov, kako se iiuajo po raznih taboriščih strica Sai»-a, zato sem se tudi jaz pripravil da malo opišem, kako se mi dopade vojaška suknja, katero nosim že od 1. maja t. 1. Gotovo je že marsikdo izmed Slovencev poskusil, kako je lep ta stan od začetka vojaškega vežba-nja. Preveč časa bi mi vzelo, a ko bi hotel vse to natanko opisovati Svoje novo življenje, ozir. vojaško službovanje sem pričel v Camp Dodge, Iowa., kjer se mi je precej dopadlo, bolj kot sem si od začetka mislil. Ker nisem bil pri najboljšem zdravju, da bi nas bili poslali preko širokega oceana, zatorej' so take odbrali, da bomo za varstvo v Združenih državah, Šo-torišče Camp Dodge smo zapustili dne 15. avgusta; 3dnevna vožnja v Pullman vozovih je bila lepa in zanimiva proti solnčnati Kaliforniji (St. Francisco) Dolgočasja tudi nismo preganjali, ker nas je bilo 600 po številu na onem Po raznih zapadnih me- svetu. Nadalje pozdravljam vse Slovence in Slovenke široin Amerike, posebno pa znance, prijatelje in vse sobrate dr. Mar. Sv. Rožnega Venca št. 131. KSKJ. na Aurori, Minn. Društvu želim, da bi lepo napredovalo v slogi in miru še zauaprej kakor je dosedaj. Pvt. John Pernush, Co A 37 Bn U. S. G. box 65 Astoria, Ore g. stih je naš Ameriški Rdeči križ prav gostoljubno sprejel ter postregel s sadjem, cigaretami, slad-ščieami itd. Na tej vožnji sem se Saržent Josip Gregorič, član društva sv. Štefana št. 1. K. S. K. J. in sin glavnega uradnika naše K. H. K. J. — Anton Gregorie-a je poslal ite dni dvoje pisem svojcem v Chieago. Pisal je zopet svojemu očetu in zaeno tudi svoji sestri. Prvo pismo se glasi sledeče: Somewhere in France 22. sept. 18. Dragi mi oče:— Danes sem prejel pismo od brata, ki mi poroča, da ste vsi zdravi. Jaz sem, hvala Bogu tudi vedno pri zdravju. Kar skoro ne morem verjeti kako jc to mogrfče? — Ko bi bil sedaj doma in če bi tako živet kot tu, bi že morda davno umrl za pljučnico, ali vsled kakega prehlada. Če mi tupatam kaj malega manjka, se zato še ne zmenim, ker nimam časa zato. — Dovolj torej o tem. Morda ste zapazili, kako imeni ten dan je bil zopet letos 12. sep tembra? In ta dan je celo moj rojstni dan? — 12 sept. je bil dan, ko se je prvič zapeio ameriško himno "Star iSpangled Banner" mnogo let nazaj. — Prva ameri ška ofenziva se je pričela na isti dan lani, in registrirani so bili vsi od 18. do 45. leti tudi na ta dan rojen na 12. septembra. Sedaj si lahko mislite, kako/pomemben j< tudi moj rojstni dan. Vsled prenapornega dela sem letos na svoj rojstni dan popolnoma pozabil; spomnil sem se nanj šele čez 3 dni zatem. Je sicer vseeno če g« prav nisem praznoval ker itak ni bilo časa za to. Nemec ne miruje in ne dela pri tem nikake izjeme. Kakor Sitate v listih, Nemec sedai spoznava, da se znajo Ame-rikanci vrlo boriti. Ampač ini še ^ismo stvari dobro začeli; to so bile le nekake predpriprave in poskusi. Kmalo bomo pa za napad tako pripravljeni, da bo dobil Xemec svojo zasluženo kazen ali plačilo. Od kraja sem dobival * Glasilo' sedaj je pa nekaj številk že zaostalo. Rad bi ga še dalje čital, ker drugače bom skoro slovenščino pozabil. Že sedaj mi je težko pisati v materinem jeziku. *Tukaj se nahajam sedaj v ja-ko Somewhere in France 8.okt. 1918 Draga mi sestra :— Že pred tednom se hi napfetal zopet to pismo zate, katero sem i-mel v žepu. Poslati ga nisem mogel naprej vsled cenzure. Že 2 tedna nisem nič pisal; dobil sem pa v tem času sel kup pošte od raznih strani, celo od nepričakovanih. " . . ^Gosp. G. mi jc omenil, koliko veselja in iznenadenja je naredila ona nemška čelada, katero sera Vam Zadnjič poslal za spomin. — Sedaj bi potreboval kakega ste-nografa in korespondenta, da bi na vsa prejeta pisma točno odgovoril. • Te dni smo bili v hudem boju, kar je bilo za vsakega zelo pomenljivo. Zadnja dva tedna smo prestali dosti preskušenj, naporov in nevarnosti in, hvala Bogu vse je minulo brez kakfh hudih posledic. Edina tolažba za nas je sedaj, da smo Hunom za petami; tako se umika in beži pred nami, da je kaj. Ta čas sem imel imenitno stanovanje v podzemljskih obrambnih luknjah, ali zakopih. Taka domovja so edino varna za vojaka. Ko sem se danes zjutraj vračal v glavni stan našega oddelka čez bojno črto, sem korakal čez jako zanimivo dolinico, ki je bila par dni nazaj še imenovana "No man's land." (Zemlja brez ljudij.) Za kratkočasje na tej moji poti so mi delali topovi svojo strašno igro in streli številnih pušk. Sprva se mi je vse to čudno zdelo; kasneje sem pa uvidel kako pustošeuje so vprizorili topovi v moji neposredni bližini. Vse je porušeno in uničeno; preje lična naselbina kmetovalcev je sedaj le kup pepela in kamenja. V teh razvalinah sem našel nekje skrito rdečo cvetlico (mak) katero ti pošiljam v tem pismu. Nisem mogel drugače, da je nisem utrgal, kajti prepričan sem, da jo boš imela in hranila v trajnem spominu. Te vrste rože so rasle in rastejo na zemlji, ki je vsepovsod napojena s človeško krvjo. Čitala si, da so bili najhujši boji ravno na tej zemlji. (No man's land) in to že tekom zadnjih 4 let. Na tej zemlji je padlo za domovino že na tisoče in tisoče hrabrih vojakov. "No man's land" bo ostala v spominu in v zgodovini dokler bo stal svet, osobito še vsled tega, ker so to zemljo končno osvobodili in zavzeli naši Amerikanci. O tej posvečeni zemlji bi se dalo še veliko več pisati^kar pa ne smem. — Sprejmi torej to cvetko za spomin na "No man's land". — Čez čas, ko bomo zopet enkrat sedeli v domačem krogu, vam bom bolj obširno razložil. kje je ta roža rasla. Zadnje dni smo bili večkrat v smrtni nevarnosti, ko so blizu nas padale krogi je. Večkrat smo bili pokriti s prahom in izkopano zemljo povzročeno od izstrelkov. Pred kratkem sem se malo opraskal po obrazu, ko sem preskočil neko žičnp ograjo, da sem še pravočasno skril v zakop. Predzadnji teden sem spal samo eno noč, ker smo imeli toliko dela na marču. Lahko si misliš, ka^o smo bili zaspani in utrujeni. Čeravno so okrog nas bobneli topovi, temo sladko spali kot v kakem hotelu na Michigan ave. Sestra K. mi je pisala, kaj se je materi o meni sanjalo, da sem prišel domov za stalno jia dopust. Upam, da se bo to kmalu zgodilo, ker smo kajzerja že v kozji rog ugnali, da nas prosi usmiljenja.— Meni se nikdar nič ne sanja o domu, ker ni časa zato; pač pa večkrat mislim na vse Vas in na Chieago. Zvečer se ulezem k počitku, zatisnem oči in mislim, da LISTNICA UBMDNIŠTVA Popravek. Vsled izrecne želje tajnice dr. "Kraljica Majnika" št. 157 v Sheboygan, Wis. prinašamo s tem sledeči popravek z ozirom na njeni dopis v zadnji številki Glasila: Od 13.—15. vrste zgoraj naj se čita namesto^: "Sirotki so sedaj brez očeta in matere — in tudi najmlajši je umrl za to boleznijo—" (pravilno in boljše?) "Sirotki so sedaj brez matere in očeta, ker tudi on je umrl za to bo leznijo.'* V poročilu glede smnti sosestre Mary Sklander naj se čita, da je bila ne pokojnica stara 22 (dvaindvajset) let in ne 28. Že bolj proti koncu dopisa je vsled krivde stavca označena beseda "krarentena"; pravilno naj se glasi: "kvarantena". PREDNAlEN ANILO Mnogo izmed naših naročnikov nas je že prosilo, da bi priobče-vali od časa do časa kaj čtiva za zabavo in razvedrilo. > • Z ozirom na resne čase, ali minulo svetovno vojno je smatralo uredništvo, da »ala in zal>avna stvar ne spadati za tako resne čase. Sedaj, ko je vojna minula, hočemo pa vstreči vsem prijateljem in ljubiteljem zabavnega čtiva. V prihodnji številki izide prvo pismo iz torbice "Mike Ccgarc-ta". ki je zadnja leta počival in se pripravljal na to, da bodo vsa njegova pisma zadovolila slehernega prijatelja humorja. to« kar je večini najbolj sveto — Boga. Mi vse to razumemo in poznangftte ljudi, katere, ža-iibog, ne moremo imenovati nesrečne zaslepljence v tem slučaju, ampak zastopnike vsega, ktr je odlega i mso namreč zaslepljeni, udi vem jejo, in sicer prav živo v Boga, ampak vest jih peče in s satansko škodoželjnostjo hočejo spraviti tudi druge v ono nesrečno tanje, v katerem se sami nahajajo. Gotovi smo, da se bodo ljudem kraju oči odprle in videli bodo, oziroma že sedaj dobro vidijo, d« Amerikanci niso brezbožen ia sebičen narod, kar gre vedno skupaj ; da so se gotove osebe le pri-klatile v Ameriko in nikoli spoznale ameriškega duha, kateri hočejo kazati Ameriko v brezbožni luči, da ti ljudje ne spadajo v A-meriko, niti med ljudi, ampak da so še preslabi, da bi spadali v naravno družbo v — hlevu. Ta vrsta ljudi vidi hitro vse, .kar je kdo rekel zoper vero in če je kaj takega rekel kak Amerika-nee, so hitro pripravljeni raztro-biti to, kot splošno mnenje Ameri* kancev. Kak hrup so bili t udi-zagnali proti Angelo ve m češčenju. Odkod pa so prejeli vso.to vednost o ameriškem mišljenju ? Kdo je bil |njihov učitelj .' "Guardians' of Liberty" in neki list po imenu "The VABILO NA SEJO. Vsi člani, podružnice Slov. Nar Zveze "Woodrow Wilson" št. 7 v Chicagu so uljudno vabljeni, da se zanesljivo udeležijo prihodnje redne mesečne seje, dne 16. nov. zvečer ob 8. uri v slovenski cerkveni dvorani. Ker je zadnja mesečna seja izostala, imamo na dnevnem redu več važnih točk. Pridite vsi brez izjeme! Tajnik. POZOR ČLANI ZVJ\ZE JUG. ZE NA IN DEKLET V CHICAGU! S tem Vas uljudno vabim na prihodnjo redno mesečno sejo, vrše-čo se v četrtek dne 14. t. m. zvečer ob 8. uri v navadnih zborovalnih prostorih. Na sporedu imamo več važnih točk, glede nameravane i-gre, osobito pa glede vdeležbe pri slovesnosti 15 letnice obstanka naše sosedne naselbine v Waukegan, IIL, na katero smo bile povabljene, da bi se iste udeležile v narodnih nošah. Slavnost se bo vršila na Zahvalni dan, dne 28. novembra. Pridite torej na prihodnjo sejo polnoštevilno! Z domoljubnim pozdravom Helena Kušar, predsed. . prijazni' družbi tovarišev; ______ boljših bi si sploh ne mogel žele-lsem doma. Žal le, da me iz teh Angelovega češčenja se boje. Rev .J. Plaznik. Vsak narod narod je že od para-tiveka veroval v višje bitje, ki vodi človeško usodo. Gotovo jc, da ameriško ljudstvo ni brezpobožno in se ne sramuje pripoznati svoje vere v Boga, ampak s ponosom pravi: "In God we trust" — "V Boga zauparfio." To vidimo zapisano celo na kovanem denarju, kakor bi Amerika hotela reči: "Četudi je pri nas ve« denarja, kakor po drugih deželah, vendar ne stavimo vse svoje upanje na denar ampak prvo upanje stavimo v Boga." To zaupanje vidimo pri vseh poštenih Amerikancih, pa naj že pripadajo katerikoli veri. Le nekaj ljudi jc, ki zanikujejo in sramote -to, kar je vsakemu poštenemu človeku sveto. Ravno ti ljudje pa vso v sramoto naši slavni ljudo-vladi; ti ljudje so dali pred vojno Ameriki slabo ime in postavili narod v slabšo luč. Ker niso ljudje v starem kraju prišli v dotiko s pravimi Amerikanci, so mislili, da nekatere propalice predstavljajo a-merikanski narod. Že sama olika zahteva, da človek spoštuje to, kar je drugemu/ sveto. Že samo to dejstvo bi moralo biti dovolj, da bi se z gnusom obrnili od onih, ki a :ije, da se odpravi vsaka vera. Christian Science Monitor". Da borao videli, odkod prejemajo naši kričači svojo učenost, oglejmo si ta dva faktorja. Čudovito neznanost kaže urednik mednarodnega lisfa "The Christian Science Monitor", ki je nedolgo tega priobčil protest proti Angelovera češčenju. I redniku označenega brez ver < skega lista se jako dopade, če se kaka organizacija spusti v boj zoper katoliško vero. Če se mu le prilika ponudi, priobči tak protest v svojem listu, kot protest, katerega je skovala "Chieago Law Enforcement League". Poslali so namreč predsedniku Wilsonu in govorniku Clarku toie resolucijo: "Ker ustava Združenih držav ne dovoljuje kougresu, tia bi določal vero in s tem daje narodu versko prostost, Zato spozna "The Chicago Law Enforcement League" vladno nalogo v verskih zadevah za tako. da vzdržuje natančno versko enakopravnost vseh sekt in spoštljivo protestira proti temu, da bi vlada pripoznala kakoršnokoli molitev katerekoli verske sekte iu prosi predsednika in kongres, da naj ne ukrene ničesar, kar bi pomagalo, oglašalo ali spodbujalo h katerikoli veri S spoštovanjem podajc-mo to resolucijo, sklenjeno po "Chieago Enforcement League", katera je inkorporovana v državi Illinois. Elizabeth, W. Mott, tajnica. James X. McMinn. ravnatelj." Povrh tega pa je