Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredniitvo je v Kopitarjevi ni. 6/111 SLOVENEC Telefoni uredništva in uprave: 40-01, 40-03, 43, «0-04, 40-0S — Izhaja vsak dan i} a t raj razen ponedeljka In daeva po praznika Cekavni račnn. Ljubljana itavilka 10.630 in 10.349 sa inserate. U prava: Kopitarjeva nliea itevilka (k Pred konferenco v Belgrada Prihodnji petek se sestane v naši prestolnici stalni svet Balkanske zveze, to so štirje zunanji ministri držav, ki so članice Balkanske zveze, sklenjene v Atenah točno pred šestimi leti. V imenu Grčije pride ministrski predsednik Metaksas, ki je obenem tudi zunanji minister. Turčijo pride zastopat njen zunanji minister Saradzoglu, Romunijo zunanji minister Gregorij Gafencu, medtem ko bo zastopal Jugoslavijo naš zunanji minister dr. Aleksander Cincar - Markovič. Tudi nekatere druge države, ki jih razvoji na Balkanu zanimajo, se po svoje pripravljajo na belgrajski sestanek. Tako z gotovostjo vemo, da je vse urejeno, da bosta bolgarski in madžarski poslanik v Belgradu, čeprav se sama zasedanja ne bosta udeležila, sproti obveščena o vseh vprašanjih, ki bodo obravnavana. Prav tako se pripravlja na to konferenco tudi Nemčija, ki je te dni poklicala domov v Berlin vse svoje poslanike po balkanskih državah, da osebno poročajo o položaju in da sprejmejo od nemške vlade posebna navodila za nadaljno zadržanje. Tudi druge velike države so, bodisi s tem, da so osebje na svojih poslaništvih, bodisi drugače, storile vse, da bodo čim boljše obveščene in da bi mogle čim bolj uspešno vsaj posredno sodelovati na tem važnem zborovanju državnikov južnovzliodnega prostora, ki je ob izbruhu vojne tako složno proglasil svojo nevtralnost in hoče ostati zatočišče miru tudi v bodočnosti. Dnevni red belgrajske konference se po vsem, kar se je zgodilo v zadnjih petih mesecih, sam od sebe vsiljuje: Kako obvarovati balkansko in podonavsko ozemlje, da se ne bi vojna vihra razširila tudi semkaj. Zunanji ministri Balkanske zveze bodo morali torej v luči sedanjih vojnih dogodkov proučiti položaj vsega balkanskega prostora in vsake posamezne države posebej, poiskati vse tvorne postavke, ki ohranitvi miru koristijo, a tudi brez malodušnosti pogledati, če se morda kje ne pojavljajo kakšne ovire ali kakšne nevarnosti, da bi jih mogli z vzajemnimi napori odstraniti, preden se ne razboli.jo v hujše stiske. Kar se tiče prve točke tega zares miroljubnega dnevnega reda balkanske konference, je prav gotovo, da je ni niti ene države, ki bi želela vojno. Želja po miru je vsem enako prirodna, volja, doprinesti žrtve za to, tudi, a prav tako tudi odločnost vseh, da branijo svojo nevtralnost s skrajnimi silami. Takšno razpoloženje je brez dvoma najbolj trdna tvorna postavka nevtralne politike balkanskih držav, in oba vojskujoča se tabora, ki vedno zagotavljata, da ne želita, da bi se vojna razširila, bosta to označeno stališče sprejela z zadovoljnostjo na znanje: Balkan vojne noče, Balkan hoče ostati nevtralen. Ako si ogledamo razne ovire, nevarnosti in zasede, ki bi mogle mir na Balkanu ogrožati, si nočemo zapirati oči pred dejstvom, da jih ni malo, čeprav si moramo priznati, da ne izvirajo toliko iz medsebojnih odnošajev balkanskih držav, kakor od zunanjih vplivov, ki prihajajo od različnih in križajočih se gospodarskih in političnih koristi, ki jih uprav na balkanskem prostoru zasledujejo — vsaka zase — razne velesile. In tem bo balkanska konferenca morala posvetiti izčrpno pozornost. Toda, če jih bo hotela v pravilnem tolmačenju svoje nevtralnosti tako kanalizirati, da ne bodo v škodo niti eni izmed balkanskih držav in da ne bodo dali povoda, da se po njih razlije na južnovzhodni prostor vojna burja, bo treba iz Balkana samega odstraniti vsako najmanjšo senco nesoglasja, tako da bo predstavljal eno samo obsežno ploskev sloge v medsebojnem zaupanju. Le če bodo imele vse balkanske države lahko svoje oči mirno obrnjene na zunaj, bodo močne dovolj, da se sredi evropskega požara ubranijo nevarnosti, ki jih od vseh strani zalezuje. Kakor čujemo, bo bel-grajska konferenca poskušala to delo opraviti temeljito. Tri velike balkanske države so opravile toliko pripravljalnega dela za takšen uspeh, da ni verjetno, da bi se belgrajski posvet končal brez koristnih sklepov v tem pogledu. Te tri države so bile Italija, Turčija in Jugoslavija, ki so vse tri v preteklih tednih storile izredno veliko za to, da bi Balkan očistile vseh notranjih nesoglasij, ter so z raznimi sestanki med državniki, bodisi v Benetkah, bodisi v Vršču, bodisi v Sofiji, ugladile pot do uspešnih, mir ohranjujočih zaključkov na konferenci v Belgradu. Prerokovati, če in kakšni podrobnostni predlogi bodo postavljeni v obravnavo na tem posvetu, ni umestno. Dobrodošel bo vsak, v katerem bo izražena iskrena želja, da se odstranijo vsi nedostatki sožitja balkanskih narodov in da se ustvari zares prava sloga enako vrednih, enako upoštevanih in enako zadovoljnih članov iste družine. Jugoslaviji in Turčiji nekateri pripisujejo posebno posredovalno vlogo. Brez dvoma bosta izkoristili svoja prijateljstva, ki jih imata, da tu in tam pomagata, če bi bilo potrebno, da se posebno pri Madžarski in Bolgariji, ki imata neke znane zahteve do Romunije, ustvari razpoloženje, ki bo jamčilo za trajno prijateljsko soživljenje balkanskih in podonavskih držav. Čepruv se balkanska konferenca po našem mišljenju izrecno s temi vprašanji ne bo bavila, bo vendar le nudila lepo priložnost za prijateljski po-menek tudi o bolgarskih in madžarskih manjšinah in bodo vse države rade pomagale z nasveti, da se to vprašanje reši tako, da v bodoče ne bo dajalo povoda za to, da bi kdo od zunaj hotel bolgarske in ma,lžarske težnje zlorabljati na ta način, tla bi ju hujskal proti sosednim državam, s katerima jima narava sama in razum pravita, da je v sedanjih okoliščinah najbolj modro in najbolj varno živeti v zadovoljnem sosedstvu. Balkanske države se bodo v Belgradu gotovo temeljito pogovorile tudi o gospodarskih vprašanjih, v kolikor tiče njihovih lastnih potreb kakor tudi teženj, ki se zadnje čase vedno bolj glasno pojavljajo od strani vojskujočih se taborov. Tudi na gospodarskem polju, ki je Evropsko zanimanje za belgrajsko konferenco Itatijanski tisk napoveduje pobude za avtonomno Sedmograško in Dobrudžo - - Rezki italijanski in nemški glasovi na račun Turčije Budimpešta, 29. jan. t. Madžarski tisk posveča belgrajski konferenci tako izredno pozornost, kakor še ni nikoli kakšnemu dogodku na Balkanu. Uradno glasilo zunanjega ministrstva »Pester Lloyd« objavlja kar na treh straneh razna poročila o pripravah na to konferenco, kakor tudi glasove o njenem dnevnem redu. Iz vseh člankov diha upanje, da bo gotovim madžarskim težnjam zadoščeno in da 6e bo potem med Madžarsko in državami Balkana razvilo lepo sodelovanje. Vsi listi glasno podčrtavajo, da je ta razvoj prvenstvena zasluga Italije in Jugoslavije, ki 6ta po svojih prijateljskih zvezah z raznimi balkanskimi državmi dosegli, da je napetost znatno popustila in da so se ustvarila najboljša razpolženja za sodelovanje. O avtonomiji Sedmo-graške tn Dobrudže Velik prostor je »Pester Lloyd« dal dopisu iz Rima, v katerem so navedeni posnetki dopisa, ki ga je »Giornale d,Italia« sprejel od svojega posebnega poročevalca v Belgradu. Italijanski list namreč pravi, da sedaj ni čas zato, da bi mislili o vprašanju spremembe meja, marveč, da je treba misliti na ohranitev Madžarov v Transilvaniji in Bolgarov v Dobrudži. Vprašanje spremembe ozemeljske posesti ni pereče. Toda Madžarom na Sedmograškem in Bolgarom v Dobrudži da je treba dati kulturno in delno tudi politično samoupravo. Za obseg te samouprave naj služi sporazum, ki je bil sklenjen med Srbi in Hrvati. »Pester Lloyd« navaja tudi članek, ki je izšel v vatikanskem glasilu »Osservatore Romano« in ki pravi, da sta na ohranitvi miru na Balkanu enako in-teresirani Madžarska in Bolgarija kakor tudi vse podpisnice Balkanske zveze. Neobhodna potreba po skupni, enotni obrambni fornti daje vsem tem državam nalog, da ne kažejo kakšne trme pri urejevanju svojih medsebojnih nesoglasij. Na splošno mislijo, da bi nasprotja vsaj za enkrat prenehala, ako bi narodne manjšine dobile obsežne politične, jezikovne, kulturne in gospodarske avtonomije«. Italijanski list dela očitke Turčiji Drugi italijanski listi, ki jih navaja »Pester Lloyd«, kot na primer »T e v e r e«, pa delajo očitke Turčiji, da se je predaleč spustila v vode Anglije in Francije. »Naj Turčija pazi,« tako piše »Tevere«, »da se tudi nad njo ne izpolni usoda Poljske in Češkoslovaške, ki sta enako, kakor ona, preveč zaupali Angliji in Franciji. O Turčiji govore, da je na Balkanu prevzela vodstvo ene skupine držav, in sicer vodstvo močnejše skupine ter da se sedaj trudi, da bi tudi ostalo skupino pritegnila k sebi na stran Anglije in Francije.« »Tevere« ve celo povedati, da nagovarjajo Turčijo, naj zahteva od Italije odstop dodekaneških otokov, za kar bi Italiji ponudila, da se v njeno nadoblast v vzhodnem delu Sredozemlja ne bo vmešavala. »Tevere« meni, da so to nevarni računi, ki se bodo izkazali pogrešeni, če bi Turčija na tej podlagi nadaljevala svojo vlogo orožnika Anglije in Francije na Balkanu. Drugi italijanski lieti teh napadov na Turčijo ne ponavljajo. Nemška vlada bo pazljivo sledila Zurich, 29. jan. t. »Neue Z u r c h e r Z e I -tung« objavlja daljše poročilo svojega dopisnika v Berlinu, ki razlaga stališče, ki ga je Nemčija za- vzela do Turčije. Švicarski opazovalec trdi, da so se odnošaji med Nemčijo in Turčijo zadnje čase zelo ohladili. V Berlinu je očitno, da nemška politika dela vidno razliko, kadar govori o baikanskih državah in kadar govori o Turčiji, v kateri, da vidijo 6amo zastopnika angleške in francoske obko-ljevalne politke na jugovzhodu. Zato je sodelovanje Turčije na balkanski konferenci v Belgradu, tako pravi švicarski časnikar, za nemške politike še bolj zanimivo in ga bodo še bolj pozorno zasledovali. V Berlinu ni60 ploskali vsemu, kar je bilo zapisano po turškem časopisju glede uspehov balkanske konference. Turški tisk da je namreč očitno zagovarjal mnenje, da se morajo balkanske države združiti v eno samo, med seboj povezano bojno-obramb-no enoto, ki je pripravljena odbiti vsak poskus napada od neke gotove strani. Pod to »neko gotovo stranjo« pa da ni težko uganiti Nemčije in Sovjetske Rusije. Nemška vlada bo pazljivo opazovala, kaj bo Turčija v Belgradu predlagala, med tem, ko pričakuje od ostalih treh balkanskih zaveznic, da se ne bodo podajale na zaledenela pota in da bodo vztrajale pri svojem dosedanjem stališču najstrožje nevtralnosti, Nemška vlada da tudi nima namena pritiskati na te države v kakršnemkoli smislu, ker je znano, da je Nemčija v sporazumu z Italijo na tem intere-6irana, da se vojna na južnovzhodni prostor ne razširi.« Francoski tisk tolmači politiko posameznih balkanskih držav Pariz, 29. jan. c. Današnji pariški tisk piše že zelo izčrpno o bližnji konferenci Balkanske zveze, ki bo začetkom februarja v Belgradu. Vsi listi prinašajo uvodoma informativna poročila o pripravah, ki spremljajo dogodke pred konferenco, nekateri listi pa skušajo istočasno pojasniti položaj Balkana in balkanskih držav pred belgrajsko konferenco. Večina listov postavlja v središče stališče Jugoslavije in njene zunanje politike, ki je tako trdno odločena nadaljevati s svojo politiko nevtralnosti. Jugoslavija hoče ostati zvesta politiki miru in bo storila vse, da mir v tem delu Evrope na vse strani okrepi. Zato se bo jugoslovanska diplomacija skušala razvijati predvsem v tej smeri, da bi odločnost Balkana, ki hoče ostati nevtralen, razširila predvsem na svoja najbližja soseda in sicer na Bolgarijo in na Madžarsko. Z Bo^a-rijo veže Jugoslavijo že tako srečno sklenjena pogodba o večnem miru in prijateljstvu, z Madžarsko pa so posebno v zadnjem času bili stiki tako tesni, da se je posrečilo jugoslovanski diplomaciji odstraniti več težav, ki so motili od-nošaje med Romunijo in Madžarsko v Podonavju. To tesno sodelovanje in zaupanje, ki ga je uvedla z Madžarsko Jugoslavija in ki jo veže z Bolgarijo, naj najde poglobitev v delu Balkanske zveze in naj še bolj poveže vse te države, ki imajo isti cilj, med seboj. Romunija prihaja na konferenco Balkanske zveze z nekoliko drugačnim razpoloženjem. Posebno v zadnjem času je bil priti?k na to državo tako izreden, da bi romunska diplomacija gotovo želela, da bi 6e poroštva in obveze med članicami Balkanske zveze še poglobile. Z nekoliko spremenjenim stališčem prihaja v Belgrad turška delegacija in 6icer se je njeno stališče razčistilo predvsem zaradi njenih novih obvez, ki jih je bila po zadnji balkanski konferenci sklenila i Anglijo in Francijo. Te obveze segajo daleč izven balkanskega okvira in imajo svoje osišče v Črnem morju in v Prednji Aziji. Vsekakor pa je Turčija ena najmočnejših in najvažnejših balkanskih držav, zato bo njena beseda pri vseh posvetih izredno mnogo veljala. Z najmanjšimi pobudami ali predlogi bo prišla na to konferenco pač grška delegacija, ki je po ugodni igri dogodkov v zadnjih mesecih potisnjena še bolj iz nevarnega pasu razvoja v Evropi. Grčija je v najbolj mirnem delu Balkana in si pač samo želi, da je ne bi nikdo spravljal iz tega lagodnega okvira. Maršala Bono in Balbo na Rodosu Generala Weygand in Windham v Turčiji Vojaški posveti pri Mussoliniju — Novi vpoklici v Italiji Rodos, 29. jan. A A. DNB: Inšpektor italijanskih prekomorskih čet maršal de Bono, generalni guverner Libije maršal Balbo in guverner Ro-dosa, grof de Bechi, so si včeraj ogledali vse naprave na otoku Rodos. Pri tej priliki so obiskali tudi vse kmetijske ustanove ter si ogledali dela, ki so v teku. Maršal de Bono, ki je vrhovni inšpektor italijanskih prekooceanskih čet, ostane na Rodosu nekaj dni ter bo tam pregledal vojaške naprave, obiskal pa bo tudi italijanske posadke na drugih dodekaneških otokih. Carigrad, 29. januarja. AA. DNB: V poučenih krogih govore, da bo general Weygand drevi zapustil Ankaro in se v spremstvu visokih turških častnikov odpeljal v Vzhodno Anatolijo. Temu potovanju generala Weyganda pripisujejo izreden pomen. Weygand se odpelje do Erzeruma, nato pa do meje Sirije. V zvezi s tem so izvedeli, da se je pripeljal v Ankaro tudi angleški general Wind-ham, ki je prav tako namenjen v Vzhodno Anatolijo. Vojaški posveti pri Mussoliniju Rim, 29. ja». t .Havas. Mussolini je sprejel celo vrsto vrhovnih poveljnikov vojske, mornarice in letalstva, ki so mu poročali o stanju obramb- Japonsko-angleški spor Japonska se ne ukvarja z načrtom obnove pakta proti Kominterni Tokio, 29. jan. AA. DNB: Zastopnik zunanjega ministrstva je sporočil časnikarjem, da je Ja-IKinska v zvezi z incidentom z ladjo »A s a m a M a r u< poslala v London noto v obliki spomenice in da je Anglija odgovorila na to spomenico z noto. Zato se sme pričakovati, da bo Japonska zdaj takisto odgovorila z noto. Verjetno je, da bo Japonska zahtevala izročitev Nemcev, ki so jih britanska oblastva zajela na ladji »Asama Maru«. Na vprašanje ali Japonska obvešča nemško vlado o poteku pogajanj, je zastopnik zunanjega ministrstva izjavil, da je to čisto japonska zadeva in da zastopa Japonska svoje lastno stališče v tej stvari. silno rahločutno, bodo preizkušnje za posamezne izmed njih lažje, če bodo vse govorile isti jezik. Belgrajski posvet bo potem takem s stvarnimi zaključki podčrtal voljo Balkana in Po-donavja, da naj bo v sedanji vojni temu v zgodovini že tolikokrat preizkušenemu ozemlju Erizaneseno. Ta mirovna prisega v Evropi ue o ostala brez odmeva. Tokio, 29. jan. t. Domei: Zastopnik zunanjega ministrstva je pri sprejemu časnikarjev danes dejal, da se japonska vlada ne ukvarja z mislijo, da hi ustanovila nov pakt proti Kominterni. Tudi posvet japonskih poslanikov v Evropi, ki so se sestati v Budimpešti, da proučijo položaj, ni v nobeni zvezi i ustanavljanjem kakšnega novega pakta proti Kominterni. Amerika pritiska na Japonsko Washington, 29. jan. A A. Štefani: V pričakovanju, da bo zunanjepolitični odbor senata^ začel proučevati PMtmanov zakonski načrt — računajo, da se bo to začelo v st-edo — izjavljajo v krogih zunanjega ministrstva, da je vlada USA vsaj za zdaj sklenila, da ne bo posegla po ukrepih, ki jih določa ta zakon. Kakor je znano, se Pittmanov zakonski načrt nanaša na prepoved izvoza vojnega materiala in municije na Japonsko. Mislijo, da bo senator Pittman predlagal med drugim, naj kongres izglasuje predlog o prepovedi izvoza municije in vojnega materiala na Japonsko, da iiaj bi pa predsedniku pustil popolno svobodo, ali naj proglasi ta sklep za veljaven ali u«. nega dela. Mussolini je izrazil svojo zadovoljnost ter jim dal nova navodila za nadaljno delovanje. Suhozemska vojska bo nekoliko okrepljena in bodo poklicani nazaj pod orožje nekateri vojaški obve-zanci, ki se bodo vadili predvsem v borbi proti letalom. Vojaška zveza prednjeazijskih držav Carigrad, 29. jan. AA. DNB: Iransko veleposlaništvo v Ankari zanika preko poluradnega lista »Ulus« vesti, ki so se pojavile v turškem časopisju in ki govore o skorajšnji spremenitvi sa-aadabškega pakta štirih maloazijskih držav v vojaško zvezo. Volitve v Bolgariji 140 poslancev za vlado, samo 20 proti njej Sofija, 29. jan. AA. Bolgarska telegrafska agencija: Poslanske volitve, ki so se začele 24 decembra, so se včeraj v celoti končale z glasovanjem na področju Sofije in Stare Za-gore. 42 poslancev s teh dveh področij se je izreklo za vladino politiko. Včerajšnje volitve so potekale v miru in popolnem redu. Nikjer ni bilo nobenega incidenta. Od 160 izvoljenih poslancev v vsej državi, ki tvorijo sobranje, se jih je 140 izreklo za vladino politiko, ki je naletela med ljudstvom na popolno odobravanje. Novo sobranje se bo sestalo po poteku ustavnega roka 24. februarja. Sofija, 29. jan. AA. Havas: Politika vlade dr. Kjoseivanova, t. j. politika najstrožje nevtralnosti, je prinesla pri včerajšnjih volitvah vladi še pomembnejšo večino. Volitve so bile na četrtem, t. j. zadnjem področju. Za n jihov izid je vladalo največje zanimanje. Uspeh pri teh volitvah tolmačijo kot največji uspeh politike kralja Borisa in vlade, politike ne samo najstrožje nevtralnosti v sedanjim evropskem sporu, pač pa tudi politike neodvisnosti, izven vseh blokov. V sofijskem občinskem svetu je opozicija dobila sedem mest. V svet je bil izvoljen spet tudi prof. Cankov. Zagrebška vremenska napoved: Hladno in spremenljivo. Zemunska vremenska napoved: Belgrad in okolica: že hladnejše. Oblačni«, le začasna zjasnitev. — Ostali kroji: Hladnejše. Prevladovala bo oblačnost z jasninami tu pa tam v severnih krajih, jasno iia Primorju. Snežilo bo še v visokih gorah, posebno v južni polovici države. Občni zbor Aerokluba »Naša krila« Knez-namestnik Pavle letalstvu Vodno za samostojnost Odkar je Slovence zastopala v Belgradu Slo-renska ljudska stranka, so Slovenci vedno zagovarjali načelo samostojne Slovenije v tesni zvezi in okviru kraljevine Jugoslavije. To svojo zahtevo so imenovali avtonomijo, pozneje pa, ko se je ta beseda napačno tolmačila, so jo večkrat zamenjavali s široko samoupravo. Zastopniki Slovenske ljudske stranke te zahteve niso nikdar opustili. To se dobro vidi iz vseh govorov njihovih zastopnikov v Narodni skupščini in na shodih med ljudstvom, kjer so vedno poleg slovenskih narodnih zahtev branili tudi pravice hrvatskega naroda naj-preje pred SDS, pozneje pa pred ostalimi centra-listi v JNS. To vse se dobro vidi tudi iz slovenskega časopisja, ki je podpiralo politiko Slovenske ljudske stranke. Tudi v program Jugoslovanske radikalne zajednice je bila la glavna točka SLS po avtonomiji ali široki samoupravi sprejetal Sporazum In volitve Ker se zadnje dni mnogo razpravlja o vrstnem redu, po katerem se naj vršijo volitve za Narodno skupščino in hrvatski Sabor, ne bo odveč, če si pokličemo v spomin tozadevna določila kraljevskih ukazov in uredb, ki so bile izdane ob sklenitvi sporazuma Cvetkovič-dr. Maček dne 28, avgusta 1939. — Z ukazom, ki je datiran z dnem 28. avgusta 1939, je bila razpuščena Narodna skupščina. Z istim ukazom je bilo tudi razglašeno: -..........™ S kraljevskim ukazom se bo naknadno določilo, gili predsednik vlade Dragiša Gvetkovit, pod- Belgrad, 29. jan. m. V Belgradu ie bilo včeraj zborovanje Aerokluba »Naša krila«. Občni zbor je predsednik Aerokluba Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle pozdravil s to-le poslanico: »Gospodje delegati 1 Kraljevski jugoslovanski Aeroklub, na čelu katerega se nahajam že polnih petnajst let, je pred dvema desetletjema prevzel iniciativo, da se ideja o potrebnem močnem nacionalnem letalstvu vsadi v dušo vseh sinov naše domovine. Bilo je potrebno mnogo zavednosti, mnogih samoodpo-vedi in prizadevanj, da taka nova misel, Katere ustvaritev je zahtevala veliko žrtev, prodre najprej v široke ljudske sloje, nato pa da se uresniči. Danes je rsem jasno, da je potrebno letalstvo tako kot kulturni faktor kakor tudi kot orožje narodne obrambe, da je danes v našem narodu letalski duh na potrebni' višini, da naša država šteje na stotine ia stotine mladih letalskih prostovoljcev in še na tisoče mladih jadralcev in na desettisoče šolske mladine, ki je prepojena i ljubeznijo do letalstva. Saj je s tem ustvarjena neobhodna^ podlaga za jugoslovansko letalstvo, katere ni mogoče odkupiti s denarjem, temveč s dolgoletnim neumornim delom, ki je prežeto z resnično vero, predvsem pa z rodoljubjem. Zasluga pripada v prvi vrsti vam. gospodje, in tisočerim vašim sodelavcem po širni državi. Javno priznanje, ki ga zaslužite od vse države, naj Vam bo vzpodbuda za nadalj-na neumorna stremljenja k vzvišenemu prostovoljnemu cilju: k moči in poletu jugoslovanskih kril!« Na občnem zboru je bil spet izvoljen za predsednikovega namestnika g. Tadija Sonder-mayer. Spremembe volivnega načrta Belgrad, 29. jan. b. Ob povralku večine ministrov v Belgrad je bila danes dopoldne seja odbora ministrov, na kateri so nadaljevali razpravo o vseh pripombah, ki so se slišale v javnosti o novem volivnem zakonu ter o spreminjevalnih predlogih glavnega odbora JliZ. Seje so se udele- kdaj se bodo vršile nove volitve narodnih poslancev v vsej kraljevini za novo štiriletno dobo. »Dan in čas v tem sporazumnem aktu ni bil določeni V kraljevski uredbi z dne 26. avgusta 1939, s katero se je ustanovila banovina Hrvatska, govore o saboru členi 4—8. V tej uredbi ni prav nobenega določila, kdaj se mora voliti sabor. V aktu o sporazumu CvetV>v'č_dr.Maček, ki je bil istočasno objavljen, tudi ni nobenega določila, kdaj se naj vrše volitve bodisi za Sabor bodisi za Narodno skupščino. Jasno je torej, da čas volitev v sporazumu ni določen in da o tem odločujejo le no-tranjepoletični in zunanjepolitični razlogi. O zunanjepolitičnih razlogih ne maramo govoriti, notranjepolitični razlogi pa zahtevajo najprej preureditev države in potem volitve v Narodno skupščino. To se lahko zgodi v najkrajšem času, ker imamo pred sabo zgled ustanovitve banovine Hrvatske. — V vprašanje volitev za hrvatski sabor pa se ne maramo vmešavati, ker je to izključno hrvatska zadeval Preureditev države V aktu o sporazumu Cvetkovič-dr. Maček, ki je bil objavljen dne 28. avgusta 1939, stoji: »Vlada bo v soglasju z merodajnimi činitelji pripravila vse, kar je potrebno za preureditev državne zajednice.« In res, še istega dne je izdala nova vlada kraljevsko uredbo o razširitvi predpisov o ustanovitvi banovine Hrvatske na druge banovine. V tej uredbi stoji: »Predpisi uredbe o banovini Hrvatski z dne 26. avgusta 1939 se morajo s kraljevskimi uredbami razširiti tudi na ostale banovine.