še Walter llal-len, predsednik Illinois družbe "Guardians of Liberty", poslal protest senatorju Lewisu in sher-inanu, ki se glasi sledeče: "\e moremo verjeti, da je ta visoka družba, senat, popolnoma azumel a resolucijo; sicer bi jo bila zavrgla, ne pa glasovala za njo. -Možje, vzvišeni v javnem življenju. izobraženi možje, kateri razumejo politično življenje in ravnanje rimsko-katoliške hijerarhije v zadnjih 600 letih, posebno pri nas v zadnjih 50 letih, ti možje bi se ne smeli tako slabotno vdati načrtu in namenu, katerega ima resolucija. Ali ste to storili zato, da bi svet mislil, da je naša deželo rimskokatoliška? Ali je resolucija prodrla na posreden ali neposreden pritisk onih, ki zavzemajo visoka mesta v rimsko-katoliški Cerkvi? In če je temu tako, zakaj? Lahko bi napolnili cele strani z vprašanji in dokazi, toda vaš čas je predrago-cen, da bi se ga tako posluževali, protestirati pa moramo prav odločno proti kongresu Združenih držav, da pripusti, da se po njih razširja taka ostudna propagan -da.". Lahko bi vprašali te gospode, kako naj bo kaka vera na dobičku, če je vlada odobrila resolucijo, da se moli za zmago < Ali se bojijo, da bi z molitvijo ameriško ljudstvo izgubilo mero brezboštva ? Ali pro-testujejo, ker se boje vsega, kar diši po veri? Protestujejo proti vsemu, s čimer bi vlada podpirala molitev, kar se reče z drugo besedo, da so verski prenapetneži ia brezverci, ker zavijajo pod politični plašč. Njihovo nasprotovanje molitvi je isto, kakor zahteva- 'djo? vo ne «mel šteti tt mzenega, kateri bi poznal delovanje katoliške cerkve, ker kaže v svojem protestu, da je neizobražen in ne pozna katoliške cerkve. Nadalje vprašanje, če je resolucija prodrla na posrednje ali neposrednje prigovarjanje onih, ki zavzemajo visoka mesta v hijerarhiji katoliške cerkve. Najprej je treba omeniti, da je bilo angelsko češčenje v navadi pred vojsko in bo še po vojski. Katoliška cerkev se nikoli ne oglaša na ta način; tudi drugo-verci so že prej sledili katoličanom, da so molili vsako nedeljo za zmago. Naj ti možje dokažejo, da je katoliška cerkev prosila, da bi se vpeljalo Angelsko česčenje. Toda, o tem ni treba mnogo govoriti, ker vsak posten Amerikanec veruje v moč molitve. Bil je le poziv modrega moža, katerega hočemo vsi podpirati, poziv predsednika Wilsona, da bi molili. AH ni predsednikov poziv zadosten za nekatere posameznike! Ali ni mogoče predsednik vedel, da so bili na seji v distriktu Kolumbija protestan-tovski ministri in lajiki, ki so odobrili katoliško molitev, za katero niso marali pred vojsko? Kar se pa onih strani tiče, katere bi lahko napolnil z vprašanji in razlogi, če so njegova vprašanja (razlogov manjka) taka, kakor zgoraj omenjena, bi bilo boljše, da jih opusti, ker postavljajo njegov razum v slabo luč in kažejo nekrščanski duh. Katoliška cerkev zagovarja molitev za mir in hoče, da ljudje spoznavajo njeno moč; ni pa povzročila one resolucije, kakor hočejo nekateri gospodje prepričati jav nost. Ti j udje in listi, ki trobijo v svet take stvari, ne vedo ničesar, ali naravnost rečeno, hočejo ljudstvo varati. Če bi ne bilo naravnost zavijanje in hujskanje, bi na ši časopisi gotovo ne bili doslovno prepisovali. Kar je odkritega in kar ni namenjeno, da bi delalo sovraštvo, tega seveda ne vidijo. Da si stvar ogledajo še z druge strani, zato hočem navesti nekaj vrst, katere jc prinesel pred nekaj časa "Chicago Tribune "Chicaški Board of Trade (Trgovska zborniea) je vpeljala te dni Angelsko česčenje. Ko je ura bila poldne, se jc ves hrup v dvorani vstavil in vsi so eno minuto molili za zmago zaveznikov." "Kadar zvonovi zazvone pri sv. Jakoba episkopalni cerkvi na Cass in Huron cestah, naj se Chicažani spomnijo vsak dan, da je njihova dolžnost moliti za zmago našega o-rožja. Vsak dan bo veliki zvon pri sv. Jakobu zvonil tri minute. Ko bo vdarjal devetkrat ali trikrat v treh presledkih, potem bo zvonil ostali čas/j "Moody Bible Institute" bo sledil sv. Jakoba episkopalni cerkvi * in v soglasju s predlogom senata Združenih držav dal zvoniti vsako opoldne tri minute. "V narodnih in svetovnih težavah se hočejo vsa krščanska srca združiti in se skupno obrniti k Bogu. V združenju z onimi, ki so nam svetovali, da bi dvignili vsak dan za neka j. trenotkov svoja srca k Bogu, mi podpisani voditelji naših cerkev uradno pozivamo ljudi po celi deželi, da sc združijo v molitvi vsak dan v onem svetem trenutku. Eugene It. Hendrix, škof metodistovsko - episkopalnc južne cerkve; J. B. Cambrell, predsednik južnega b apt isto vskega «bora; Edgar De Witt Jones, predsednik mednarodnega zbora učencev Kristusovih; William O. Sheppard, James I. Vance, moderator prebiterijanske cerkve v Združenih državah; George W. Coleman, ravnatelj severnega baptističnega vojnega odbora; Hubert C. Herring, tajnik zbora kongrecijonal nih cerkev; William M. Anderson, moderator združene presbeterijan-ske cerkve; J. Frank Smith, moderator prezbiterijanske cerkve v Združenih državah. Vsi ti ljudje so seveda mračnjaki, ki ne spadajo v 'prosvitljeno" dvajseto stoletje, po sodbi nekaterih izjem, ki mislijo, da so pravilo Merijo pač po svojem kopku. Za niču je jo to, kar jih je naučila lastna mati; zato ne morejo pričako vati, da bi jih drugi spoštovali . Hvala Bogu, da ves slovenski na rod še ni tak, ampak je le nekaj uj«m, katere pa ljudje dobro po znajo, l»l#H>MMH#M>UMI|H|«tM#MMW»t Kdo še ni opazoval veličasnega prizora, ki se nudi človeškemu o-česu lepega pomladanskega jutra — čarobnega, v pesmi že toliko proslulega solnčnega vzhoda? Komu še ni napolnjeval prsi s svetimi čustvi opi tajni mir v naravi, ono krasnobojno vzhodno nebo, ki čaka kakor nevesta, odeta v bar-žun, zlato in blesteče se svilo, da se pripelje zmagonosni nebesni ženin, nesoč naravi beli dan — novo življenje? A ta nakit, ta sijaj, to slovensno oznanjevanje, odkod vse tot Ni li vse samo odsvit oddaljene, a vedno bolj se bližajoče nove moči, ki mogočno pošilja skozi neizmerni prostor svoje žarke, oznanjuje svoj prihod? One temne megle, ki se kopičijo okoli gorskih velikanov, kaj bi bile, da jim ne vdihne bližajoče se solnce vse njihove mnogovrstne čarobe,--plehka, vodena plast, mrzlo pršeče dolgočasnega jesenskega dne. Nekaj podobnega je uprizorila božja previdnost, vršeča svoj skiep: odrešitev človeškega rodu. Ko je. bil čas dopolnjen, kakor pravi sv. Pavel, je napočil Človeštvu zor, in izšlo mu je solnce milosti — Kristus, solnce, ki sveti človeštvu že devetnajst vekov in ne zaide nikdar. Svetilo je sicer to solnce že prej, kakor pravi sv. Janez v začetku svojega evangelija, govoreč o "božji Besedi": "V nji je t>ilo življenje, in življenje je bilo luč ljudem, dn luč v temi sveti," a tudi dobro pristavlja "in tema je ni spoznala." — A vkljub temi to skrivnostno solnce ni nehalo sijati, ampak je pošiljalo svoje žarke mogočno in zavestno štiri tisočletja v človeštvo naprej ter oznanjevalo vedno bolj določno in izrazito svoj prihod in svoj namen. Da je bil človeštvu onega časa Kristusov prihod podoben soln-čnemu vzhodu, ki vse krepi in o-življa, razvidimo že iz imen, ki jih ima Kristus na nekaterih mesian-skih mestih, sv. pisma. Prerok €a-harija n. pr. navaja besede, ki ^jih govori Bog vedikemu duhovniku Jezusu in njegovim tovarišem, duhovnikom: "Poslušaj Jezus, veliki duhovnik ,ti in tvoji prija: tel ji, ki prebivajo pri tebi, ker ti možje so predpodobe. Glej namreč, pripeljal bom svojega hlapca Vzhajajočega." Podobno mesto pri istem preroku se glasi: "To govori Gospod vojnih trum, rekoč: 'Glej mož Vzhajajoči je njegovo ime, in mesto njega (Jezusa, velikega duhovnika) vzide, in bo Gospodu zidal tempel, in nosil čast in bo sedel in gospodoval na svojem prestolu, in bo duhovnik na svojem sedežu in miroljubno raz mer je bo med tema dvema.' Pre rok Malahija obeta Kristusu naravnost kot Solnce pravice, dasi govori mogoče o njegovem drugem prihodu. Tudi v novem zakonu imenuje pri sv. Luku duhovnik Caharija bližajočega se Odreše-nika: Vzhajajočega z visokosti. A poglejmo, kako je to solnce obsevalo stari zakon in kako mu je vtisnilo svoj značaj! Od onega usodnega dnevd, ko so naši prastariši izgubili zemelj ski in tudi nebeški raj, je tema zagrnila človeštvo in je vedno gosteje in neprodirneje zagrinjalo človeški razum in mu polagoma popolnoma izpačila nazore o njegovem najvišjem smotru. Bog je ril sicer že takoj po grehu vlil človeku v srce up na Odrešenika prvotnem evangeliju. Bil je le oddaljen žarek, ki je mogel samo medlo, a vendar, zadostno svetiti narodom na težavni zemeljski poti. Ko je pa Bog videl, da so teme greha in zmote večje kakor moč jrvotnega evangelija, je poklical Abrahama in sklenil prijateljsko zavezo ž njim in njegovim zarodom*. Izraelsko ijudfctvo je imelo sprejemati nadaljne žarke, ki jih je Bog odločil človeštvu, da bi se dostojno pripravilo na Odrešenika in ga hvaležno sprejelo. In od slej je Bog ta narod tako vodil in urejeval, da je bil že v svojem vnanjem razvitku nevede živa po doba Kristusova. A Bog s tem še ni bil zadovoljen, ampak je hotel, da se njegovo ljudstvo zaveda, kako podobo mu je vtisnil, in radi tega je vplival tudi na narodov notranji duševni razvitek tako, da je mesianska ideja začela krepko poganjati in se naposled popolnoma razvila v njegovem slovstvu. Da, Bog je vplival že na vnanji razvitek svojega ljudstva v mesi-anskem zmisfcu. Le poglejmo zgodovino izraelskega naroda: ali ni v glavnih potezah podoba Kristusovega življenja? Celo tak sam na sebi malenkosten dogodek, kakor je Kristusov beg v Egipet, je moral dobiti v izraelski zgodovini predpodobo. Sv. Matej se sklicuje namreč, opisujoč Kristusov povrat iz Egipta, na besede, ki jih govori Bog pri preroku Ozejp o svojem ljudstvu: Iz Egipta sem poklical svojega sina. Ni treba tukaj misliti na očitno prerokovanje, a da smemo misliti na predpodobo, kakršnih je v starem zakonu vse polno, ni da bi dvomili, ako pomislimo, da je stari in novi zakon navdihoval eden in isti sv. Duh. A tudi ne glede na rozodetje nam že sam razum kaže veliko podobnost med življenjem Kristusovim in življenjem svetega ljudstva. Štirideset let se je vzgoje-valo izraelsko ljudstvo v puščavi, da bi potem krepko in očiščeno nastopilo proti skrunivcem volje Gospodove, kanaanskim rodovom. E-nako se je Kristus po svojem tihem življenju v Nazaretu in krstu v Jordanu pripravljal . štirideset dni z molitvijo in postom na svoj važni poklic. Štiristoletno bivanje v Egiptu, prehod skozi Rdeče mor je in doba pripravljanja v puščavi: ali niso lepe paralele Kristu sovega življenja do časa očitnega nastopa ? Mnogo je trpelo sveto ljadstvo, preden si je priborilo svojo dedščino, a tudi Kristus je šel le s trpljenjem v svojo čast. Da, tako daleč je dopustila božja modrost predpodobo Kristusovega življenja v zgodovini svojega ljudstva, da je moral eelo končui padec Vsega naroda biti podoba Kristusovega za vržen ja. "Proč njim, proč ž njim, križaj ga je vpilo zaslepljeno ljudstvo Pilatu — tujcu, a ni vedelo, da zahteva s tem tudi zase smrtno obsodbo, ki jo je izvršil — tujec. Ob njegovi posilni smrti se je pretrgalo za grinjalo. Najsvetejšega v tempelj nu, v znamenje, da se je stari zakon umaknil novemu, a takrat se je do dobra pretrgala tudi vez ljubezni, ki je do tedaj še zmerom vezala Najvišjega z izraelskim narodom. Res, strmeti moramo, ko vidimo, kako si je Bog izbral kot sredstvo, da odreši človeštvo, pogin svojega ljudstva — sramotno smrt svojega Edinorojenega. Izraelska zgodovina je tragedija, ki si jo jc Bog izbral, da jc ž njo razrešil vozel veliko bolj zamotanega igrokaza, ki ga je nudil takrat pogled na žalostno zgodovino človeštva, zakopanega v pregreho. Kakor pa je bil Kristusov poklic mnogovrsten, združujoč v sc bi preroško, duhovniško in kraljevsko čast', enako nahajamo poteze tega poklica v mišljenju in značaju izraelskega naroda. Čuti se namreč to .ljudstvo vzvišeno nad vse narode, poklicano, da gospoduje, in ne, da služi. To razvidimo iz onih bridkih vzdihov, v katerih se pritožujejo celo sveti možje, preroki, o raznih nesrečah, vsled katerih je prišel ponosni Izrael pod tujo oblast. Tako žaluje n. pr. Jeremija, objokujoč babilonsko sužnost: "Spomni se, Gospod, kaj se nam je zgodilo; glej