« Potemtakem je po duhu in tekstu sporazuma, kakor tudi po besedilu kraljevskih uredb na stežaj odprta pot do preureditve države. Kaj pravi dalmatinska JNS Splitski »Narodni list«, ki je glasilo bivšega ministra dr. Andjelinoviča, voditelja dalmatinske JNS, prinaša članek o političnem položaju, kjer med drugim govori o delovanju osrednje JNS ter med drugim pravi: »JNS je prepustila delo v Hrvatski in dravski banovini pristojnim banovinskim odborom. Bodisi g. dr. Korošec v Sloveniji kakor tudi g. dr. Kulenovič med bosansko-herce-govinskimi muslimani sla dve samostojni politični enoti, ki vodita svojo politiko ter sta zgolj iz taktičnih razlogov vezani z JKZ. Ni mogoče reči, da bi velesrbsko gledanje na ureditev naše države ne dobilo odmeva v nekaterih srbskih krogih. To-lažljivo je vsaj to, da je le bolj reakcija na nekatere napake v banovini Hrvatski kakor pa globoko politično prepričanje v samo stvar. Zdrava politika od zgoraj bi z malimi izjemami kaj kmalu vse velesrbsko prizadevanje v Srbiji spravila v normalen in zdrav kolosek. Brez vsakega dvoma pa se vprašanje banovine Srbije vsiljuje ter samo postavlja na dnevni red. Težko bi v sedanjih razmerah in v takem razpoloženju bilo postavljati še vprašanje »četrte« banovine, na primer Bosne. To bi bilo mogoče storiti takoj spočetka in verjamem, da bi takrat bilo brez pretresov gladko šlo... O volitvah pa se pogovarjajo, debatirajo, delajo načrte, vendar v volitve malo verjamejo.. .< Obiski v Nilu Preteklo soboto in nedeljo se je v Nišu pri Aci Stanojeviču mudil podpredsednik glavnega odbora radikalne stranke Miša Trifunovič, ki je časniknrjem povedal, da so dela za zbiranje radikalov končana. V soboto je prišel ]>ozdruvit Aco Stanojeviča tudi pravosodni minister g. dr. Lazar Markovič, ki se je potem odpeljal na shod v Kruševac. Pri Stanojeviču je bil tudi znani radikal Mita Dimitrijevič, ki je časnikarjem izjavil tole: »Lahko vam povem, da so moji obiski pri g. Stanojeviču bolj informativnega značaja in bolj iz osebne f>o-lnide, rla Iji tudi jaz sopomogel splošni stvari radikalne stranke. Položaj ima v rokah g. Aca Stanojevič. Razmere v svetu in doma vam velevajo. da se radikalna stranka, ki je vsekakor najbolj izraziti predstavnik Srbov, udeleži dela v novem državnem življenju. Zlasti je to trebi z ozirom na zur^nji položaj in pa z ozirom na izvajanje sporazuma. Prvi pogovori v tem praven so se začeli že konec novembra na sestanku Ace Stanojeviča in Dragiše Cvetkoviča na mojem domu. Na tem sestanku je bil postavljen temelj, naj se radikalna stranka neodvisno organizira in stopi v koalicijo z JRZ. Spori, ki so nastali v Novem Sadu ter izdajanje lista »Delo« je zadevo zavleklo. Ob božičnem obisku predsednika vlade g. Stanojeviču so bili že poprej načeti pogovori obnovljeni.« Svobodni zidarji so zajavkaii V glasilu jugoslovanskih zidarjev »Vidici« številka 1—2, se branijo v obsežnih člankih pred ugotovitvami in očitki, ki jih je objavil »Slovenec« v prvih številkah letošnjega leta. Seveda po navadi teh »črnih krtov« so vsi ti obrambni članki brez podpisa. Zabavno je gledati, kako se v njih penijo od onemogle jeze in kako virtuozno mečejo na vse strani najbolj prostaške izraze. O umoru kralja Aleksandra se mi z njimi ne bomo pričkali. Zato imamo na razpolago druge vire nego trditve svobodnih zidarjev, ki takrat še niii brk niso imeii pod nosom. predsednik vlade dr. Vladko Maček, pravosodni minister dr. Lazar Markovič, finančni minister dr. ftutej, minister za gozdove dr. Kulenovič, minister za socialno politiko dr. Budisavljevič, kmetijski minister dr. čubrilovič, notranji minister dr. Mi-haldžič in ministra brez listnice dr. Konstantino-vič in Bariša Smoljan. Po seji so posamezni člani vlado časnikarjem izjavili, da so člani tega odbora ministrov na današnji seji sprejeli sklep, da bo državno listo sestavljal nosilec te liste z nosilci vseh okrožnih list. Z državne liste se bo volil samo nosilec liste. Izvoljen bo samo tedaj, če bo dobil v vsej državi 100.000 glasov. Vsi drugi mandati se bodo delili po okrožjih na isti način, kakor pred uvedbo šesto-januarskega režima. Število poslancev po posameznih okrožjih se bo določilo na ta način, da bo na vsakih 40.000 prebivalcev prišel po en poslanec. Ce bo višek od 40.000 znašal več ko 25.000, bo okrožje dobilo še jx> enega poslanca. Ministri so časnikarjem izjavili, da bodo vo-livna okrožja ostala v glavnem ista kakor so bila objavljena. Izvršene bodo le manjše spremembe, in sicer v glavnem v Bosni in Srbiji. Na današnji seji so člani odbora ministrov tudi sklenili, da bodo za vseučiliške profesorje kot kandidate veljala isla določila kakor za druge državne uradnike. Seja ministrskega sveta je določena za četrtek. Ministrski odbor bo imel še več sej, na katerih bo nadaljeval in zaključil razpravo o novem volivnem zakonu ter bo za vladno sejo pripravil definilivno redakcijo novega volivnega zakona. Trije shodi ministra dr. Kreka na Gorenjskem Kranj, 29. januarja. Gradbeni minister dr. Krek je imel od sobote na ponedeljek na Gorenjskem tri shode. V sobolo zvečer je bil shod krajevne JRZ Kranj ob nabito polni dvorani v Ljudskem domu. Shod je otvoril predsednik krajevne JRZ dr. Anton Mequiar. Minister dr. Krek je podal izčrpno poročilo o notranji in zunanji politiki. Na koncu je bila prebrana in predložena g. ministru resolucija. Nato je g. minister sprejel deputacijo ZZD in kluba železničarjev JRZ. V nedeljo popoldne se je g. minister odpeljal na tretji smučarski izlet v Triič, kjer mu je bil pripravljen prisrčen sprejem. Zvečer je imel ob 7 velik shod v dvorani Prosvetnega doma na Skali, kjer je poročal o notranji in zunanji politiki v nabito polni dvorani. V ponedeljek je imel'g. minister še en shod v Kranju ob 11 dopoldne v dvorani Ljudskega doma. Shod je sklical okrajni odbor JRZ za ves Glavni odbor NRS Belgrad, 29. jan. m. Davi se je vrnil iz Niša prvi podpredsednik Narodne radikalne stranke Miša Trifunovič, ki je v Nišu dva dni razpravljal s šefom stranke Aco Stanojevičem o vseh aktualnih vprašanjih. Nato ie bila v hotelu »Pariz« seja glavnega odbora NRS, na kateri je Trifunovič poročal o svojih razgovorih z voditeljem staroradi-kalov Stanojevičem in o navodilih, ki jih je dal voditelj za nadaljnjo akcijo glede zadržanja staro-radikalov in glede nadaljnjih razgovorov s predstavniki JRZ glede skupnega nastopanja. Mednarodni telefonski promet Belgrad, 29. jan. AA. Z odlokom ministra za ptt je dovoljen redni telefonski promet v tehle relacijah po navedenih pristojbinah v zlatih frankih: Kamnik-Cremona 3.60, Kamnik-Genova 4.20, Kranj-Ajdovščina 2.25; Maribor-Sežana 2.25; Krk-Zader 2.25; Krk-Pulj 2.55; Krk-Trst 2.25; Krk-Benetke 3; Bohinjska Bistrica-Varese 3.60; Zagreb-Bovec 2.25. — Ta promet se začne 25. jan. 1940. Rok za davčne priglase podaljšan Belgrad, 29. jan. AA. Pri najnovejših spremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih so se davčni obvezanci pridobnine, odnosno njihove gospodarske organizacije obrnile do davčnega oddelka finančnega ministrstva s prošnjo, naj bi se rok za priglase obvezancev pridobnine, posebne davčne doklade davka na poslovni promet, luksuznega davka, samskega davka in doklade na zdravstveni sklad podaljšal. Finančni minister je upošteval razloge in odredil, da se omenjeni rok podaljša do 15. februarja t. 1., prav tako pa tudi vsi drugi roki, navedeni v prejšnjih odlokih, za 15 dni. Belgrajske novice Belgrad, 29. jan. m. Popoldne ob 6 je bila v trgovinskem ministrstvu seja odbora za proučevanje gospodarskih in socialnih vprašanj. Na seji so razpravljali o osnutku uredbe o kontroli cen. Belgrad, 29. jan. AA. Nj. Vel. kralj. Peter II. ie tudi letos kakor prejšnja leta podaril 100.000 din kot podporo siromakom preko akcijskega odbora za zimsko pomoč v Belgradu. Belgrad, 29. jan. m. Zunanji minister dr. Aleksander Cincar-Markovič je nocoj sprejel časnikarje ter jim dal vsa potrebna jDojasnila o bližnjem zasedanju Balkanskega sporazuma. kranjski okraj. Zborovanje je otvoril predsednik okrajne JRZ g. župan Vmnik. G. minister je v poldrugournem govoru razložil zunanji in notranje politični položaj. Ob koncu je predsednik Umnik prebral in izročil g. ministru dr. Kreku sledečo vdanostno izjavo: »Člani JRZ, zbrani na shodu JRZ v Kranju, dne 29. januarja t. 1., izražajo svojemu narodnemu voditelju dr. Korošcu in njegovemu najožjemu sodelavcu gradbenemu ministru dr. Kreku popolno odobravanje in najtoplejšo zahvalo za dosedanja njuna dela v prid slovenskemu narodu in naši državi ter jima obenem izrekajo neomejeno zaupanje za nadaljnje delo, zlasti pri čimprejšnji ustvaritvi banovine Slovenije.« »Ljubljano« rešujejo Šibenst, 29. jan. b. V zvezi a katastrofo vojne ladje »Ljubljana« je »noči prispel v Šibenik poveljnik vojne mornarice admiral Marjan Polič Snoči je imel konferenco • strokovnjaki mornariškega poveljstva ter a častniki italijanske pocaožne ladje »Gladiator« glede dviga »Ljubljane« iz morja. Da-nee bo bržkone sprejet končni sklep, na kakšen način bodo dvignili potopljeni rušilec iz morja. — V Sibenik je prispela tudi mati pokojnega Griesbacha, Marija Griesbach Pokojnik je bil star 26 let in doma iz neke vasi pri lloku. Zahvala vojnega ministra Ljubljana, 29. januarja. AA Na brzojavko ministru vojske in mornarice, armijskemu generalu Ne-diču je prišla naslednja brzojavna zahvala: Zupanu mesta Ljubljanel Zahvaljujem «e g. žu- {>anu in meščanstvu za sožalje o priliki izgubi »Ljub-jane«. — Minister general Nedič.« Stališče belgrajske »Politike« Belgrajska »Politika« je v nedeljo prinesla članek o političnem položaju, kjer se med drugim peča z vprašanjem sporazuma in njegovih določil glede preureditve države ter volitev. List prinaša določilo uredbe, da se vsa določila uredbe o banovini Hrvatski morejo uveljaviti tudi na druge banovine ter nato veli: »Ta uredba nepobitno dokazuje, da so tvorci sporazuma od 26. avgusta mislili tudi na preureditev drugih banovin, in sicer pred končno preureditvijo, katera bi se izvedla šele z novo ustavo. Storili so celo prvi okrak preureditvi tudi drugih delov države. Ta preureditev more priti ali ne priti pred volitvami ali po volitvah, ni pa mogoče trditi, da sporazum izključuje tako rešitev pred skupščino, ki naj izda novo ustavo, Kar se tiče drugega očitka, češ da Hrvatje ne morejo pristati, da bi vsi drugi deli države, razen hrvatske in dravske banovine pripadli v srbsko enoto, to stališče ni objektivno. Banovino Hrvatsko tako razmejiti, da ne bi niti en Hrvat ostal v srbski enoti, nikakor ni mogoče, razen če naj milijon Srbov ostanejo v banovini Hrvatski. Po dosedanjih mejah banovin je mnogo več Srbov ostalo v hrvatski enoti kakor bi ostalo Hrvatov v srbski. Zahteve, naj bi nekateri okraji iz Bosne, kjer je hrvatska relativna večina, prišli pod hrvaško banovino, bi mogli izzvati podobne zahteve tudi na srbski strani. Takih zahtev bi ne bilo potem nikdar konec. V »porozumu je rečeno, da se bo končni obseg banovine Hrvatske določil ob končni preureditvi, rečeno pa je tudi, da se bodo pri tej priliki izvzele iz banovine Hrvatske nekatere vasi in občine s srbsko večino. Sicer pa imajo po mislih objektivnih političnih krogov Srbi in Hrvati zdaj mnogo nuj-nejšega dela in mnogo višjih skupnih interesov, kakor pa pogovarjati se o posameznih okrajih in dobri ali slabi volji jx> okrajih. Potrebna je v teh časih enodušnost za varstvo posebnih in splošnih državnih koristi. Belgrad, 29. jan. AA. Od 29. januarja t. I. pa do preklica, a najdalje do 29. februarja t. 1. velja vozniška postavka 18 za črni premog in kok6 od vseh jugoslovansko - nemških in jugoslovansko-mad-žarskih mejnih prehodov, do vseh jugoslovanskih postaj. Politične stranke v Srbiji zborujejo Napovedano je zboljšanje železničarskih in sploh uradniških plač v Berlgrad, 29. januarja, m. Včeraj je bilo po državi več političnih zborovanj, ki so jih sklicale posamezne politične skupine. Prometni minister inž. lleslič se je včeraj mudil v Novem Sadu ter imel sestanek s tamkajšnjo JRZ. Včeraj je sprejel tudi železničarje in jim obljubil, da bo vlada posvetila vso pozornost železničarjem glede zboljšanja njihovih službenih prejemkov. Izjavil je tudi, da je^ v.se pripravljeno za preselitev sedanjega železniškega ravnateljstva iz Belgrada-sever v Novi Sad. Selitev se prične 1. februarja. Več zborovanj je imela opozicija, predvsem demokratska stranka, ki je od vseh najaktivnejša. Večja zborovanja so bila v Loznici, Sabcu, Ču-priji in Jagodini. Na prvih dveh shodih je govoril član izvršilnega odbora demokratske stranke Boža Vlajič. V svojem govoru je branil znano stališče demokratske stranke do vseh političnih vprašanj zadnjega časa. Odgovoril je tudi na kritiko »Hrvatskega dnevnika« glede znanega stališča demokratske stanke. Na zborovanju v Čupriji je govoril prav tako član izvršilnega odbora demokratske stranke, bivši poslanec Stojilkovič, ki je prav tako zagovarjal in branil stališče demokratske stranke ter poudarjal, da je treba najprej izvesti državno preureditev v celoti in šele nato misliti na državnozborske volitve. Ta vrstni red ni proti interesom hrvatskega naroda, je pa o pojiolnem skladu z interesi Slovencev in Srbov in z interesi vse države. V Kruševcu je imel včeraj zborovanje pravosodni minister dr. Lazar Markovič. Najprej je izjavil, da vlada pripravlja uredbo o povišanju uradniških plač. Ta uredba bo zajela vse državpe uradnike. Potem je govoril o volitvah v skupščino in o nadaljnji preureditvi države ter o sporazumu med radikali. Izrekel se je najprej za volitve v skupščino in šele j>otein za preureditev države. S tem se je dr. Markovič postavil proti JRZ in proti glavnemu odboru radikalne stranke, ki misli o vrstnem redu volitev m preureditve države prav nasprotno Dr. Markovič je očividno pozabil, da se bo v bodoči skupščini sklepalo samo o tistih spremembah, ki so bile izvršene na podlagi § 116 in ki so bile predložene skupščini v odobritev. V novem parlamentu se ne bo smelo sklepati v ustavnih vprašanjih, ampak bi se moralo počakati na prvo ustavotvorno skupščino. Kdaj bi to moglo biti, pač nihče ne more povedati. Dr. Markovič se mora zavedati, da bi ta preložitev srbskega in slovenskega vprašanja šla v nedogled. železniška nesreča pri Rumi Brzi vlak zavozil na odprti progi v odklopljene vagone tovornega vlaka — Predsednik vlade Cvetkovič in finančni minister dr. Sufej lažje poškodovana Belgrad, 29 jan. m. Kakor smo že poročali, je predsednik vlade Cvetkovič s finačnim ministrom dr. Šutejem in minstrom dr. Konstantinovičem prebil 6oboto in nedeljo na lovu v Belju. Včeraj popoldne so se vračali v Belgrad. Preden je posebna kompozicija brzovlaka št. 3 privozila v Rumo, je s te postaje odpeljal s precejšnjo zamudo tovorni vlak št. 53 proti postaji Kraljeviča proti Belgradu. Med vožnjo se je od tovornega vlaka odklopilo 16 vagonov, ki so 6e zaradi manjšega vzpona pričeli pomikati nazaj proti Rumi. Okrog tričetrt na 7 je skozi postajo Kraljevico privozil posebni vlak. Kretničar, ki na progi ni videl nič nevarnosti, ga je pustil dalje proti postaji Putinci. Brzi vlak je zavozil v vagone tovornega vlaka na progi. Sunek je bil kljub Umu, Huda obsodba zaradi poneverbe uradnega denarja Murska Sobota, 29. januarja. V Murski Soboti je bila danes ves dan trajajoča razprava proti sodnemu oficijalu Šlefanu Friedrichu, ki je bil uslužben pri okrajnem sodišču v Murski Soboti od prevrata in je skozi 12 let zlorabljal in poneverjal varstveni denar. Vsota po-neverjenega denarja je dosegla 702.000 din. Za razpravo jo vladalo veliko zanimanje, saj je bil obtoženi Friedrich soboški domačin in ugledna osebnost v najvišjih soboških krogih, zlasti pa v veseli družbi, s katero je zapravljal denar. Na razpravi se je zagovarjal, da si je denar samo izposojal in ga je hotel vrniti. Vedno je upal, da bo kje dobil uenar. Zaio je iudl igral na državni loteriji in je v teku zadnjih let izdal nad 60.000 dinarjev. Zapuščen od vseh nekdanjih prijateljev je danes stal skesano pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Murski Soboti. Niti zagovornika ni mogel dobiti in ga je zagovarjal ex offo odvetnik Franc Bajlec. Po celodnevni razpravi Je predsednik senata razglasil obsodbo, po kateri je bil Štefan Friedrich zaradi utaje uradnega denarja in zaradi nekaterih prevar obsojen z enotno kaznijo na 12 let robije in trajno izgubo častnih pravic. Občinstvo, ki je napolnilo sodno dvorano do zadnjega kotička, je bilo nad sodbo nekako presenečeno, ker so vsi pričakovali, da bo obtoženi prejej manjšo kazen. da je brzovlak vozil le 30 do 40 km na uro, precejšen. Pri trčenju sta dobila laije poškodbe predsednik vlade Cvetkovič, ki se je pravkar bril, ter je od stekla dobil manjše praske nad levim očesom, na čelu in na roki, finančni minister dr. Šutej, ki je pravkar čital knjigo, pa je dobil precejšnji sunek v ramo. Druge spremstvo je ostalo nepoškodovano. Na lice mesta je privozil posebni vlak t zdravnikom, glavnim ravnateljem državnih železnic Dju-nčičem, šefom belgrajske postaje Kosičem in upravnikom mesta Belgrada Lazičem. S tem sta odpotovala na kraj nesreče minister za telesno vzgojo To-mič m prometni minister inž. Beslič. Po prihodu posebnega vlaka iz Belgrad na kraj nesreče sta prometni minister inž. Beslič in glavni železniški ravnatelj inž Djuričič taKoj izdala potrebna navodila za čiščenje proge in začela zasliševati strojevodje in spremljevalce omenjenih 16 vagonov. Predsednik vlade dr. Cvetkovič se je s finančnim mimstr. dr. Sutejem in spremstvom vrnil v Rumo, kjer je čakal, da se vse uredi za nadaljevanje vožnje proti Belgradu. Delo na odprti progi ie trajalo precej časa in je posebni vlak s predsednikom vlade in njegovim spremstvom privozil v Belgrad šele davi ob pol 3. Na postaji so predsednika vlade v-vetkoviča in ministre pričakovali njihovi osebni in politični prijatelji, « katerimi se je predsednik vlade Cvetkovič razgovarjal in jim podajal roke. Nato se je odpeljal na svoje stanovanje. Predsednik vlade Cvetkovič je danes, kakor navadno, prišel v predsedstvo vlade in opravljal vse svoje posle. Finančni minister dr, Sutej je dopoldne šel v splošno bolnišnico, kjer so mu rcnfenirirnli r0ko ter ugotovili, da tudi njegove poškodbe niso težkega značaja, vendar mora nositi levo roko v obvezi. t „Ako Finska sedaj podleže, finskega naroda ne ho več . Finski poslanec roti inozemstvo, naj hitro pošlje pomoč (holm, 29. januarja. AA. Havas: Ugledni mislijo, da ta predlog ni kar tako padel iz zraka, FillSk rlamonlimn A w Kril* i o i ti a vi i ^asntKar« m a rv on rla eo 7 vnraianiom nnnraKo nnlicl/a ar. U Stockholm, 29. januarja. AA. Havas: Ugledni finski parlamentarec dr. Fritz je izjavil časnikarjem, da je nesorazmerje med finskimi in sovjetskimi četami očitno velika, a vendar manjša, kakor splošno sodijo. Le to je, da lahko Sovjeti zmerom nadomeste svoje efektive in neprestano pošiljajo v boj nove čete, Finci se morajo pa boriti brez prestanka in brez počitka. Ne zadošča nekaj tisoč prostovoljcev, da bi bil urejen problem človeškega materiala. Finski parlamentarec je dalje izjavil, da ima njegova domovina nujno potrebo po čim več protitankovskih in protiletalskih topovih. Finska potrebuje tudi mnogo lovskih letal in bombnikov. Če Finska izgubi to vojno, bo ne samo postala del sovjetskega ozemlja, ampak bo tudi postala dežela brez ljudi. Sovjeti izvajajo na Finskem iste barbarske metode, kakor so jih izvajali v ruski Kareliji. Prebivalstvo finske narodnosti so namreč poslali iz Karelije v razne kraje Sovjetske Rusije, na Finsko pa poslali sovjetski živelj. Finska je v dobi cerjev od leta 1908 do 1917 uživala nekaj svobode. Če iinska armada podleže, bo Sovjetska Rusija mejila ob Švedsko. Helsinki, 29. januarja, b. Zaradi velikih izgub in še večjih težav pri preskrbi sovjetske vojske na finskih bojiščih so Sovjeti skoraj popolnoma ustavili operacije na karelijski fronti. Isto velja tudi za sever Finske, kjer so prešli Finci v mnogo ugodnejši položaj, kakor so bili pred nekaj dnevi. Helsinki, 29. januarja, b. Danes sta bila v mestu dva letalska alarma, prvi ob 9, drugi pa točno opoldne. Sovjetska letala pa niso letela nad mestom, ker so jih protiletalske baterije že na periferiji obrnile. Finski lovci so se takoj pognali za njimi ter jih zasledovali. Švedski prostovoljci prihajajo London, 29. januarja. AA. Reuter: Posebni Reuterjev dopisnik, ki se mudi v Haparandi, na švedsko-finski meji, poroča naslednje; Malo mesto Haparanda, ki leži 46 km proč od polarnega zemeljskega kroga, je polno čet, ki prihajajo iz Švedske. Vojaki z noži na puškah varujejo javna poslopja. Na vsakem koraku lahko srečaš v belo ovil voz, na katerem so natovorjene razne stvari, da jih pošljejo na Finsko. Prav tako je tu tudi zelo mnogo ambulantnih voz, ki so preskrbljeni z vsemi zdravili in drugimi zdravilskimi potrebščinami. Vlak, ki je prispel v Haprando, je bil poln prostovoljcev, ki prihajajo iz Švedske in gredo na Finsko. Oblečeni so kot smučarji in so se mi zdeli kakor da gredo smučat, ne pa na bojno polje. Povsod je bilo slišati vzklike o solidarnosti skandinavskih držav. Tu je videti tudi številne begunce iz Finske, deloma otroke, deloma ženske ali starce. Do sedaj se je število beguncev dvignilo na približno 3000. Švedske oblasti so preskrbele, da se tem beguncem da najpotrebnejša pomoč. Tri ženska društva iz Stockholma, v katerih so po večini dijakinje, dan in noč izkazujejo beguncem pomoč, da bi vsaj v neki meri ublažile stanje teh nedolžnih vojnih žrtev. : ;<* -..*•..«>• ikiti Poljska armada EBBMHBaaB^BaaBBaM 100.000 mož ■■■■hmmh poide na Finsko? London, 29. januarja, t. Glasilo bivšega zunanjega ministra Edena »Yorkshire Post« objavlja dolg članek o pomoči, ki jo je treba hitro nuditi Fincem v borbi proti Sovjetiji. List se pritožuje, da pomoč prihaja prepočasi, ter predlaga nekaj praktičnih predlogov, kako organizirati to pomoč, da bi bila pravočasna in izdatna. Med drugim predlaga list, da bi bilo treba poljsko armado, ki se zbira sedaj v Franciji in ki šteje nad 100.000 mož, odpolati na Finsko, ker na zahodni fronti za enkrat ni potrebna. Članek »Vorkshire Posta« je v diplomatičnih krogih v Londonu vzbudil veliko zanimanje, ker mislijo, da ta predlog ni kar tako padel iz zraka, marveč, da se z vprašanjem uporabe poljske armade že pečajo na merodajnih angleških in francoskih mestih v tem smislu, da bi jo odpcfslali na pomoč Fincem. Poljski vojaki bi šli tja kot prostovoljci na podoben način, kakor so italijanski vojaki šli svoje dni v Španijo. Anglija in Francija pa bi pridno pošiljali orožje, municijo in druge vojne potrebščine. Na merodajnih poljskih mestih ne vedo ničesar o kakšnem takšnem predlogu in odgovarjajo, da je poljska armada pripravljena boriti se povsod, kjer bo to potrebno za zavezniško zmago, ki je jamstvo osvoboditve poljske domovine. Finski otroci na Dansko Kjabenhavn, 29. januarja. AA. Havas: Razgovori med finskim ministrom za socialno politiko Fagerholmom in kjobenhavnskim županom dr. Ka-perjem glede žensk in otrok, ki jih ne bodo prepeljali na Švedsko in Norveško, so končani. Okoli 3000 danskih družin je pristalo, da bodo sprejele Fince. Fagerholm je izjavil, da bo čez mesec dni že najbrž odšlo na Dansko prvih sto finskih otrok, pozneje bodo pa poslali na Dansko še v»* otrok, če bi razmere to terjale. Katoliški Ukrajinci pod novimi oblastniki Kralj Boris »Osservatore Romano« posnema po nizozemskem listu >T i j d< poročilo o položaju katoliških Ukrajincev pod sovjetsko oblastjo. Ko so izbruhnile sovražnosti proti Poljski, so škofi in d uhovnil# sklenili ostati med svojimi verniki, vendar pa se jih je nekaj umaknilo, ko so izvedeli, na kakšen način 60 boljševiki sklenili vdreti v zapadno Ukrajino in jo »osvoboditi«. Pač pa je ostal v Lvovu metropolit nadškof Szepticky. Ko so rdeče čete vkorakale v Lvov, ga je GPU takoj obsodila na globo 600.000 zlotov, prav tako pa so njegovi nadškofiji zaplenili vsa posestva in rdeče čete so zasedli vsa cerkvena poslopja. Ce bi ne plačal te ogromne globe, bi ga obdolžili sabotaže. Nadškof je mogel plačati sanio 30.000 zlotov. Vsi, ki so hodili k nadškofu, 6o bili nato fotografirani in so jih sproti strogo zasliševali. Brata nadškofa Leona Szeptickega, posestnika v Pribliču, so boljševiki ustrelili; ustrelili so tudi njegovo ženo. Med svojimi verniki so-ostali škof Koinišin v Stanisla-vovu, njegov koadjutor Latiševski, generalni vikar škofije in več duhovnikov. Toda boljševiki 60 zasedli škofijo in semenišče. V škofijskem dvorcu so pustili škofu samo dve manjši sobi. Dasi je škof zelo star, so ga rdeči komisarji dvakrat odvedli na mučna zasliševanja; tudi v tej škofiji so boljševiki zaplenili vsa cerkvena imetja. Škofu Kočilovskemu v Przemislu je bila škofija po zadnji delitvi Poljske razdeljena na dva dela. En del Je v Nemčiji, drugi del pa v Sovjetski Rusiji. Škof je ostal v Przemislu, svojega ko-adjutorja pa je poslal v Jaroslav, da naj tam vodi del škofije, ki je prišel pod Nemčijo. Povsod so boljševiki zaplenili vsa cerkvena premoženja, v vseh verskih ustanovah so prepovedali pouk; veroučitelji in učitelji katoliških šol so brez sredstev. Boljševiške čete so zasedle tudi vse bazilijan-ske in redemptoristične samostane. Vse menihe in vse sestre so razgnali. Bazilijanske bogoslovce je sprejel v Olomucu nadškof Prečan, tja se zatekajo sedaj tudi vsi tisti, ki lahko zbeže iz rdečega pekla. Boljševiki so uničili slavno tiskarno in knjigarno bazilijancev v Zovki. Izredno bogato bazilijansko knjižnico je zaplenila sovjetska vlada in so vso ogromno knjižno bogastvo Sovjeti odvlekli neznano kam. V prostorih bazilijanske knjižne družbe so zdaj namestili urade brezbožniške organizacije, ki bo tam izdajala svoje brošure in propagandne letake. V Voliniji so boljševiki takoj uničili vse deio, ki so ga tam v zadnjih 20 letih opravili jezuiti, kapucini, redemptoristi. Ko so boljševiki vkorakali v Pinsk, je bilo prvo dejanje rdeče vojske io, da so pognali v zrak jezuitsko cerkev. Vendar pa verniki s silnim pogumom ščitijo svoje duhovnike, ki jih podpirajo, da lahko žive. Odločnosti in pogumu vernikov se je zahvaliti, da eo ponekod cerkve še odprte in da se verska opravila še opravljajo. Nikdar ni bilo v cerkvah toliko Na zahodu še vedno mir V zraku London, 29. jan. t. Reuter: Danes je bil nad vso yorkširsko pokrajino razglašen letalski alarm. Ljudje so videli domača angleška letala, ki so se dvignila in odletela proti vzhodu, od koder so slišali pokanje bomb. Pokov je bilo vsega devet. Letalsko ministrstvo še ni objavilo, v kakšnem obsegu so sovražna letala napadla ta del vzhodne obale. Tudi nad Shetlandskem otočju so se pojavila nemška letala. Bomb niso metala. London, 29. jan. t. Reuter: Skoraj vse nemške radio postaje so danes ob 1 popoldne nenadno umolknile. Navadno se je to do sedaj dogajalo, kadar so bili letalski napadi na zahodno nemško obalo. Ni še znano, če je tudi tokrat letalski napad povzročil ta dogodek. London, 29. januarja, t. (Reuter.) Mornariško ministrstvo javlja, da so danes nemški bombniki napadli naslednje male trgovske ladje: »Miriam«, »British Officerc, »Akoll«, »Monarch«, >Dannj Bryn<, »Stanburn«, »Otterpook, »Knitsley«, >Well park«. Škode niso povzročili nobene. Na morju Berlin, 29. jan. t. Nemško vojno poveljstvo je proglasilo sedem Friesiških otokov kot spadajoče v vojno območje. To so otoki Borkum, Juist, Nar-derney, Lengeoog, Spierkoroog, VVangeroog in Sylt. Nevtralne države so bile naprošene, da to vzamejo na znanje. London, 29. jan. t. Reuter: Mala nizozemska ladja »Nora« je zadela na mino, toda čeprav je eksplozija v prednjem delu vso razkosala, se ni potopila. Posadka je tudi vsa rešena. Oslo, 29. januarja. AA. DNB: Švedski parnik »M e e 1 a r e n« (5000 ton) in norveški parnik »B a u t a« (2700 ton) sta včeraj dopoldne trčila v fjordu v bližini Fiitveta. Ladja »Bauta« je bila težko poškodovana ter se je potopila. Manjše poškodbe ima parnik »Meelaren«, ki se je vrnil v Oslo. Človeških žrtev pri tej nesreči ni bilo. Na suhem Nemško in francosko vojno poročilo poročala, da na suhem ni bilo nobenih dogodkov. Le topništvo je na obeh straneh delovalo v odseku Voge-zov. Nad vso fronto ležijo goste megle, ki so preprečile delovanje letal. Ponekod so bile tudi praske med patruljami. London, 29. jan. t. Reuter: Vojno ministrstvo razglaša, da so vsi dopusti vojakov, ki služijo na francoski fronti, ukinjeni. Novih ne bodo več dovoljevali. 221 mrtvih, nad 100 hudo ranjenih pri železniški nesreči na Japonskem Tokio, 29. jan. A A. DNB: Davi se je pripetila težka železniška nesreča pri Osaki. Poln vlak, ki vozi med Osako in predmestji, je skočil iz dosedaj neznanih razlogov s tira. S tem vlakom potujejo navadno delavci na svoj posel v okoliške tovarne. Po uradnem poročilu je nesreča zahtevala 221 smrtnih žrtev, po večini delavcev. Izpod ruševin so potegnili 100 težko ranjenih. Japonsko prometno ministrstvo poroča, da so vse ranjence prepeljali v bolnišnico v Osako. Večina ranjenih delavcev je zaposlena v tovarni bakra v Sumitomi. Do nesreče je prišlo, kakor poročajo, zaradi tega, ker j'e medtem, ko je vlak drvel proti postaji Sa-kuraišima, zadnji vagon skočil s tira. v tem trenutku je nastala eksplozija v bencinskem rezervoarju. Goreči bencin se ie brž razlil do ostalih vagonih, ki so se prevrnili. vernikov, kakor ravno v teh hudih časih strašne preizkušnje in neizmernega trpljenja. Pričakovati pa moramo, da bodo rdeči oblastniki tudi to kmalu preprečili in začeli preganjati tiste, ki bodo hodili v cerkev .Rdeči so že začeli z' gonjo med mladino in jo skušajo odvrniti od verskih opravil. V gospodarskem življenju pa se v zasedenih pokrajinah še ni mnogo spremenilo. Poljski zlot je še zmeraj edino plačilno sredstvo. Cene pa 6ilno naraščajo in živil primanjkuje, vse zaradi popolne nesposobnosti sovjetske uprave. Poročilo kardinala Hlonda o položaju na Poljskem Vatikansko mesto, 29. januarja, b. Poročajo, da je poljski primas kardinal Hlond končal svoje veliko poročilo o položaju katoliške Cerkve na Poljskem po okupaciji te dežele po nemških četah. Temu poročilu so priloženi številni dokumenti o zapiranju cerkva, samostanov, kakor tudi dokumenti o številnem preganjanju katoliških duhovnikov in redovnikov. Pričakujejo, da bo Vatikan za primer, če bo Nemčija demantirala ta preganjanja, poročila v celoti objavila za javnost, kar bo vsekakor velika senzacija za ves svet. Predsednik poljske republike o polomu Sovjetije London, 29. januarja, b. V intervjuvu z urednikom »I)aily Telegrapha« je izjavil poljski ministrski predsednik Raskievvicz ,da je prepričan o bližnji zmagi zaveznikov. Prav tako je izjavil, da bo po zmagi morala tudi Sovjetska Rusija izprazniti poljska področja, ki jih je zasedla. Sovjeti ne bodo mogli ostati tam, ker bodo imeli v lastni državi dovolj dela. Zmaga Anglije in Francije bo pomenila tudi polom Sovjetske Rusije, in Poljska bo dobila nazaj najprej ono, kar so ji vzeli Nemci in potem še ono, kar so zasedli Sovjeti. Moskovski list napoveduje »preosnovo Sovjetske Rusije« Moskva, 29. jan. b. »Pravda« objavlja članek o razmerah v sovjetskih tovarnah ter piše med drugim: Odločeni smo, da izvedemo največjo reorganizacijo v zgodovini Sovjetske Rusije za varnost našega naroda. Ugotovili smo, da se v naših tovarnah zelo razsipa in da se jih slabo upravlja. Ugotovili smo, da se številni delavci zaposlijo tam, kjer ne bi bilo jjotrebno, medtem ko na drugih mestih delavcev primanjkuje. V mnogih primerih smo ugotovili neekonomično porabo goriva. Po- »i dobno razsipnost smo ugotovili tudi pri številnih surovinah, ki jih potrebujejo tovarne. Zaradi tega bodo storjeni najstrožji ukrepi, da vse te nedo-statke odstranimo. Danes praznuje Bolgarija rojstni dati svojega vladarja Borisa III., ki je bil rojen 30. januarja 1894 v Sofiji kot najstarejši sin tedanjega kneza Ferdinanda I. in njegove prve žene princese Marije Luize Burbonske-Parm-ske. Po želji bolgarskega ljudstva je knez Ferdinand svojega sina dal 1. 1896 krstiti v pravoslavni cerkvi. Mladi princ je užival na dvoru najboljšo vzgojo in se je pozneje udeležil tudi raznih balkanskih bojev. L. 1930 se je poročil po katoliškem obredu v Asisiju s četrtim otrokom italijanske kraljeve dvojice, princeso Ivano. Zakon je bil pozneje blagoslovljen po pravoslavnem obredu v Sofiji. Iz tega zakona se je rodila 1. 1933 hčerka Marija Luiza in 1937 prestolonaslednik, ki so mu dali ime Simeon in kateremu je kralj Boris podelil naslov trnovskega kneza. Pod vladanjem kralja Borisa III. se je zlasti zadnja leta pričelo razveseljivo zbliževanje med Bolgarijo in Jugoslavijo, kateremu je od jugoslovanske strani utrl pot naš pokojni kralj Aleksander. Ta politika zbliževanja in dobre soseščine se je posebno uspešno nadaljevala, odkar je na čelu bolgarskega kabineta ministrski predsednik Kjoseivanov, torej od 1. 1935 dalje, ki za prijateljsko politiko z Jugoslavijo uživa vso oporo svojega vladarja. Tako je prišlo do znamenite pogodbe o »večnem prijateljstvu« med obema blakanskima državama v januarju 1937, ki pomenja velik korak pri utrditvi miru in dobrih odnošajev na Balkanu. Kot posledica te pogodbe je leto na to moglo priti do solunskega dogovora z nenapadalnim paktom med balkanskimi državami, ki je obenem Bolgarijo oprostil vojaških določil neuil-lyskega miru. V zasebnem življenju kaže bolgarski kralj posebno zanimanje za tehnične stvari. Poznan je kot vnet avtomobilist in znano je, da ume tudi voziti lokomotivo. Izredno veliko smisla kaže tudi za botaniko in je sloveča njegova botanična zbirka v Vranji, kamor hodi v poletnih mesecih. Bratskemu bolgarskemu narodu se ob njegovem današnjem slavju pridružujemo tudi Slovenci z najboljšimi željami za dobrobit njegove vladarske dinastije in za čim lepši napredek in srečno bodočnost bolgarskega naroda. Rim, 29. jan. A A. Štefani: V Rimu je v 46. letu starosti umrl sloviti italijanski sabljač Nedo 1 Nadi. Pokojnik je bil zmagovalec v floretu in I sablji v treh olimpijskih tekmah in sicer 1912, I 1919 in 1920. J Novi razvoji za romunski Bukarešta, 29. januarja. AA. Iz dobro obveščenih virov poročajo, da se je vlada odločila ustanoviti ministrstvo za nabave, ki bo skrbelo razen za zadostne nabave tudi za primerne cene. Novemu ministrstvu bodo, kakor se zdi, dodeljeni generalni komisarijati za petrolej, težko in tekstilno industrijo. Novo ministrstvo za nabavke naj bi prevzel sedanji minister pri pred-sedništvu vlade Portocala, ki ga smatrajo za ožjega sodelavca ministr. predsednika Tataresca. Ustanovitev omenjenega ministrstva in imenovanje Portocala na to mesto naj bi bilo objavljeno vsekakor ta teden. Za generalnega komisarja za nafto je imenovan profesor Heta, dosedanji generalni tajnik v kmetijskem ministrstvu. »C u r e n t u U objavlja članek o petrolejskem vprašanju in pravi med drugim: Svobodna trgovina in svobodno gospodarstvo sta važna dela suverenih pravic neodvisne romunske vlade. Nekatere velesile so se prizadevale, da bi posredno ovirale preskrbo Nemčije z romunskim petrolejem. Najprej so pokupile vse donavske šlepe ter jih pripravile do tega, da za časa vojne ne obratujejo. Zatem so petrolejska podjetja, ki jih vodijo tujci, zmanjšala proizvodnjo. Po zakonih gospodarskega življenja je proizvodnja odvisna od količine potrošnje. Vsak, kdor se razume na trgovino, mora sprevideti, da se mora v današnjem času, ko je toliko povpraševanja, povečati tudi proizvodnja. To je v korist romunskega narodnega gospodarstva, kakor tudi v korist države, kajti od povečane proizvodnje in prodaje ima država tudi večje . dohodke. Romunija je v takšnem položaju, da mo-' ra predvsem gledati na svoje lastno gospodarstvo, Papež govori v četrtek ob 10. uri London, 29. jan. b. Dne 1. febr. ob 10 bo imel sv. oče v angleščini govor po radiu na valovnih dolžinah 19.76, »0.96, 41.40 in 49.59. Govor je namenjen evharističnemu kongresu v Novi Zelandiji in ga bo prenašala londonska radijska postaja. v boju petrolej kakor tudi na to, kako bi preprečila, da ne bi tuj kapital v državi postal politični činitelj. Zaradi tega se je Romunija odločila za najnovejše ukrepe glede vprašanja petroleja. (DNB.) London, 29. jan. c. V Londonu odločno zanikajo vesti, da bi bili mislili Francija in Anglija prekiniti diplomatske stike z Romunijo zaradi pe-trolejskega izvoza v Nemčijo. Anglija ni v Bukarešti nikdar izvajala pritiska v tej smeri. Vsa vprašanja so bila med tem že urejena. Pač pa v Londonu vedo, da se izvoz petroleja iz Romunije v Nemčijo na razne načine pospešuje. Tako so doslej med Romunijo in Bukarešto vozili dnevno štirje brzovlaki, poslej pa vozi samo en brzovlak. Te omejitve osebnega prometa so v zvezi s pospešenim prevozom tovora po madžarskih železnicah v Nemčijo. 4 vlaki petroleja dnevno Bukarešta, 29. jan. b. Vojne oblasti v Bukarešti zatrjujejo, da so po temeljiti preiskavi ugotovile, da se v vzhodni Galiciji ne zbirajo prav nobene nemške vojne sile. Tja je prišlo le več sto nemških uradnikov in častnikov pred tremi tedni, ki so bili razmeščeni v področju petrolejskih vrelcev, nekaj pa jih je ostalo v Lvovu. Ti zadnji so bili razdeljeni v preteklem tednu vzdolž železniške proge, ki vodi iz Romunije čez Galicijo v Nemčijo. Na podlagi doseženega sporazuma se bo od danes naprej železniški promet med Romunijo in Nemčijo spremenil tako, da bodo namesto dosedanjega enega osebnega in tovornega vlaka vozili nn tej progi dnevno štirje- tovorni vlaki, ki bodo prevažali predvsem petrolej za potrebe nemške armade. (jaApo-dcAAtvo Izvoz živine in zadružništvo Glavna zadružna zvezi v Belgradu je kot 11. zvezek svoje knjižnice izdala knjigo pod naslovom »Izvoz živine in zadružništvo«. Iz zanimive in strokovno utemeljene knjige posnemamo tele podatke: Prvi del knjige govori o pomenu in vlogi živinoreje v našem kmetijstvu in gospodarstvu sploh. Na koncu leta 1938 smo imeli v naši državi 4 milijone 267.339 goved, 1,254.470 konj, 3,450.884 prašičev, 10,137.357 ovac in 1,890.386 koz. Dohodek od živinoreje (s čebelarstvom in svilarstvom vred) je znašal leta 1938 7.647 milij. din ali 16.6% vsega narodnega dohodka (leta 1925 je znašal celo 19.4% vsega narodnega dohodka). Živinoreja ne igra samo važne vloge v prehrani našega naroda, ampak tudi pri našem izvozu, saj spada naša država med najvažnejše izvoznike živine v Evropi. Živinoreja ima nadalje velik pomen kot dobaviteljica surovin naši industriji. Živinoreja je steber našega kmetijstva. Hlevsko gnojivo vzdržuje rodnost naših njiv in 7.5 milijona ha orne zemlje preorjemo z živino. Pregled izvoza živine kaže, da se je šele leta 1922 začel razvijati v večji meri izvoz živine, od 1926 do 1930 je bil izvoz znaten, z letom 1931 pa je nastopila kriza zaradi nizkih cen, ki so bile najnižje leta 1932. Šele v letu 1935 se je začel obnavljati izvoz v večji meri zaradi višjih cen. Leta 1922 je znašal delež žive živine in proizvodov živinoreje 43.1% vse vrednosti našega izvoza, leta 1927 34.5, leta 1936 33 3 in leta 1938 26.1%. Z zakonom od 14 decembra 1931 je bil osnovan urad za kontrolo izvoza živine, živinorejskih proizvodov in izdelkov pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine. Na osnovi tega zakona je bil 10. februarja 1932 podpisan pravilnik o kontroli izvoza živine in osnovan je bil strokovni odbor, ki ima odobravati razdelitev kontingentov. Že na prvi seji je bilo načelno sklenjeno, da morejo od vsakega kontingenta izvoziti 40% zveze kmetijskih zadrug, 40% člani združenja izvoznikov in 20% rejci in producenti, ki izvažajo vagonsko blago. Ta sistem je še sedaj v veljavi. Toda princip je bil večkrat kršen s tem, da so trgovci večkrat dobili izredne kontingente, ravno tako industrijci. Da bi zadružništvo močneje sodelovalo pri izvozu živine, je bila pri Glavni zadružni zvezi osnovana dne 1. maja 1939 živinorejska sekcija. Delo je bilo izredno obsežno ter je sekcija uspešno uveljavljala zahteva zadružništva. Zadružništvo si je napravilo poseben ključ za razdelitev kontingentov med seboj in je delovalo pri izvozu živine že leta 1933 z znatnimi količinami v Avstrijo in Češkoslovaško. Knjiga objavlja številne statistične preglede o deležu posameznih zvez in osrednjih organizacij pri izvozu od leta 1933 dalje. Zadružni izvoz prašičev in goved od 1933 dalje prašiči goveda 1933 62.538 2.310 1934 23.402 1.803 1935 37.464 1.160 1936 79.342 2.773 1937 96.643 4.354 1938-39 184.321 14.753 Nato popisuje knjiga delo posameznih zadružnih organizacij pri izvozu živine in njih številke Naš lanski izvoz sadja Poročali smo ie, da je bila lanska sadna letina v Sloveniji prav dobra. Vse vrste sadja so obrodile prav dobro, slive še celo odlično. Tudi pridelek jabolk je bil prav obilen. Slovenija goji sorazmerno največ jabolčnih dreves. Splošno je tudi znana Slovenija po produkciji kvalitetnih jabolk, saj se ti najlaže vnovčijo na domačem in inozemskem trgu. Iz Slovenije smo v lanskem letu izvozili veliko množino jabolk, drugih vrst sadja kot sliv, suhih hrušk in malin pa sorazmerno malo. Z nastopom ostrega mraza ter zaradi izčrpanja zalog je letošnja izvozna sezona za sadje zaključena. Zato navajamo v naslednjem natančne in podrobne podatke o lanskem izvozu sadja in sicer po okrajih (vse v kilogramih): Jabolka: Okraj Brežice Celje Črnomelj Dolnja Lendava Gornji grad Konjice Krško Laško Ljutomer Maribor desni breg Maribor levi breg v Egipt 17.G75 Murska Sobota Novo mesto Ptuj Slovenj Gradec Šmarje pri Jelšah v Italijo 10.227 Ves lanski izvoz jabolk je znašal 17,450.443 kg. Od te množine smo izvozili 9,245.873 kg v Nemčijo, 8,182.768 na Češko, 17.675 kg v Egipt in 10.227 kg v Italijo. Slive: Izvoz sliv je bil kljub odličnemu pridelku prav malenkosten. Izvozili smo le 185.842 kg sliv, in sicer 185.642 svežih sliv v Nemčijo. 100 kg suhih sliv v Šveci in 100 kg suhih sliv na Češko. Suhe hruške: Suhih hrušk smo izvozili 59.200 kg iz krškega in brežiškega okraja V Švico. Maline: Iz Kočevskega in novomeškega okraja smo izvozili 28.685 kg malin v Švico. Ves izvoz vseh vrst sadja iz Slovenije je znašal v lanski jesenski sezoni 17,730.170 kg ali 1613 vagonov. Cene sadju so bile v zgodnji jeseni prav nizke, to pa zaradi obetajoče izredno bogate letine ter zaradi velikih ponudb. Zaradi ureditve izvoznega kontingenta z Nemčijo ter zaradi velikega povpraševanja posebno po zimskem sadju, so se cene precej okrepile. Za industrijsko sadje se je plačevalo od 0.50 do 1 din, potrošnjo sadje od 1.50 do 2.50 din. namizno sadje pa od 8 din naprej do največ 5.50 din. Zadnja cena je biia piačana ie za jabolka izvožena v Egipt. v Nemlijo na češko skupaj 166.158 65.280 231.438 434.494 374.800 809.294 49.000 49.800 10.000 10.000 64.704 92.330 157.034 226.425 409.760 663.185 118.192 40.000 158.192 13.180 50.000 63.180 1,960.243 2,080.379 4,010.622 1,967.039 1,461.225 3,428.264 1,306.341 804.713 1,628.729 332.450 815.600 1,148.050 70.020 70.020 1,521.028 917.490 2,438.418 65.280 65.280 990.319 1,521.391 2,521.937 izvoza. Iz podatkov je razvidno n. pr., da je Glavna zveza srbskih kmetijskih zadrug vedno plačevala višje cene kot so bile običajne na tržišču. Tako n. pr. je leta 1938 plačevala Glavna zveza srbskih kmetijskih zadrug za prašiče 9.60, za goveda 6,68 din, dočim kažejo, da je bila povprečna cena z državi ža prašiče 9.14 din, za goveda 5.59 dinarja. Razlika znaša 1.46, oz. 1.09 din pri kg žive teže. Število članov živinorejskih zadrug te Glavne zveze je naraflo od 21 na 315 od 1933 na 1939. Gospodarska zveza kot blagovna centrala Zadružne zveze je začela z izvozom zaklane in žive živine leta 19920, danes pa ima tudi svojo lastno najmodernejše urejeno klavnico. Kakšen elekt je doseglo njeno delo na področju izvoza živine, se vidi iz uradnih potrdil občinskih oblasti, posebno v Prekmurju, da ji je uspelo dvigniti ceno od 2 na 7.50 din za kg. Delokrog njenega izvoza je vsa Slovenija, delno tudi donavska banovina. 25 njenih zadrug se intenzivno bavi z izvozom živine. Uspeh tega dela je popoln, čeprav za izvoz Gospodarske zveze do leta 1935 niso bile ugodne razmere. Leta 1938 je izvozila Gospodarska zveza v Italijo 28 vagonov goved v vrednosti 1.57 milij. din (434 glav), v Nemčijo 775 prašičev in 250 goved v vrednosti 3.5 milij. din. V letu 1939 do konca novembra je Gospodarska zveza izvozila v Italijo 51 vagonov goved, v Nemčijo 128 vag. goved in prašičev, v Švico en vagon goved in en vagon prašičev. Z izvozom živine se v Sloveniji pečata tudi Kmetijska družba in osrednja zadruga »Ekonom«,. Končno prinaša knjiga tudi kritični pogled na dosedanje delo urada in pravi, da je v strokovnem odboru zadružništvo premalo zastopano, pravilniki so bili uveljavljeni brez konzultiranja strokovnega odbora. Tudi kvota samo 40% za zadruge je nepravična. Tudi te kvote včasih zadruge niso mogle izkoristiti. Uvedba raznih taks je zelo škodovala izvozu in ocenam, ker je predstavljala dejansko novo vrsto davka na kmetijske proizvode. Zavod si je nabral velike vsote denarja, za katerih porabo ni nobenih podatkov. Premije so se dajale brez znanja strokovnega odbora. Urad je prekoračil svojo kompetenco s tem, da je sam prodajal blago v inozemstvo. Nadalje se ni brigal za nova tržišča. Dobro konjunkturo izvoza ni čutil kmet, ampak trgovci in izvozniki ter posebna skupina produ-centov, nadalje samo nekateri kraji države.. Končno predlaga Glavna zadružna zveza v smislu svoje resolucije, katero smo svoiečasno že objavili, da morejo edino zadruge, vršiti skupno prodajo in regulirati proizvodnjo vsega kmetijstva v takih državah kot je naša. Vsi napori države bodo zastoni, če kmet-živinorejec ne bo organiziran v zadrugah. Zato mora zadružništvo dobiti prvenstveno pravico v izvozu, ker more le zadružništvo povečati našo domačo proizvodnjo, racionalizirati jo in povečati naš narodni dohodek ter življenjsko raven našega kmeta. Dobra svetovna konjunktura živine in proizvodov živinoreije se mora izkoristiti izključno v korist kmeta-producenta in sicer z vseh krajev naše države. Največja cena se da doseči le, če se izvoz poveri zadrugam, te naj organizirajo tudi domače tržišče in ceno, doseženo pri izvozu mešajo s ceno na domačem tržišču in razdeljujejo na vse kmete, ki prodajajo živino. Iz navedenih podatkov se razvidi, da je bila naša lanska sadna trgovina zelo živahna ter je vrgla našemu kmetu-sadjarju lepe denarce. Vrednost vsega izvoženega sadja moremo računati čez 30 milijonov dinarjev. Umna sadjereja je še vedno najbolj rentabilna panoga za kmeta-sadjarja. Dobro sadje se še vedno lahko vnovči po prav zadovoljivi ceni. Seja gostinskega odseka Zbornice V ponedeljek dopoldne je bila seja gostinskega odseka Zbornice za TOI v Ljubljani. Sejo, ki so se je udeležili vsi člani gostinskega odseka, je vodil predsednik gostinskega odseka Majcen Ciril. Poslovno poročilo je podal referent odseka dr. Jure Koce. Iz statističnih podatkov posnemamo, da je bilo v teku leta 1939 v gostinski stroki 859 prijav in 316 odjav, tako da znaša prirastek v primeri z lanskim letom 43 gostinskih obratov. Ta priprastek gre izključno v dobro krčem, ki je pa še znatno večji, ako upoštevamo, da je bila pri krčmah 101 prijava in samo 38 odjav. Ta pojav je razlagati s tem, da zahtevajo krčme manjšo režijo kot gostinski obrati višje vrste, na drugi strani pa ni treba za dosego dovolila za izvrševanje krčme na deželi nobene strokovne usposobljenosti. Temu pojavu je posvetila zbornica vso svojo pozornost. Glavna točka dnevnega reda je bila razprava o uvedbi državne trošarine na vino in žganje in v zvezi s tem o novih zadevnih predpisih glede pobiranja trošarine na vino in žganje. Gostinski odsek se je soglasno izrekel proti uvedbi registrov in se je soglasno izrekel za kontrolne knjige, ki so bile uvedene dosedaj v dravski banovini in ki so nudile naravnost odlično možnost kontrole, kar se vidi že iz dejstva, da je kraljev, banska uprava dravske banovine prejela letno na podlagi svojega kontrolnega sistema čez 20 milijonov din iz naslova trošarine na vino in žganje. Prav tako je gostinski odsek soglasno sklenil predlagati obračunsko plačevanje trošarine, t. j. plačevanja tro-širine v obrokih, kakor je bilo to dosedaj v Sloveniji uvedeno. Zastopstvo zbornice odnosno odseka bo te zahteve zagovarjalo in branilo na anketi pri ministrstvu financ. Nato je gostinski odsek razpravljal o obrtno-pravnih zadevah, kakor tudi o raznih prošnjah. Sekanje oreha Sekanje oreha je v lesni stroki vedno predmet razprave. Izhajajo razne naredbe, katerih pa se ne drže in oreh izsekujejo tudi v naših krajih z vso naglico. Izsekavanje se pozna tudi v tem, da je dejansko na razpolago za izvoz vedno mani orehovine. Zaradi tena so nekatere banovine sekanje orehovine popolnoma prepovedale, pri nas pa se seka še vedno dalje. Drueod puščajo v miril cele orehove gozdove, pri nas pa uničujemo eno najpleme-nitejših dreves Evrope. Strokovnjaki smatrajo, da bi bilo v onih banovinah, kjer rodi oreh dober plod, sploh prepovedati vsako sekanje oreha. Le drevesa na nepravih mestih i prczrela, že gnijoča drevesa ter neplodna drevesa bi se lahko posekala. Dovoljenja za sečnjo naj bi izdajali okrajni kmetijski referenti, ki nai pregledajo drevesa, ki so pre-cledann za posek. Doslej so to delo opravljale občine. pa se je izkazalo to za nezadostno. Strokovni krosi predlagalo iiai bi smele orehova stebla sekati samo tvrdke, ki ta les rabijo v prvi vrsti za furnir, t. J. tovarne furnirja. Samo te tvrdke naj bi tudi izvažale hlode, seveda samo one hlode, ki so za rezanje nerabni, kar se vidi šele po poseku stebla. Ce bo šlo sekanje v sedanjem tempu naprej, potem IkmIo te tvrdke kmalu ostale brez surovin in njih delavnost bo morala prenehati. Misliti pa moramo na domačo industrijo v prvi vrsti. Vsekakor je glavno, da bi se morala sečnja omejiti in dovoliti le proti mnenju okrajnega kmetijskega in gozdarskega referenta, katera drevesa naj 6e posekajo. Nedovoljeno posekana stebla pa naj oblast zapleni. To je nujno zaradi tega, ker se sekajo pri nas skoro izključno samo mlada stebla. * Slovensko rudno bogastvo in njegov pomen. V belgrajski »Pravdi« nadaljuje njen ljubljanski dopisnik g. Milan Rakočevič s priobčevanjem člankov o slovenskih gospodarskih razmerah. V štev. 12.656 z dne 27. jan. 1940 je izšel članek o slovenskem rudnem bogastvu ter njegovem pomenu. Članek vsebuje lep pregled slovenskega rudarstva z mnogimi statističnimi podatki in priča o trudu avtorja objektivno orisati razmere v našem gospodarstvu. Dva nova instituta na Hrvatskem. Ban dr. Šu- bašič je podpisal pravilnik instituta za gorivo, rude in metalurgijo banske oblasti v Zagrebu ter pravilnik rudarsko-geološkega instituta banske oblasti v Zagrebu Prvi institut bo imel dva oddelka: rudarskokemični in metalurškokemični. po d\&a/Z Borze Dne 29. januarja 1940. Denar Ameriški dolar 55.