in ozri se na našo sramoto! . . . Hlapci nam gospodujejo; nikogar ni, ki bi nas rešil iz njih roke. To ponosno čustvo ni zapustilo ljudstvo nikdar in je pozneje povzročilo nešteto uporov proti tujim oblastim. (Dalje prihodnjič.) Šivilja Ana si pokrije po gospodovem odhodu obraz z rokami in se zamisli. Oh, kako je bilo nekdaj in kako je sedaj! Pred očmi se ji začno razvijati divne podobe iz davne preteklosti. Domisli se presrečnih časov, ki jih je preživela v tej hišici kot sirota pri svojem starem očetu. Osem let stari umrli so ji oče in mati, in Anica je ostala, ali bolje bila bi ostala sama na svetu, ko bi ne bila starega o-četa — po materi — imela, ki je malo siroto vzel k sebi. Stari mož je skrbel za krščansko vzgojo svoje vnukinje prav tako, kakor če bi bila njegovo lastno dete. In ko je dorasla do svojega dvajsetega leta — bila je najlepša pod dobov-žkim zvonom. Zlasti je bilo njeno prijazno in vljudno obnašanje, ki je bilo vsakemu tako vrlo všeč. Nič majša ni bila njena iz prave žive vere izvirajoča poštenost in najbolj surovi fantini niso si upali v njeni navzočnosti tistih neslanih kosmatih klatiti, katerih imajo sicer povsod na ostajanje. Tedaj je rekel tudi stari redmk neko nedeljo opoldne, na svete Ane nedeljo je bilo, svoji vnukinji: "Ana, dvajset let si danes stara, jaz sem jih bil pa včeraj že dva manj nego osemdeset. Dolgo več ne bodem. Da me bodeš pomni la in da bodeš tudi zame Boga prosila ,kakor sedaj moliš za svoje stariše, dam ti danes za vezilo bajto in vse, kar se je drži. Jutri pojdeva pa k gospodski, da se napravi pismo. Sebi ne pridržim drugega, kakor kot, kjer me bodeš do smrti pustila v miru živeti, je-li, da? Za vse to ne zahtevam nič drugega, kot da i nadalje tako pošteno živiš ,kakor si do-sedaj, pa sva popolnoma pobotana. Delati hočeva i nadalje skupno vsak po svoje, ti s šivanko, jaz inotiko, dokler mi bode sploh mogoče. Kadar pride smrt, po-me, spravi me lepo po krščanski navadi, saj ne bode v tvoj6 škodo." Živo se spominja uboga Ana, kako so jo tedaj pri jedi solze polile in se ni onogla niti dostojno zahvaliti za toliki dar; in kako je že bodočo pomlad prišla bela žena po ljubega dobrotnika, starega o-Četa, ob enem je pa prišel čez dolgo časa od vojakov domu Modri-Sev Ivan, čvrst, postaven in pameten mladenič, katerega je na svetega Telesa dan videla s srebrno vojaško svetinjo odličenega, veliki župnijski križ v procesiji nosečega. Kako se mu je vendar vse podala In s kako lahkoto ga je nosil, kakor dečki brezove vejice, pred jnim! In s kakim navdušenjem je pela tedaj pri procesiji! Ivan je dobil kmalu na to dobro službo pri premogarjih v Trbovljah. Kako čuden je bil vendar ta Ivan! Doslužen vojak, pogumen in močau, proti ženskam pa tak, kakor bi ne bil znal pet. šteti. Niti ogovarjati si jih ni upal. Ker Anica tudi ni bila vsiljivega duha, ne bila bi se ta dva nikdar našla, če bi ne bil obema — dež pomagal do — poroke. Anica je imela navado, da je zlasti v nedeljo popoldne kaj rada zahajala na pokopa* lišče, kjer so ji počivale tri naj- ljubše osebe: oče, mati, in stari oče, katerih grobovi go se tudi izmed vseh odlikovali po svežih cvetlicah, oncli vsajenih, kakor tudi s trdnimi, čevelj visokimi lesenimi okvirji. Ondi se je vsedla A-nica po opravljeni kratki, pa vroči, izživovernega srca prihajajoči molitvi najrajša na materen grob, in je vzela kako knjigo družbe sv. Mohorja v roke ter brala do večera. Neko nedeljo pripode se prej, nego si jih imel čas opaziti, črni oblaki izza gora in dobele kaplje padajo. Plaho se ozira Anica okoli sebe in sedaj še le zapazi, da je že proti večeru, in da se bode vsak čas vlila grozna ploha. V tem tre-notku raztrga žarnokrižast blisek gručo oblakov, grom strese vzdu-žje in ploha se vlije, kakor iz škafa. Mokra je, da skoro teče od nje, pa je komaj pri pokopališnih vratih, ki so noč in dan odprta stala. Anica stopi venka, od druge strani pride pa Ivan z dežnikom. Oh, kako živo ji done po ušesih še danes njegove prve besede: 'Stopi no semkaj pod streho, če hočeš." Kar nič se ni branila in šla sta proti njeni bajti. "Kdo bi se jc -bil nadejal danes 'hude ure'?" reče Anica, da bi sploh kaj rekla. "Pa res'/ pritrdi Ivan,, da ji ne ostane odgovora dolžan. "Malo prideš na pregled Ivan, od svetega Telesa, ko si križ nosil, nisem te še videla." "Že je mogoče, ker sem večinoma v Trbovljah. Služba zahteva vso mojo pozornost, ni torej čuda, če mi za druge reči zmanjkuje* časa," odgovori in nadaljuje: "Ali mi veš'kako dobro šiviljo nasveto-vati? Prav za prav sem danes zaradi toga semkaj prišel?" "Za šiviljo bi ti ne bila v zadregi". Če bode pa tudi tebi všeč delala, ne morem vedeti. Jaz sama šivam perilo." "Glej no, glej, kakor nalašč. Da bi mi ti ne napravila po volji, ne morem si misliti." Ivan je bil s perilom, ki mu ga je Anica na to naredila, tako za dovoljen, da jo je nekega due, bilo je zopet v nedeljo popoldne, vprašal, ali bi mu ne hotela svoj živ. dan skrbeti za perilo — kot ljubljena žena njegova ? Kaj je hotela Anica oprezovati? Da je kak grof ne pride vprašat, ali ga hoče, vedela je dobro. Ivan je bil res za za celih deset let starejši od nje, toda to ni$ ne de, Tekla je Anica, zato je pa tudi za celih deset let modrejši in bolj izkušen od mene, in vzela ga je. Preselila sta se v Trbovlje, kjer sta z zmernem zaslužku, ki ga je Ivanu služba dajala, živela prav zadovoljno. —Oh, kako živo ji je stopila nocoj podoba ranjnega Ivana pred oči, kako zadovoljen in brez mere srečen je bil videti ko sta prišla od poroke, in kako sc je ta sreča od le 1 a do leta množila, ko-krat jima jc voda kaj malega prinesla! Ivan in Ana se nista bala tega blagoslova božjega, zakaj o-ba sta bila trdno prepričana, da prav tisti Bog, ki vrabce in ščin kovce čez zimo preživi, tudi njene družine ne bode pozabil, i nnaj bi bila še tako velika. Vsakemu zaj- je ustvaril Bog potrebno tra-vieo in vsakemu kljunčku odloči primerno število gosenie, zrnja, jagod in kar je še treba, čemu le bi se človek bal in tarnal: "Moj Bog, kako bodemo živeli, ker nas je vedno več!" Bog bode dal! Že sta imela enajst let staro deklico Ivanko, in štiri dečke: Ivana, Tončka, Lojzeta in Josipa, ki so bili vsi zdravi in bistrega uma, da je bilo veselje. In radi so se i-meli ti otroci, da bi jih bil lahko marsikateri družini pokazal za vzgled. Kar se zgodi grozna nesreča, ki je bliskoma uničila srečno družino. V jami se udere plast in pod-suje nesrečnega Ivana, izpod katere ga izvlečejo mrtvega. Niso ga več obudile v življenje ne obilne solze obupane vdov^, ne srce pre-tresujoče jokanje zapuščenih o-tročičev-sirot, kadar je jela bobneti rujava prst na smrekovo krsto v jami, kjer je počival ponesrečeni soprog, nepozabni in pre-skrbni oče. Oh, to je bilo grozno tisto bobnenje prsti, to je strašno odmevalo v srcu vdove s petero otroki. Kaj bode ž njimi? Kako jih bode preživela! Utola-žili se, ljuba žena! Tisti, ki ptiee pod nebom živi, skrbel bode tudi za tvoje zapuščene črviče. Res se je uboga vdova prepričala, da Bog nikogar ne zapusti, kdor njega ne pozabi. Po moževi smrti se je vrnila zopet v lastno hišico na Dobovec, kjer je skrbela za telesni in dušni blagor svojih otročičev. Lahko bi jih bila vtaknila pri raznih posestnikih za pastirje, vsaj večja dva, toda Ana se ni mogla ločiti od svojih ljubili, — vsaj toliko časa še ne, da bodo dobro izučeni v resnicah svete vere. Potem pa naj le gredo v i-mehu božjem za lastnim kruhom, , če žc ni drugače. Ali tudi v tej zadevi se je ukanila. Preveč dela, premalo počitka in prepi&a hrana ji je nakopalo bolezen, katere revica sama ni prej opazila, kakor šele, ko so jo gospod opozorili, da naj se bolje varuje, če hoče ostati pri svojih ljubih malih. "Oče nebeški, če že mora biti, da umrjem sedaj, ko bi me male sirote še najbolj potrebovale, zgodi naj se tvoja volja! Ti si nii jih dal in tebi jih zopet vse izročam. Ti, mili Bog bodi jim oče, ker si " jim vzel telesnega očeta, in ti, o božja porodnica mati Marija, bodi jim mati, ko mene več ne bode! ' m. Hu, to je vreme, da bi ga niti psu ne privoščil!" potožili so do-bovski gospod nekega večera prvi adventni teden, od Obhajila iz hlebov domov se vrnivšL Bili so do pol brade zapeti in kar oddahnili so se nekako, ko so duri svoje prijazne in priproste sobice za seboj zaprli. Zunaj je razsajal hud veter in pa dež jc šel, kar ga je moglo doli .Obhajila v hribih ob najlepšem vremenu jii primerjati zabavnemu izletu, kaj pa še le po zimi, ko se ljuti vihar z dežjem ali snegom igra, ter ga zaganja golo-glavemu duhovniku z vso silo v o-braz in na glavo! (Dalje prihodnjič.) Norec kaže svojo neumnost ne-vedoma; modrijan tudi priznava svojo slabo stran, vendar o tem raje molči. • Marsikdo je že branje val denar za slabe čase; pa ga je v eni mi veselo prevžiti noči zapravil. PROŠNJA. Pred nekaj dnevi sta rojakinja Lucija Kure in Marija Kausek, stanujoči na W. 22 St. v Chieagu izgubili vsaka po en Liberty bond tretje izdaje v znesku $50. — Številke bondov so 1846248 in 1846-247. Ako je morda kdo izmed ro jako v. te bonde našel, ali če ve kdo zanje, naj blagovoli to naznaniti Mariji Kaušek, 1802 So. State St., 3rd Floor Chicago, 111. Obistne bolezni. Bolezen na obistih se pojavi kakor hitro so obisti nezmožne za čiščenje vode in če vodne cevke prenehajo odvajati vodo. Če odhaja poleg navadne nesnage in drugih snovi tudi stvari, ki bi morale ostati v živčnem sistemu. Spoznate, da so vaše obisti iz reda, ker morate prevečkrat puščati vodo, ker odhaja premalo vode od vas, če ni čista, ako vas reže ali pa če odhaja sama odsebe. Severova Zdravila za jetra in obisti (Severa's Kidney and Liver Remedy) vsebuje gotove snovi za pomoč s katerimi se odženejo vse zbrane ne-snage in druge bolečine. To zdravilo se priporoča za vnetje črev, obisti, vranice, zaprtje vode, bolno odhajanje vode, zateklosti in plinov v želodcu, zlatemce m hrbtnih bolečin. Cena je 75 centov m $1.2o. Za izpiranje ust bovja, za grgranje in proti slabim duhom, sicer kjer koli jc potreba, bodisi pri izmivanju ali izpiranju jc Severa 'b Antisepsol (Severov Antisepsol) zelo priporočljiv. Cena je 35 ccntov. Zdravilno milo .mor*u bi imeti vsaki hiši. Severa's Medicated Skin Soap (Severovo zdravilno milo) čisti, olepSujc in zdravi kožo, pomaga mladim in starim pri kopanju. To milo je zelo dobro pri britju in pri vseh toaletah. Cena je 25 ccntov. Krasno obličje nejse za vsako Ionsko in moža. Vsekakor pa jc zelo težko obdržati lepo kožo brez kakšne zunanje pomoči. Za vse take slučaje je Severa's Facc Creme (Severov Creme) zelo pripročiljiv za masiranje kože, ta odpravi mazulje in izpahka. Cena je 35 centov. vseh lekarnah povsod. Vedno zahtevajte Severova zdravila N ^ . . » _ _____--A__V • A. J^i _ «l!1 iZl^ ..ABA MA Severova domala a*?^T^stiIom!>^^o0vam'vai taka^ir" m n,or, portr^i, tedaj poiiljite vaše naročilo W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa. ga združenja in V M - Kvišku srca! ,....... .» , ...•. v. i. * • " ^ Ttovnih delih, ampak tudi pri nas, Bodimo ponosni in veseli, da ži- v Ameriki. vimo v Ameriki, ki je največ pri-j gna izmed važnih izprememb, pomogla k tej zmagi, če bi Ameri- [oziroma novih uvedb bo zračna poka ne bila pravočasno stopila na I §ta v Združenih državah za katero pomoč zaveznikom, bi lahko mor-tge b0 vporabilo vse sedanje aero-da gledali nemške "pikelhavbe" piane in druge letalne , stroje, ki tudi tukaj. opravljajo slvlžbo pa * evropskih Slava in čast Ameriki, ker je bojiščih., ' " ■ rešila ves svet pogina! Slava in j Dosedaj rabi pismo iz New čast vse m vrlim ameriškim voja- Vorka do San Francisca (razdalja kom. Stokratna slava in čast naše- 3191 milj) od 4 do 5 dni. Po novem mu ljubljenemu predsedniku Wil-sonu, zaščitniku^vseh zatiranih narodov! Živela svetovna demokracija! "Ameriški Slovenci, zdramite se! Vstanite iz dolgoletnega narodnega spanja! Zbudite še moji nekdanji sinovi in hčere; moji ljubljenci; moj up in nada!" — Tako Vam kliče danes oživljena, ali od smrti vstala Slovenija s svojo novo materjo, svobodno — Jugoslavijo, v . "Sursum corda — kvišku srca! Odprite svoje duše, odprite svoja ušesa in poslušajte milodoneše glasove trobente, ki naznanja vsemu svetu, Jda je Slovenija osvobojena verig stoletnega tlačanstva pod Habsburgovci. Ali boste dragi mi ameriški Slovene! v tem velikem trenotku še vedno spali? — Nad stolpom ljubljanskega gradu plapola danes ponosno slovenska in jugoslovanska zastava. Sleherni pečat in sleherno znamenje bivših tlačiteljev slovenskega naroda je izginilo za vedno. Peruti in glave avstrijskega orla so strte. Nad našim ponosnim Triglavom je zaža-relo solnce rešitve; zarja svobode in Veliki dan za vse Slovence, ter naše rodne brate Hrvate in Srbe. Dolga in huda je bila naša borba, da smo si priborili zaželjeno svobodo. Na tisoče in tisoče slovenskih mledeničev in mož je padlo za domovino. Moril nas je obup in glad v teh težkih časih vsled pritiska nemškega militarizma. Celo blejsko in bohinjsko jezero bi lahko napolnili z našimi solzami in vse ljubljansko polje bi lahko pokrili z grobovi šloven^kih junakov, padlih v borbi za naše osvobojen je." In glejte, v vseh teh kritičnih časih nismo obupali; nismo se, bali ne smrti in np sovraga. Vstrajali smo do zadnje sile, vstrajali smo do konečne —r zmage."--- Tako vam kliče danes osvobojena Slovenija in ribvorojena Jugoslavija iz dicne Kranjske, zelene Štajerske, sinje Primorske in krasne Koroške. Čuj o ta glas tudi ti, nase ameriška Slovenija! Ko je tvoja starokrajska mati krvavela iz številnih ran, ko je že umirata vsled neznosnega gorja, — kaj si pa ti počela v tem času? Ali te ni bolelo srce, ko si čula o neznanskem gorju v onih krajih, kjer je tekla tudi tebi zibelka? V zgodovinskih listih imam zapihano vse tvoje početje tekom zadnje svetovne vojne. Ali niso biH tvoji sinovi v minulih letih brezbrižni ? Zaspani? Neodkriti? Strankarski? Mlačni? Ošabni? Živeli so v svobodni zemlji, pa niso dosti storili za naše osvobojen je! Imeli ste med tem časom vsega v izobilju, mi smo stradali .Prosili smo vas po- dobi, ko smo se mi borili za naš obstanek, za posvečeno slovensko zemljo in svobodo, ste se vi prička-. li po nepotrebnem. Oj tužna nam kem. Avstrijski cesar Karel je šoli ameriška Slovenija \ ^bndi se saj sistemu bo pa trajala zračna pošta samo kakih 15 ur ozir. od solnčnega izhoda, do solnčnega zahoda. Glavna središče te poštne zveze bo mesto Chicago, 111. Tako se je izjavil kapitan Lips ner, načelnik državne zračne poštne zveze, ko se je i^edavno mudil "v našem mestu. , "V doglednem času bodo zrakoplovi prenašali vso pošto prvega razreda (pisma) med New Y Ker leži mesto Chicago na središču ozemlja Združenih držav, bode skoraj gotovo to mesto tudi centrala nove zračne pošte. V kolikor je dosedaj znano, je dala ehikaška Trgovska zbornica vladi na razpolago večji kos zemljišča v bližini White City za centralno postajo poštnih zrakoplovov. r Nova zračna * poštna proga iz New Yorka do Chicaga bo izpeljana sledeče: New York, Lehigh-lon, Pa., Bellefonte, Pa., Clarion, Ohio, Cleveland, O., Brijan, (X, Chicago, 111. Na vseh teh mestih se bodo poštni zrakoplovi ustaV-ljali. Ti zrakoplovi bodo lahko leteli v višini 2500—3000 čevljev. Ker ima vlada Združenih držav v sedanji vojni službi ogromno število aeroplanov, bo lahko mogoče iste vporabiti po vojn! v to svrho. Ni dvoma, da ne bodo čez čas nosili zrakoplovi pošte iz ene države v drugo, ali iz enega večjega mesta v drugega. Ti poštni zrakoplovi bodo opremljeni tudi z brezžičnim brzojavnim aparatom in bodo tako veliki, da se bode lahko prevažalo tudi osebe ž nji* ^mi in sicer po 4 ali 5 naenkrat. Sedaj je v poštni službi že 25 zrakoplovov. Redno zračni poštni promet med New Yorkem in Chicago bo upeljan že prihodnjo spomlad. BRATA. (Vojna črtica.) Meseca avgusta t. 1. je poročal moči, pa ste nam kazali hrbet. V i vojni dopisnik nekega chikaške- ga lista o tragični smrti dveh junaških Amerikancev, bratov ki sta skupno žrtvovala svoje življenje za svetovno demokracijo iff svobodo. • i- Slučaj se je vršil v neki mali vasici v Loreni, kjer je imel peš-polk št. — kratek odmor po hudem boju v bližnjih zakopih. Nesreča je hotela, da je zadel drobec granate brata Josipa in Jurija N. N. tako nevarno, da so morali takoj oba prepeljati v bližnjo vojaško bolnišnico. Vest o teh ponesrečenih bratih je užalostila vse častnike in vojake stotnije D, kjer sta označena služila. Imeli so jih vsi radi vsled njunih vrlin kot hrabra vojaka in ljubeča se brata. Nikakor niso za-mogli razumeti, kako je prišlo do tega, da je kos granate smrtno nevarno ranil oba in naenkrat. — Usoda nikjer ne počiva, tem manj pa še na bojnem polju. Zdravniki so torej oba brata takoj operirali in ju položili v postelj eden poleg drugega v vrsti ostalih operiranih tovarišev. Kmalu po izvršeni operaciji se je pričela med njima borba za življenje hi smrt. Padla sta oba v nezavest vsled česar je vsakdo nad njima obupal. Š$le čez več minut se je prvi malo zavedel, da je pričel obračati svoje poglede na okoli, kakor bi hotel vprašati, kaj se je ž njim zgodilo? Kakor mati skrbna in ljubeča usmiljena sestra (bolniška strežnica) se je sklonila k njemu in skušala kir najbolj mogoče lajšati mu hude bolečine. Zatem mu je tihoma šepnila na liho, da leži njegov brat poleg njega in da je še popolnoma nezavesten.,,. Brat Jurij se je šele po daljšem presledku zavedel, kaj se je ž njim pred 3 urami pripetilo. Zatem se je obrnil na levo, in vrgel svoj pogled na bližnjo posteljo in potipal Jjratovo desnico s tresočim glasom: "Josip, kako ti kaj gre?" • Brat Josip se je med tem tudi zdramil iz nezavesti. Usmiljenki se je obrnila nato k njemu ter mu je lahko šepnila na ušesa: "Vaš brat Jurij leži tudi tukaj poleg vas." Ves prestrašen in razburjen je vprašal potem Josip1 svojega brata Jurija: Čemu si pa ti v postelji? Ali si tudi ti ranjen? — Hudo?— — "Da Josip; pravijo, da nas je ena in ista granata zadela.'' — "Kako pa kaj s474,816.62. GLAVNI URADNIKI: C Predwdnik: Paul Schneller, 6311 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. I. podpredsednik: Joseph Sitar, 607 N. Hiekory St. II. podpredsednik: Math Jerman, 321 Palm 8t., Pueblo, Colo. GUvni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Glavni blagajnik: John Grahek; 1012 N. Broadway St., Joliet, 111. Duhovni vodja: Be v. Francis J. A«be, 620—10 St., Wsukegan, 111. Pooblaščenec: Baiph F. Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Marjtin Ivee, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. , NADZOBNI ODBOB: Josip Dunda, 704 North Baynor Ave., Joliet, 111. Martin Nemanich, 1900 "W. 2* Qt.,' Chicago, 111. Math Kostainiek, 302 No. 3rd Ave. West; Virginia, Minn, John Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. 8. Pittsburgh, Pa. Frank Franeie, 311—2nd Ave., ^Milwaukee, Wis. POBOTNIODBOB: Mihael J. Kraker, 614 E. 3rd St., Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 4413 Butler St., Pittsburgh, Pa. . Anton Gregorich, 2112 W. 23rd St., Chicago, 111. PBAVNI ODBOB: Anton Burgar, 82 Cortlandt 8t., New York, N. Y. Joseph Buss, 6517 Bonna Ave., N. E., Cleveland, Ohio. Frank Pleme!, Bock Springs, Wyo. UBEDNIK * * GLA8ILA K. 8. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1931 W. 22nd Plaee, Chicago, 111. Telefon Canad 2487. ~ Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika J08IP ZALAB, 1004 N. Chicago St., Joliet, IU., dopis«; društvene vesti,"razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. 8. K. JEDNOTE, 1915 W. 22nd Place, Chicago, 111. IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA K. S. K. J., KRAJEVNIM DRUŠTVOM TER ČLANOM IN ČLANICAM K. K. JEDNOTE V DRŽAVI WYOMING NA ZNANJE: S. da naj se Jugoslovanskemu Narodnemu Svetu v Zagrebh kot začasni jugoslovanski vladi ifja-vi da smo z dušo in telesom z njo in da se obvezujemo na vsako moralno in materijabio pomoč, da se Jugoslovani is bivše avstroogrske monarhije in is bije in Črne Gore njedinijo v eni nerasdeljivi demokratski republiki. Pozivamo posameznike in vse jugoslovanske narodne organizacije v Ameriki, da se izjavijo v tem zmislu in da delujejo v to svrho ter da pozovajo in pooblastijo Jugoslovanski Narodni Svet v Washingtonu, kakor to delamo mi danes, da provede in izvrši te zaključke. Odkritosrčna beseda. Jugoslovanski Narodni Svet v Združenih državah Amerike je na svoji seji dne 7. in 8. oktobra 1918. v Washingtonu, D. C., po temeljiti in vsestranski debati o splošnih razmerah v domovini in tu, kakor tudi o delovanju sedanje vlade kraljevine Srbije, Ju- bil s tem — vrjetno je — osigu-ral i monarhijo i dinastijo. Žal, da je izostal ta, splošno pričakovani korak. Kraljevina srbska vlada je, s svoje strani, začela delovati, namesto da bi povdarjala in zastp-pala pred zavezniki jugoslovanski program v smislu Krfske? deklaracije, sedaj za Rrazširjeno, sedaj za Veliko Srbijo. V pogledu prve se je imel4 še-te zime sondirati ameriška vlkda, z ozirom na drugo pa predloži cel niz delstev, kakor tudi nedavne izjave Pašiča, iz katerih je raz-►vidno, da «bi se imelo, po njegovem mnenju, izvesti zjedinjenje Jugoslovanov "pod egido Srbi-bije." SRBSKA MISIJA V AMERIKI. Ko je dospela pozimi sem Srbska Misija, se je nudila njenemu načelniku g. Vesniču edina prilika, da razloži raz najuglednejši oder na svetu ~ y kongresu Združenih držav — urbi eti orbi jugoslovanski problem in Ida brani in zahteva njegovo pravično rešitev. Kljub naši odločni zahtevi je g. Vesnič, oči vidno sledeč instrukcijam svoje vlade, opustil goslovanskega Odbora v Londonu in Jugoslovanskega Narodne-, to edino priliko v zgodovini, go-ga Sveta v Združenih državah A-|voreč o vsem,( samo ne o onem, merike sklenil (z vsemi glasovi,o čemur bi moral govoriti: o pra-izvzemši dr. M. Trivunca), izdati, vičnosti jugoslovanskih narodnih Službeno se naznanja vsem članom in članicam K. S. K. Jednote v državi Wyoming, da smo prejeli dne 28. oktobra 1918 postavno dovoljenje ali charter za poslovanje v imenovani državi. Od tega dne dalje je naša dična organizacija postavnim potom pripoznana od strani države Wyoming in sme kot bratska podporna organizacija' poslovati v omenjeni državi To veselo in važno novico upam, da bodo vsa krajevna društva K. S. K. Jednote v državi Wyoming vzela na znanje in delovala po svoji najboljši moči v prospeh in procvit K. S. K. Jednote. Z bratskim pozdravom sem Vam udani Josip Zalar, gl. tajnik. Joliet, 111., 4. novembra 1918. y v*- Društva, zborujoča prvo nedeljo tega mcseca niso dobila pravočasno razpisa asesmenta štev. 11—18. Vzrok temu je bila nepričakovana žalostna novica, ki sem jo prejel 29. oktobra, da je umrl moj brat Karol v Forest City, Par In ker sem se takoj drugi dan po prejemu brzojavke podal v Forest City, Pa., k udeležbi pogreba, radi tega mi ni bilo mogoče izdelati asesmenta pravočasno. Takoj ko sem sc zopet vrnil nazaj izdelal sem asesment in istega 5. t. m. razposlal. Vsa društva, i»i niso prejela razpisa asesmenta pravočasno za društveno sejo, prosim, da mi blagovolijo vsled zgoraj navedenega vzroka oprostiti. Delo, ki se je nekoliko zakasnelo, btde v najkrajšem času rešeno in zopet spravljeno v pravi tir. Dalje tudi izjavljam, da govorice, ki se širijo, da K. S. K. Jednota ne bo plačala več nego le polovico zavarovalnine dedičem pokojnih čl&nov ali članic, umrlih za "Špansko influenco", so popolnoma izmišljene in brez vsake podlage. Jednota bo .plačala dedičem pokojnih članov in članic popolno zavarovalnino v smislu članovega ali članičinega certifikata. Društvene uradnike (ice) se prosi, da to članstvu pcjasnijo. Članstvo K. S. K. Jednote naj ne veruje izmišljenim govoricam in naj se popolnoma zanese na poštenost in obveznost naše organizacije. Z bratskim pozdravom sem Vam udani Josip Zalar, gl. tajnik. Joliet, 111., 6. novembra 1918. RESOLUCIJA, SPREJETA NA SHODU V NEW YORKU DNE 7. NOVEMBRA 1918. Na veliki jugoslovanski skupščini v New Yorku, N. Y., dne 7. novembra 1918., katere so se u-deležili člani narodno-obrambnih organizacij, Slovenske Narodne Zveze, Hrvatskega Saveza in Srp-ske Narodne Obrane, je bila, potem ko so naši prvoboritelji dr. Hinko Hinkovič, član Jugoslovanskega Odboru v Londonu, in Don Niko Grškavič, predsednik izvrševalnega odbora Jugoslovanskega Narodnega Sveta v Washingtonu, D. C., razložila splošni položaj Jugoslovanov in raztolmačila odločno voljo celokupnega našega naroda v domovini, z velikim