— Nemška marka 14.70—14.90 Devizni promet na zagrbeški borzi je znašal 9,269.605 din, na belgrajski 6.4 milij. din. V efektih je bilo na belgrajski borzi prometa 390.000 din. Ljubljana — uradni tečaji London 1 funt 172.35— 179.55 Pariz 100 frankov 99.65— 101.95 Newyork 100 dolarjev , , , . 4425.00—4485.00 Ženeva 100 frankov » , , . . 995.00—1005.00 Amsterdam 100 gold. , . « , , 2349.00—2387.00 Bruselj 100 belg 749.50— 761.50 Ljubljana — svobodno tržišče Pariz 100 frankov . > London 1 funt . . . Newyork 100 dolarjev Ženeva 100 frankov , Amsterdam 100 gold. Bruselj 100 belg. , > 123.15— 125.45 217.84— 221.04 5480.00—5520.00 1228.18—1238.18 2901.17—2939.17 925.66— 937.66 Ljubljana — zasebni kliring Berlin 1 marka .■)>«,. 14.70— 14.90 Zagreb — Zasebni kliring: Solun 100 drahem 32 blago Belgrad Solun 100 drahem Zasebni kliring: ■ . . , > . . 31.50—32 Curih: Belgrad 10, Pariz 10.08, London 17.795, Newyork 446.—, Bruselj 75.60, Milan 22.51, Am-Oslo 101.35, Kopenhagen 86.05, Sofija 5.30, Budimpešta 79, Atene 3.35, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.30, sterdnm 236.75, Berlin 178.80, Stockholm 106.15,, Buenos Aires 102. Vrednostni papirji Vojna škoda: v Ljubljani 423—427 v Zagrebu 425—426 v Belgradu 424—425 Ljubljana; Državni papirji: 7% invesl. posojilo 98—99, agrarji 50—53, vojna škoda promptna 423— 427, begluške obveznice 74—77, dalm. agrarji 70— 71, 8% Blerovo posojilo 96—98, 7% Blerovo posojilo 87—89, 7% posojilo Drž. hip. banke 100—101, 7% stab posojilo 97 —99. — Delnice: Narodna banka 7.000—7,300, Trboveljska 240—250 (250). Zagreb: Državni papirji: 7% inv. posojilo 98 denar, agrarji 53 denar, vojna škoda 425—426 (426), begluške obveznice 75 blago, dalm. agrarji 68.75— 69.50, 4% severni agrarji 50—52, 6% šrmske obveznice 66.50—63, 8% Blerovo posojilo 95—98, 7% Blerovo posojilo 87.50 denar.— Delnice: Priv. agrarna banka 190 deniar, Trboveljska 245—250, Gutmann 50—53 (53), Osj. livarna 160 denar. Belgrad. Državni papirji: 7% inv. pos. (98), agr. 53.50 denar, vojna škoda promptna 424—425 (425.50, 425), begi obv. 76.25—76.50, dalm. agr. 70.25—70,75 (70.75, 70.50), 4% sev. agr. 50.50 denar, 6% šumske obveznice 68—69 (69), 8% Bler. pos. 95—98, 7% Bler. pos. 88 denar, 7% pos. Drž. hip. banke 100.50 denar, 7% stab. posojilo 97.50—98. — Delnice: Priv. agr. banka 190 denar (drobni komadi). 2itnl trg Novi Sad. Koruza: bač. stara 137/138 ban. satara 134/45 bač. nova 121/22 ban. nova pariteta Indjija 120/21. Te Se je obrnila h komorniku in mu rekla: ™ u Se- T,' zdi- se vi nenavadno zanimate rLT 1 HenneHo- g°spod baron. Ootovo imate resne namene.« Wl„nn:n«Ige' I? smrti. Presfrašen, se je molče pri-iri? nbf Predf" ? i.e zavedel- )'e vojvodinja pri-f'a.0ba za "i ju odpeljala v dvorani, kjer fenca Tn r Zbra.n° dn,žb0 Predstavila kot zaročenca. In res je tej »zaroki« kmalu sledila poroka. Cerklje pri Kranju Prosvetno društvo vprizori v nedeljo, 4 !e-ValZiJ °,gr° 8 pet'em *Rodol)ub « Amerike«. . a°*iai ,zborL Krajevne kmečke zveze bo drevi ob 8. Na njem bo govoril g. Puš iz Ljubljane tnklk ,eČai' ki >e v torkih ln Če- trtkih zvečer ob 7 ,ma zadovoljivo število obiskovalcev. Kot govorniki nastopajo: gg. Črnilee, župnik, dr. Bohinc in Žumer učitelj. Od tujih govornikov nll? raT 'T? E%pri!?odVii 88 Puš in rav- natel, Gabrovšek. Tečaj obiskovalcem ne bo brei Naši železničarji o svojem delu in pravicah Lep občni zbor kluba železničarjev JRZ Klub ima 2822 članov in 28 poverjeništev Ljubljana, 29. januarja. V nedeljo dopoldne je bil v hotelu »Union« občni zbor Kluba železničarjev J. R. Z., to je katoliško usmerjenih slovenskih železničarjev. Občnega zbora Ge je udeležilo 84 delegatov iz vseh 28 poverjeništev Kluba, ki so zastopali skoraj 3000 v Klubu organiziranih železničarjev iz ljubljanske železniške direkcije ter lepo število članstva. Občni zbor je počastil s svojo prisotnostjo minister dr. Miha Krek. Kot zastopnik ljubljanskega župana je občnemu zboru prisostvoval občinski svetnik g Avg. Novak. Od železniških funkcionarjev pa se je udeležil občnega zbora načelnik prometno-komerc. oddelka g. Podbregar Franjo in šef komerc. odseka višji 6V. g. Jošt Josip, Za banovinsko tajništvo JRZ je občnemu zboru prisostvoval banovinski tajnik tf. Casar Franc. Predsednik tov. Mašič Pawe, je ob 10 dopoldne začel občni zbor. Pozdravil je v uvodnih besedah ministra dr. Kreka in ostale zastopnike oblasti, nadalje vse delegate in pa člane Kluba ter jih pozval, naj vestno in dostojno izvrše svojo dolžnost na občnem zboru in tako manifestirajo za našo misel. Nato je poprosil g. ministra, naj spregovori občnemu zboru o smernicah naše notranje in zunanje politike. Gospod minister je takoj nato, iskreno pozdravljen od vseh prisotnih, pričel 6voj govor, ki ga v glavnem navajamo v naslednjih vrsticah: Govor ministra dr. Kreka »Preteklo leto je bilo tako bogato na političnih dogodkih, da je težko podati izčrpno vsebino. V notranji politiki smo se z vztrajnim in konstruktivnim delom dokopali do državne mize. Naš slovenski program, program ljudske samouprave, ki ki je skozi 20 let veljal za protidržavnega, za državi škodljivega in državo razdirajočega, je Cvetko-vičeva vlada sprejela za oiicielni državni program. V zgodovini bo Cvetkovičeva deklaracija, ki jo bo podal spomladi, važnejša, kakor pa ona, ki je bila podana dne 26. avgusta lanskega leta. Novi politični program je bilo novo nebogljen-če, na katero je prežalo 199 sort Herodov, tako n. pr. Herod centralistične miselnosti, ki je v Jugoslaviji vladala skozi 20 let. Tudi naša lastna miselnost nas je ovirala v delu za avtonomijo. Vendar pa smo Slovenci razumeli težak položaj, kakor tudi to, da je hrvatski način propagande in uveljavljanja idej popolnoma drugačen kakor naš, in v Belgradu včasih popolnoma nesprejemljiv. Mi Slovenci smo s pametnim in konstruktivnim delom dosegli zaupanje in danes priznava vsa jugoslovanska javnost, da smo Slovenci šli od početka pravo pot, po kateri gredo sedaj, tudi vsi ostali. Uvideli smo, da je treba urediti najprej le najnujnejše in da bi reševanje celega kompleksa vpraianj prineslo le Škodo. Hrvatsko vpraianje je bilo treba rešiti, ker je Hrvatov 4 milijone, kar predstavlja močno narodnostno skupino in pa ker je Hrvatska bila razdeljena na 5 banovin. Mi, Slovenci pa smo enotno zaokrožena celota. Ako bi ne prenehala irontalna borba Belgrada in Zagreba, bi moglo to pripeljati do težkih posledic.« Glede zunanje politike pa je gospod minister poudaril, da stojimo z našimi sosedi v dobrih o d noša jih in da se je vojna nevarnost odmaknila od naših meja. Nato je nadaljeval: »Na Finskem je padlo živo srebro v sovjetskem termometru pod ničlo. Zato rdeča vojska na Karpatih ne pomeni nevarnosti, ne za podkarpatske in ne za balkanske države. Bal- — Pri ljudeh, ki jih pogosto nadleguje zapeka, vsled česar imajo vrenje v želodcu in črevih, pospešuje se temeljito čiščenje celokupnih prebavil s čašo naravne »Franz-Joselove« grenke vode, zaužiti zjutraj na tešče. Z uporabo »Franz-Josefove« grenke vode se naglo odstranja belina ? jezika, ki se nakopiči vsled zapeke, obenem se pa doseza tudi boljši tek Reg po min. soc. pol. in n. zdr S-br 15 485 25. V. 35 kanska konferenca bo zavzela stališče do mednarodnega položaja. Male države silno težko urejujejo svojo nevtralno politiko in da je posebno dolžnost nas Slovencev, ki mejimo neposredno na dva velika soseda, prav posebno pa Se železničarjev, da ohranimo pamet, ker s pametjo bomo najbolj koristili zunanji politiki Jugoslavije.« Gospod minister je žel za svoja izvajanja buren aplavz. Tajnik poroča o moči in delu kluba Obširno poročilo o delu kluba v pretekli poslovni dobi je podal tajnik Cimperman Viktor. Njegovo poročilo jc podrobno in izčrpno in je vse delegate seznanilo z mnogovrstnimi prizadevanji kluba za železničarski stan. Ob-javljumo ga v naslednjih odlomkih: »Klub železničarjev JRZ je političen klub, ki združuje politično opredeljene železničarje, zato je tak dan tudi velika manifestacija naše politične ideje ter javno odobravanje in priznanje^ delu našega velikega voditelja dr. Antona Korošca za nas Slovence, kakor tudi za dobrobit velike in močne Jugoslavije.« Nato se je tajnik v lepih besedah spomnil v tem poslovnem letu umrlih tovarišev, zlasti banovinskega tajnika JRZ rajnkega g. Tomazina. Nadalje je izvajal: »Minula poslovna doba se je pričela dne t. januarja 1959. Upravni odbor je imel 27 sej, ki so bile vse sklepčne in katerih so se udeleževali tov. odborniki polnoštevilno. Nadzorni odbor je imel dve seji. Seje so se vršile v klubovili prostorih vsakih 14 dni, v nujnih odločitvah pa je izvrševalo sklepe predsedstvo Kluba. Poleg tega so bile v smislu poslovnika tudi 5 seje širšega upravnega odbora, strokovni odbor je imel 9 sej, na katerih je reševal predvsem važna delavska vprašanja in pa pravilnik za delavstvo drž. prom. ustanov. Stalež članstva ob zadnjem občnem zboru, to je 31. decembra 1938 je znašal 2035 članov. Stanje članstva na dan 15. januarja 1940 pa znaša 2822 članov, to je za 79? članov več. Izstopilo je med poslovno dobo 362 članov, to so v splošnem sezonski delavci, ki so bili vzeti na delo le za gotovo dobo. Izključen zaradi kršenja klubove discipline je bil 1 član. Pri zadnjem občnem zboru je štel Klub 19 poverjeništev, danes pa jih šteje 28. Na novo so bila ustanovljena sledeča pover jeništva: Laško, Ljutomer, Murska Sobota, Poljčane, Prevalje in Vulired - Marenberg. V teku so predpriprave za ustanovitev pover jeništva v Metliki. Omenim, naj, da je dne 3. decembra 1939 bila nekaka glavna skupščina Kluba železničarjev in brodarjev JRZ v Belgradu, katere so se udeležili tudi trije zastopniki Kluba železničarjev JRZ iz Ljubljane. Iz dobro premišljenih razlogov, ki jih narekujejo razmere in potrebe, odbor Kluba železničarjev ne more biti za pristop v enotno organizacijo železničarjev JRZ s sedežem v Belgradu, ampak želi obdržati svojo dosedanjo samostojnost kot posvetovalen odsek banovinskega tajništva JRZ v Ljubljani. Pripravljen pa je v skupnih političnih in stanovskih vprašanjih sodelovati kot enotna organizacija, seveda vedno s pristankom banovinskega tajništva. Priznanje našemu delu je bilo že ponovno izraženo na mnogih javnih mestih. Stranka sama je to izrazila na najbolj viden način s tem, da smo ob preteklih skupščinskih volitvah dobili svojega narodnega poslanca za mesto Ljubljana našega predsednika tov. Masič Pavla, za Maribor levi in desni breg pa sta bila za namestnika kandidata postavljena tov. Ferk in Wurzinger. Mnogo zahvale in hvaležnosti, da se je Klub tako lepo razvijal, smo dolžni v prvi vrsti našemu slovenskemu voditelju dr. Antonu Korošcu, ki je Klub ponovno materijalno podprl, dalje gradbenemu ministru dr. Kreku, senatorju g. dr. Kulovcu in Smodeju, zlasti pa pok. tajniku banovinskega odbora JRZ gosp. iomaziuu. »Slovenski železničar« je ime vestniku našega Kluba, ki je v tej poslovni dobi zagledul luč sveta. Vestnik izdaja konzorcij klubu železničarjev JRZ, v kuteregu so bili izvoljeni sledeči tovuri.ši: Masič, Ilvastija, Jošt, Golobič, Erjavec Bertoncel in Cimperman Vestnik izhaja vsakega prvega v mesecu in sicer za enkrat samo na 4 straneh, le 3. številka je imela 6 strani. Do danes je izšlo 10 številk. »Slovenski železničar« se tiska v 3100 izvodih ter ima zelo velik krog čitatcljev. Nasprotno pa je krog sodelavcev prav majhen, če ne premajhen. Bolniški fond V dnevih 19. do 21. marca 1939 se je vršila v Belgradu glavna skupščina bo>niškega fonda, katere so se udeležili kot skupščinarji naši tovariši tov. Rasperger, dr. Brumen, Ponikvar, Masič in Ilvastija, na kuteri so bili sprejeti za nas sledeči važnejši sklepi: 1. Finančna sredstva za zidavo depandanse na Golniku so zasigurana. 2. V Mariboru se osnuje podružnica centralne ambulance za članstvo proge, ki gravitirajo na Marilior. 3. V Ljubljani in Mariboru se zgradi kopališče za člane bolniškega fonda. 4. Odobri se kredit za nabavo novega rentgenskega aparata v Ljubljani. 5. Odobren je kredit v znesku 1,200.000 din za nakup lastnega doma v Rogaški Slatini. 6. Na podlagi amandmana v fin. zakonu 1939/40, s katerim se dovoli bolniškemu fondu, da osnuje v večjih centrih svoje lekarne, so se odobrili potrebni krediti. 7. Predlogi za povečanje hranarine delavstvu so bili obravnavani vsestransko in spre-" jeti, obstojala pa je težava zaradi nezadostnega kritja v dohodkih proračuna fonda. Poleg tega so bili odobreni še naknadni krediti za lastno bolnišnico v Zagrebu, kjer bo deležno bolniškega zdravljenja tudi članstvo iz naše oblastne uprave. Tečaji Po statističnih podatkih je bilo ugotovljeno, da je velik procent nastavljenega osebja dovršil polno dobo službenih let. Upravni odbor je zaradi tega spomladi v mesecu aprilu sklenil, da po vseh večjih centrih Slovenije organizira tečaje za progovne delavce, ki naj bi jim nudili pripravo za strokovne izpite nižje prometne službe (za kretnika, premikača in zavirača). Ta sklep je upravnemu odboru narekovalo tudi dejstvo, da je bilo na priporočilo Kluba spomladi 1939 sprejetih na sezonsko delo k progovniin sekcijam do 400 članov JRZ. Na podlagi prijav so se tečaji organizirali v Ljubljani, Zidanem mostu, Pragerskem, Mariboru in na Jesenicah. Predavanja so bila predvidena za nedeljske dopoldneve in sicer vsakokrat po 3 ure in so se pričela dne 16. aprila 1939. Tečaji so bili v Ljubljani v bančnih prostorih direkcije, v Zidanem mostu prvotno v postajni čakalnici, pozneje v šolski sobi ljudske šole, na Pragerskem v postajni čakalnici, v Mariboru v postajni šolski sobi. na Jesenicah pa v kurilniški šolski sobi. Prvo predavanje se je končalo na Pragerskem dne 17. septembra, zadnje pa v Ljubljani dne 3. decembra 1939. Predavali so sledeči uradniki: Podboj. Kavčič, Cundrič, Bertoncelj, Ilvastija, Lovrenc, Budihna, Vrabec in kot nadomestnik šo Golobič. Predavalo se je vsega skupaj v Ljubljani ob četrtkih 81 ur. ob nedeljah 96 ur, na Jesenicah 81 ur, v Zidanem mostu 81, na Pragerskem 60, Mariboru 60, skupaj 439 ur. Ob zaključku tečaja je bilo prijavljenih direkciji za polaganje izpitov: v Ljubljani 96, na Jesenicah 10, v Zidanem mostu 29, v Pra- NOVA PODLISTKU Danes začnemo prinašati v našem dnevniku dva nova podlistka, izmed katerih je' »Beg iz Varšave« opis tesnobe v Varšavi ob začetku sedanje vojne ter potem bega iz kraja v kraj, dokler ni usoda potisnila glavnega junaka čez mojo v emigracijo Povest prevatamo iz rokopisa, ki ga je odstopil uredništvu poljski emigrant, pisatelj Boguslav K u-czynski ter bo gotovo zanimal vse naše bralce. Drugi podlistek pa je švicarska povest Jakoba K. Heera »Berninski kralj« ki se godi v najlepši švicarski dolini Engadin, 'tam kjer so sedaj svetovno znana letovišča St. Morit/, in druga. Povest — romantična zgodba med lovcem švicarskih gora in lepo županovo hčerko — je postavljena nazaj v Napoleonov čas ter kaže lepoto in idilo teh krajev, ko še niso bili svetu tako znani, kakor so sedaj. Zanimiva zgodba — ena najlepših švicarskih povesti — l>o gotovo všeč vsem, ki ljubijo romantiko gora in lepe, tople povesti. Naročajte »Slovenca«! ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i gerskem 34, v Mariboru 12, skupaj torej 191 tečajnikov, od katerih je pretežna večina že položila uporabnostni izpit za kretnika in pre-mikača odnosno zavirača. Od teh, ki so položili izpit, jih je danes že 120 v prometni službi kot redni delavci, ostali pa bodo v doglednem času tudi dosegli svoj namen. Ko govorim o uspehih, moram omeniti tudi ostale činitelje, ki so deloma tudi pripomogli do njih. Mislim v prvi vrsti na veliko naklonjenost g. direktorja inž. Kavčiča, ki je dal dobrohotno na razpolago potrebne prostore, dovolil uporabo uputnice P-17 za prosto vožnjo tečajnikov od stanovanja do mesta tečaja in obratno in odredil, da se tečajniki uradno izprašajo. Dalje moram omeniti šolskega upravitelja v Zidanem mostu, ki je rade volje prepustil uporabo za tečaje v Zidanem mostu šolske sobe v šoli. Ne smemo pa pozabiti tudi onih. ki so skušali na vse načine tečajem ovirati in jih celo onemogočiti. Mnogo so se trudili in so tudi uspeli, da je bila našim tovarišem odvzeta ugodnost povlastnice P-17. Le energični osebni intervenciji klubovega predsednika in takratnega narodnega poslanca tov. Masiča pri pokojnem ministru dr. Spalii se je zahvaliti, da se njih nakana ni posrečila. Istočasno tudi poročam, da se je dne (4. decembra 1939 v Ljubljani pričel (v bančni dvorani) za naše tovariše tečaj za kretnike. katerega vodi tov. Vrabec. Prijavilo se je /a tečaj 39 kandidatov. Službena obleka Drugo važno vprašanje je službena obleka. Zgodovina te zadeve je sledeča: Zimska obleka bi se morala dati osebju za zimsko dobo 1938 že 1. oktobra 1938, za kar je bil s strani ljubljanske žel direkcije poslan preliminar že v mesecu juliju istega leta. Licitacija za nabavo obleke za tuk. ravnateljstvo je bila odrejena od generalne direkcije v drugi polovici meseca oktobra 1938 in sicer za nabavo hlač, bluz in kap. V mesecu novembru je ravnateljstvo prejelo vzorce obleke, nakar se je mogla vršiti prva ofcrtalna licitacija sredi meseca decembra. Te licitacije pa gospod minister za promet ni odobril. Zato je ekonomski othlelek generalne direkcije razpisal ponovno licitacijo šele v mesecu februarju 1939. Ta licitacija je bila odobrena in so bile obleke potem v predpisanem roku izgotovlje-ne. Z novim pravilnikom se je priznala pravica, da pripada službena obleko nekaterim uslužbencem, ki doslej te niso prejemali. Nasprotno pa se ni priznala pravica do prejemanja zimske suknje za nadkretnike, vratarje in čuvaje prtljage. Tudi ljubljansko ravnateljstvo je v tej zadevi posredovalo na inerndaj-nih mestih, da se tudi tem prizna pravica do službene obleke. Letna obleka za leto 1939 je kakor vse kaže nropadla in jo uslužbenci najbrže v naravi ne bodo dobili. Licitacija za to obleko se je sicer izvršila, toda tvrdke so nabavo odpovedale, ker ne morejo dobiti potrebnega blaga Pripominjam, da je osebje direkcijc Sarajevo to Boguslav Kuczynski: 1 Beg iz Varšave Z avtorjevim dovoljenjem prevedeno iz rokopisa. Posvečeno Zolji Nalkowski.» * V četrtek zjutraj je bil pri Stachowiaku njegov mlajši brat Bronislav, ki je po končani artilerijski oficirski šoli bil prideljen varšavskemu polku konjeniške artilerije. »Lep fant«! je o njem pomislil Stachowi'ak z žalostjo. Glavo je večji od mene in tako vitek! Škoda bi ga bilo!« Mlademu praporščaku je bila dodeljena zelo nevarna naloga posrednika med artilerijo in pehoto. Odšel je takoj na svoje mesto. Mimogrede je še smeje se pripomnil, da gre samo na vaje na zahod od Varšave. »V kratkem se vrnem,« se je smejal pri slovesu. Veselo je povedal Stachovviakti, da je pustil v polku njegov naslov. »Za vsak primer, da ti sporoče.« Že se je avtobus premaknil, ko je Stacho-wiak skočil na pločnik: »Pospremim te košček poti!« kajti pomislil je, da morda zadnjič vidi svojega brata. Potegnil se je z njim prav do konca avtobusne linije. Šele v avtu je Bronislav priznal Stachowiaku, da je bil nekoliko ur v Siedlcah. »Nič ne vemo, kaj se lahko zgodi, zato sem se zaročil s svojim dekletom. Bosta že kako stopila v pismene stike.« * Zofja Nulko\vska, ena največjih poljskih ženskih pisateljic je članice Literarne akademije, ki je znana tudi pri nas po igri samih ženskih vlog sDoin žena« ki jo je pred leti prikazovalo Narodno gledališče v Ljubljani. Op. u. ' Drugo jutro rano so telefonirali Stachovviakti, da je njegova sestra odšla z letnega ta-boren.ja in bo vsak trenutek v Varšavi. Toda vlak je imel zamudo. Zvečer je Stachowiak lovil radijska poročila. V inozemskih postajah je neprestano na-letaval na napovedovalca, ki je govoril poljsko z nemških postaj. Jezil ga je ta človek že zaradi akcenta. Kakor nekaj nad vse važnega je javljal v svet, da je nemška vlada ponudila Poljski mirovne pogoje, na podlagi katerih je lahko priti do sporazuma. To je samo vprašanje Gnanska, plebiscita in autostrade. Okrog polnoči je telefonirala Stachowiaku njegova sestra, da je že prispela v Varšavo in da je na postaji še z dvema prijateljicama. »Pridite takoj!« ji je naročil Stachowiak, ne da bi pomislil, kako jih bo prenočil. Prav kar se je vrnil z vasi, kamor je šel po ženo. Služkinje ni bilo in stanovanje je imel v neredu. Čez uro so že prišla dekleta. Vse tri so bile ožgane od sonca, vse močne, razgibane od športa, in vse tri so prišle v Varšavo, da jih porabijo pri kakšnih vojaških delih. Stacho-wiak jim je pripravil večerjo. Dvema dekletoma je nato posti jal v svoji sobi, tretja pa se je vlegla na divan v salonu, sam pa je šel spat v prazno sobo za služkinjo. Njegova žena pa je spala v svoji sobi. To pripravljanje se je končalo šele okrog tretje ure ponoči. Tri ure pozneje ga je prebudila sestra. Čudno je bilo to prebujenje, kajti že zvečer so govorili, da se vsak hip lahko vname vojna. Mobilizacija je bila že razglašena in se je prav tisti večer začela. »Zdi se mi, da je alarm!« je rekla Zofja, ko je videla, da se je Stachowiuk prebudil Res. bil je letalski napad. Slišati ie bilo močne detonacije, pokanje šrapnelov in pras- ketanje protiletalskih strojnic. V radiu so sporočali novico o začetku sovražnosti in vojne, o napadu na Varšavo ter prekoračenju meje na več točkah istočasno: na zahodu, na jugu in severu. Tedaj smo prvič slišali dobrohotni, varnostni glas varšavskega napovedovalca: »Komanda P. L. O. (Protiletalske obrambe)!« je govoril človek, katerega glas smo poznali še iz protiletalskih vaj. »Ukazujem letalski alarm za mesto Varšavo! Za mesto Varšavo!« je ponovil. Takoj nato pa je radio oddajal skrivnostno šifre, morda znamenja za razne smeri. »Ilalo! Halo! Pozor! Pozor! Prihaja! 32...« In nato so bile še besede »Larmia« in tudi, kur je otrokom najbolj všeč, »Čokolada!« Te besede: »Halo! Halo! Pozor! Pozor! Prihaja! Pazite! Šel mimo!« so nam delale družbo od tega jutra vseli šest dni neprestano v Varšavi. Malo pu je bilo veselejših šifer s koncem »Izpolnite!« Kuj so izpolnjevali in kje? »Zakaj nisem tudi jaz pri njih?« je Stachowiaku tedaj ljubosumno padlo v glavo. Rano je pod pretvezo, da ima opravka v mestu, šel na vojaško komando. Ljudje so oblegali poslopje od vseh strani, kajti mobilizacija je bila razglašena šele prvi dan. Samo za tiste, ki imajo bele mobilizacijske pozivnicc. Izrecno je bilo to javljeno nn plakatih, listi, ki imnjo bele poziavnice z rdečim pasom in tisti, ki imajo namesto pozivnic samo modre listke, morajo še čakati. Samo možje, ki nimajo ne modrih listkov ne belili r. rdečim pasom, samo ti naj se zglase pri PKU. »Kaj pa tisti, ki se hočejo javiti med prostovoljce?« je vprašal Stachowiak obenem z drugimi. »Naj počakajo!