navdušenjem sprejeta naslednja RESOLUCIJA: tudi našo državno' neodvisnost samo; z razloga, da je Hrvatski Sbor prekinil vsako vez, ki je vezala naš narod s habsburško dinastijo in z avstroogrsko vlado, Jugoslo-venski Narodni Svet je prevzel kot začasna vlada Jugoslovanov vodite v državnih poslov ter mu je kot predstavniku Hrvatov, Srbov in Slovencev položila narodna vojska prisego zvestobe; z razloga, da je avstroogrska mornarica danes pod oblastjo jugoslovanske narodne vlade v Zagrebu, ki jo je takoj ponudila A-meriki in njenim zaveznikom na razpolago; z razloga, da je demokratski čut celega jugoslovanskega naroda, odgovarjaje duhu časa, nujno zahteva republikansko obliko naše bodoče države; z razloga, da smo se mi tu v Ameriki, uživajoč dobrote republikanskega sestava, prepričali JUGOSLOVANI, zbrani dne 7. j potom izkušnje o njegovi pred-novembra 1918. v New Yorku, nosti; N. Y., na narodnem zboru, izjavijo: z razloga, da je -predsednik Združenih držav, Woodrow Wilson, dne 19. oktobra 1918. primal v polni meri upravičenost narodnih stremljenj Jugoslovanov po svobodi in povdarili .da i-majo oni sami odločiti o svojih pravicah in o svoji usodi kot član velike družine civiliziranih narodov, in s tem priznal ne samo pravico samoodločevanja, temveč z razloga konečno, da je bila v Zagrebu navdušeno aklamirana republika: ZAKLJUČUJEMO: da naj se izrazi globoko občutna hvaležnost ameriškemu narodu, vladi Združenih držav A-merike v roke predsednika Woodrowa Wjlsona za tople simpatije, pomoč in priznanje opravičenih teženj Jugoslovanov po svobodi ter za priznanje neodvisnosti jugoslovanske države; na celokupen narod proglas katerem naj se odkrito in resnično prikaže razvoj dogodkov in sedanji položaj, s posebnim ozirom na držanje srbske vlade napram vprašanju našega narodnega osvobojenja in zjedinjenja. Na podlagi istega sklepa je bilo poverjeno Izvrševalnemu Odboru Jugoslovanskega Narodnega Sveta, da ta Proglas izdela in objavi. Izvršujoč ta sklep, podajata podpisana v imenu Jugoslovanskega Narodnega Sveta naslednjo ODKRITO IZJAVO: JUGOSLOVANSKEMU NARODU HRVATOM, SRBOM IN SLOVENCEM V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. Krfska deklaracija. Krfska deklaracja od 20. julija 1917., se je po pravici smatrala za narodno pridobitev. Vl^da kraljevine Srbije in Jugoslovanski Odbor, kot predstavnika ^*, bov, Hrvatov in Slovencev, sta v njej svečano in sporazumno pov-darila edinstvo našega troimene-ga naroda, nepopustno njegovo zahtevo, osnovano na načelu svo-dobnega samoodločevanja, ,da mora biti popolnoma "osvobojen vsakega tujega jarma in zjedi-njen v eni neodvisni državi, urejeni na najširšem demokratič nem temelju pri popolni enakopravnosti vseh treh narodnih i-men. Naš narod je postavil v njej "problem svoje osvoboditve od Avstro-Ogrske in svojega zjedinjenja s Srbijo in Črnagoro v je-dno državo kot eno nerazdeljivo celoto." Ustave zjedinjenne države — "podlaga vsemu družabnemu življenju, izvor in konec vseh oblasti in pravic" — naj bi prinesla ustavotvorna skupščina. Resnica je, da se je odločeva-nju ustavotvorne skupščine nekako prejudiviralo z odredbo, 'da ima biti država Srbov, Hrvatov in Slovencev kraljevina z dinastijo Karagjorgjeviča, kije "podala dokaz, da se z idejami in čustvi ne deli od naroda in da ustavlja narodno svobodo in voljo nad vse drugo." No, ta odredba je mogla biti po /navadi cele deklaracije, samo želja, predlog, sugestija. Mi v Ameriki smo vodili propagando za Krfsko deklaracijo najlojalnejše in v najboljši veri, dokazujoč demokratski duh kralja Petra in upravičenost nade, da bo njegov sin Aleksander, ki je šel skozi težko šolo nesreče, kos veliki nalogi, ki mu je namenjena v bodočnosti. Pričakovali cmo od kraljeve srbske vlade, da bo odločno zahtevala zjedinjenje našega celokupnega narodnega ozemlja, ki se — kakor Krfska deklaracija po pravici pov-darja, " ne more skrčiti brez kršenja življenskih interesov celote." Naše nade se, žal, niso izpolnile. Da je dal kralj Peter, kateri se ima za svojo krono zahvaliti volji naroda in ki je nekoč javno izpovedal, da ni nič drugega kot kronani predsednik republike in da je dal, pravimo, izza Krf-kc deklaracije svojo krono na razpolago narodu, ki ga je z njo o-venčal, da bi na ta način sprejel novo krono od celokupnega jugoslovanskega naroda, ako bi ga on odlikoval s svojim zaupanjem, bi teženj. Na potovanju Srbske Mi sije skozi Združene države je govoril ameriški javnosti o Keltih, o umetniškem nedostatku Fran-klinovega spomenika o Washingtonu, ali o tem, kako daleč nosijo verdunski topovi. O jugoslovanskem vprašanju je molčal. Sploh je nastopala Srbska Misija izključno kot srbska. Proseč ameriške pomoči za "rekontrukci-jo Srbije, se ni hotela spomniti opustošenih delov, požganih vasi in upropašeenih družin v Bosni-Hercegovini, v Sremu in drugod. Kljub protestu pretežne večine naših izseljencev v Ameriki je srbska vlada držala za svojega glavnega konzula moža, ki je sam in preko svojih listov uporno deloval proti jugoslovanski ideji. Konečno ga je obsipala s hvalo in slavo. Srbska vlada je odposlala v A-merrko podpolkovnika Milana Pribičeviča kot šefa vojne misije za nabiranje jugoslovanskih prostovoljcev. Medtem ko je g. Pri-bičevič deloval z vsemi sijpmi na poverjeni mu nalogi, je Čattni generalni konzul kraljevine Srbije v New Yorku oviral direktno in indirektno pa svojih organih delovanje g. Pribičeviča, dokler ni moral konečno fmstiti svojo misijo. Ko se je vrnil, so mu očitali, da .Je nevaren Jugoslovan, predvsem pa nasprotnik omenjenega konzula, s katerim sc bili vsi uradni srbski krogi. Vlada, ki je imela zastopati zjedinjenje našega narodnega o-zemlja v edinstveno državo, je i-menovala poslanika na "dvoru" črnogorskega kralja Nikola, ki je hrabro in nikdar premagane črnogorsko vojsko izročil in izdal Avstriji in ki zagovarja v svojem •bizantinskem • licemer-stvu republiko Jugoslavijo — seveda s pogojem, da bi ji hil on gospodar. S samim imenovanjem poslanika pri Nikoli Petroviču, ki se brez tujega oborožeuega spremstva ne bo upal vrniti ne v deželo, katero je izdal sovražniku, je srbska vlada moralno prisilila ameriško vlado, da tudi ona sprejme poslanika bivšega črnogorskega kralja -£- kar je na veliko škodo jugoslovanskega državnega ideala. Splošno se sodi, da je pravi razlog za v diplomaciji brezprimer-no postopanje s poslanikom Mi-hajlovičem njegovo delovanje za jugoslovansko* idčjo. On je brutalno kaznovan, ker je deldval za Jugoslavijo. Medtem ko je srbska vlada, v protislovju s Krfsko deklaracijo, vedno in povsod delovala samo za Srbijo. Posvečano ali Veliko, si je prisvajala izključno pravico, da samo ona predstvalja avstro-ogrske Jugoslovane, zlasti brez soudeležbe Jugoslovanskega Odbora; "predstavlja" pa seveda v srbskem ali velikosrbskem smislu. i' Že iz teh par dejstev sledi, da je srbska vlada delovala proti smislu in duhu Krfske deklaracije — da jo je prekršila. Ona torej ne veže nikogar več, zlasti v kolikor jo je mogoče tolmačiti kot protivno popolnemu sampo-ločevanju naroda. No, mi se ne odpovedujemo sumo Krfski deklaraciji, temveč tudi sedanji srbski vladi. Vlada, ki je z Jugoslovanskim Odborom stvorila Krfsko deklaracijo, je nosila na sebi znak koalicije, vsled česar se je mogla smatrati za izraz narodne skupščine, torej naroda, ki ni mogel, vsled okupacije po tujcih, izraziti potom volitev svoje mišljenje. Med tem pa je koalicijsko vliado zamenila vlada samo ene stranke, ki ima komaj večino v skupščini; in ker je tej že pred več kot štirimi leti — vspričo svetovne vojne — potekel mandat, težko, da bi tudi sama predstavljala pravo misel naroda kraljevine Srbije. Današnja srbska vlada se torej, ne more smatrati predstavnikom naroda kraljevine Srbije. KAJ POMENI "EGIDA SRBIJE?" • Pasrčeva "egida Srbije" krije v sebi tudi veliko nevarnost. ' Vrhovni ipostulat deklaracije; je zjedinjenje troimenega našega naroda in njegovega ozemlja v eno NOVO državo, v katferi bodo vsa tri imena popolnoma enakopravna, medtem ko bi imeli, po Pašičevem načrtu, vrniti avstro-ogrski Jugoslovani v obstoječo Srbijo. "Egida Srbije" ne znači samo, da bi se srbskemu delu naroda na škodo ostalih priznal poseben položaj, temveč da bi se s tem priori usilila monarhij ska ustava in srbska dinastija. To bi bila težka prekršitev narodne pravice samoodločevanja. Ta vrhovna narodna pravica se ne sme nikakor in pod nobenim pogojem izigrati. MAGNA CHARTA JUGOSLAVIJE. Mi se tem lažje odrekamo danes Krfske deklaracije in srbske vlade, ker so svetovni dogodki temeljito izpremenili položaj Jugoslovanov. 4 Združene države Amerike so priznale " v polni meri pravičnost narodnih teženj Jugoslovanov po svobodi". Odlični predstavnik največje svetovne demokracije je celo izrecno povdaril, da i™* nas narod sam odločevati o svojih pravicah in o svoji usodi kot član velike družine civiliziranih narodov. Ni nam treba danes žalovati za Krfsko deklaracijo, ko nam je priznani predvoditelj celega človeštva svečano priznal ne samo pravico samooodločevanja, temveč tudi samo dnžavno neodvisnost. To je tisočkrat več od Krfske deklaracije. Izjava predsednika Wilsona od 19. oktobra je Magna Oharta Jugoslovanov. ZAČASNA JUGOSLOVANSKA VLADA. Predsednikova izjava je veličastno odjeknila v naši tlačeni domovini. Hrvatski sabor je proglasil neodvisnost kraljevine Hrvatske, Slavonije in Dalmacije in popolno odcepitev od Ogrske. Stvorila se je provizorična vlada v Zagrebu, ki je prevzela politično vodstvo jugoslovanskega naroda in proglasila, da se vsi Slovenci, Hrvati, in Srbi združujejo v eno neodvisno demokratsko državo na narodnostni osnovi in brez ozira na današnje politične meje. Madžarski governer je izročil upravo reškega mesta in luke provizorični vladi, potem ko je slavni Jelačičev 79. polk pognal Madžare iz Reke. Provizorična vlada v Zagrebu bo zahtevala, da bo zastopana po svojem delegatu na mirovni konferenci. Dokler imamo takega zastopnika, se moramo tolažiti nad izgubo današnje srbske vlade, ki je s svojo neiskrenostjo in dvoreznostjo uprepastila i sebe i — menimo — srbsko dinastijo. Predvojne strankarske grupa-cije nimajo niti v Srbiji niti, kje drugje več smisla. Staroradikalni kabinet je anahronizem. Gospod Pašič je skušal umetno utrditi svojo stranko, toda opazil ni, a gradi na pesek. Bilo bi več kot blazno, vezati se s stranko, ki je mrtvo telo. Seveda bodo tudi po vojni stranke, toda državno življenje bo teklo v vsem drugem tiru, kot prej. Začasna jugoslovanska vlada v Zagrebu nikakor ne bo iskala stika s kako strankarsko vlado, temveč bo poiskala način, da stopi v direkten odnosa j s samim narodom v Srbiji in fejigorl. Po našem mnenju se bo vršil plebiscit celokupnega našega naroda "brez razlike na sedanje dr- NAfiZNANILO IN ZAHVALA. ! I S tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nepozabni soprog, oziroma oče KAROL ZALAR, dne 29. oktobra ob peti uri in 15 minut popoldne previden s sv. zakramenti za umirajoče v Gospodu zaspal. Pokojnik je bil rojen 3 maja 1882 v Borovniški fari na Notranjskem, ter jc prišel v Ameriko pred 21 leti. Spadal je k dr. sv. Jožefa št. 12, K. S. K. J., S. D. P. Z., Woodman of the World in Elks. Iskrena hvala vsem, ki so pokojnika tolažili za časa njegove bolezni, kakor tudi vsem, ki so mu izkazali zadnjo Čast ob njegovi rmrti. Najlepša hvala vsem darovalcem in darovalkam vencev in cvetlic; posebna hvala paše rodbinam John A. Težak in Jotsip Sitar iz Jolieta, Illinois za pedarjene krasne vence. Prhrena hvala vsem sorodnikom in drugim, ki ste spremili našega nepozabnega soproga in očeta k večnemu počitku. Bog Vam tisočero povrni! Ti pa naš dragi soprog in skrbni oče počivaj v miru v.hladni zemlji. Nad zvezdami se vidimo! Pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. Žalujoči ostali: Sarah Zalaf, soproga, Karol, Dorotija, Zofija, Marion, Lillian in Alice Zalar, otroci. Forest City, Pa., 5. novembra 1918. NAZNANILO IN ZAHVALA. • Potrtega srca naznanjamo tužno vest, da je naš ljubljeni sin, oziroma brat KAROL ZALAR, v najlepši življenski dobi dne 29. oktobra t. 1. moral zapustiti ta svet v 36. letu svoje starosti. Vzrok smrti je bila "Španska influenca". Pokopan je bil na pokopališču sv. Neže dne 1. novembra v Forest City, Pa. Prisrčna hvala vsem, ki so pokojnika obiskali za časa njegove bolezni in smrti. Hvala našemu častitemu g. župniku Rev. Tomšiču za njegov trud, kakor tudi vsem ostalim, ki so nas tolažili vsled prerane izgube našega nepozabnega sina in brata. Bog Vam stotero povrni! Pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. Naj v oi:u počiva in sveti naj mu luč nebeška! Žalujoči: Jožef in Marija jZalar, stariši. Anton in Josip Zalar, ml., Uršula White in Frančiška Susman, ; bratje in sestre. m* m cev ter žave. ■ In kar in kakor bo narod odlov vil, to in tako bo. Voluntas popu li suprema lex — volja naroda j< vrhovni zakon. Razume se, da mora biti plc biseit iskren in resničen ieraz na rodne volje. Da se to omogoči priporočamo iu predlagamo i< sedaj, da se narodno glasovanje i vrii pod zaščito zvezdnate ameri ake zastave, ki je celemu »veti simbol prave svobode in demo krači je in ki je nam, Jugoslova nom, tako mila in sveta. Pri tem glasovanju bodo imel Jugoslovani na umu, da je Ame rika, ko je stopila v vojno, odpr la novo poglavje v zgodovini člo veštva. Potem ko je osnovala svo jo svobodo, se ona sedaj veledu šno bori, da se ta svoboda zngo tovi tudi vsem drugim narodom Po Kristovem vzgledu poziva tu di ona zlasti male in potlačene pod svojo močno okrilje. Onr nam kliče v spomin besede veli kega Abrahama Linkolna: "Noben človek ni dovolj dober, dr vlada nad drugim brez njegove ga dovoljeaija.' JUGOSLOVANI. V tem velikem in usodepolnerc času, ko se rušijo stoletni presto li; ko poživlja mož iz naroda, k je na čelu najmočnejše demokracije na svetu, Habsburžana, na.' poklekne pred svoje, do včera,' robske Jugoslovane; ko ima tisočletni sail našega naroda postati resnica: se obračamo do*»tebe, jugoslovanski narod v Ameriki. Ti poznaš naše delovanje in našo iskrenost. Smatramo za svoje dolžnost, da ti predstavimo, brez vsakega olepša Vanja, današnje stanje jugoslovanskega vprašanja. Naši doma zadivljajo svet * svojo neustrašeuostjo in modrostjo. Zanašajmo se v revolucijo-narno jugoslovansko vlado v Zagrebu, ki je očitni dokaz volje celokupnega našega naroda in danes edina njegova pooblaščena predstavnica. Stojmo z dušo in telesom z njo in za njo. Storimo vse, kar je mogoče, da ji, tudi s te strani Oceana, povzdignemo u-gled in utrdimo stališče. Ona se ne bori ni za vlade ni za kralja, temveč da zagotovi našemu zjedi-njenemu narodu Hrvatov, Srbov, in Slovencev najsvetejše pravice, katere more vršiti kot narod in katera mu je kot rezultat sedanje vojne zajamčena; pravi, da sam odloči o svoji usodi. V to ime, pomozi nam Bog! V imenu JUGOSLOVANSKEGA NARODNEGA SVETA: Washington, D. €. 1. novembra 1918. Don Niko Grškovič Dr. Hinko Hinkovič. H pločevine j< nihče pa ne more vupiti vsega, kar potrebuje. W *e more rečil o predmetih iz porcelana iu stekla. Draginja V fNu^em - Hrvat-iki Dnevnik iz Sarajeva poroča 9. avgusta: nok* t*VA la«lkor........ insčoba ....... nleko......... ajca . .. ...... neso .......... petrolej ........ reviji......... trejene obleke. Kron . .0.30-7^0.48 .»2.00—8,80 —0.80 .. 1.50—2.-00 . .0.32—0^0 0.06 . 1.00—2.00 0.26 . . 16— 25 50— 60 Kron 14— lt 120— 1ST 24— 3f 40— 60 3— C 1.60 14— 16 14 3QQr - 40C 500— H00 Novice iz stare domovine. (Jug. Čas. Urad. Washington D. C. (Iz LjubijaiLskega Slovenca od 1. VIII. 1918.) / Premoženje so zaplenili leta 1896/ v Gorici rojenemu in tja pristojnemu gimnazijcu Jožefu Bramo, dalje 1. 1873, v Gorici rojenemu in tja pristojnemu bivšemu municipalnemu uradniku Ma-riju de Bassa p*l. Scheros^berg in llieronimu de M on te g na co, rojenemu 1890. v St. Potru ob Soči. bivšemu gospodarskemu uradniku v Ronkili,' tačas odsotnemu, ker so osumljeni zločina proti vojni moči države; premoženje sc. zaplenili tudi 211etnemu Štefanu Dalleore iz Dubrovnika, črnovoj-niikemu enoletnemu prostovoljcu strelskega polka št. 37., in Miha-elu Skrabalo iz Janjine, desetniku 37. strelskega polka, ke sta o-sumljena ubega k sovražniku. Cene blagu v Zagrebu. — Zagrebške Novosti pišejo 10.. avgusta : Ne samo, da je mnogo trgo* vin z oblekami zaprtih, tem ved nimajo niti one, ki so ostale odprte, veliko blaga in oblek na pro daj. Cene so skrajno visoke, kakovost blaga pa je skrajno nizka. Navadna obleka (narejena) stane 1000 do 1200 ki*on, medtem ko računajo krojači, ki se trudijo dobiti dovolj blaga za obleko, za narejeno obleko po meri 180CHdo 2000 kron. Isto je z volnenim blagom in bombaževino. Za moško srajco je treba plačati 70 do 100 kron; par nogavic stane 50 do 8Q kren. en jait! blaga ali platna stane 70 do 80 kron. Zagreb&ka Hrvatska piše 6. av- bleke po meri... 100— 120 1000—1500 •lobuki......... S— 4 60— 100 letniki ..................•"> 80— 100 Samomor slovenskega vojaka.— Slovenski Narod poroča v številki »d 7. avgusta, da se je Jugog^o-anski klub zavzel za zadevo iu ke-;a slovenskega vojaka, ki je izvr--il samomor. ^ Šolski vodja Schissft, rezervni •astnik, je čital v nekem nemškem istu polemičen članek proti pristašem jugoslovanske deklaracije, n med navedenimi imeni je n;\š. tudi ime nekega koroškega Slovenca iz Rožne doline, Simona Čer-leta, ki je spadal pod njegovo andita. Vskd tega so ga trije vojaki z nabitimi puškami odpe-'jali v zapor. V zaporu je prebil 14 dni in bil park rat pripeljan pred Schietslta, ki je z njim surovo postopal. Nesrečni Černe je moral prestajati brutalno postopanje tega Tevtona, ne da bi smel ziniti le besedico, ter je grozno trpel vsled ponižujočega postopanja tega častnika. Ta nesrečni Slovenec je takoj spoznal, da ga ne bo mogel nihče obvarovati preganjanj, katera so odredile višje ob-'asti proti Jugoslovanom, in da se mora, zvezan na rokah in nogah, udati despoUzmu svojega kompa-nijskega poveljnika. T)a se reši preganjanja svojega predpostav -Ijcnega, jc izvršil samomor. Jugoslovanski klub zahteva, da se upelje preiskava, da sc kaznuje krivec in da se da odškodnina nesrečni vojakovi družini, v kolikor je to mogoče. Prodaja moke prepovedana v Zagrebu. — Zagrebški Obzor na -znanja 23. avgusta: "Vsled transportnih težkoč je prodaja moke za tri mesece za b ranjena. Javnost bo zopet obveščena, kakor hitro bo zopet moka na prodaj." Zagovornik upornih mornarjev v Kotoru. —- "Hrvatska Država" javlja v številki cd 22. avgusta, da se je napotil dr. Soukup v Kot or, kjer bo zagovarjal 50 mornarjev, obtoženih upora. Ta slučaj se bo obravnaval pred vojaško sodnijo 20. (O uporu na bojnih ladjah v kotorskem zalivu pred par meseci so poročali vsi ameriški listi.) Prepovedan hrvatski list. — Az 1'jsag poroča 22. avgusta: *'Do-znali smo iz Reke, da so tamonnje lokalne oblasti na podlagi in štrukelj, katere so prejele od* notranjega ministra, prepovedale izdajanje "Primorskih Novin", ki izhajajo na Sušaku in zagovarjajo jugoslovansko stvar. Vzrok prepovedi je ta, ker je ta list o priliki prihoda madžarskih otrok na Primorsko ostro pisal na račun Ogrske." Izgnan češki časnikar. — Ma-gyarorszag piše 15. avgusta: Iz Reke se nam poroča: Re&ka policija je doznala, da se je če&ki časnikar Jan Ivvafpil, glavni upravitelj češkega narodnega gledališča, udeležil jugoslovanskega zborovanja. ki se je vršilo 14. julija. Od onega časa je živel Kvapil v Cr-kveniei ter se je hotel sedaj. vrniti na Reko. Policija ga je aretirala na pomolu ter je bil odpeljan na magistrat, kjer mu jc bilo naznanjeno, da je izgnan iz dežele ogrske krone, torej tudi iz Hrvatske. Časnikar je zapustil Reko naslednjega dne. OLAB DALMACIJE. (Jug. Čas. Urad. Washington, D. C.) Dne 20. junija t 1. jc iapočil predsednik Sabora kraljevine Dalmacije dr. Vie k o Ivčevrč o-sebno v imenu deželnega odbora namestniku grofu Attemsii v Za-dru naslednjo pred^itavko: Kakor je mogoče razbrati iz glasov, ki krožijo po listih, po Ugovorih, ki se vodijo v Budimpešti, in po drugih važnih znakih, se zdi, da se v merodajnih kro- w in objednem uredit pravni položaj B&stie h Hercegovine, katere bi na pifta gi tega načrta ancktirala (K ali pa b| stopili z njo prilično v i s*i bdnosaj kakor Hrvatska ii Slavonija s posebnim banom ui čelu uprave. ' Z ozirom na lake načrte*se smatra deželni odbor kot predstavni) kraljevine Dalmacije In tolm« narodnih čutov in misli lolžnin. da svečano povdari, da .sc ne sme jo p usodi kraljevine Dalmaeij ustvarjati nikaki sklepi, ne da b poslušali ustavnega njenega pred stavništva in ne da bi ono na tc pristalo. Še leta 1861., posebno pa lefi 1870, ko so stopili Hrvati in Srb prvikrat kot večina v dalmatin ski sabor, so izrazili željo po na rodnem zjedifljenju na podla? naravnega narodnega prava. Ten težnjam je dala duška adresa sa bora leta 1871. V adresi iz ]<>t; 1902. je dalmatinski sabor zoj>e povdaril, kako so dotedanje raz mere utrdile prepričanje, globo *io sfeajeno v srce naroda, te de žele, da bi zjedinjenje dežel naj bolje zagotovilo naš narodni ras voj. Ko, pa je bila leta 1908. anekti rana Bosna in Hercegovina, je dalmatinski sabor zopet povdaril v adresi, o kateri sc jc odglasova-Io v zasedanju 1 sta 1909., da tvori narod v Bosni in Hercegovini skupno z narodom v Hrvatski Slavoniji in Dalmaciji celoto, ter je izrazil željo, da bi se dala pred stavnikom naroda v Bosni in Hercegovini dala prilika, da odloČi sporazumno z enim in istim narodom hrvatskega in srbskega imena o vseh teh deželah o svoji nadaljnji bodočnosti. Dalmacijo vedno težila po tesnem stiku s Bosno in Hercegovino kot naravnim svojim zaledjem. Žal, da se njene nade dosedaj niso izpolnile. V dualistični upravi so ogrski interesi vedno prevladovali na prometnem polju. Železniški zvezi Bosne s Splitom pa so se stavile zapreke od strani Ogrske. Zaradi tega se zveza tekom štiridesetih let še ni izpeljala. Ako sc je moglo to dogoditi, ko ni mogla Ogrska sama po sebi razpolagati, se nam usiljuje skrb, da se bo ta položaj še poslabšal, ako bi vrhovna uprava prešla popolnoma v njene roke. Ta načrt se toraj pro-tivpa narodnim in gospodarskim interesom Dalmacije, v kolikor bi od nje odtrgal Bosno in Hercego-vino. 3 No, ideja narodnega zjedinjc-nja se ni mogla omejiti samo ni dežele, v katerih prebivajo Hrvatje in Srbi, temveč se je morala po sami naravi stvari razširiti tudi lia tretji del celokupnega jugoslovanskega naroda, to je, na braty Slovence. Pq svetovnih dogodkih zadnjih let ac jo ta ideja razvila v globoko ilepmahljivo prepričanje: Hrvatu Slovenci in Srbi so uvideli, samo v njihovem zjedinje-amstvo sa njihov obstoj U ji rasvoj. je nastala majska dekla-iz leta 1917., ki nosi podpri* vsete hrvatskih, srbskih in sloveii-skil* narodnih zastopnikov v du-najwem parlamentu, našla pa je živ odmev tudi v tej deežli ter o-dob&nje hrvatskih in srbskih zastopnikov v dalmatinskem saboru na Sestanku dne 13. aprila t. 1. o katerih se baje razpravlja, bi mogli odgovarjati kakšnim imperialističnim tendeit-eaiik ne odgovarjajo ptt upravičenim težnjam jugoslovanskega naroda ter bi vzbudili ogorčenje in neaadovoljnOst, ako bi jih skušali izpeljati. Deželni odbor kot tolmač čustev naroda te dežele in življenjskih njegovih intei-esov se smatra dolžnim, priobčiti to Vasi prev-zvišenosti s prošnjo, da izvolite predložiti ta protest takoj Njegovemu veličanstvu. . Dalmatinski deželni odbor si je toraj postavil v tem protestu temeljno načelo: Edinstvo naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov, in vsled tega ne dovoljuje, da bi se reševalo narodno vprašanje parcialno — bodisi v frankovsko— Šjtadle^jevem smislu, bodisi v smislu koalicije (naši boljše viki pa zahtevajo samo slovensko rep it-bjjko; opom. stavca.) Odločevati o-rtem, kam naj pripada Dalma-iijja ali Bosna in Hercegovina, iz- t* ŠtattSkih vlastodržcev, temveč niti na adreso nekaterih na^ po-iitičarjev. Niti koalicija, niti kc- i o pedi narodnega ozemlja br^z iovOl^e naroda šarile**. Zat-adi tega protestira Dalmacija, da bi se pregovarjalo o njeni usodi, da »i sc pa nje pri tem ne vprašalo. Ne protestira ona radi tega, er bi bila ona proti narodnemu jedinjenju, ker bi se branila sto-iti v skupnost s Hrvatsko in Sla-onijo, t oni več se brani radi tega, or se ji usiljujejo kot pogoj teta zjedinjenja okovi, katarih ona v imenu bodočnosti jugoslovanskega naroda noče prenašati. Načelo samoodločevanja naroda