« so jim odgovorili pri vseh vratih in okcucih. »Pa ue tukaj, temveč doma!« Po tem prvem alarmu so oddajali navodila, kako se je vesti pri plinskih napadih. Če to obrizgne kakšna snov, moraš madež odstraniti z robcem ali bombažem. Ne razmazavati, temveč se takoj poslužiti protiiperitovega zavoja. Potem novodila o dušljivih plinih. Da so najvažnejši chlor, fosgen, dvofosgen in chloro-piktirn. Izmed strupenih pruska tekočina in ogljena kislina. Še o solznih plinih, dražečili ter pekočih. Da je treba zastrupljenemu takoj dati masko in ne pustiti, da se temperatura zniža, kajti pri navadni višini je osemdeset procentov možnosti rešitvi, pri nižji pa le dvajset. Pri navadni je treba zastrupi jenca prikrili, dati mu valerijanovih kapljic, vročega čaju ali kave; pri drugi pa bolnika sleči, udobno ga položiti in mu dati k nogam sftklenice lople vode ter mu dati piti dilialne;'a plinu in sicer pet do osem litrov na minuto. Pa še daleč ni bilo vse. Treba je bilo razglasiti Se o solznih in dražečili plinih, o dimu in umetnem dihanju o pruski kislini, mr/lili obklarlkih, močenju s flanelo, o plinih, ki človeka opečejo. o iperitu in Inizitu, o topli ko-pelji. sivem milu. anogeniji ter o umivanju oči s sodovo razlopino. Protiplinsko zaklonišče v hiši jo bilo pripravljeno že na preddan i/bruha vojne. Treba je bilo samo še pripraviti ležišča, zalepiti okna pred izbruhi bomb, še preizkusiti zatemnitev. Storila je to Stachowiakovu sestra s svojimi prijateljicami Vse je šlo po sreči. Samo vrata Marijine sobe, ki je bila pripravljena za zaklonišče, so niso dobro zapirala. Stncho-wiak je sklenil, da jih bo ob priliki plinskega napada zabil s sekiro. Kiju!) temu so je Marija še trudila, da bi na kakšen način spravila vrata v red. Pa se ji ni posrečilo Tokom dne so okno v tej sobi znvesili / mokro pUhtn. mokro plahto so obesili tudi čoz vrata. Po predpisih je bi! zaklon dovolj varen ter !>i mogel zadostovati za pet oseb nekoliko ur. obleko dobilo, ker se je dobavitelj za nakup blagu pravočasno pobrigal. Zimsko obleko za leto I93<>'40 so dobili vsi, ki imajo pravico do nje, razen plaščev, za katere i)u velja rok dobave 16. januarja 1940. Trajalo bo pa še dober mesec, da dobe te plašče prizadeti iz glavnega skladišča v Batajnici. Delavske obleke za svetilničarje za leto 1939 ni in je tudi ne bo! Za leto 1940 ho licitacija za delavsko obleko 17. februarja 1940, rok dobave pa je 3 mesece in če bo licitacija uspela. Na vsak način bo nujno potrebno glede neredne in pomanjkljive zainteresirati vse naše merodajne faktorje, da se zaostala pripadajoča obleka dobavi ali pa naj se da primerna denarna odškodnina. V Službenih novinah kra.jevine Jugoslavije z dne II. julija 1939 je bil objavljen nov pravilnik o delavcih drž. prometnih ustanov. Obvezno moč pa je dobil ta pravilnik 30 dni po razglasitvi. Z uveljavljenem novega delavskega pravilnika za državno prometno osebje je nastalo med delavstvom upravičeno razburjenje in nezadovoljnost, ker novi pravilnik razen nekaterih ugodnosti težko posega v socialne razmere naših delavcev. Nato je obširno opisoval delo in napore Kluba in slovenskega političnega predstavništva, da bi iz tega pravilnika izpadle ostrine in da bi se bolj prilagodil razmeram, o katerih morajo živeti delavci državnih prometnih ustanov. Zaključil je svoje bogato poročilo z besedami: »Politični položaj v znatni meri narekuje na eni strani skrbi za varnost naših mej, za mir, nn drugi strani pa težave, ki jih morajo v sedanji vojni tudi nevtralne države trpeti. Vsi uvidevni ljudje ter tudi mednarodni svet priznava, da je zunanja politika naše države pametna in primerna. Prav je tudi, da se danes ob tej priliki spomnimo našega slovenskega voditelja in prijatelja železničarjev dr. Antona Korošca. Odveč bi bilo hvaliti njegova dela, toda najdejo se še vedno ljudje, ki odrekaio našemu voditelju zasluge pri velikem pokretu političnih razmer v naši državi. Kako majhni so ti ljudje, ki se zaletavajo v osebo našega voditelja, nam pričajo najvišje izjave visokih predstavnikov hrvatskega in srbskega naroda, ki so se udeležili proslave 20-letnice slovenske univerze ter tej proslavi prisostvovali v prvi vrsti zaradi tega, da se poklonijo častnemu doktorju slovenske univerze gospodu dr. Antonu Korošcu. Posebni odposlanec hrvatskega voditelja dr. Vladka Mačka finančni minister gospod dr. Juraj Šutej je v govoru v Unionu povedal: »lepo je dejanje ljubljanske univerze, da je poklonila svoje najvišje odlikovanje zaslužnemu sinu slovenskega naroda dr. Antonu Korošcu. Kadar narod odreja temelje in pogoje svojega dela in življenja, je nezmotljiv. Prav tako se ne more zmotiti narod takrat kadar ocenjuje tlelo svojih mož.« Naš resorni minister inž. Beslič pa je v govoru izjavil: »Čast, ki jo je podarila ob tej priliki ljubljanska univerza predsedniku senata g. t!r. Antonu Korošcu, ni bila dana samo Korošcu kot slovenskemu politiku, ampak je bila dana našemu Korošcu, ko po svojem delu pripada slovenskemu, hrvatskemu in srbskemu narodu. Danes moram žal javno izpričati, da preživljamo težke čase. Zato pa sem prišel med vas, da z vami skupaj pomolim k Onemu, ki je nad nami k našemu Bogu za dr. Korošca, ker nam je on tlaries najbolj potreben.« Tako so govorili predstavniki Srbov in Hrvatov o našem voditeliu, ko so se istočasno slovenski bratje iz različnih nrevratniških ig lažipatriotskih skupin pripravljali, da bi prireditev v proslavo 20-letnice univerze in v proslavo našega voditelja onemogočili. Odpravimo že enkrat to sramoto iz vrst slovenskega naroda!« S tcin je tajnik zaključil svoje poročilo. Blagajniško poročilo BI agajniško poročilo je podal tov. Šifrer Štefan. Dohodki v letu 1939 so znašali 77.247.65 din, izdatki pa 72.793.65 din. Stanje blagajne je ugodno. Ugotovil je, da je članstvo svoje obveznosti do kluba vestno izpolnjevalo. Za nadzorni odbor je poročal višji svetnik, tov. Rasperger, ki je pohvalil vestno delo upravnega odbora, prav posebno pa še tov. blagajnika. Predlagal je razrešnico s pohvalo, ki je bila soglasno s ploskanjem sprejeta. Po razrešnici se je pričela debata o poročilih klubovih funkcionarjev, v katero so posegali delegati. Pojasnila so dajali Masič, Cimperman, Rasperger, Ponikvar in Hvastija. Ob 13. uri je bilo skupno kosilo do 14 ure, nakar se je občni zbor nadaljeval. Na vrsti so bile najprej volitve novega upravnega, kakor tudi nadzornega odbora. V upravni odbor so bili izvoljeni sledeči člani: Predsednik: Masič Pavle, viš. kontrolor. I. podpredsednik: Ponikvar Ciril, viš. kontrolor, II. podpredsednik: Hvastija Franc, poverjenik, III. podpredsednik: Hrastnik Anton. viš. kontrolor, tajnik: Cimperman Viktor, oficial. tajnikov nam.: Golobič Rudolf, admin. uradnik, II. tajnik: Golež Janko, oficial, blagajnik: Bertonrelj Miroslav, svetnik, gospodar: Jemec Franc, ključavničar; odborniki: Pod-l>oj Ivan, inšpektor. Cundrič Jože, viš. kontrolor, Deržaj Stanko, oficial, Tršinar Jernej, zvan. II. za-virač. Mrak Peter, zvan. II v pok. V nadzorni odbor pa člani: Rasberger Anton, viš. svetnik, Kriavec Alojzij, inšpektor, Majcen Anion, viš. kontrolor Štrubelj Anton, šef postaje Borovnica, Žitnik Friderik, delavec zavirač. Težne In želje slov. železničarjev Na rednem letnem občnem zboru Kluba železničarjev JRZ iz vse Slovenije so sklenili predložiti Banovinskemu odboru jugoslovanske radikalne zajednice za dravsko banovino v Ljubljani sledečo resolucijo L Izda naj se čimpreje že večkrat napovedana in težko pričakovana novela k zakonu o drževnem prom. osobju, ki naj odpravi sedanje trdote v tem zakonu, predvsem nai uvede avtomatsko napredovanje v položajnih skupinah za vse vrste uslužbencev; naj omogoči, da se bo dnevničarska in stalna delavska služba pri postavitvah dnevničar-jev in delavcev na zakon štela za napredovanje in pokojnino in to tudi za nazaj onim dnevničarjem in delavcem, ki so bili nastavljeni po zakonu iz leta 1923; naj izpopolni sedanjo določbo točke 3 § 258 zakona o drž. prom. osebju v tem smislu, da bo pod pojmom »dnevničarska služba« razumeti" tudi stalno delavsko službo in da se bo mogla ta služba šteti za pokojnino tudi onim uslužbencem, ki so bili postavljeni na zakon pred !. IX, 1923: naj odpravi sedanje omejitve § 247 novice. Koledar Torek, dne 30. januarja: Martina, devica mučenica; Hiacinta, devica. Sreda, dne 31. januarja: Janez Bosko, spoznavalec; Marcela, vdova. Zadnji krajec ob 15.47. Her- schel napoveduje lej)o in prijetno vreme. Novi grobovi •f O. Alojzij Curinaldi D. J. 26. t. m. je umrl v Sarajevu v 75. letu starosti mož, ki ga je Bog vodil po navadnih potih življenja. Curinaldi je bil rojen v Zadru iz plemiške družine, študiral pravo na Dunaju in potem stopil v bosensko sodno službo ter veljal za enega najboljših pravnikov v oni deželi. Ob začetku svetovne vojne je bil sodni nadevetnik v Sarajevu in kot tak je moral sodelovati pri sloviti obravnavi proti Principu in njegovim tovarišem. Vestni sodnik je bil neustrašen, pobožen katoličan, ki je pogosto prejemal 6V. obhajilo. Med svetovno vojno je v njem dozorela misel, da postane duhovnik. Zato je marljivo študiral bogoslovje, najprej zasebno zraven svoje službe, po koncu vojne pa v sarajevskem bogoslovju z mladimi bogosiovci ter je napravil vse predpisane izpite. Ko je štel 55 let, je bil posvečen v mašnika, takoj nato je p»a stopil v jezuitski red in opravil v Ljubljani dveletni novici-jat. Potem se je specializiral v cerkvenem pravu in ga predaval 15 let v sarajevskem bogoslovnem semenišču. Napisal je tudi temeljito delo o cerkvenem zakonskem pravu in več razprav iz svoje stroke v hrvaškem jeziku. Bil je vzoren redovnik in še v starih letih marljiv spovednik. Ave, anima pia. + V Ljubljani je snoči ob pol 7 mirno v Go-spodu zaspala ga. Marija Od ar, mati. vseučili-škega profesorja g. dr. A. Odarja. Uro pogreba, ki l>o izpred mrtvašnice Zavetišča sv. Jožefa na Vi-dovdanski cesti, bomo objavili jutri. + V Ljubljani je umrla gospodična Antonija Štrubelj-Češkuti, trgovka in hišna posestni-ca. Pogreb bo v sredo, 31. januarja ob 2 popoldne iz hiše žalosti Stari trg štev. 3 na pokopališče k Sv. Križu. + V Ljubljani je izdihnila svojo dušo gospodična Marija Š t e b 1 a j, branjevka. Pogreb bo danes ob 4 popoldne izpred mrtvašnice Zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski cesti 9 na pokopališče k Sv. Križu. + V Dolenji vasi pri Podbrezjah na Gorenjskem je v 87. letu starosti mirno v Gospodu zaspala gospa Marija Keršič, fiosestnica. Pokopali jo bodo v sredo, 31. januarja ob pol desetih dopoldne na župnijskem pokopališču v Podbrezjah. ■f" V Spodnji Slivnici je po kratki bolezni umrl g. Anton Lenič, oskrbnik boštanjske pristave in grajski logar. Pred božičem je izpolnil 94 let in je bil najstarejši kopanjski faran. Nad 40 let je vestno in zvesto opravljal svojo službo. Bil je zelo dober, krščanski mož. Naj jim sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! Osebne novice _ = Poročila sta se v Gornjem gradu mesarski mojster na Vranskem g. Ladislav Cukala in gdč. Pavla Rojnik, trgovska pomočnica iz Sv. Jurja ob Taboru. Iskreno čestitamo! . * — Zveza Fantovskih odsekov Ribniško okrožje priredi na svečnico smučarske tekme v Ribnici in sicer za člane tek na osem kilometrov, za mladce pa tek na 4 km Odseki naj prijavijo tekmovalce okrožnemu tajniku najkasneje do 1. februarja opoldne. Sestanek tekmovalcev in žrebanje bo na svečnico ob pol osmih v dvorani Prosvetnega društva v Ribnici, ob 8 skupna sv. maša, po 6v. maši skupni odhod na tekmovališče. Razdelitev nagrad bo ob 12 v dvorani Prosvetnega društva. — Odbor Podružnice Slomškove družbe za krški in brežiški okraj obvešča vse člane, da bo zborovanje v soboto, 3. februarja 1940 ob devetih v drž. ljudski šoli na Vidmu. Zborovanje bo združeno z vzornim nastopom. Udeležencem je dovoljen dopust. Za člane je udeležba obvezna. — Požar. Od Sv. Križa pri Litiji poročajo: V nedeljo zjutraj je gospodarsko poslopje, last Posojilnice in hranilnice, pogorelo. Ogenj je nastal v garaži avtopodjetnika Dolinarja. Najbrže je bil ogenj podtaknjen. — Za zaščito otrok za slučaj vojne so darovali: Jakob Verbič, Dol. Logatec 100 din, Predilnica in tkalnica a. d. Maribor 200 din, Pakiž in tovariši, Ribnica 30 din, Svečama »Pax«, Ljubljana 100 din, Tovarna olja in lakov, Medič-Zjinkl, Ljubljana 100 din, Tovarna za pliše F. Etfler, Ljubljana 30 din, Lesna industr. F. Stare, Kolovec 50 din, Ivan Rus, Loški jsotok 100 din, »Eta«, tovarna gorčice in konzerv, Kamnik 30 din, Tovarna lesovine in lepenke E. Pogačnik, Brezno 100 din. Hvala. — Unija za zaščito otrok, Ljubljana. — Sv. Venčeslav pri Slov. Bistrici, ki šteje okrog 900 duš, je imel v zadnjih 10 letih 279 rojen-cev, umrlo pa jih je samo 147; prirastek je torej lep in znaša 132 duš. — Gg. rezervni oficirji! Vse, kar potrebujete za Vašo uniformo, dobite najceneje pri tvrdki A. Kassig, Ljubljana, Miklošičeva 17, blizu glavnega kolodvora. — Pri zaprtju, motnji v prebavi, vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-.Iosef« grenčice. — Po hudem mrazu in snegu južno vTeme. Po noči od sobote naprej se je v Sloveniji vreme naglo preobrnilo na boljše. V nedeljo ie nastopilo južno vreme tako, tla je toplomer popoldne celo kazal 1 stopinjo nad ničlo v zatišju. Tudi včeraj je vladalo južno vreme. Sneg se je sesedel. Ptički so postali živahnejši. V nedeljo in včeraj je že veselo in vabljivo zapel ščinkavec. Vsekakor smo premagali najhujšo krizo v vremenu. Nizko stanje voda se Irenotno še ni spremenilo. Sava je pretekli teden dosegla najnižje stanje 40 cm pod normalo. — Vinsko razstavo in sejem v Dramljah priredi Kmečka zveza v Draml jah od 2. do 4. februarja t. 1. za drameljsko-celjski vinski okoliš pod pokroviteljstvom senatorja g. Mihelčiča iz Celja. Začetek razstave na svečnico, dne 2. februarja, ob pol 9 dopoldne v Slomškovem domu. Ljubitelji dobre kapljice in resni kupci vabljeni! — Uubežni v Sloveniji. Napram 1. 1938 in 1937 so lani rubežni številčno znatno padle. Pri 49 okrajnih sodiščih, ki spadajo pod pristojnost ljubljanskega apelacijskega sodišča, je bilo lani zaznamovanih 67.757 raznih rubežni na premičnine in nepremičnine, predlanskim pa 71.897. Rubežni so po vojni dosegle rekord 1. 1937, ko jih je bilo v Sloveniji izkazanih 73.670. Ljubljana je lani imela 10.002 rubežni, predlanskim 12.206 in leta 1937 pa največ 12.662. Marilior je imel lani 9.901 rubežen, predlanskim 11.248. To leto je Maribor prednjačil glede rubežni pred vsemi okrajnimi sodišči. Rubežni so torej lani nazadovale, izredno pa so se pomnožile zemljiškoknjižne zadeve. Zemljiške knjige vseh okrajnih sodišč v Sloveniji so lani izkazale 99.995 poslovnih številk, predlanskim samo 79.304. Prav Številke zemljiških knjig kažejo na okolnost, da so se lani, zlasti od avgusta naprej silno razmahnile špekulacije z zemljišči in hišami, to ne samo v Ljubljani, temveč tudi po drugih krajih Slovenije. Vse hiti denar investirat v zemljo in hiše! — Odmev inotoriklistične nesreče v Trbojah pred sodiščem. Neki ljubljanski motociklist je lani na praznik 15. avgusta popoldne vozil po banovinski cesti skozi Trboie v 6meri Kranj—Ljubljana. Sretli vasi je motociklist, ki je vozil naglo in nepravilno, podrl 4 letnega dečka Jožka Dolinarja tako, da mu je hudo razbil lobanjo na levi strani. Poškodbo sta zdravnika označila za zelo hudo. Državni tožilec je motociklista B. sedaj obložil prestopka po avtomobilskem paragrafu 205/11 k. z. Ljubljana, 30. januarja Gledališče Dramai Torek, 30. januarja: Zaprto. — Sreda, 31. januarja: Kupčija s smrtjo. Red Sreda. — Četrtek, 1. februarja: Na prisojni strani. Red Četrtek. — Petek, 2 februarja ob 15: Peterčkove poslednje sanje. Mladinska predstava Znižane cene. — Ob 20: Profesor Klepec. Izven. Znižane cene. Operaj Torek, 30. januarja: Rusalka. Red B. — Sreda, 31. januarja: Zaprto. (Generalka.) — Četrtek, 1. februarja; Lumpacij Vagabund. Opereta. Premierski ab. — Petek. 2. februarja ob pol 11: Pri treh mladenkah. Gostovanje Dječjega carstva iz Zagreba. Izven. — Ob 15: Pri belem konjičku. Izven. Znižane cene. — Ob 20: Fra6quita. Gostovanje gospe Zlate Gjungjenac. Izv. Radio Ljubljana Torek, 30. jan.: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — II šolska ura: Zimske igre na prostem (Viktor Pirnat) — 12 Veselje na deželi (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Opold. koncert Radij, orkestra — 14 Poročila — 18 Dvospevi in samospevi, izvaja oddelek dekli.šk. zbora »Vigred« — 18.40 Vzgojne sile življenja (dr. St. Gogala) — 19 Napovedi in poročila — 19.20 Nac. ura: Prehod iz naturalnega v denarno gospodarstvo v naših srednjeveških državah (dr. Ant. Doba-novič, Zgb) —• 19.40 Objave — t9 50 Gospodarsko-trgovski pregled (Drago Potočnik) — 20 Solitstični konc.: violoncello (prof. Čenda Šetll-bauer, pri klavirju prof. P. šivic) — 20.45 Za kratek čas (plošče) — 21.15 Citraški trio »Vesna« — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Naj pesem govori! Napevi severnih in južnih Slovanov (Radijski orkester). Prireditve in zabave Prihodnji violinski koncert violinistke Lilije d'Albore bo v ponedeljek, 5. februarja t. 1. ob 20. v mali Filharmonični dvorani. »Bohemski večer«, tradicionalna prireditev gledaliških igralcev bo dne 6. februarja, na pustni torek pri Mikljču. Izviren spored bodo izvajali opemi, in dramski člani, ki jih bo uvajal in predstavljal kot konferansje g. Daneš Sodeloval bo Odeon jazz orkester pod vodstvom g. Švare. Ljubljanska filharmonija bo Imela svoj redni koncert z dirigentom g, K. Baranovjčem, ravn zagrebške opere, v petek, 9 februarja v unionski dvorani. Na 6poredu je Čajkovskega V. simfonija, Smetanova simfonična pesnitev »Vltava«, Baranovičeva suita iz baleta »Licitarsko srce« Od slovenskih del bo izvajala Bravničarjeva »Belokrajinska«, ki je posvečena pesniku Otonu Župančiču. Prosvetno društvo Trnovo. Na devetem prosvetnem večeru v sredo, 31. decembra ob 20 bo v društvenem domu predaval g. prof. Jankn Mlakar. Predavanje bodo pojasnjevale številne skioptične slike. Veseli Matičkov dan na frančiškanskem odru. Ker je premiera prav odlično uspela, zato 6e na željo občinstva ponovi v četrtek, 1. februarja, ob 8. zvečer veseloigra »Matiček se ženi«. Omenjena igra ima polno veselih in komičnih prizoiov, tako da vse gledalce neprestano drži v veselem razpoloženju. Vstopnice so v predprodaji od ponedeljka dalje v trgovini Sfiligoj v Frančiškanski ulici. Vsi vljudno vabljenil Belo smrt RENE DELTGEN - HILDE SESSAK Veličasten film iz življenja lovcev na severne medvede. Prekrasni naravni posnetki z Grdnlanda in Norveške Kino Matica, tel. 21-24 Ob 16., 19. in 21. uri zaradi nagle in malomarne vožnje. Preti kazenskim sodnikom-poedincem na okrožnem sodišču je bil B. včeraj obsojen na 2 meseca zapora, pogojno za dve leti, ker še ni bil nikdar kaznovan. Ima plačati poškodovanou 1000 din za bolečine in 350 din za druge stroške, kakor tudi stroške v bolnišnici 935 dinarjev. Sodbo je motociklist sprejel. — Za uboj obsojen na 3 leta strogega zapora. Strupeno žganje je povzročilo smrt mladega kmečkega fanta, drugega pa spravilo v kriminal. Po noči 28. novembra lani so fantje v Hrašah pri Smledniku pili žganje, kar steklenice so bile na razpolago. Sprva so bili veseli, so plesali in uganjali šale. Iz šal je nastal prepir. Mizar Tone Rozman je podrl Franceta Oblaka na tla in skakal po njegovem trebuhu tako, da so počila desna pljuča. Oblak je bil na mestu mrtev. Mali kazenski senat je Toneta Rozmana obsodil zaradi uboja na 3 leta strogega zapora. Predavanja Pri sadjarski in vrtnarski podružnici Ljubljana I. predava v sredo, dne 31. t. m. ob 7 zvečer v kemijski dvorani na I. drž. realni gimnaziji v Vegovi ulici g. Jože Kregar o vprašanju: Kako naj si ljubitelj namnoži gomoljne begonije in vrtne gladiole. S skioptičniini slikami. Vstop prost. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: Mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska 10 in mr. Bo-hinec ded., Rimska cesta 31. Poizvedovanja Ženska torbica, ključe in nekaj denarja se je našlo v nedeljo zvečer na Sv. Petra cesti. Dobi se na Poljanskem nasipu 34. za napredovanje v VII. odnosno V. položajno skupino, da bodo vsi uradniki po § 47-1 in 47-2 mogli napredovati v VII. odnosno V. položno skupino po preteku minimalnega roka iz § 51; naj spremeni sedanjo določbo § 27 zakona o drž. prom. osobju v tem smislu, da bo za določitev draginjskega razreda res odločilna draginja. Tako naj se uvrste v I. draginjski razred poleg Ljubljane v Sloveniji še vsi industrijski kraji (Jesenice, Kranj, Zagorje, Trbovlje, Laško, Rajlienburg itd.), tujsko-proinetni kraji (Bled jezero, Lesce-Bled, Rog. Slatina, Kranjska gora itd.) in obmejni kraji (Maribor, Radgona, Prevalje, Dravograd, Rakek, Rateče Planica); naj se odpravi sedanja določba § 78 zakona o drž. prom. osobju in omogoči železniškim uslužbencem svobodno združevanje in ustanavljanja strokovnih društev po zakonu o društvih, shodih itd.; značaj eksekutivne službe naj se prizna vsem uslužbencem, ki so uživali to ugodnost po zakonu o drž. prom. osobju iz 1. 1923. II. Pravilnik o delavcih naj se spremeni v sledečih točkah, ki so za delavce najbolj neznosne: dnine delavcev naj se povišajo za 20% tako, da bo celotni povišek dnin znašal 40% na prvotne dnine pravilnika o delavcih iz leta 1933; doklada na dnino naj bo v načelu osebna in draginjska (rodbinska) doklada, ki naj se v sedaj veljavnem okvirju določa po draginjskih razredih; sedanje določbe o podelitvi stalnosti naj se nadomestijo z določbam pravilnika o delavcih iz leta 1933, ker so za delavce mnogo ugodnejše; sedanje določbe pravilnika o odmeri pokojnine za navadne delavce naj se tako v določanju pokojninske osnove kot v višini odstotkov izenačijo z določbami, ki veljajo za kvalificirane in polkvalificirane delavce; čl. 181 pravilnika o delavcih naj se spremeni v toliko, da bo delavstvo plačalo samo jiolovico dolga na račun prispevkov v fond za nazaj, drugo polovico pa drž. prometna ustanova. III. Vsi ufiokojenci. tudi stari kronski, naj se glede prejemkov izenačijo z upokojenci po sedanjem zakonu. IV. Normiranje osebja. Sedanji način normiranja potrebnega števila osebja, ki se izvaja v prometno-komercialni in strojni službi, ne ustreza dejanski potrebi za kritje zahtev službe. Posledica tega je, da se služba bori z občutnim pomanjkanjem osebja, kar pade vse v breme osebja samega na ta način, da je osebje preobloženo. Nujno potrebno je, da se zviša normiranje osebja na principu osemurnega delavnika upoštevaje nedelje in praznike in po normah, ki dejansko odgovarjajo stvarnemu delu, ki ga mora osobje vršiti. Temu normiranju odgovarjajoče je potrebno določiti še 20% višji stalež za kritje bolezni in odmorov v edinicah, ki morajo kriti še potrebe sezonskega prometa, naj se normirani stalež osebja, ki je zaposlen s sezonskim prometom, poveča za 10 odstotkov. Le na ta način bo mogoče sestaviti pravilne službene razporede in kriti potrebo službe, dočim se sedaj vse prevali na osebje z raztegnjenimi turnusi in preobremenitvijo. Potrebno je, da se tudi v gradbeni službi izvede normiranje, kjer se do danes ni utrjen način potrebe števila osebja. Na podlagi normiranja naj se tudi izvede preračun osobnih izdatkov za potrebe posameznih panog službe, sicer ni mogoče priti nikdar v sklad s potrebami službe, sicer ni mogoče priti nikdar v sklad s potrebami službe in interesov pravice osobja. V. Pravilnik za službeno obleko. Službena obleka naj se izdaja osebju pravočasno ob terminu, zapadla službena obleka naj se čimpreje etektuira; službena obleka naj se izdaja vsemu osobju po tem, kakšno službo vrši in ne po njegovem službenem z vanju; pri tovornih vlakih naj se nabavijo za osobje klobučevinasti škornji in kučme, preskrbi pa naj se zadostno število kožuhov. Svetil-n i čar jem pa naj se izdaja službena obleka, kakor ostalemu osobju; za premikalno osobje in osobje, ki je izpostavljeno vsem vremenskim neprilikam naj se nabavijo nepremočljivi škornji in usnjeni suknjiči ali dežni plašči, da bo primerno zavarovano za vse vremenske razmere; pravičnik o službeni obleki naj se spremeni tako, da bodo nosili državno kokardo na kapi tudi zvaničniki kakor do uveljavljenja sedanjega pravilnika. VI. Pravilnik postranski prejemkov. Kilometrina naj se zviša predvsem pri tovornih vlakih ker sedanje kilometrine ni mogoče smatrati za primerno odškodnino za službovanje izven domicila. Zaračuna in izplača naj sc osobju tudi izvršeni premik v postajah tako analogno kot strojnemu osobju. Strojnemu osobju naj se izplačuje nagrada za prihranek kuriva in mazila v celih zneskih po pravilniku, v kurilniških delavnicah naj se vpeljejo akordne premije kot v glavnih delavnicah. Strojnemu osobju naj se kilometrina izenači s kilometrino vlakovodje. Za posebne službe naj se vpeljejo primerni pavšali. Nočna doklada naj se zviša, da bo dejansko res nagrada za napornejšo službo nočno — in naj se prizna vsem uslužbencem in delavcem, ki vršijo nočno službo brez omejitve; način kritja bolezni in odmorov s substituti, ki so pavšalirani, naj se ukine in naj se substiHitom plačajo dnevnice kot za ostala službena potovanja. VII. Službena stanovanja. Osebju, ki ie wo svoji službeni dolžnosti primorano stanovati v železniških upravnih stanovanjih, naj se nakažejo stanovanja brezplačno. Na ta način bi bili vsaj deloma odškodovanj za težke zahteve službe, k! se stavijo na nje zaradi značaja njihove službe. Pri podeljevanju upravnih stanovanj naj se prvenstveno gleda na to, da se stanovan a dodele ekse-kutivnemu osobju, čigar značaj službe je tak, da je v interesu službe same, da stanuje to osobje čim bliže svojega službenega mesta. Po resoluciji so se razpravljale slučajnosti. Brzojavno je občni zbor pozdravil predsednika senata dr. Korošca, predsednika vlade Cvetkoviča in prometnega ministra ing. N. Besliča. . °.b koncu občnega zbora je spregovoril banovinski tajnik JRZ g. C a s a r , ki je v iskrenih besedah pozival vse prisotne, da poneso na teren med svoje tovariše naše ideje. Priznal ie izredno važnost zelezničarskega stanu tudi v političnem življenju.Opominjal je, naj sledimo besedam našega voditelja dr. Korošca, ki nas svari pred črnimi «rti, to je ljudmi, ki podtalno rovarijo. ne da bi se upali na beli dan. Z vzklikom »zvestoba m zvestobo« je zaključil, navdušeno pozdravljen od vseh prisotnih, svoj govor. Predsednik Masič se ie ob koncu občnega zbora zahvalil gospodu Casarju kakor tudi vsem prisotnim in zaključil lepo uspeli občni zbor s pozivom naj se naša borba nadaljuje složno in neustrašeno naprej. ' HI LJUBIJ4N4 Izredno lep in pretresljiv film, čegar vsebina je podobna nesmrtni Puccinijevi operi .Madama Buttarflr Glavno vi. igra in po{e Maria Cebolarl /a dobro voljo in smeh skrbita lucia Eng-llsch in Paul Kemp — Koyal Film, Zagreb ob i6„ to. in 2i. uri Kino Union ZZ-ZI t ' I I Samo le danes ob 16., 19. in 21. uri vesela in zabavna boke srčne kulture mm ■ ■ Kino Sloga tai.27 30 «61699 00(60111)8 filmska zgodba ganljive vsebine in glo- MICKRY RflONEY WALLACIC BKEBY Svetosavske nagrade na vseučilišču Na vseučilišču kralja Aleksandra v Ljubljani so za študijsko leto 1939/40 dobili svetosavske nagrade Nj. Vel. kralja I. naslednji slušatelji: Na filozofski fakulteti: 1. stud. phil. Bogo Grafenauer, ki je predložil temo: Rimski limes v Jugoslaviji pod geslom: »Limes inter Romanos et Barbaro« ab Augusta vindelicum per Noricum Pan-nonias et Moesiam est constitutus« v znesku 500 dinarjev; 2. 6tud. phil. Jože Gregorič, ki je predložil temo: Gotska arhitektura v Sloveniji do leta 1430, pod geslom: »Srednji vek«, v znesku 500 dinarjev; 3. stud. phil. Rajko Rakovec, ki je predložil temo: Komarji mrzličarji ljubljaske okolice, pod geslom »R«, v znesku 500 dinarjev; 4. stud. phil. Marko Zalokar, ki je predložil temo: Vegetacija ruderalnih in plevelnatih tal v ljubljanski kotlini, pod geslom »Trne in osat ti bo rodila zemlja«, v znesku 500 dinarjev. Na juridični fakulteti: 1. stud. iur. Pavle Zupančič, ki je predložil temo: Pojem naravnega prava v Ciceronovi filozofiji, pod geslom: »Ut de-6int vires, tamen.. .«, v znesku 1200 dinarjev; 2. stud. iur. Al. Martine, ki je predloii! temo: Oblike oblastvene regulacije cen agrarnih pridelkov, pod geslom: »Ako ima denar kmet, ga imajo vsi«, v znesku 1200 dinarjev; 3. stud. iur. Sergij Vilfan, ki je predložil temo: Pregled vsebine deželnih predpravic slovenskih dežel, pod geslom: »Non so-lum libertates et privilegia bona hujusmodi compro-bare, sed etiam ampliare cupimus«, v znesku 1500 dinarjev. Na tehnični fakulteti: 6tud. tehn. Dušan K u-ščer, ki je predložil temo: Razmerje med optičnimi konstantami in kemičnim sestavom mineralov cojzito-epidotove skupine in optična karakteristika zastopnikov skupine iz mej Jugoslavije, pod geslom: »Epidot«, v znesku 1000 dinarjev. Na teološki fakulteti: 1. stud. teol. Peter Križaj, ki je predložil temo: Problem suženjstva in Nova zaveza pod geslom »Gospodov oproščenec«, v znesku 800 dinarjev; 2. stud. teol. Tone Soklič, ki je predložil temo: Razmerje med teologijo in filozofijo, pod geslom »Ratio ante fidem«, v znesku 1200 dinarjev. Nadalje je bila podeljena evetosavska nagrada primorskega akademskega starešinstva stud. phil. Antonu Vratuša, ki je predložil temo: Leksi-kalni vplivi romanščne na slovenščino, pod geslom »Rom-6lo« v znesku 500 dinarjev, in nagrada Zveze zavarovalnih družb stud. iur. Sergiju Vilfanu, ki je predložil temo: Pravna kvalifikacija vinkulacije in njen gospodarski pomen na kredit, pod geslom »Quod capita, tot sensus«, v znesku 1200 dinarjev. Prirodoslovec Pavel Grošelj na zadnji poti Ljubljana, 29. januarja. Danes smo spremljali na zadnji zemski poti k sv. Križu zaslužnega slovenskega znanstvenika dr. Pavla Grošlja, za katerim je v vrstah slovenskih znanstvenikov zazijala tako globoka vrzel. Pred njegovo krsto, ki je j>očivala na mrtvaškem odru v zavetišču sv. Jožefa, se je zbrala velika množica njegovih prijateljev in znancev, ki so se po prvih jjogrebnih obredih razvrstili za krsto in žalujočimi domačimi v molčeči sprevod, v dolgo vrsto, ki je nesla zemlji velikega ljubitelja in mojstrskega opazovalca in opisovalca skrivnostne narave. Pogrebne obrede je vodil prof. dr. Kotnik s prof. dr. Dolinarjem in ob asistenci duhovščine. Udeležili pa so se pogreba številni ljubitelji rajnkega, v imenu univerze in zadržanega dekana medicinske fakultete prelat dr. Matija Slavič, za Akademijo znanosti in umetnosti njen predsednik univ. prof. dr. Nahtigal in glavni tajnik univ. prof. dr. Krek; zagrebška medicinska fakulteta je poslala svojega zastopnika v osebi univ. prof. dr. Zar-nika. V sprevodu so bili tudi vsi dekani slovenske univerze s številnimi člani profesorskega zbora, zastopniki mnogih slovenskih kulturnih društev, učenke dekliške gimnazije, na kateri je rajnki z vso požrtvovalnostjo budil ljubezen do narave, so se pogreba udeležile polnoštevilno. Preden se je pogrebni sprevod premaknil izpred zavetišča sv. Jožefa, je stopil h krsti rektor naše univerze dr. M. Slavič, ki se je v imenu najvidnejše in najvišje slovensice znanstvene ustanove poslovil od zaslužnega rajnkega z naslednjim govorom : Žalujoči zbor! Prerano spremljamo k zadnjemu počitku truplo moža, ki je v svojem življenju veliko storil kot docent naše medicinske fakultete, Pogled na Garmiseh, kjer bo v kratkem 4. mednarodni zimski športni tedea kot znanstvenik, pedagog, pisatelj, urednik ln od katerega znanstvene akribije je še veliko pričakovala naša univerza. Prenaglo se je zopet zrušil en steber naše univerze, ki jo je v odlični meri pomagal ustanoviti. Nastopil je kot govornik že pri pripravni seji za ustanovitev vseučiliške komisije dne 23. novembra 1918. Kot član te vseučiliške komisije je z vso vnemo in neomahljivim optimizmom deloval. V seji 10. decembra 1-918 je plediral kljub vsem težavam za takojšnjo ustanovitev tehniških tečajev kot začetek tehniške fakultete. V seji dne 30. januarja 1919 pa je ognjevito govoril in 26. in 27. februarja 1919 klasično pisal za takojšnjo ustanovitev slovenske univerze brez provizornih poskusov preko drugih univerz. Bil je torej med tistimi, ki so prav videli, da bi bila ustanovitev slovenske univerze v nevarnosti, če bi se takoj ne ustanovila. Zato mu slovenska univerza ob odprtem grobu izreka svoje odkrito priznanje in globoko hvaležnost za njegovo idealno delovanje pri ustanovitvi univerze in za njegovo vzorno delo kot duhovitega učitelja in pisatelja biologije. Njegov lik bo ostal slovenski univerzi vedno svetal in časten!« Za njim je izpregovoril kot zastopnik zagrebške medicinske fakultete univ. prof. dr. Zarnik, ki je slavil nepozabnega rajnkega kot človeka, ki si je z neumorno pridnostjo pridobil univerzalno obzorje in ki je po le prekratkem odmoru odšel v večno družbo k svojemu prijatelju rajnkemu dr. Šerku, s katerim sta si bila neločljiva druga. Nato se je pogrebni sprevod začel pomikati k sv. Križu, v tistem značilnem molku, ki leži nad takimi dolgimi vrstami vselej, kadar jx>kopujemo kakega moža, o katerem vsi iskreno pravijo, da ga je bilo škoda in ki zapuste za seboj dolgo sled v svojih delih in v svojem iskrenem značaju. Pred odprtim grobom se ie od rajnkega v imenu profesorskega zbora mestne ženske gimnazije lej>o jxh slovil prof. dr. Kotnik, ki je podal značilne poteze njegovega pedagoškega nastopa. Nato je govoril še v imenu Prirodoslovnega društva univ. prof. Košir, ki je govoril v slovo »največjemu slovenskemu prirodoslovcu«. Poudarjal je njegove zasluge, ki si jih je pridobil na vseh poljih, zlasti pa za revijo »Proteus«. Spregovorila je še zastopnica bivših učenk mestne ženske gimnazije. S tem je bila žalostna jx>grebna slovesnost zaključena, pogrebci so se zamišljeni vrstili ob grobu in spuščali prst na rakev. Primeril dr. HerCnn do nadaljnega ne ordinira 1 Na brzojavko ministru vojske in mornarice armijskemu generalu Milanu Nediču je prišla na- Nevarna lovska tatova Na Pobreiju sta obstrelila tri ljudi Maribor, 29. januarja. Pred okrožnim sodiščem 6e je vršila danes dopoldne razprava zaradi znanega krvoprelitja, ki se je pripetilo dne 3. decembra lanskega leta na Sp. Dobravi pri Pobrežju. Zagovarjala ste se dva nevarna lovska tatova, 25 letni Josip Berglez in 29 letni delavec Franc Lukič, ob iz Sp. Dobrave. Zadeva, ki ju je spravila v preiskovalni zapor in sedaj pred 6odinike, je sledeča: Dne 3. decembra lanskega leta je bilo v Sever-jevi gostilni v Sp Dobrovi več ljudi. Okrog 17 je prišel tja Josip Berglez, ki je invalid brez desne roke, pa kljub tej poškodbi znan kot hud lovski tat. Tudi se ga V6e boji zaradi njegove nasilnosti, ki ga je spravila tudi ob službo. Berglez je prinesel 6 seboj v gostilno svojo lovsko dvocevno puško, ki jo je imel skrito pod plaščem. Prišedši v gostilniško sobo, je začel goste izzivati, izvlekel je puško izpod plašča, vzel iz žepa naboje ter jih vrgel po mizi, z besedami »danes bodo še fazani padali« ter pri tem pokazal z roko na nekatere pivce, ki 60 sedeli za mizo. Zagrozil je še, da bo prvemu, ki pride iz gostilne na prosto pognal strel v glavo. Tedaj je prišel v gostilno Berglezov prijatelj Franc Lukič, ki je tudi sumljiv, da se bavi z lovslto tatvino. Lukič se je takoj pridružil prijatelju in oba 6ta nadaljevala z izzivanjem. Berglez je celo svojo puško nabil, zaradi česar mu jo je gostilničar vzel ter jo dal Lukiču, ki pa je orožje zanesel iz gostilne na prosto ter ga tam skril. Ker sta nadaljevala z izzivanjem, ju je gostilničar pozval, da zapustita lokal. Bilo je okrog 8 zvečer, ko 6ta odšla. Zunaj hiše ie Berglez spet vzel puško ter parkrat ustrelil v zrak. Gostilničar je goste svaril, naj ne gredo iz hiše, ko pa je bil zunaj mir, so ljudje le začeli odhajati. Prvi je odšel Anton Pak. Komaj je prestopil prag, sc je začul zunaj Berglezov glas »6edaj pa se bo streljalo« in že je padel strel, ki je zadel Paka v obe nogi in prsi. Nato sta prišla iz gostilne Maks Šprah in Ivan Pšeničnik Spet je počilo, strel je zadel Pšeničnika v goleno, Špraha pa v nogo ter mu zlomil koet. Nato je v presledkih padlo še več 6trelov. Eden je zadel tudi Štefana Danka v čevelj ter mu ga raztrgal. Vsi poškodovanci so zadobili hude poškodbe ter so se morali zateči v bolnišnico. Kakor je ugotovila preiskava, je vse strele oddal Berglez, streljal pa je tako naglo, da zaradi 6Voje invalidn^ti — ker mu manjka desno roka, nikakor ne bi mogel sam puške tako hitro polniti. Očividno mu je polnil orožje Lukič. Oba sta izvršila ta divjaški napad brez vsakega vzroka. Sedaj »e zagovarjata oba samo z močno vinjenostjo, kar pa ne bo držalo, ker pravijo priče, da 6ta prišla v gostilno čisto trezna, tam pa 6ta le malo pila. Med razpravljanjem pa se je ugotovilo, da imata oba obtoženca zelo kosmato vest in ju bo treba še zaradi številnih pregreh poklicati na odgovornost. Razprava je bila odgodena. * m Velike priprave za skakalne tekme, ki bodo po dolgih letih spet na betnavski skakalnici, so že v teku. Tekme bodo v nedeljo, 4. februarja. Skakalnica, ki so jo razni sosedje že precej demontirali ter so del lesene konstrukcije pokurili, je spet popravljena ter sedaj mariborski skakači že pridno na njej trenirajo. Posebno v nedeljo ie bilo na skakalnici živahno ter se ze videlo, da imamo tudi med Mariborčani lep kader dobrih skakalcev. m Smučarji odkrivajo nove terene. Take zime mariborski smučarji še niso imeli kakor je letošnja. Zima leta 1929 je bila sicer povsem slična, toua takrat smučarski šport v Mariooru še ni bii tako razvit. V nedeljo je armada smučarjev pre- slednja brzojavna zahvala: Zupanu mesta Ljubljane. Zahvaljujem g. županu in gradjanstvu na sa-učešču za gubitak »Ljubljane«. Ministar general Nedič. 1 Krščansko žensko društvo vabi članice in somišljenice na društveni družabni sestanek, ki bo v sredo 31. t. m. ob 3. v srebrni dvorani Uniona. 1 V počaščenje pok. prof. dr. Pavla Grošlja je daroval za mestne reveže Klub naravoslovcev univerze kralja Aleksandra I. 100 din, dijakinje VI. a razreda mestne ženske realne gimnazije 150 din, g. dr. Srečko Puliar, Gregorčičeva ulica 32 pa 300 din, a mestna vrtnarija je v znamenje teh odkupnin od razkošja pri pogrebih položila na krsto tri preproste vence. Mestno poglavarstvo izreka dobrotnikom mestnih revežev najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. Počastite rajne z dobrimi deli! 1 Upokojeno učiteljstvo vabi na špehovho v četrtek, 1. febr. ob 16. uri pri Novem svetu-Prešer-nova soba. 1 Redni občni zbor Združenja rezervnih častnikov; pododbora Ljubljana bo v četrtek, dne 15. februarja 1940 ob 20. v dvorani Združenja jugoslov. inžinerjev in arhitektov v »Zvezdi«, II. nadstropje. 1 Preračun ljubljanskega okrajnega cestnega odbora. V soboto je bila plenarna seja članov okr. cestnega odbora v odborovih uradnih prostorih v Beethovnovi ulici. Sejo je vodil predsednik odbora, ljubljanski župan dr. Juro Adlešič, ki je jx>dal kratek in pregleden ekspoze o stanju banovinskih in drugih eest v Ljubljani in v okolici, ki spadata jx>d pristojnost tega odbora. Seji je prisostvoval tudi okrajni načelnik g. Maršič. Odbor je pregledal v podrobnostih osnutek preračuna za leto 19-10-41. Nekateri člani so izrazili vodstvu odbora želje posameznih občin in se zahvalili odboru, da je kljub velikim finančnim težavam mogel vzdrževati vse banovinske in druge ceste. Naposled je bil v celoti sprejet osnutek preračuna brez vsakih korektur. Osnutek je določil celotne izdatke na 4,835.850 din, dohodke pa na 2,813.940, primanjkljaj v znesku 2,021.910 din se bo kril s jx>biranjem 10% cestne doklade na neposredne državne davke. Preračun bo prihodnji mesec predložen banski upravi v končno odobritev. Podrobnosti preračuna smo že svoje-časno objavili. krila pobočja pod Pohorjem, največ pa jih je bilo za Tremi ribniki, kjer so odkrili naravnost idealne, dosedaj še nepoznane terene, ki pri tem visokem snegu prav nič ne zaostajajo za pohorskimi smučišči. Najbolj priljubljena je postala sedaj proga od Treh ribnikov čez Voltcetl in Grič proti Sv. Urbanu. V sredini teh terenov stoji na vrhu Griča kakor kakšen planinski dom Osetova gostilna, kjer se smučarji ustavljajo na oddih. m Sprememba v poštni odpremi. Zaradi ukinitve nočnega brzovlaka, ki je odhajal iz Maribora ob 2.48 in s katerim se je odpremljala pošta v smeri proti Ljubljani in Zagrebu, se bodo sedaj poštni nabiralniki izpraznjevali že ob 20.25 in ne več ob 20.55, kakor dosedaj. m Orkestralni odsek Glasbene Matice v Mariboru. V sredo, 31. t. m. ob 20 redna orkestralna vaja. Novi člani dobrodošli. m SKAS vabi na sestanek v sredo ob 20 v Delavski zbornici. m Mariborska plinarna v preteklem letu. Do 23. avgusta lanskega leta je obratovala mestna plinarna s starimi napravami: horicontalna peč s 6 retortami ter z dvoplinskim generatorjem. Od omenjenega datuma dalje obratuje z novo komorno pečjo in moderno preurejenim obratom. Za proizvod plina se je porabilo 1,871.000 kg črunega in rjavega premoga, iz katerega se je prozivedlo 871.000 kub. metrov plina. Oddaja plina za gosjx>-dinjstvo znaša 75 odst., industrija porabi 22 odst. Novih konzumentov je lani dobila plinarna 113. Plinovodi so se podaljšali v dolžino 94 m v Kolodvorski, Erjavčevi, Rinspielerjevi, Trdinovi, Gregorčičevi i.n Grajski ulici, ojačili pa so se v dolžini 955 m v Prešernovi, Maistrovi, Kopitarjevi, Vrazovi in Aškerčevi ulici ter na Zrinjskem trgu. m Na svečnico 2. februarja bo v mariborski stolnici ob 9.30 slovesna blagoslovitev sveč; sveče blagoslovi škof dr. Tomažič. Po blagoslovu bo procesija, nakar sledi pontifikalna sv. maša. m Ogenj uničuje. V Račah je nastal požar na hiši posestnice Marije Pauman. Goreti je začela streha, ki se je vnela zaradi odprtih vratic na dimniku. Ostrešje na hiši je zgorelo ter je požar uničil tudi opremo podstrežnega stanovanja, ostalo pa so gasilci rešili. Ogenj je napravil 22.00 din škode. m 18 let je sedel, pa še ne da miru. V Slovenski Bistrici so prijeli 70-letnega vlomilca Štefana Pihlerja, ki je šele nedavno prišel iz kaznilnice. Mož je presedel že 18 let svojega življenja v kaznilnicah. Komaj so ga izpustili, že si je kupil v Mariboru nedeljsko karto ter se odpeljal do Slov. Bistrice, kjer je poskušal ponoči vlomiti v Rastei-gerjevo restavracijo. Slučajno pa je natakarica še [>ospravljala gostilniško sobo ter je opazila vlomilca, ko je že prerezal na oknu šipo. m Smrti so ga rešili. Za Tremi ribniki se je pripetil v nedeljo zvečer razburliv dogodek. Smučar, ki se je vračal okrog 11 ponoči 7. vrbanskih hribov proti mestu, je naletel v snegu napol zmrznjenega človeka. Ker ga sam ni mogel spraviti naprej, je naprosil še dva gosj>oda, ki sta prišla jx) poti in vsi trije so nezavestnega moža 7. veliko težavo spravili do mesta ter ga izročili stražniku. Mož je star okrog 25 let ter očividno imovitega stanu, oblečen v dolg usnjat plašč. Baje so ga vrgli iz neke gostilne v Ribniškem selil, pa je vinjen obležal v snegu. Ljudje so še slišali neke njegove klice na pomoč, ki pa so kmalu utihnili. Da ga ni slučajno odkril smučar, bi bil do jutra gotovo zmrznil. m Posledica orožne vaje. Včeraj dopoldne je .bila pred okrožnim sodiščem v Mariboru razprava proti 22 letnemu Horvati Filipu iz Ormoža. Obtoženec je bil leto dni plačilni natakar v kavarni in restavraciji Slavice Vrbnjak v Ormožu. Ko pa je lansko leto moral iti na orožne vaje, je moral položiti pred odhodom obračun. Izkazalo se je, da znaša primanjkljaj 12.919 din. Zaradi tega je prišel Horvat pred sodišče, kjer se je zago- varjal, da ne ve, kako je primanjkljaj nastal. Obsojen je bil na 3 mesece zapora, pogojno na 3 leta in na izgubo častnih pravic za 2 leti. Gledališče Torek, 30. januarja ob 20: »Othel! . Red B. Sreda, 31. januarja: Zaprto. Četrtek, 1. februarja ob 20: »Neopravičena ura« .Znižane cene. Celjske novice c »Iz mojega nahrbtnika«, je tema predavanja, ki ga bo imel drevi ob 8 v veliki dvorani Ljudske posojilnice prof. g. Janko Mlakar. c t Tatjana Medvešek. V celjski bolnišnici je v nedeljo ob pol 4 zjutraj umrla 33 letna žena pisarniškega ravnatelja gospa Tatjana -Medvešek. O nesreči, ki jo je zadela pred tremi tedni, ko se je močno opekla, smo poročali. Pokojno odpeljejo v Ljubljano in jo IkhIo danes položili k večnemu jx>-čitku na pokopališču pri sv. Križu. Pokojna zapušča Sitnega sina Branka in moža. Naj rajnka v miru j>očiva! Svojcem naše iskreno sožalje. c Na zborovanju krajevne Kmečke zveze v nedeljo je bil izvoljen odbor s predsednikom g. čeč-kom Francm na čelu. Zborovanja se je udeležil tudi senator g. Alojzij Mihelčič. Skupno letno zborovanje Kmečke zveze bo 25. februarja v veliki dvorani Ljudske posojilnice v Celju. c Avtobusni promet na progi Celje—Kozje— Podsreda se do nadaljnega ukinja, ker je sneg na nekaterih odsekih ceste tako slabo zoran, da jo vožnja nemogoča. c Delo Gasilske čete v Gaberjih pri Celju. V nedeljo je imela Prostovoljna gasilska četa v Gaberjih 28. redno skupščino. Vodil jo jo njen dolgoletni agilni predsednik g. Gologranc Konrad. Skupščine se je udeležilo 50 članov. Delovanje ga-berske gasilske čete v preteklem letu je bilo predvsem osredotočeno notranjemu jx>drobnemu delu, zlasti vežbanju mlajših gasilcev in pripravi za nastop na gasilskem kongresu, kjer je Prostovoljna gasilska četa odnesla 5. mesto. Članstvo je živahno delovalo tudi na kulturno-prosvetnem jjolju. Poleg rednih mesečnih vaj je imela četa tudi od-delkovne vaje za nastope pri požarih in za obrambo proti napadom iz zraka. Četa je v preteklem letu sodelovala pri 14 požarih. Ker se nahaja ga-berska gasilska četa v središču industrije mesta Celja, bo morala četa resno misliti na gradnjo nove gasilske shrambe, ker je sedanja za današnje razmere v Celju in za delovno gasilsko četo nezadostna. Sledila so poročila j>oveljnika, tajnika, blagajnika in orodjarja. Blagajnik je poročal, da je imel četa 68.5000 din dohodkov in 66.431 din izdatkov. Posebno agilno je deloval v preteklem letu kulturno-prosvetni odsek. Imel je redne tedenske sestanke, na katerih so bila razna predavanja o organizaciji gasilstva in drugih važnih vprašanjih; člani so igrali in nastopili z raznimi igrami, gojili šah, jx>sebno pohvalno pa je deloval pevski odsek in jx>kazal na svojih nastopih lepe uspehe. Kulturno-prosvetni odsek ima tudi lepo urejeno knjižnico s 350 knjigami, katere se člani in tudi drugi prijatelji gasilcev pridno poslužujejo. Pri volitvah je bil soglasno in z velikim navdušenjem izvoljen za predsednika dosedanji marljivi g. Gologranc Kondar. Za poveljnika je bil izvoljen Koštomaj Karel, za tajnika Gajšek Ludvik, ki je obenem načelnik kulturno-prosvet-nega odseka, za blagajnika pa g. Drago Gams. Značilno je, da so predsednik, tajnik in blagajnik že nad 15 let na svojih položajih. Poveljnik Koštomaj Karel je bil odlikovan 7. zaslužnim križcem. Gaberska gasilska četa šteje 50 rednih članov, izmed katerih sodelujejo Gologranc Konrad, Pušnik Franc, Šarlah Jernej, Špeglič Ivan, Podpečan Ignac, Florič Anton, Čuvan Ilinko in Bornšek Štefan polnih 28 let pri četi. Podpornih članov ima četa 300 in tudi lepo število naraščaja. c Uprava zdravilišča Topolščica je s 15. januarjem zvišala plače vsem svojim uslužbencem. V prostorih Gasilskega doma je bil v nedeljo občni zbor ZZD, katerega se je udeležil tudi tamošnji g. župan in vsi uslužbenci uprave zdravilišča. Iz poročil odbornikov je bilo razvidno, da so delavci zdravilišča z organizacijo zelo veliko pridobili. c V celjski bolnišnici je umrl 37 letni posestnik Alojz Sekič iz Kostrivnice. Naj v miru počiva! c Zabavni večer CPD in celjski natakarji. Prejeli smo: Celjsko pevsko društvo je priredilo v soboto zvečer v Narodnem domu zabavni večer pod geslom »Pesem in ples«. Za to prireditev je celjska »Nova doba« priobčila reklamo svoje vrste. Vabila je namreč na to prireditev z bogato obloženimi dobrotami s pripombo, da bodo stregle članice pevskega društva same in da zato odpadejo vse napitnine. Tak način ne žali samo nas natakarje, namreč nas tako postopanje tudi boli, ko vidimo, da se v današnjih časih pomanjkanja in bede poudarja pri povabilih na zabavne prireditve, ples in uživanje ob bogato založenih mizah tisti skromen zaslužek, ki naj bi ga dobil natakar. Tako pisanje obsojamo in odklanjamo ter smo tudi prepričani, da se druga društva ne bodo poslužila takih reklam, kajti vsa javnost dobro ve; kako težak je naš zaslužek, na drugi strani pa tudi, da je v Celju precej brezposelnih natakarjev — družinskih očetov, ki bi ob postrežbi izobilja drugim za-služžili borih par dinarjev