izključuje vsak faktor izven naroda samega, da se utika v naše zadeve. Edinstvo naroda T— hteve, je da vsi Jugoslovaai: Slovenci, Hrvati in Srbi skupno nre-de svojo državo. ZMAGOSLAVJE SLOVANSKE VZAJEMNOSTI. Poročila o neupogljivem, neumornem in vstrajnem delovanju in brezprimerni požrtvovalnosti našega naroda v stari domovini vam, da sc radujeino z v ob vaših vspehih. Naj Kr\ jugoslo-vanski narod!. th NA BANKETU. V hotelu Union jc bila i>o spre-jcmti gostoV prifdjena od narodnega ženstva skupna večerja za dosle češke poljske, srbske iu hrvatske goste. Kot prvi je pozdravil došle goste podžupan ljubljanski dr. K. Triller. Nato je nazdravil gostom predsednik Jugoslovanskega kluba dr. A. Korošec: Dragi bratje! Kadar sein vam govoril, da smo Jugoslovani z varni, da vas ljubimo, ste mogli dvomiti, da narod res misli tako, kakor sem vam zatrjeval. Danes pa je narod pokazal, da je enega srca z nami ,da| jugu. prišli v Bosni, na tariikaj vedno hujše - » . . .. _ »ttrn&fci ioi'd hudo in umiram« čuti tako, kakor čutimo- mi. VPnja izjava: Čehi ste naši učitelji. Vain velje naša goreča ljubezen v prvi vrsti Toda o tem danes lic bomo razpravljali. Toda, kar je bilo današnji dan velikih in važnih dogodkov, eno z mirno dušo lahke tu trdim, da je bilo najvažuejše, da se je vršil danes na ljubljanskih tleh prvi veliki in važni politični govor iz ust zastopnikov poljskega naroda. Visoko je vz-plamtela ljubezen našega naroda do bratskega poljskega naroda. morajo z občudovanjem navdali-; f>ratoin Srbom in Hrvatom stisniti vuakega zavednega Jugoslo-i ka«*eh odposlancev, tako v vprašanju skupnega postopanja, s katerim naj se doseže skupni cilj. GOVOR DR. TAVČARJA. V soboto po seji Narodnega Sveta in skupnega posvetovanja Jugoslovanov, <*Jehov in Poljakov se je vršila v "Mladiki" skupna večerja za goste. Ol> tej priliki so se vrstili znameniti govori. Zupan dr. Tavčar jc povdarjal, da jd gospodovala v ljubljanski zbornici pred 50 leti izkljueno nemščina. Nemci so nas tlačili k tlom. Danes so pa Nemci v Ljubljani le neznatna manjšina. Moč ideje jc silnejša, kot bajoneti, silnejša kot ohromelo nemško uradništvo. Ljubljana neče več biti sužnja nemške nasilnosti. .TogJobili smo zvezo z našimi češkimi brati, in prvič smo pozdravili v Ljubljani poljske čete. Korakati hočemo srupno za enim* in istim ciljem. V Ljubljani smo doživeli zgo-prišli združeni Jugoslovani, Čehi,IdovinskT čili: ustanovila sc je iu Poljaki. Zavladalo jc licpopis-; zveza med češkim, poljskim in no navdušenje. Pevski zbor jc za- j jugoslovanskim narodom. Ne pel mogočno: "Buči, buči morje j krasijo nas več očitanja Nemcev, Adrijansko." Ko sc je polegel vi-|Jri nas dol že vcleizdajc. Mimo bo-har navdušenja, je vstal predsed-; korakali naprej za skupnim nik Jugoslovanskega kluba dr.'biljem do — skupne zmage. Korošec in povdarjal "Prepovedano nam je govoriti, a ne morejo nam prepovedati črtati pisem." In prečital je pismo, ki ga jc poslal ljubljanski knezoškof. Pismo se glasi: "Slavni zbor! Srčen pozdrav in obilen blagoslov vsem slovanskim gostom 7. juga in severa. Složno naprej v smislu naših »tajniških deklaracij! V slogi je moč! — Anton Bonavcntura, škof" Nepopisno navdušeno je zavladalo po teh besedah po dvorani. Dr. Korošec je nadaljeval: "Srce na in igra veselja, ko vidimo med nami Čehe in Poljake. Bratje so nam nc le samo iz časov Poljak Glombinski povdarja: Težko jc bilo naše trpljenje, toda kakor jc prišlo kršanstvo potom mučeništva do zmage, tako je bila potrebna tudi za nas Slovane KaKarija, preko katere bomo prišli do svobode. V naši državi ne bomo nobenega pritiskali, prostost vsakemu. Moč ideje in duha živi v nas.' Ta moč bo privedla Slovane do velike bodočnosti. Češki poslanec Franta govori nato v slovenščini: Vsaka mati ljubi najbolj nesrečnega sina, in inati Slava ljubi vas najbolj, ker ste na več trpeli. . . . POLITIČNA PKEG AN JANJA NA JUGU. vinski poslanci v državnem zboru vfdno tako odločno držali skupaj, v* adnjem času pa so zastopniki teh naredor sklenili med seboj trdno zvezo za izvojevanje obup-' lieu a boja in dosego konečnega .eilia. Na velikem slovanskem kongresu v Ljubljani v dneh 17. in 18. a v k ust a, o katerem sin o že poročali in na katerem se je'ustanovil Slovanski Narodni Svet. jc bit položen temelj tej tesni zvezi Jugoslovanov, Čehov in Poljakov. Za danes se omejimo na poročilo- v Slovenskem Gospodarju od 22. a v sr usta. o sprejemu čeakih in poljskih zastopnikov, prihodnjič na bodemo objavili natančna poročila o poteku zborovanja v slovenskih listih ter besne naoade nemškega časopisj." o oriliki tega kongresa. Slovenski Gospodar piše o zahvali gostov za sijajen in navdušen sprejem. Pozdrav Čehov in Poljakov. Poslanec Stanek je dejal: Dragi bratje! Prišli smo kot gostje v vašo sredo, v vašo Ljubljano, zas- lepili vremen, ampak iz časa bo-; VjUg. Čas. Urad, Washington, jev ko je Jugoslovan pripravljen iti z njimi v smrt za svobodo. Pogum velja! S svojim navdušenjem pa ste pokazali, da so si to bratska srca in kako visoko cenimo Čehe in Poljake, in ta njrh o-•bisk dokazuje nam, da imamo na milijone somišljenikov za seboj, iii nas ne bodo zapustili. Zato kličemo: Živeli! Dobrodošli" Temu pozdravu gostom je sledilo veliko navdušenje navzočih, z galerije in po prostorni dvorani so pa stoje zapeli: "Hej Slovane!" Govorili so še Čehi Klofač, Stanek in Vanck, Poljak Glombinski, Slovenec dr. Ribar, in Bosanec dr. Sunarič, ki je posebno povdarjal, da je Slovenski narod najdragocenejši biser Jugoslavije! Lepa slavnost se je končala ob 11. uri /. t ,1 pustiti pa Slovenijo in Istro, tega' vedajoč se. da smo močni le deželni dalmatinski odbor ne do- skupnem delu. Ta naša skupnost vfcljuje, kajti tega ne dovoljuje pravilno razumcyano narodno c-dinstvo. mora premagati končno vse nase neprijatelje. Prišli smo k vam z zavestjo, da vršite veliko delo tu na SKUPNA ZBOROVANJA IN RESOLUCIJA. Ko se jc sestavil Narodni Svet, kateremu stoji na čelu dr. Korošec. se je vršila seja Jugoslovanskega kluba, katere sta^ se udeležila hrvatski poslanec Šurmin in bosanski narodni voditelj dr. .Josip Sunarič. Oba sta se udelcži- D. C.) Ljubljanski Slovenec poroča v številki od 1. avgusta t. 1. primerjaj interpelacijo dr. Ravnikarja v cenzurnem uradu.) Poslanci dr. Korošce in tovariši so vložili na celokupno vlado naslednjo interpelacijo: Od aprila 1918 sem so sc preganjanja na jugu znatno poostrila. Vse oblasti tekmujejo, da bi s težkimi udarci ali s Strankami vbo-dli naš narod neprestano spominjale na njegovo neodvisnost, za vedno znova žalile in razburjale. Glavni pritisk je na pre jen proti jugoslovanskim listom. Vsi cenzorji —sodni, politični in vojaški — delajo po dogovoru, da odreže jo listom vsako svol>odno besedo. V tem postopajo naravnost nagajivo. Kar je na primer v Gradcu dovoljeno, v Ljubljani nc sme iziti, čeprav so graški li-sti v Ljubljani močno razširjeni. Proti temu nagajanju ni dovoljena nobena polemika. Celo objektivno obveščanje občinstva jc nemogoče. O važnih političnih dogodkih nn primer o a v di jene i renegatov pri cesarju sc jc smelo poročati le tisto, kar je razposlal korens- la živahne politične razprave, vipodenčni urad. Različna "me- kateri se jc sklenilo, da z ozrrom na trpljenje v ozadju in na fronti, na obupne prehranjevalne razmere in na razne dogodke na vzhodu, dalje z ozirom na nasilja st:i" še veduo vsiljujejo tenden-čne notice. List. ki navede, odko-di je notice dobil, sc ustavi (to >e jc zgodilo na primer Hrvatskemu Listu v Pni ju.) Španska influenca. V sedanjem času razširjanja kužne bolezni španske influence, morali bi se zelo paziti, da se je obvarujete. Kadarkoli opazite vnetje oči, tok nosnic, bolečine v hrbtu, glavobol, bol udov, mrzlico, vročico in splošno oslabelost, priporočamo vsem sledeča navodila kot najboljše sredstvo za obvarovanje proti tej bolezni: Grgranje in izpiranje grla in nosa s Severovim Antisepsolom, kateri naj se vporablja raztopljen, vzemite po en del tega zdravila na tri dele gorke vode. Ko se počutite z mrzlico ali takoj za pri-četkom kihanja, vzemite takoj eno ali dve Severovi tablete za prehlad in gripo in ponovite na vsake tri ure, dokler vsa čreva ne pričnejo dobro delati. Ako se vas prime kašelj,-tedaj vwmite še Severov balzam za pljuča. Pojdite Iv postelj, vzemite kakšno gorko j ko pijačo, da se dobro spotite. Če se pa še ne čutite boljše, potem pa j hitro pokličite zdravnika in nare-'dite vse kar vam on svetuje. Gori navedena zdravila bodo veliko pomagala, da se obvarujete prej influence, zatorej je zelo umestno, da imate vedno sledeča zdravila pri rokah doma. Prodajajo *e v lekarnah, po sledečih cenah: Severa' s Antisepsol. 35 centov; Severa's Cold and Grip Tablets, 30 centov i-n Severa's Kalzam for Lungs, 25 in 50 centov. Ako Vam je nemogoče dobiti ta zdravila v vaši domači lekarni, potem jih naročite naravnost od P. Severa Co. Cedar Kapids. Iowa. (Advert is.) zanesljivo pomaga. Cena 35 in 65c v lekarnah, po po*ti 45 in 75c. — Od sedaj naprej je mogoče dobiti Trinerjevo ameriško grenko zdravilno vino, Trinerjevo "Angelica" grenko toniko in vsa druga Trinerjeva zdravila izključno le v lekarnah, ali pri prodajalcih zdravil. Ker je sedaj Trinerjevi laboratorij do skrajne meje zaposlen z izvrševanjem naročil za lekarne in vlado — za razne zdravilne potrebščine — vsled tega ne pošiljamo več naročil drugim trgovcem. Prosimo vas, da se pri nakupovanju Trinerjevih zdravil« obračate zanaprej edinole na lekarnarje, ali na prodajalce Trinerjevih zdravil. Joseph Triner Company, 1333—1343 S. Ashland Ave., Chieago, 111. (Adv.) om je obja« rktorskeg* n DRUŠTVO "MARIJE SEDEM ŽA LOST1" ST. 50. K. S. K. J., N. S. pittsburgh. pa. ima tvojo rodno mesečno sojo vsako drufo nedeljo v mesecu v Kranjsko Slovenskem Domu, 57 in Butler St., Pittsburgh, Pa. Uradniki za leto 1915: Predsednik: John Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. I. tajnik: Frank Trempus, 5146 Carnegie St., Pittsburgh, Pa. Zastopnik: Jurij Greguraš, 451? Butler St., Pittsburgh, Pa. DruSt. zdravnik: Dr. C. J. Stybr, 865 Loci hart St., N. S. Pittsburgh. člani «e sprejemajo v društvo od 16. do 50. leta; posnirtnina je $1000, $500 ali $250. Naše draštvo plačuje vsak dan en dolar, ali $7.00 bolniške podpore ra teden. , SlovenH in Hrvati, kteri še niste pri i:ober«m društvu, spadajoče k K S. K. .T. F" uljudno vabijo pod zastavo zgoraj omenjenega društva. Za vas pojasnila se obrnite na zgoraj imenovane uradnike društva. V slučaju bolezni se mora vsak član tega društva oglasiti pri II. tajniku Frank Golobič, 5212 Natrona alley, Pittsburgh, Pa., isti dan ko zboli in ravno tako zopet ko ozdravi. Pomnožite svoje znanje v naravoslovju. Narava nam dajo mnogo rastlin, s katerimi jc mogoče zdraviti razne bolezni. Jaz imam v zalogi ter razpošiljam raznovrstne suhe rastline, cvetja, jagode in korenine, take, ki izvirajo iz vseh delov sveta. Pišite po moj brezplačni cenik. Knjiga "Mali domači zdravnik", ki stane samo 25 eentov, obširno opisuje veliko število rastlin in daje nasvet, za katere bolezni in kako se naj rabijo. Ne odlašajte, naročite takoj to poučljivo knjigo. MATH. PEZDIR, P. O. Box 772, City HaU Sta., i New York, N. Y. ! j JAKOB STAUDOHAR | 0 9520 Avenue l, & <► A ;; South Chicago, i1l t ! \ Telefon: So. Chieago 12,16. 'r | \ se priporoča Slovencem in Hrva- 4 i» torn. X 1 » A ,, Prodajam in razvaiam premog , L *' in drva, selim pohištvo in oprav-j | ljam ek 8 p resne posle. T < » A < i Svoji k svojimi J, cenj. Člani in Članice teb čltatelji! Kupujte pri tvrdkah in podpirajte trgovce, H oglašujejo v našem listu! Ne strašite se! Vaš denar varen Če tudi je razglašena vojna, se vlada ne bode polastila Vašega denarja, naloženega na banki. Tako izjavlja predsednikova vojna preklamacija. Kar je Vaše, je torej Vaše in ostane Vaše; nihče nima pravice do Vaše lastnine, dokler se Vi zadržite mirno in ne rujete toper našo državo. _____ obresti na hranilnih nlogab ajjPjpggSft TTfrf^.r^sSJMli Obresti ako nedvignjene, - - Ir^HH™!1 II11 L™m£L M pripišejo h glavnici in se ^ŽtoHImI S3 IHar flHMR* tako zvpet obrestujejo. prj nag bodete vedno do-bro in uljudno postrežem po rojem rojaku. Nairn banka je pod- nadzorstvom vlade Združenih držav in članica Federalnega rezervnega sistema. Denarja v stari krat •'sm sedaj ne svetujemo pošiljati, tudJ ne po brezžičnem brzojavu, ker so razmere preveč nestanovitne. Od-dajamo v najem varnostne skrinjice po $8.00 na leto za shranjenje vrednostnih papirjev in listin, kjer je potem isto varno pred ognjem in tatovi. 