za otroke in ženo. — Natakarji in natakarice. c Nesreče. Pri spravljanju drv je padel hlod na levo nogo 66 letnemu občinskemu revežu Jožefu Šoštariču na Gomilskem in mu jo zlomil v stopalu. Franc Komplet, 32 letni posestnik v Hrenovi pri Novi cerkvi si je pri padcu zlomil levo roko. c Huda nesreča pri smučanju. V Mozirju se je ponesrečil pri smučanju 9 letni sin posestnika Tonček Celinšek. Pri smučanju je tako nesrečno padel, da si je s smučmi predrl trebuh in črevo. Fantka so pripeljali v celjsko bolnišnico. c Predrzen vlom sredi mesta. V nedeljo med 4 in 7 zvečer je neznani vlomilec vdrl v stanovanje kavarnarke ge Helene Krušič n* Kralja Petra cesti. Prebrskal je vse omare in vzel iz predala gotovine 2800 din in zlatnine ter dragocenosti v vrednosti 9690 din. Prispevajte za osrednfi prosvetni »Slovenski dom« v Ljubljani! m an | MARIBOR KULTURNI OBZORNIK Pesmi izpod Triglava Slovaška antologija slovenskih modernih pesmi Tako je naslov antologiji slovenskih modernih pesmi, ki jo je izdal Dijaški odbor Slovaiko-Jugo-slovanske lige pri Sv. Martinu (Pisne zpod Triglava) in jih je prevedel naš veliki prijatelj Ko-loinan K. Geraldini. G. Geraldini, ki je svoj čas prebival med nami kot zastopnik slovaških katoliških akademikov, je prišel v stik z našo literaturo in slovenskimi književniki ter je od časa do časa priobčeval prevode slovenskih pesnikov v glasilu modernih slovaških katoliških pisateljev »Prainčn«, ki mu je bil borbeni urednik, ter tudi v glasilu Matice Slovaške »Slovenskč pohliady«. Ko je njegovo glasilo, pri katerem so sodelovali tako pomembni slovaški mladi katoliški književniki kakor sta pesnika Dilong in Hlbina, ali kritik Bor in dr., je stopil v odbor Slovaške Matice, kateri postavlja zdaj na razpolago vse svoje zmožnosti. Antologijo slovenske moderne poezije je nameraval izdati že svoj čas v Pragi, toda zaradi razmer delo tedaj ni izšlo, temveč šele letos v založbi Matice Slovaške (Slovenske) in sicer v lepi obliki na sto straneh (cena Ks 20). V tej Geraldinijevi antologiji so predstavljeni slovenski pesniki v genetični vrsti na sledeči način. Na prvo. mesto je postavil prevode iz Otona 'Zupančiča in sicer: Z vlakom, Vprašanja, Naša beseda, Deklica moja, Pomlad, Ljubavna pesem. Njemu sledi Silvin Sardenko s pesmijo Pesem (Zvoni...). Alojzij Gradnik je zastopan s pesmijo: Dialog, Eros-Thanatos, Pričakovanje, Sonet o svobodi, Istrska vas, Kmet govori Bogu ter Delavec v tujini. Drugi pesniki so predstavljeni tako: Rudolf Maister: Grobovi; Cvetko Golar: Tišina; Pavel Golja: Magdalene in Poznam roko; Janko Glaser: Sama, Meditacija; Igo Gruden: V blazinah in Na jezeru; Anton Debeljak: Mladoletje, in Tujki; Fran Albrecht: Molčali smo, Ni te nocoj; .lože Lovrenčič: Nenapisano pismo; France Bevk: Prvi hip ljubezni; Anton Podbeviek: Hipoteza bolnega kraljeviča, Anton Vodnik: Brat in sestre iz daljnega kraja ter Mavrica; Vida Tauferjeva: Zavrženo pismo, Ura smrti; Jože Pogačnik: Golgota, Mrzel maj in V tujini; Srečko Kosovel: Baiada, Meditacija. Jesensko jutro, Ti nisi..., Tihi večer, Veter v polju, Jutro na gori, Sonet smrti, Pred-slutnja smrti, Glad roti človeku in Ekstaza smrti. France Vodnik: Na beli poti; Mile Klopčič: Deževna pomlad; Božo Voduiek: Zdravica v ranem jutru ter Edvard Kocbek: Zemlja, Pomladna noč, Dva črna junca (Iz jesenskih pesmi), Sad pokoja, Videnje in Angeli. S tem je zbirka tudi zaključena. Kakor je videti, je Geraldini razvrstil slovenske pesnike po literarno zgodovinskimi vidiki generacij, po zgledu izbora in vrednbtenja velike Vodnikove in Loiarjeve Slovenske sodobne lirike iz leta 1933. Tako je razumljivo, da na novejše pesnike, ki so se razvili po letu 1933 in zadnja leta ni dan tak poudarek, kakor bi ga danes zahtevali in zaslužili. V celoti pa moramo reči, da je izbor izbran odlično ter dobro reprezentira slovensko moderno poezijo v celoti in njenem razvoju ter moramo biti zato g. Geraldiniju kakor tudi Slovaški Matici od srca hvaležni. Kolikor smo imeli priliko primerjati prevode, moremo reči o njih, da so verno prevedeni ter je Geraldini raje žrtvoval rimo in melodijo, kakor pa smisel besede. Mnogokrat je našo čisto rimo zamenjal z aliterarijo ali asonanco, kar pri pojočem značaju slovaščine precej nadomešča rimo. Primerjajmo samo odlomek iz Zupančičeve Naše besede, ki se tiče Kreka, in je vsem znan: Bol mezi nami muž jak zrno klena zdrav^ teu zo srde čital, jak my z knih sme čitavali; tak pohriižil sa v tajnopis človeka nššho, že odtisk najskrytejšich a tajnych snov jak žhavu stigniu vpalil dofi. Tu v sebe čital: v nAs je žitia Luč! a riekol: my sme buducnosti kl'uč: myv duši mame nedotknutč slobody a pržva snenia krutč; nam skrytA, svetu neznama sa pravda v hneve bliskala. A narod, ktory bol stratil vzScnu nit' pradavnych, čudnych snov, čo dedo musel snit', ked' uzrel jeho povznesenti tvšr, v mužovej t vari poznal: moja tvfir, v zrkadle vernom oko mužove, čo bolo, bude, všetko vidi, vie. Vselej pa ni zajel melodije, ki je n. pr. tako važna pri pesmi Antona Vodnika Bratje in sestre: Ko molčijo kakor od tesnobe, skrivnostno lepe so njih tihe sobe ... v verzih, ki ju je prevel Geraldini: Ked' tak mlčia ako smutnš Psychč, čarokrasne su ich izby... j Toda v primeru s proznim prevodom v italijanščini, kakor je antologijo izdal Salvini, se je ta Geraldinijev prevod skušal ritmično in poetično čim bolj približati slovenskemu originalu in ga prikazati sloveškemu bralcu, ne da bi preveč trpel smisel pesmi. Pri nekaterih pesmih se je "prevod odlično posrečil ne samo pri tistih, ki niso vezane na rime kakor Pogačnikova Golgota, Kocbekove pesmi itd., temveč tudi pri rimanih, kakor je Zupančičeva Mačice, kedaj ste splezale na vrbinje, ali pa Vodnikova Na beli Doti, še bolj pa Kocbekova: Angeli: Do nocy zvonia zlatč chršmy, hl'a, sviece horia nad diaraini, pod t 'archou topia sa už člny. Peruti šumia od pohoria, tiene sa nemč rozhovoria, ticbeho zvonenia somplny. In s to pesmijo se antologija tudi konča. Antologiji slovenske moderne poezije v slo-vaščini je dodan tudi 11 strani obsegajoči članek »Sodobna slovenska knjiievnostt, ki ga je svoj čas (leta 1938) napisal dr. Tine Debeljak za »Slovenske pohliadyt. Sedaj je dodan tej knjigi kot epilog ter se iz njega lahko bralci antologije po-uče o literarno zgodovinski pomembnosti izbranih pesnikov, dasi se oris sodobne književnosti ozira tudi na pisatelje v prozi. Antologija je izdana v lepi obliki, kar naravnost elegantno (J. Cincik), česar bi človek ne pričakoval od dijaških izdaj. Slovenci se iskreno zahvaljujejo g. Geraldiniju za lepe prevode naših modernih pesnikov, kakor tudi založnici ter samo želimo, da bi se tudi v novih razmerah naši kulturni stiki ne rahljali, temveč krepili, čemur je s slovaške strani pokazana volja in dokaz prav ta lepa antologija Pesmi izpod Triglava. Kdaj se bomo Slovenci oddolžili s podobno zbirko Pesmi izpod Kfivana?! Slovaki so nam pokazali pot. in mi se zavedajmo dolgdl td. Nov smučarski lift v Garmischn; v četrt ure te ta vzpenjača potegne 1600 metrov visoko. Znameniti dogodek Dogodek, ki pomeni slehernemu zbiralcu znamk senzacijo, bo kmalu tu. Angleški »general- poemaeter«, mister Thyron, Je pravkar nasveto- val, naj bi izdali skupno angleško-francosko znamko, da bi bila tako še bolj jasno izpričana skuj>-nost in prijateljstvo obeh držav. To zamisel so vsi dotični krogi navdušeno sprejeli. Pač bi se to zgodilo prvikrat v zgodovini, da bi dve, tako veliki in samostojni državi skupno izdali pisemske znamke. Znamka je malenkost, a simbo je vzvišen: dva naroda — skupni smoter; dve državi — ekupne znamke. Napačna obletnica Po vsem svetu so 10. januarja 1940 obhajali 100-letnico pisemske znamke. Zdaj pa se je izkazalo, da je bilo to narobe, da je znamka mnogo mnogo starejša kakor teh borih 100 leti Izjemoma enkrat ni imel prav stari sir Philens Fogg, ki je, kakor znano, dejal, da so »časopisi kakor ure, ki največkrat prehitevajoč Izjemoma so zdaj časopisi »zastajali«, pa še'kako so zaostali I Sicer je res, da je 10. januarja 1840 angleški poštni urad dovolil »negibno znamko« kot znak plačane poštnine. A skoraj 200 let prej, leta 1653 je otvoril v Parizu neki gosix>d Velayer poročevalsko pisarno z imenom »Petite Poste« — »mala pošta« — in ki je imela to novost, da so k pismu dodali majhen »biljet«, nekakšno znamko, kjer so bile natiskane besede: »Poštnina plačana istega drie leta 1653«. Takšen biljet si mogel v pisarni gospoda Velayera kupiti za en sou in priložiti si ga utegnil tudi v pismo kot plačan odgovor. Tako je nastal sistem »pisanja odgovorov«. Odslej je zamisel pisemske znamke jako napredovala. Privzela sta jo kneza Thurn in Taksis, lastnika poštnega monopola starega rimsko-nem-škega cesarstva; seveda je trajalo še jako dolgo, preden je državna uprava pošte priznala znamko. To pa se je zgodilo v Angliji šele leta 1840, a v Franciji 1849. ŠPORT Ljubljanska Drama: Helga Krog: »Na prisojni strani« (Premiera 26. januarja 1940) Dela svetovne literature, kakor imenujemo svedsko, norveško, finsko, dansko in islandsko književnost, imajo za nas za čudo privlačen čar. O tem pričajo poleg romanov, s katerimi nas je zadnja leta v precejšnji meri seznanila naša prevodna književnost, na primer tudi »Žene na Niska-vouriju«, drama finske pisateljice Helle Wuolijoki, ki je imela pri našem gledališkem občinstvu kar nenavaden uspeh. Toda hudo bi se motil, kdor bi pričakoval, da tudi veseloigra »Na prisojni strani«, ki jo je spisala Norvežanka Helga Krog, predstavlja kaj podobnega. Medtem ko so »Žene na Niska-vouriju« v resnici mogočna dramatska epopeja finskega življenja, nas pa veseloigra »Na prisojni strani« močno spominja tiste verste leposlovnih izdelkov, ki jih po navadi imenujemo — literarni kič. Delo je na videz od sile poetično, dejansko pa precej prisiljena in razvlečena zakonska storija, ki pa jo pisateljica naposled ovenča z nekako socialno romantiko. Bogat veleposestnik Hartvig Ribe se je oženil z ubogo tipkarico Estero, hčerko znamenitega slikarja. Ker se hoče prepričati, ali je popolnoma njegova in si biti svest zmage nad njo, ji pripravi majhno »skušnjavo« s tem, da skrivaj povabi enega izmed njenih nekdanjih prijateljev, pisatelja Joahima Brisa. Ta »originalni« eksperiment, kakor ga imenuje sam, a se nam zdi ne samo psihološko prisiljen, ampak tudi erotično-etično dvomljive vrednosti, je izhodišče zgodbi, ki se vleče skozi tri dejanja, dokler se v četrtem ne zaplete in razplete hkrati s presenečenjem, ki pa nas ne iznenadi bagvedi kako. Slučaj je hotel, da je Estcri v nekaki besedni igri ukradel poljub Hartvigov prijatelj, lahkoživček Preben Klingen-berg; tega pa on in njegova mati, ki sta bila po naključju priča »nezvestobe«, zamenjata z Joahi-mom, kateri se je med tem skrivaj zaročil z Hart-vigovo čudaško sestro Venche. Pomota se pojasni in, ko Estera še prepriča vse navzoče predstavnike bogatega sveta, da je želja ubogih deklet po bogastvu, zlasti če ga umejo združiti z ljubeznijo, upravičena, se izmirita ne le z možem, ampak ji celo izroči ključe stara gospodarica, Hartvigova mati Margreta, ki ji je doslej zmerom dala čutiti, da je »ciganka« in odveč pri hiši, ponašajoči se s tradicijo bogastva, ugleda in družabnih predsodkov. Tako je avtorica naposled pojasnila tudi smisel naslova, v katerem naj bi bilo potemtakem poudarjeno nasprotje dveh socialnih razredov. Toda kakor je ta misel sama po sebi lepa ln bi se dala tudi dramatsko izkoristiti, je pa vendarle avtoiica z njo ravnala prav tako kakor z vsemi ostalimi, tu in tam nedvomno duhovitimi domislicami in celo poetičnimi motivi. Hotela nam je menda pokazati vse, kar ima dobrega v zalogi, bodisi da je njena izvirna last, bodisi da je sad prebrane literature. Tako nam je sestavila delo, ki predvsem razodeva, da pisateljica sama ni ve- dela, kaj hoče povedati. Ali je nameravala pokazati drobec zakonske problematike, ali je skušala naslikati razliko življenja med »nekdaj« in »sedaj«, ali pa celo poseči v svet socialnih nasprotij — vse to ni jasno. Poglavitna napaka pričujočega dela je ravno v tej vsebinski nejasnosti, ki ima za posledico prav tako oblikovno razbito podobo. Delo je prerazvlečeno, zlasti ker avtorica zavlačuje že tako preveč novelistično zgodbo s postranskimi motivi in ponekod kar nemogočimi dialogi. Le-ti so predvsem krivi dolgočasja, ki ga ne more pregnati nekaj bolj posrečenih dovtipov in smešnih položajev. V celoti je namreč delo vsebinsko in tehnično nedognano in skonstruirano, kar se vidi iz tega, da avtorica gleda na ljudi kot na šahovske figure. Nič čudnega, če se potem v prazno izgubi tudi to in ono zrno klene misli in poetične podobe. To velja predvsem za lik strica Severina, ki je kot podoba nekakega rezOnerja v igri prav sprejemljiva zamisel, če le ne bi bil sicer izoblikovan malce preveč prismuknjeno in postavljen v tako nemogoč okvir, kakor je veseloigra »Na prisojni strani«. Delo je po nemški priredbi pisateljice prevedel Osip Šest, v čigar rokah je bila tudi režija. Uprizoritev nam dela ni približala, ampak nam je celo razgalila vso njegovo dolgočasno nebogljenost. Kakor je skoraj popolnoma izostala iluzija poetične idiličnosti pokrajine ob fjordih, tako je bil tudi sam potek nekam neprožen. Igralci so sicer pokazali dosti rutine, vendar o pravem ustvarjanju skoraj ni mogoče govoriti. Žal nam je našega igralskega ansambla, čegar dragoceni material se nam uničuje in že vse preveč izgublja v vsakdanji obrti tako imenovanega »lahkega« sporeda. Prisiljeni smo, da javno vprašamo, kdo je kriv tega zastoja v naši drami, zastoja, ki nam zbuja upravičen strah za prihodnost. France Vodnik. šport zadnje nedelje Bolj ko smo v zimi, tem večje in pogostejše so zimskošportne prireditve. Zadnja nedelja je bila zopet izredno bogata na ziniskošportnih tekmah. Nastopali so smučarji, nastopili so drsalci, Henne-žanski motoristi so imeli svoj občni zbor, v drsalni organizaciji se je pa še tik pred odhodom razvila borba zaradi Vodiškovega odhoda v Ga-Pa kot tehnični vodja jugoslov. hokej reprezentance. Največji je bil praznik gorenjskih smučarjev, tretji zlet, ki se je vršil v Tržiču ob veliki udeležili gledalcev in tekmovalcev. V Zagorju je imela svoje tekme ljubljanska zimskošportna podzveza, ki so zelo lepo izpadle, v Beljaku so pa tudi nastopali nekateri ifaši smučarji, od katerih so nekateri odšli potem v Ga-1'a na nemški zimsko-športni teden V naslednjem prinašamo podrobnejše podatke o vseh teh tekmah. III. izlet GZSP in smučarske tekme v Tržiču Na tretjem zletu gorenjskih smučarjev- ki je uspel v splošno zadovoljstvo in ki se je odvijal ob veliki udeležbi gledalcev in tekmovalcev, so bili doseženi tile rezultati: Slalom, seniorji: 1. Ciril Praček (Skala, Jesenice) 1:37. 2. Slavko Lukman (Tržič) 1:41,2. 3. Vol-ler Kristijan (Ljubljana) 1:46.5. Alpska kombinacija: 1. Stanko Koblar (Skala, Jesenice) 375 točk, 1. razred. 2. Slavko Lukman (SK Tržič) 376.6, I. razred. 3. Ciril Praček (Skala) 386.1 točk, I. razred. Skoki seniorjev: Tekmovalo jih je 16. 1. Srečko Legat (Ilirija) 141 točk (26 m). 2. Ciril Praček 138.7 (24.5 ni). 3. Tone Pogačnik (Bratstvo) 137.4 (25 m). Tek seniorjev na 18 km: 1. Tone Pogačnik (Bratstvo) 1:23.45. 2. Ferdo Lihteneger (Dovje-Mojstrana) 1:24.26. 3. Matevž Kordež (FO Kropa) 1:24.59. Klasična kombinacija: 1. Tone Pogačnik 281.7 točk. 2. Ferdo Lihteneger 279.8. 3. Matevž Kordež 277.7 točk. Tek mladine na 5 km (starost 16 do 18 let): 1. Stane ltoman (Bratstvo) 24.04. 2. Lojze Razinger (Bratstvo) 25.11. 3. Franc Podlipnik (Bohinj 25.47. Tek mladine na 5 km (starost 14 do 16 let): 1. Franc Vojvoda (Bohinj) 24.13. 2. Klemen Kurt (Tržič) 25.03. 3. Janez Polda (Mojstrana) 25.16. Tek mladine na 3 km (starost 10 do 14 let): 1. K. Urbas (Mojstrana) 12.25. 2. Drago Glišič (Bratstvo) 13.02. 3. Jože Razboršek (Mojstrana) 13.09. ' Tek mladine na 3 km (starost do 10 let)- 1. Drago Šlrumbelj (Bratstvo) 14.22. 2. Dušan Grum (Bratstvo) 15.36. 3. Karel Krištofek (Tržič) 16.52. Rezultati veleslaloma (ženske): 1. Alojzija Praček (ASK Gorenjec) 1:18. 2. Poldka Pernuš (Ljubljana) 1:30.9. 3. Erika Heim (Skala) 1:40.8. Veleslalom (juniorji): 1. Miloš Stare (ASK Gorenjec) 0:55.3. 2. Coka Ažman (Tržič) 0:58.4. 3. Moj mir Mrak (Skala) 0:59.9. Prvenstvo LZSP v klasični kombinaciji Ljubljanska zimskošportna podzveza pa je imela svoje tekme v Zagorju, ki so izpadle v vsakem pogledu boljše, kakor so pa največji optimisti pričakovali. To velja še prav posebno za gledalce, ki so v izredno velikem številu zasledovali potek posameznih !>orb in to z največjim zanimanjem. V posameznih tekmovanjih so bili doseženi sledeči rezultati: Tek na 15 kilometrov: A ,''.K,?,renini Franc (Ljubljana) 1:08:22; 2. Rožič \."op' ' 'a) 1:09'21r; 3" K°Pavnik Lojze (Ilirija) Juniorji pa so se na 10 kilometrski progi razvrstili takole: /T1. h ,R?žič Jan" (Ilirija) 54:01.2; 2. Kajžar Franc (Ilirija) 56.44; 3. Hrovat Janez (Ilirija) 56.55. Rezultati seniorjev za klasično kombinacijo so naslednji: 1. Rožič Andrej (Ilirija) 274.5 točk. 2. Dekleva Milan (Ljubljana) 270 točk. Japonski potniški parnik »Asama Maru«, kjer so Anglčži prijeli 21 Nemcev in so jih anirleške oh lasti pridržale. 8 3. Švigelj Jože (Ljubljana) 266.5 točk. Juniorji v klasični kombinaciji pa so dosegli naslednja mesta: 1. Rožič Janez (Ilirija) 292. 2. Hrovat Janez (Ilirija) 268. 3. Kajžer Franc (Ilirija) 250.7. Samostojni skoki: Seniorji: 1. Nedog Jože (Ljubljana) 134.4 točke (skoki 24, 26 m), 2. Kavalar Vinko (Ilirija) 140.3 točke (25, 26.50 m). 3. Vidie Andrej (Ljubljana) 138.4 (23.50. 24.50 m). Juniorji: 1. Gregori Leopold (Ilirija) 138.6 točk (24, 27 m). Gregori je dosegel najdaljši skok v konkurenci. 2. Javornik Ivo (Ljubljana) 134.8 (24. 26.50 m). 3. Ažman Danimir (Ilirija) 134.1 (23.50, 22.50 m). Naši smučarji v Beljaku V Beljaku so bile v nedeljo velike zimskošportne prireditve, katerih so se udeležili tudi nekateri naši tekmovalci. Prvi dan so bile tekme v štafetah na progi 4 krat 10 km. Prvo mesto je zasedla štafeta iz Inomosta v času 2:54.08, na dru-dem mestu je Jugoslavija (Zemva, Petrič, Smolej, Knific), v času 2:56.14. Vseh štafet je bilo 10. V teku na 16 km, ki je bil naslednji dan, je zmagal prejšnji Italijan in sedaj Nemec Demetz v času 1:03.29. Naši so se takole prasirali: Smolej na 8. mesto v času 1:08.28, 9. je bil Petrič, 11. Knific itd. Zadnji dan, to je v nedeljo, je bil najzanimivejši program, skoki za kombinacijo in solo-skoki. Pri skokih za kombinacijo je bil prvi Nemec Lan-tsehner s 671.1 točko. Naš Bevc je zasedel 6. mesto s 569.7 točkami, na 6. mestu je bil Klančnik Gregor, na 7. Zemva Lovro. Pri solo-skokih je bil prvi znani Gregor Hoell (Nemčija) 66.5 in 67.5 m) z 225. točkami, na drugem mestu je naš Karel Klančnik (66.5 in 65 m) z 222.3 točkami, na 3. mestu je Čeh J. Lukež, potem sledijo Nov-šak, Bevc, Jakopič Albin, Florjančič in kot osmi naš Pribošek. Nato sledi še cela vrsta Nemcev in drugih, saj je bilo 32 skakalcev. Ilirijanski drsalci so še enkrat nastopili Ilirija je še enkrat priredila javno produkcijo svojih najboljših drsalcev in drsalk, ki so se nam predstavili v nedeljo zvečer na drsališču Ilirije. Za ta šport je sedaj pri nas zelo veliko zanimanje, kar je pokazal omenjeni večer, kajti toliko gledalcev se je nabralo, da jih prav gotovo še nismo imeli prilike videti na ilirijanskem drsališču ob takih prilikah. Četudi so se gledalci malce drenjali, prišli so pa prav gotovo vsi na svoj račun. Nastopajoči fantje in dekleta so nam pokazali res prvovrstne stvari in njihov napredek tekom zadnjih let je tolikšen, da temu ne bi mogli verjeti, ako se ne bi na lastne oči prepričali o njihovih velikih sposobnostih. Prednjačila je seveda tudi to pot gdč. Silva Palmetova, ki je nastopila kar trikrat. G. Thuma, naš državni prvak, ki nima sebi enakega med moškimi drsalci v Jugoslaviji, je nastopil dvakrat s popolnim uspehom. Prav odlična je bila gdč. Schellova, ki se nam je predstavila dvakrat. Z velikim uspehom je nastopila juniorska državna prvakinja gdč. Sernečeva in tudi ostali drsalci in drsalke so izredno dobro rešili svojo nalogo, tako da je odšlo občinstvo nad vse zadovoljno s tega večera. Moto Hermes je polagal obračun svojega dela • »11 P?roiSiI v javnem ponemamo, da ima sekcija 450 članov, med katerimi je 220 verificinanih v Zvezi motoklubov v Zagrebu. ŽSK Hermes je po točkah, dobljenih za svoje športne prireditve najmočnejši motoklub v državi. Iz poročila tehničnega referenta je razvidno, da je motoklub organiziral skoraj polovico vseh moto-ciklisticmh prireditev v preteklem letu v Sloveniji. Druga velika stvar, ki jo ima na sporedu moto-sekcija »Hermesa« je. zgraditev lastnega dirkališča. Dirkališče se je začelo graditi lani. Toda že dela, ki so bila izvršena lani, kažejo, da bomo v Ljub- f",',. ,.^lh,V,"ajkrajšem času eno najlepših mo-tocikl stičnih dirkališč na Balkanu. Nato so sledile volitve, pri katerih je bil tudi za letošnje delovno leto izvoljen isti odbor, ki je tako uspesno vodil dela sekcije lansko leto. Ni- * B™ T )e, e\ ?,a,re Mlloš- podnačelnik L, i?ig ' "i P°dnačelnik g. Ciglar, tajnik g. Ma- Skobec"8*1 * " 'eh,,iini re,ere"< g°sp. Tečaj za skoke v Ljubljani Smuški klub Ljubljana priredi nadaljevalni tečaj v smuških skokih na skakalnici na Mostecu lečaj je namenjen članom Smuškega kluba Ljubljane in vsem neorganiziranim smučarjem. Tečaj vodi znani skakač Bogo Šramel. S poukom začne ze danes popoldne ob 14.30 in bo trajal do na-daljnega. Prijave skakačev sprejemajo pri ska-Kainici. r Z brzovlakom skozi Saharo Izboljšanje voznega reda v puščavi - Večni načrt Francije - Veselje črnih vojakov do potovanja Vtroški kotiček SLON SAMBO Sahara je velika in Pariz je daleč, potniške zveze skozi puščave niso najboljše in črne čete se nemara pripravljajo, da odidejo na Maginotovo črto. Zato je francoski parlament iznova jx>udar-jal potrebo najhitrejše gradnje felczniškc progo skozi Saharo, skozi ta del naše zemlje, ki je tako velik kakor vsa Evropa, pa ima le toliko prebivalstva, kakor kako srednje veliko evropsko mesto. Ker obstoja ta načrt še iz prejšnjega stoletja, se bo zdaj brez dvoma moral uresničiti. Nemara se bodo črni domačini zaradi železnice kaj bolj pomirili in bodo uporni, kakor so bili leta 1880, ko je j>olkovnik Flatters s svojimi zvestimi pristaši odšel proučevat Saharo zaradi morebitne gradnje železniške proge. Polkovnik Flatters je tedaj padel kot prva žrtev divjih Tuaregov. Srečna usoda ga je obvarovala okrutnih muk, ki so jih morali prestati njegovi spremljevalci. V tej deželi žeje, v vročini 50 stop C in v mrzlih nočeh so Francozi prestajali neizmerne muke. Nekaj vojakov je od blazne lakote pogoltnilo trupla svojih lastnih tovarišev. Nobeden ni živ ušel okrutni usodi saharske pošasti. Srčna žila zamorcev Bojevitost puščavskih prebivalcev in njih mrž-nja proti prodiranju evropske kulture se medtem nista nič j>olegli. Prav nič si ne želijo voziti se z brzovlakom, še zmeraj imajo rajši velblode in konje, vseeno, ali potujejo jx>, puščavi kot saharski razbojniki ali kot narodni romarji. Sahara je pokrajina, ki jako otežkočuje gradnjo kake železnice, ki ima peščene, kamnitne in sipinske planote, katere so visoke tudi do 2600 m, dalje je polna slanih jezer, ilovnatih tal in barij. V mirnih časih so Francozi poudarjali pomen železnice zaradi gospodarskih koristi in so tozadevno razvijali krasne načrte, kot na primer: neposredna zveza iz Londona do kimberleyskih demantnih najdišč ali do johanesburških zlatih rudnikov. Vsakovrstni načrti so se izjavljali, vendar je ostala železniška proga skozi Saharo le na papirju. Leta 1912 je iznova oživel načrt te proge, in sicer s pretvezo, da bo treba vse armade črncev zbrati v eno samo taborišče v Severni Afriki. Ta zamisel je toliko razgibala Francoze, da so odšle nove ekspedicije v Sanaro, a o njih jvoteku so Francozi malo zvedeli, ker so bili Tuaregi še zmeraj jako bojeviti. Mogoče so se ti narodi zavedeli, da saharska železnica ni srčna žila prometa, ampak naj bi postala — srčna žila krvi črncev, ki bi naj jih v primeru vojne Francija načela. Dopust pri palmi in kameli Vendar so še druge ekspedicije nemoteno iskale zveze med različnimi oazami južnega Alžira proti jezeru Čada, do Nigra in do obale Atlantskega oceana. In so iskali dalje, kako bi zvezali oaze in Sredozemsko morje preko Orana in Co-lomb-Bešarja — pa je leta 1914 izbruhnila vojna. In tako so še nadalje potovale karavane skozi puščavo s tovori slonove kosti, orožja, smodnika in zlatega prahu. Otroci puščave imajo radi takšno romantično potovanje. Kaj zato, če potuje iz Tim-buktuja v Tugurt kar pol leta, čeprav avto prevozi to j>ot v 20 dneh, kar je francoska avtomobilska kolona kmalu po vojni dokazala. V tem času je vnovič zaživela zelja po saharski železnici. In v Parizu so že kar govorili o počitniškem potovanju z modernimi brzovlaki v oaze. Tam je hotela gospoda prebiti svoje zimske počitnice. Že so hoteli dati natiskati prospekte raznih potovanj v Saharo in j>o njej, pa so Tuaregi spet vse jx>kva-rili. Neki evroj>ski vladar se je nameraval z avtomobilom prepeljati skozi Saharo po potih, ki so bili blizu nameravane železniške proge. Že dolgo prej so bili poslali ovaduške čete na tista jtoia, da bi preprečili kake napade. Le malo teh mož je poslalo kak glas v domovino. Toda ti glasovi so bili zadostno svarilo vladarju, naj se ne spušča na tako pot. A zaradi takih modernih puščavskih piratov vendar ne bodo opustili gradnje železnicel Pa le kaže vse tako, da saharske železnice ne bo vprav zaradi domačih plemenov, dasi se Francozi na vso moč ogrevajo zanjo. V Minneapolisu v Ameriki je tndi izredno hladna zima. Ko jo nastal požar, gasilci niso mogli dolgo časa gasiti, ker ni bilo tekoče vode. Varnost na črti „Pipe" Varnost se pravi po romunsko »siguranza« in tako se tudi imenuje romunska državna policija, kakor se, na primer, francoska policija imenuje »surete«, kar prav tako pomeni varnost. Ko je znani ameriški časnikar Knickerbocker potoval pred petimi leti po vseh evropskih državah, si je v Bukarešti zapisal v svoj notes: »Tu je Balkan. Uniformirani uradniki siguranze patru-ijirajo v troje po cestah — v vsej drugi Evropi pa v dvoje.« Brez dvoma pa se je minister, ki jo izdal na-redbo, da siguranza v troje hodi okoli, zavedal, kaj je storil. Balkan, kjer je bilo časih žarišče nemirov v Evropi, je zdaj zgled za zunanjepolitično ustaljenost in notranjepolitično umirjenost. In navzlic oblakom, ki zdaj grozeče visijo nad Romunijo, je Balkan še zmeraj zgled za mir. Že nekaj dni pa ima romunska siguranza novo nalogo. Ne le, da v 3 hodi f>o cestih v Bukarešti, v Konstanci in Clu ju; ne le, da pazi na preostale člane Železne garde, pa že nekaj dni varuje in straži debelo, kilometre dolgo železno cev, ki predstavlja največji zaklad Romunije: »črto Pipe«. »Pipe črta« je tujka, a vsak otrok ve, kaj ta beseda pomeni; da je pozemska cev, skozi katero se odvaja in odtaka petrolej iz svojega izvirka, iz vrtalnih stoljx>v, naravnost in brez kakega prekladanja na kak razj>ošiljalni prostor ali v pristanišče, v rafinerije ali skladišča in v petrolejske tanke. Romunska črta »Pipe«, ki je večidel jx>d-zemsko izpeljana, vodi od obeh petrolejskih središč države, iz Ploestija na severu, in iz Giurgija Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da nas je zapustila za vedno naša ljubljena sestra in teta, gospodična Matiia Štebtaj branjevka dne 23. januarja, po kratki in mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere. Pogreb bo v torek, dne 30. januarja ob 4 popoldne izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa (Vidovdanska c. 9) na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 29. januarja 1940. Žalujoči: Pritekel j Blaž, Karel, Marija, Anton in Franc. na jugu, najprej v Bukarešto, kjer se cevi združijo, ki potem naravnost j>otekajo proti vzhodu, v luko Konstanco. Cev, ki sestoji iz trojne kovinske plasti in ki je še s klobučevino zagatena, meri več ko en meter v premeru. Ne daleč od nje, a zase izpeljana, je rezervna cev, ki je pripravljena za tiste čase, če je petroleja odvišne množine — ali če je glavna cev poškodovana. Ob tej dvojnati »Pij>e-črti«, ki je dolga vsega skupaj več ko 300 km, korakajo že nekaj časa jKilicisti siguranze z nabito puško na rami — gor in dol in dolg gor dan in ncič. Na posebnih važnih krajih, tako ob začetku in koncu črte, ob tankih in rafinerijah, ob vrtalnih stolpih in v luki Konstanci pa je za večjo varnost še vojaštvo razpostavljeno. Dvakrat na teden pregledajo še inženirji vso črto, da bi preprečili kako jKiškodbo. Zakaj — nevarnost je velika, saj vzbuja največje romunsko bogastvo, to je petrolej, ki ga ima Romunija največ v Evropi, marsikake pohlepne želje! In kdo ve, ali ne bodo petrolejski vrelci v Ploestiju in Giurgiju še bolj spremenili evropski zemljevid? (259) Mnogo ljudi je zbežalo na strehe, drugi so zgradili barikade, celo sultan je bežal v varen kotiček. »Vode,« je zatrobental slon; »vode!« je siknila kača; »vodek je zarjovel tiger. Toda najstarejši komorni sluga je stekel ven, rekoč, vode dobijo, čim bo sultan spet ozdravljen. Tako so se živali vrnile spet v gozd. (260) Zvečer so postavili okrog palače velikanski plot. Ko sta se Jan in Filip ondi sprehajala, sta zaslišala hreščanje, in spet je bil Sambo zunaj. »Vode, ali pa bom vse pomendrall« je grozil. »Najprej nam vrni zdravje,« je odvrnil Filip, in Jan je dodal: »V klet pa itak ne prideš; je vse ne-produšno zaprto! Mogoče jutri!« Bohinj vabi! Tretjega in četrtega februarja bo cvet na?? mladine zbran pri tekmah Zveze fantovskih odsekov v našem lepem Bohinju. V dolini je padlo že meter in pol snega, tako da bo precej dela, predno bo proga za smuk, kakor tudi za slalom dovolj pretlačena, da bo sposobna za izvedbo tekem. Tekme v slalomu bodo na pobočju Sela in bo gledalcem omogočeno videti vsakega posameznega tekmovalca v smuku od starta pa do cilja, ki bo v neposredni bližini kolodvora. Zato vabimo vse prijatelje naše mladinske organizacije, zlasti vse one, ki imajo veselje do smučanja, da ta dan pohitijo v kraljestvo očaka Triglava tja v tiho Bohinjsko dolino, kjer bodo vsi prijazno sprejeti od našil vrlih Bohinjčanov. Skoraj 6 milijonov so spuliali Ptujčani I. 1939 r »rak. Po statistiki so uporabili Ptujčani v preteklem letu 5,818.571 dinarjev za kajenje, dočim 1. 1938 za 5,825.499 din in 6,071.755 din v 1. 1937. Na prvem mestu so seveda najcenejše cigarete »Drava«, ki jih je bilo prodanih 14,228.000. Nato 3,431.200 cigaret »Ibar«, 1,404.800 »Zeta«, 744.000 »Morava«, 687.000 »Neretva«, 32.080 »Drina«, 2220 »Šumadija«, 880 »Kosovo«, 590 »Mignon«, 389 »Stru-mica«, 8.500 »Vardar«, 3520 »Hercegovina«, 81.000 »Mirjana«, 4.800 »Bled«, 12.480 breznikotinskih »Vardar«, 3100 breznikotinskih »Drina«, 24 luksuznih cigaret in 11 kolekcijskih cigaret za potovanje. Ptujčani so kadili zelo tudi cigare in sicer 4150 komadov »Cigarillos«, 235.492 »Regalitas«, 1215 »Bri-tanica«, 4460 >Operas«, 87.000 »Cuba«, 3550 »Vir-giniosa«, 258.600 različnih cigar, 16.400 kratkih, 41 »Perla da Cuba«, 25 »Flor de Havana« in eno kolekcijo. — Tobaka je bila uporabljenega: 1970 kg »Neretva«, 49 kg »Zeta« in 36.875 kg »Sava«. To-bava za pipo prve kakovosti 1378 kg, druge kakovosti 15.595 kg, tobaka za noslanje 30 kg in 108 »klobas« tobaka za žvečenje. Za cigaretni papir je bilo izdano 145.000 din proti 88.324 din v 1. 1938. Razstava preprog iz državne tkalnice v Sarajevu se nahaja te dni v hotelu »Osterberger« v Prešernovi ulici. Razstava je zelo lepa in si jo je vredno ogledati. Braslovče Tragična smrt ugledne in priljubljene Neže Puncerjeve, znane pod imenom »Mekusova teta«, je vzbudila daleč naokrog silno ogorčenje nad morilcem. V prvih ural po zločinu se je domnevalo, da pokojnica ni umrla zaradi udarcev razbojnika, ampak morda zaradi kapi, ki jo je zadela zaradi strahu. Obdukcija je pa pokazala, da je nesrečnica umrla zaradi zadušenja in zaradi več hudih poškodb po životu, ki jih ji je zadal razbojnik. — V soboto dopoldne je bil pogreb pokojnice Na domu pokojne tete se je zbralo zelo veliko ljudi. Svojo veliko dobrotnico so prišle spremit na zadnjo pot štiri zastave: dve ' gasilski, zastava Prosvetnega društva, katere botra je bila Neža Puncerjeva. Po blagoslovitvi krste se je pomaknil dolg sprevod k braslovški cerkvi. V sprevodu je bilo pet duhovnikov. Po sv. maši zadušnici je pred cerkvijo lepo zapel braslovški moški pevski zbor žalostinko »Vi-gred se povrne«, ob odprtem grobu na farnem pokopališču pa »Blagor mu, ki se spočije«. — Ob zadnjem domu blage Neže Puncerjeve se je poslovil od nje braslovški g. dekan Ivan Atelšek z lepim govorom. Poveličeval je njeno skromnost, njeno veliko dobrodelnost, katero je izkazovala posebno cerkvi in katoliškim društvom, hvalil je tudi njeno globoko vernost, pobožnost in izredno delavnost. Ostro je obsodil zločin, ki je pretrgal tako plemenito življenje. Kranj Farni sestanek FO Kranj bo drevi ob 8 v dvorani Ljudskega doma v Kranju. Zgodovinsko srce petelina Najbolj slavno kurje srce je v Newyorku v starosti 28 let pravkar nehalo biti. To srce je bilo last petelina, ki ni nikdar živel, ali bolje, ki ga ni vseboval noben petelin iz mesa in krvi. To srce je živelo v steklenici s špiritom, preživljalo se je z beljakovinastimi snovmi in je utripalo. Naredil ga je veliki zdravnik Ileksej Carrel, in sicer 17 januarja 1912, da bi dokazal nesmrtnost celičnih snovi, to je, protoplazine. Nesmrtnost kurjega srca je trajala 28 let. Ta nesmrtnost je bila pač jako omejena, vendar pa za znanost mnogo pomeni. Kako živijo zdaj v Skandinaviji Preurejeno gospodarstvo Iz Kopenhagena poročajo: Za skandinavske dežele, ki je zaradi angleškega pritiska zunanja trgovina jako omejena in ki je njih gospodarsko življenje prav zaradi tega vzroka okrnjeno, pa ima sedanja vojna še to p>o-6ledico, da so morale razne zaloge varčno porazdeliti. To velja zlasti za bencin, elektriko in premog, ki ga vse tri skandinavske države (Švedska, Norveška in Danska) uvažajo. Skandinavija se marsikje ne more sama oskrbovati in mora izva- Fantki nemških, iz poijskih krajev preseljenih nruiin. ki so jim naii zaščitni uradi glasbila in se *ato ▼ novi domovini ie bolje počutijo. žati zato, da lahko plača uvoz. Najboljše je razmeroma na Norveški, ki jo še najmanj ogračajo jx>dmornice in mine. Švedska in Danska bi mogli svoje blago pošiljati in dobivati preko Norveške, a pri tem so prevoz in stroški tako visoki, da jih te dve državi ne zmoreta. Že 15. septembra 1939 so na Norveškem izdali navodila glede na uporabo sladkorja, kave in moke. Najprej so določili jk) 300 g sladkorja in 100 g kave na teden za osebo. Cez mesec dni so skrčili količino sladkorja na 150 g, a količino kave so zvišali na 400 g, toda 5 novembra so določili na teden za osebo 1200 g sladkorja in 300 kave. Ce se ne bo zgodilo kaj posebnega, bo pri tem tudi ostalo. Ker je kav« norveška narodna pijača, so te omejitve jako bridko občulili. Moke so določili 10 kg na mesec za osebo, a ker je dovolj zaloge, bodo zdaj moko že prosto prodajali. Bencin je pa že zdaj spet v prosti prodaji. Bolj stroge so odredbe na Danskem. Od 15. decembra 1939 dalje dajejo na izkaznice za osebo na mesec po 600 g kave ali 300 g čaja in 2000 g sladkorja, vendar se bodo te količine znižale. Zdaj pregledujejo zaloge žita in potem bodo videli, ali bo treba izdati karte za kruh in moko. Bcncina dobi majhen avto 25 litrov, večji pa 50 litrov na mesec, a taksiji 400 litrov. Od 5. jan. 1940 dalje sta tudi koks in premog racionirana. Sleherna družina dobi do konca februarja 15 do 20 stotov, večje družine pa malo več. Isto velja za plin in elektriko, ki sta se v ceni jako zvišala. Švedska doslej še nima posebnih določil glede na uporabo živil, vendar se nekatera živila več ne dobijo, kot na primur fižol, ki so vsega zasegli za vojaštvo. A Švedska ima že pripravljene serije živilskih nakaznic, tako da bo vse hitro izvedeno, kadar bo treba. Povprečno velike družine bolj občutijo pomanjkanje živil kakor pa zvišanje cen. Bencina jo dobiti le polovico prejšnjo mere in je cena j>oskočila od 27 na 38 Srov pri litru. Najhujše je tu vprašanje kuriva, ker mora Švedska skoraj ves premog uvažati. Zasebno trgovino s premogom in koksom so vso ukinili in le država prodaja kurivo. Plin in elektrika sta se podražili. Aato je tudi prav malo svetlobnih reklam po mestih in šc te bodo kaj kmelu izginile. MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; tenltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petltna wstica po S din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. mma Fant z dežele gre kot krojaški vajenec z oskrbo k mojstru. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1224. Pouk Strojepisni pouk Večerni tečaji. Vpisovanje — prlčetek pouka 1. februarja. Chrlstofov zavod, Domobranska 16. Ilužbodobe Postrežnico sprejmem za ves dan. — Vprašati: Vošnjakova ul. št. 24. I Kupimo Vsakovrstne zlato kupuje po najvišjih cenah CERNK, Juvellr, LJubljana Wolfova ulica it 8 II ilffiflMEPB liJTTihlnfil Jajca, cvetje dobite pri Baloh, Kolo dvorska 18, dvorišče. Kmečkega hlapca vajenega konj, sprejmem takoj za vsa dela. Vižln-tin, Ljubljana, Močnlkova št. 13. Potnike za obisk privatnikov v Ljubljani in na Gorenjskem, sprejmemo. Ponudbe v upravo »Slov.« pod >Manufaktura na obroke« št. 1216. Srebro, drage kamne lo vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih eenab Jos. Eberle, Ljubljana TyrSeva 2 (palač« hotela .SlonT Fižol za kuho dobite poceni pri Sever et Komp., Gosposvetska cesta 6. (1) Gospod lz ugledno družine prosi ob nastopu boljše službe plemenito osebo 6000 dtn posojila. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Sigurno« 1138. (d Trgovsko pomočnico za galanterijo in upece-rijo, vsaj z dveletno prakso, z znanjem vsaj nekoliko nemščine - sprejmem. Oskrba v hiši. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Skromna in poštena« št. 1225. Hranilne knjižice 3% obveznice ln druge vrednostne papirje kupuje In plača najbolje BANČNO KOM. ZAVOD MARIBOR Aleksandrova cesta 40 Poizvedbe Ušel je mlad pes seter rdeče barve. Izroči naj so ga proti nagradi na Resljevi cesti 3-1. Iščem službo hišnika. Znam več jezikov. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1195 Dekle zmožna kuhe ln gospodinjstva, želi službo pri boljši družini. Nastop takoj. Marica Mesarlč, Ma-kole, Poljčane. 20 letna prodajalka delavoljna, pridna, poštena, Išče kakršno koli službo. Vajena tudi gostilne in gospodinjstva. Naslov v vseh poslovaln. »Slovenca« pod 1072. (a t Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je, previdena s tolažili svete vere, za vedno zapustila naša dobra teta, gospodična Antonija Štrubelj trgovka in posestnica Pogreb preblage pokojnice bo v sredo, dne 31. januarja ob 2 popoldne izpred hiše žalosti, Stari trg 3, na pokopališče k bv. Križu, kjer jo položimo v rodbinsko grobnico. Maša zadušnica bo darovana 1. febr. ob 8 v cerkvi sv. Jakoba. Ljubljana, dne 29. januarja 1940. Žalujoče rodbine: Herzmansky - Kaiser - Skale - Prinčič - Štrban. in ostalo sorodstvo. Parni stroj 160/300 ks. ali lokomobtlo, Dlnamo ln elektromotor Istosmernega toka kupim. Informacije honorlrain. -Perlest Osljek. (k itftreiml Večji travnik kupim proti gotovini. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1227.. Trgovsko hišo center Ljubljane, do treh milijonov, kupim. Ponudbe v upravo »Slovenca pod »Čimprej« št. 1243. Vnajem IŠČEJO: Gospodje brivci! V najem vzamem brlvnl-co, tudi podružnico, kjerkoli izven Ljubljane. Po nudbe a pogoji v upravo Slovenca« pod »Čimprej« št. 1241. Valjčni mlin na vodno moč vzamem v najem ali kupim. Navesti podrobno razdaljo od kolodvora, vodno moč, koliko je strojev, najemnino ali kupno ceno. Naslov v upr. »Slov.« pod St. 1055. ODDAJO: Trgovski lokal lep, nov, poleg Flgovca, oddam. — Informacije: Knez, Gosposvetska c. dvorišče. (n Poslovne prostore primerne za pisarne, ordinacije, ateljeje in sllč-no, v prvem nadstropju, poleg Flgovca, takoj oddam. Inform.: I. Knez, Gosposvetska c. 1( dvorišče. (n Vtanotanja ODDAJO: Dvosobno stanovanje komfortno, oddam. Rihar-jeva 1, Mlrje. Vprašati: Zeljarska 11, V ' : ■ . , 1' , 11 , ( ' '. : fS,, . ( • -v '." ' ■ '••..' . V'"" , Sy IŠČEJO: Uradnica Išče čedno sobo z oskrbo aH brez pri dobri družini. Ponudbe z navedbo cene v upravo »Slovenca« pod »Cista soba«. mmm Mreže za postelje Izdeluje In sprejema rabljene v popravilo najceneje Alojz Andlovlc, Gregorčičeva ulica št. 6 (pri Gradišču). DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA 57,ooo.ooo.- bo izplačanih v dobitkih samo v nastopajočem V. razredu 39. kola, katerega žrebanje bo: V Beogradu 10., 12., 13., 14., 15., 16., 17., 19, 20. in 21. februarja in V Banja Luki 26., 27., 28., in 29. februarja ter 1, 2, 4., 5, 6. in 7. marca 1.1. V najsrečnejšem slučaju se lahko dobi na eno srečko 3,2oo.ooo.- V 20 dneh bo izžrebanih 36.000 dobitkov, med katerimi je poleg glavnih treh premij po 2,000.000.—, 1,000.000 — in 500.000,— din večje število dobitkov po 200.000.—, 100.000.—, 80.000.—, 60.000.—, 50.000 — din itd. Osebe, ki se loterijske igre že udeležujejo, morajo svoje srečke IV. razreda zamenjati s srečkami V. razreda vsaj do 5. februarja t. L zaključno. Tisti pa, ki še niso kupili srečk, a bi radi poskusili srečo pri tem glavnem žrebanju, lahko kupijo srečke pri pooblaščenih prodajalcih srečk in pri njihovih podprodajalcih, ki so skoro v vsakem večjem kraju, če doplačajo in sicer stane: f 1 cela srečka 1000'— din 1 polovična srečka 500*— din 1 četrtinska srečka 250"— din Dobitki, za katere jamil država, se Izplačujejo brez vsakih odbitkov Zahtevajte povsod »SLOVENCA" + Umrli so nam naša dobra mama Marija Keršič posestnica v Dolenji vasi 17, v 87. letu starosti. Pokopali jih bomo v sredo, dne 31. januarja 1940, ob pol desetih dopoldne na farno pokopališče v Podbrezjah. — Priporočamo jih v molitev. Podbrezje, dne 29. januarja 1940. Žalujoči otroci Jakob K. H e e r s Berninski kralj Roman s švicarskega pogorja. 1. Orel kroži na bledem jutrnjem nebu, plava nad trikrako zvezdo zametnozelenih engadinskih dolin. »Piliif-piliif«. je oglaša njegovo lačno žvižganje iz sinjine; rep pahljačasto razprostrt, se spusti malo niže in oprezuje, nato se dvigne nestrpljivo v zrak, soncu naproti, nad samo Bernino, ki zre milo in vendar drzno v nižavo in prestreže prvi žarek dnevne luči s svopm srebrnim ščitom. Slana se iskri po lokah, ki obrobljajo mladi Inn. lovsod luč, čista luč višin, in gore se širijo kakor kipeče valovje. Mirno kolobari orel in rahlo udari le kdaj pa kdaj dvakrat ali trikrat z razpetimi krili. Nosi se nad belimi vrhunci, plava nad vasmi ontresina, M. Moritz, Samaden in nad svetlobleščečimi jezeri. Kadar se spušča navzdol, se izpreminjajo v soncu njegova letalna in krmilna peresa, večidel pa visi, točka samo, ki jo zlati luč, na nebesnem svodu. Biti mora opojno, zibati se nad gorami kot orel, kot gospod in kralj, pred katerim trepeta stvarstvo. V jutranjem molku gre od Samadena, ob Innovih krivinah, visokorasel, širokopleč mladenič navzgor proti tistim malo hišam v Celerini, ki lezi sredi dolinskega trikota. Puška mu visi navprečno čez hrbet, z ocmt napeto sledi za krogi in preleti ptiča v bleščavi nad seboj. Ali si bo mladenič drznil pahniti vladarja višav iz njegovega svetlega kraljestva? Menda pač ne. Dolgo, dolgo počiva dolina v jutrnjem miru, žvižganje orla in ium Inna sta edina glasova v veliki tihoti. Tedaj zapojo zvonovi v Samadenu, drugi jasni zvoki priplavajo iz vseh treh dolin in se zlijejo nad ravnino v en sam glas. Ceste, ki se stekajo v Samaden, ožive, ljudstvece Gornjega En-^adina hiti na narodni tabor. V pomešanih skupinah romajo gorani proti skupnemu cilju. Premožnejši in odličnejši jahajo ali se vozijo na lahkih kolesljih in z.ipravljivčkih, suhi zadolžene!, pčti tovorniki, gamsji lovci in ribiči, ki ne premorejo ne konja ne voza, hodijo peš; med vsemi pa, k jahajo, se vozijo ali pešačijo, se razlega mehki romanski pozdrav Deus allegra1, in povsod vlada umerjena, tiha prijaznost, kakršna se pač spodobi zdravemu ljudstvu na častni dan, posvečen domovini. Od Pontresine prihaja četica preprostih ljudi, nekih deset mož žen, deklet in fantov. »Bajta je prodana, fant se bo že nekako pretolkel. Odšel bo čez Basel v svet,« pravi ogoreli tovornik Tuons, ki drži neprestano brezovo petljico v ustih. »Od pamtiveka so se selili iz Engadina,« pridene mežnar, preudaren, osivel možiček, ki se mu po govorici pozna, da je tudi neke vrste vaški šomdšter. »Toda zdaj je mladina kakor ponorela, da bomo kmalu ostali doma samo še stari krehavci in preveč bab Kamor prideš, v Samaden, v Pontresino, St. Moritz, slišiš samo eno: Proč, v svet, proč! in naše majhne vasi postajajo prevelike.« »Kaj bi, kamenja pač ne moremo žreti,« odvrne Tuons robato in s pretkanim smehom. »Tako je pač na svetu: eden potegne s peresom in tisoč je uničenih!« Usodno potezo s peresom, o kateri govori govornik, je za Oraubunden in za Engadin napravil general Napoleon Bonaparte z veltlmskim ropom. j iPD d JbHzU leti l'e bil voiv°da Maksimilijan Sforza po- daril Bundnercem Veltlin z mestoma Chiavenna in Bormio in novi gospodarji so upravljali to krajino onstran Bernine po oskrbnikih kot podložno deželo. Posebno Engadinci so imeli v rodovitni dolini svoje pristave, velika posestva, sadonosnike in vinograde in gospodarili na njih z najemniki, in so vsako jesen veseli prihajali samo na žetev, da bi pospravili levji delež bogatih letin. Pred nekaj časa so pa nastali v Viltlinu nemiri in domačini so poklicali na pomoč Bonaparta, ki se je prav tedaj mudil kot zmagovit vojskovodja v Lombardiji. Konec je bil, da je vzel Napoleon samovoljno Biinder-cem njihov retijski vrt, razdal zasebna posestva med svoje privržence in vsi ugovori in ves trud, da bi dobili svoje premoženje nazaj, so bih zaman. To je veltlinski rop. Toda kaj zdaj, ko si izgubil vrt in ti raste okoli hiše samo nekaj smrek in trave? Zakaj Engadin je pač čudežnolep svet, srebrni snež-niki se lesketajo nad njim kakor božji pozdrav, njegova jezera so kristalne pravljice, v njegovih pečeh cveto najkrasnejše cvetlice toda če si vprašal v St. Moritzu: »Kaj raste pri vas?« ti bodo odgovorili: »repa«, v Pontresini: »repa«, v Samadenu: »repa«, in šele daleč doli v Zuosu pravijo vaščani: »Doma smo v sijajnem kraiu, zakaj pri nas dozori, ako Bog da, tudi peščica ječmena.« 1 Bog te razveselil O tem in o povojni bedi, ki je po veltlinskem ropu našla pot v dolino, govorijo možje: »Pri Bogu, še to bomo doživeli, da bodo morali tako stari kakor mladi oditi v svet. Konji stoje pred praznimi jasli v hlevih in mi sami se lahko postavimo na glavo in se med rokami oziramo za zaslužkom. Naši prelazi so mrtvi,« meni Tuons in pretegne roke. Tedaj prehitita potujočo četico dva jezdeca, pešci se umaknejo in snamejo ploščate, temne klobuke. Jezdec in njegova spremljevalka prijazno odzdravita Potnika sta priljudni župnik Jakob Tass iz Pontresine, postaven petdesetietnik, napol duhovniško, napol svetno napravljen, ter neka gospodična v rožasti letni obleki. Pod rumenim florentinskim slamnikom, ki ji senči drobni obraz, sijejo zlatorjave, vedre, velike oči rasti ^ P°n0Sn0 'n svobodno' 2'blje lahkotno in krepko ter je lepe Mladenke je samo iskro življenje, občudovaje gledajo za njo T?,on« Kh ' l%n*al" Z ,ŽUPnikom za ^išaj daleč, ko vpraša luons: »Kdo je neki? Oči ima ko dve sončil« p'1«* sereda,.ne morete vedeti,« se nasmehne mežnar. »Cilgija Premont je, zupmkova nečakin a, in šele nekaj dni pri nas Doslei je bila v vzgojevališču dekana a Porte v Fetanu « ' zasm*ehl*'ivo robatf Tuons'3' * Čl°Vek°'iub' tudi "nski SVel?.' Pik" »Z njo se pa kar nič ne norčujte,« odvrne mežnar in zmaie Ura- sr? 3'i 'CAA-J! -* fc ^p^.^vfft^z C fi.tr £ odve*dT^kR le'" PTlrdi me,žnar- *Pred nekai več nego dvajset leti ie Trst fn kifŠT lT'> mia'Š° žuP"ikovo sestro, kot svo jo fe„o v Petrotfradu do vseh Jr^^ d°Toli P° Parizu, Londonu in ki bfbiboE « |1 * tTh Prist?niSkih mestih' nobenega, i» „k j i u2leden kakor ob svo em času Premont v Trstu Ko ,e obvdovel m se vrnil domov, so ga takoj izvolili z, župana . vati,« prit^ne* Tuons.' Ž°SP°diČna 'V0,° m°dr°Sl' tfeba SPraSe" »Župan « nadaljuje stari možiček, »je želel iz Puschlava ustvariti vzorno ob8.no: ustanovil je kot prvi v deželi šolo in se ravnal pr ntenetfa nasvetih. Tako se je zgodilo, da je dekan po 2 sTrefemaPn>azn°sti dekle v sv°> zavod četud sprejema sicer samo mladeniče.. urednik: Viktor Cenili