19 - \jjfcMMl Poslopje, kjer so naši uradi, je naša lastnina. Našo banka je denmritni urad za smno poštno hranilnico, za awto Jolieft, za okraj Will, za dršavo Illinois tn za vUdo Združenih držav. / * Odprto vsaki dan, razun nedelj in praznikov, od 9. dop. do 5. pop. The Joliet National Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000. Rezervni sklad $360,000. * Telefon: Canal 80 | IVIartin Nemanich I SLOVENSKA GOSTILNA \ IN RESTAVRACIJA } 1906 W. 22nd St* vogal So. Lincoln St, Chieago, IU \ Rojaki Slovenci vedno dobro došli! Ž107 S. Hamlin Ave., Chicago, HI, nasilnost rlnj Trinerjevi laboratory do skrajno moje zaposlen z izvrševanjem narodu za lekarne in vlado — zr,,0Kl1 tudl vil Verenki toliko skrbi in solza is torn. 'Veto* se je zva pravica zavreči od zbornici njeno pogodbo.) Častno pa je za kralja, da se ni dal upogniti od teh divjih izbruhov ter ni preklical- prepovedi postave, ki je za- iden človek vedro presodi, zanj najboljše da zna in da dola. . i h t C vala, naj se duhovni izžoncjo. 'V* Ravno tako ni dovolil, da bi se zbralo 20.000 prostovoljcev v Parizu. Poročila z bojišča So večala razburjenje v Parizu. Ž o začetek boja proti Avstrijcem v Belgiji je bil za Francosko sramoten. Ufljll >11 ■■■ m . „ . i no-,. v prijeten. II koncu me je se Il*OMBA: V naši tiskarni ae tiska "Glasilo K. 8. K. Jednote". 1 Telefon: Lawndala 441. TISKOVINE Posebne cene za slavna društva, cerkvene in šolske upravitelj«, trgovce in zasebnike. 500 papirjev . .........$2.00 500 kuvert............ 1.75 250 vel. kuvert........ 1-75 500 vstopnic......i... 1-50 Bolnilke 1UU. n»ka*nie« ia pobotnic« po Utotako nitki ceni. Pilit« nam trn. ceno prodno naročit« pravil« in tiskovin« Rj« druaj«. AMERIKANSKI SLOVENEC. 1006 N. Chicago St., Joliet, lil. • i-.. ! Na to pa za sedaj nisem mogel drtmegn nisem dobil pri njej ka-i . . ' . Z , ® , i misliti, ker sem bas prišel z do- kor \ erenko . ! A 1, y pusta m nisem mogel brz prositi y.u drngoga. Da pa je f za bela i- Kakor druge dneve, je tudi danes k bolnici, da poplete in se kaj pogovori pri njej Ko sem vstopil, je hitro vstala in nr .stegnila obe roki nasproti. "Damlan," je rekla in zadržc-i menovala dvorce botra 4a! s tvojo materjo o tem in , r. ... . . . . o i • enakosti, o tiranstvu m popih, ki .•iJati svoje pismo. Sedaj moram ... v' .. . . . . . , . x . i . so bih z njim napolnjeni listi tn m hočem trpeti kazen za to. < )<*e gg Sekimdus prav govori: Ti si na- n na svojo oblju'bo, in jaz se __ . . . , . . *. .. , i * < Ki. \ posta voda jal nt skupscini je nočem ustavljati, da bi je ne iz-i 1 1 . . / . H -. i. v r . , bila le majiwiua zvesta kralju in nil Bo
  • te rs ko me je poljubila j^,aVnina" ali iirondisti. drusi sovražnika. Tn to je odsHimal postalo geslo. HZvezna slavnost, ki se je praaT npvala 14. julija, je (tala povod, iln so od vseli strani sklical i ob. tožence skupaj. Od prostovoljcev ki so se prijavili za vojsko, jih je odšlo le malo na bojišče, in že 26 julija so nameravali z orožjem napasti Tuilerije, za kar je hotel Santerre spraviti na noge 441,(MX) mož oboroženih s cepini. .Napad se sicer ni izvršil, ker ni bilo še zadostnih priprav. Ko pa je zr nekaj dni došel v 1?ariz bataljon Marše je e v (iz mesta Marseja na južnem Francoskem), so javno i iiupoiiiicm nsii ni J . ... , , , . v.f govori, a bi zakrili -hlapčevstvo in a,a, ^p t. razoroz.b koršne ni bilo kma- švicarski polk in udarili na Tuir i^hM3 Zaupno zdravilo prinaša iznenadenja.4 Skoro že 30 let se Trinerjeva zdravila aspeino rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vrro-ka. ker zanpnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in Čislanje od strani številnih odjemaleev. Malo j »o vi»a n je cen je aedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branili smo so dolgo zoper - draginjo tia vseh Številnih potrebščinah naiib, a novi vojni davek nam je spodbil še zadnji steber in morali smo cene nokoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ngovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko ve« plačevati sa potrebščine, in tadi lekar ja stane stvar več, ni bilo mogoče drsanji ▼ okrni, priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje. o Ameriško Zdravilno Grenko Vino=4iH lerije. Na večer tistega dne, ko se pri: šli Marsejei v Pariz, sklk'al je polkovnik Bachman častnike našega polka v svojo vojašnico k razgovoru. Razložil nam je vso stvar in ni skrival nevarnosti. Sklenili smo naše vojašnice utrdi ti za obrambo in napraviti potrebne korake, da dobimo več stre1- " ,, . ru\iiiiiii uii ^iiumuw, vii . '• • _ i lo. in gorka solza je padla iz A)[n ost^jsi in so ,e n:1V(l.,. liva m naših osem tojWv nazaj njenega očesa na moj obraz, po- /a tein pa se je odtrgala od mene. "Zbogom! Bog bodi s tabo! Xe išči me več, to bi mi zadalo le novih Jiolcciu. l>odi srečen!" S temi besedami je odhitela iz hiše, ko si je naglo osušila solze. Oicdal sem ves zmešan za njo in sem videl, ko je izginila v vratih cerkve sv. Ožbalda. Občudoval sem jo bolj ko kdaj prej. Kakfr odločno je zatajila in žrtvovala .svoje srce, ko sem se jaz tako obotavljal! Tudi mati je jokala, ko sem stopil k njeni postelji. "Hotela sem poravnati in sem vse pokvarila," je vzdihovala. "A bodi miren« o-trok! Bog bo že našel sredstva in poti, da ne izgubiš tega bisera." VIL KNJIGA. Tonilerije. XXXIV. Vihar se bliža. Prvi teden meseca vinotoka sem prejel pismo od velikega sodnika Kevserja. Šele sedaj sem verjel, kar sem že čital v časnikih, da je kralj sprejel novo list avo. Veliki sodnik je pisal, da je kralj storil to skoro go* O to le radi tega, da zabrani hujše zlo. l'pa, da odvrne marsikaj slabega, ker mu nova postava pušča pravico, za bra niti vsak zakon, ki mu ni po volji. Tudi krivične postave proti cerkvi misli polagoma odpraviti. Kralj je zopet zadovil svo; jo moč in zdi se, a se bodo stvari v bližnji bodočnosti obrnile v miren tok. Narodni zbor je raz-puščen in na njegovo mesto se prvega vinotoka zbere postavo-dajalna skupščina. Tudi ni sedaj nobenega vzroka, da bi v odpo-klicali švicarske polke. Xa kar jo I\ey«cr še pripomnil, da lahko skrajšam svoj dopust, če hočem, ker je narodni zbor razen drugih ]>oinilostil tudi iste, ki so pomagali pri kraljevem begu. Sklenil sem tedaj, da se vrnem k svojemu polku. Zurlaubenu sem namignil, da bom ubogal glas dolžnosti, in on me je silil k odhodu, češ, da mi kdo ne prevzame neveste pred nosom. Z \ e-renko ml tistega dogodka v sobi moje matere nisem več govoril, in tudi pri slovesu je nisem videl. Težko sem se poslovil od matere. Blagoslovila me je, in prišel sem srečno v Pariz, kjer sem velike- Heno in nerazdeljivo republiko." Ti so se v val i "gora". ' Pomladi leta 1072, so imeli Vso moč v rokah žirondisti, in iz n^h srede so bili izbrani ministri. Ti so koncem aprila prisilili kralja, da je napovedal Avstriji vojno, ker se je bila zvezala s Prusko. Vojni minister nas je hotel poslati na mejo. Prekiieuhi so že davno nameravali spraviti nas od kraja, da bi bil on brez pomoči prepuščen njihovi sili. Mi pa nismo pustili, da bi nas poslati na mejo, ter smo se sklicevali na pogodbe s Švico, ki so določale, da gremo na bojišče le tedaj, če gre tudi k^ralj sam. Xa veliki petek je postaovojal-na skupščina razpustila vse redo-ve, ki so se bavili. z vzgojo in bolniško oskrbo. Tako so postale u-smiljene sestre žrtev nove "svobode". Istočasno so prepovedali duhovniško obleko in samostansko obljubo in slednjič so sklenili, izgnati vse duhovnike, ki so se branili priseči na ustavo. Nad 50,000 duhovnikov bi moralo tedaj v imenu "svobode" zapustiti domovino. Kralj pa se je pogumno uprl tej postavi. Tedaj je zahtevala 'poslavodajalna skupščina, naj se zbere v Parizu 20.-000 prostovoljcev. Imeli so pri tem prozoren namen, prisiliti ž njim kralja, da popusti, ali pa mir vzeti krono in življenje. Med temi 20,000, katere naj bi odposlali vsi okraji Francije, da v njih imenu obnove zavezno slavnost, bi bilo najmanj 19,000 jako-bince^ Kralj bi bil izgubljen, če bi dopustil, da imajo jakobinci ta]vO vojno moč, zato se je uprl tudi temu, da bi se 19. junija zbrali ti prostovoljci. Radi tega sta privedla Santerre in Saint-Huruge (b. Sentiriž) svojo drhal oboroženo s cepini v skupščino in od tam v Tuillerije. Čez štirinajst bataljonov narodne hrambe je branilo grad in vrt; vendar so bili tako nezanesljivi, da je drhal izsilila vstop in cele ure tulila in razsajala, vihteč svoje cepine krog kralja in kraljice^ grozila njenemu življenju in ju obkladala z najgršimi psovkami. Kralj si je moral nadeti umazano rdečo jakobinsko čepico in piti na zdravje naroda. Mesar Legen- kaiere nam je vojni minister ml vzel pred dvema letoma. Vsi častnki so soglasno potrdili, da vlada v polku, posebne pri desetnikih in 'narednikih, najboljši duh in da je njih zvestoba popolnoma zanesljiva. Odposlanstvo častnikov, kateremu sem pripadal tudi jaz, je odšlo še isti večer k polkovniku IVAffryju. Vso pot je šla drhal za nami, in skoraj bi bili morali rabiti orožje. Posebno je bilo nekaj opitih Marsejcev, ki so nas spremljali s klici: "Smrt Švicarjem! Smrt tiranu! Proč z debelini veto! Na svetilko z vsemi plemenitašarji!" Še celo kamenje je letelo za nami. Polkovnik nas ni sprejel prijazno. V njegovo opravičenje naj povem, da je bil radi starosti in bolehnosti že nesposoben za služ-1m>, ki jo je še opravljal. Toda i-meli so ga tudi za prijatelja ja-kobincev! Smešno ga je bilo videti, kako je stal v ohlapni spalni suknji pred prožnim širokople-čim majorjem Baehmanom in nas .je najprej z renčečim glasom ozmerjal, da smo s svojim nepoJre-bnim sprevodom razdražili ljudstvo in je privabili pred njegovo stanovanje. Bachman pa se nidal ostrašiti in mu je jasno razložil naš položaj. Če noče -polkovnik nič storiti za rešitev kralja in polka, mora vzeti častniški zbor sam to skrb nase. Polk je pripravljen umreti za kralja; da bi se pa dali brez brambe v vojašnicah po-klati od te drhali, nima nobenega pomena. Polkovnikova dolžnost je, da nam preskrbi vsaj zadosti streliva. (Dalje prihodnjič.) torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni ji!, je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v želodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodec in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi lek: so prosti vsakoršne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter kras«© žareče rodeče vino. V zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol-glavobola, irervoznosti, navada« slaboče, kakor tudi v želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženske ob premeinbi žitja ali rudarje in at*ge delavee, ko delajo in vdihavajo plin, če rabite ta lek, bOBte našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite j* v vseh lekarnah. prodere vselej v koren bolečine, zato "" mm 1,1 POD VLADNIM NADZORSTVOM ZEDINJENIH DRŽAV. Uttanovllena leta 1857 Nacionalizirana leta 1864 ŽE 6 O LEX FARMA NA PRODAJ po nliki ceni! Ker se ne mislim seliti na farmo, prodam iz proste roke 40 akrov zemljišča (poraščenega z gostim drevjem) v cveteči slovenski far-merski naselbini na Willard, Wis. Zemlja je zelo rodovitna in se nahaja blizu železniške postaje in slovenske cerkve. ' . ".-■*■- Nadaljna pojasnila daje lastnik : Frank Umek 2054 W. Coulter Str. * Chicago, 111. (Advert is. Xo. 44, 45.) 'jk ta banka varno 6uvala In držala prihranke ljudstva naiega mesta. Ustanovljena je bila leta 185?f Sedaj ima že 14,000 vlagateljev. Njeno sknpuo premoženje, ali imetje maša nad $8,500.000.00. Preostanek glavnica in žisu dobiček znala nad $550.000.00, kar m drii v pomb-pem laščitnem skladu. ■AJBTAREJftl obresti Narasti« se izplsSujejo ali pa na jrolflet LJUDSKA Saloiite torej Vale prihranke v HAJVEČJI BANKI V JOLXTU. petletno pripisujejo k glavnici, hranilne uloge od $1.00 naprej. 396 BANK OF JOLIET. •* ""V 1 'V / -V v—'* *»*,•"' Illinois.