narodskih
v f
reci
Odgovorili vrednik JBr. Jane* Mllciirritt,
Tečaj Jt.
saboto 22. maja (pozňoživna)
1852

List 41
Po skusnja nor i ga v naših krajih
ceio malo znani g u poljski g a in drujiga kmelovarskiga orodja.
(Dalje.)
13. Manjši in večji vertne grablje
A 1	m	m	m S	m
5
s k te
rimi se grede naglo poravnajo, zobje so vsi železni.
14.	Večji in manjši vertne gr a bije po rav
nih gredah žlebke napraviti, po kterih se lepo v versto zna sejati ali saditi, pozneje pa tudi ž njimi prisipati.	-
15.	švabski in ćeski cepci skozi in skozi debeli, zatorej dosti težji memo krajnskih.
16.	Kosa z grab ljami za žito kositi.
17.	Nova pin ja od do sedaj rabljenih popol nama razločna , v kteri se s točnim zibanjem sirovo maslo iz mleka odloči.
zelje
18.	Majhna lopatica za vertni sadež
, peso itd. presajati.
19.	Lopata za sadno in gojzdno drev jiče presajati, enaka navadni, samo daje moč nejši in da so stranice nekoljko v kolobar zavihane.
20.	V aljar s sedezem, na kteriga se po potrebi valjar težeji in tečniši napraviti, delavec zna vsesti.
21.	Angleška truga (škoporeznica) slamo, pa tudi zgolj deteljo ali seno rezati
za vsa
zelezna : namesto vilic vlečeta dva rocasta valjarja za rezanje vloženo klajo pod nož ; namesto kose pri naši navadni trugi, pa režeta dva noža priter jena kolesu, ktero škoporeznik lahko okoli goni
Naredba teška in draga.
22. Reporeznica, tudi repji volk (Ru
benwolf) imenovan, že davno znana inmočnorab ljena velika mašina, zdrobiti repo, péso in kavlje živini v klajo namenjene
Vodila h sreći in blagostanju
za mestjane in kmetovavce.
9
(Dalje.)
Majhen dobiček
5
ki
je bolji in mora se veliko
lik dobiček, ki te
redkoma doleti
pogostoma dohaja obrajtati, kakor

To
je ime
nitno vodilo bilo po celim svetu zavolj neizmerniga bogastva slovečih tergovcov, bratov Rothschil
Ako za kakšino opravilo ali za rabo čezme
rin dobiček doseći hočeš. za prihodnje si slabo po-stelješ ; kajti kdor ti je previsoko plačilo odrajtati moral in to potlej spozna, ne bode, če se le more
, drugobart od tebe ničesar imeti ali ku-
ogniti
piti želei. — Kdor svoje zemljiša hoče dobi najem dati, naj jih dá za primerno najemšino
5
U
to
je, za tako, ktera je u primeri z obrestmi kapitala kar
emlj
velj

. Kdor si bre% potrebe veliko zalogo pripravi, ki ni ne za njegovo rokodelo, ne za obertništvo
ne
a iivek potrebna


]e

pravljivec. • Vsaka
nepotrebna zalogaje mertva istinga, to je, istinga, ktera nobene obresti ne donaša. Marsiktera reč
je
vsaki dan manj vredna, na zadnje pa
celo nič.
Navadno se tudi z veliko zalogo ne gospodari ravn< varčno. Tudi je ne moremo vselej lahko prodati
(se pa j al
boljš
kupuje, cesar
kup ne, kakor smo jo nakupili)

Kdor
ne treb
?
bo kmalo prod
?
česar potřebuje. To so naravni in ocitni uzroki. kteri umnimu
gospodarju kupljenje nepotrebne zaloge zabranij pa pri nekterih rečéh je
nih
se druzih, ravno tako
y
9
V 9
in ki precej veliko škodo prinesejo
Mnogo
reci in
ting
meti
namrec so tako imenovane zrece
i v Klajo namenjene.	to je, puoc^va,	ťu uuomu, *
23. Angleški mlin ali drobač, mleti njih ohranbo potrebnih, svojo lastno vrednost po
y	v	•	m ^	i •	i	•	i	• •
posestva, ktere po troških
za
?
na
oves, tursico (debelačo) ali sočivje namenjeno za klajo živini. Popolnama iz železa zdelan redba draga in teška.
24.	Angleški drobač streti žita ali drobno sočivje, namenjeno za živinsko klajo, zloenakpo
prejšnimu.
25.	Angleški šteklačar, ječmenove resine čisto odpraviti, brez ga šteklati. Naredba ni ravno teška, tudi ne sile draga.
zrejo
Tu spadajo krasne poslopj
5
konj
5
drago
pohišje, srebernína, zlatina in veliko druzih tacih reci. — Pameten gospodar kupi tedaj le neobhodno potrebno, ter pomisli, da za denar zamore vselej dobiti, kar hoče. Z imetjein marsiktere reci ima mo veliko nadlogo, preden ga u denar spravimo,
posebno kadar smo persilj

biti
26. Angleški drobač za preše zdro
, preden v mlin pridejo. Je zlo podoben re
poreznici, razun verhajne truge , ktera je pri drob niku ožji
prodati ga. Kdor ne vaga, je brez blaga. Tergovec kteri bi celo nič ne vagal, ali ki bi hotel se proti vsaki nevarnosti vedno zavarovati, ne more oboga teti, dostikrat cio oboža. Vsaki, ki hoče kaj pri dobiti, mora kaj vagati
uuMiii ^ ni u i a j\ uj v a^ati ^ tO JC ^ jjnuuuiiji/ viivjjoiiiv
prerajtati in dobro premisliti, koliko dobička ali
?
prihodnje okolj
27. Burgarja lušivnica za turšico lušiti, šk0(|e bi utegnilo iz teh ali unih okolj
izvirati
?
mocno znana in rabljena mašina. Naredba lahka
rekli smo: dob
in ne draga.
(Dalje sledi,)
torj
got
premisliti
k
?
ker „brez gl
Vagati se pa le
toliko smé, kolikor natanjčen prerajt, temeljite ved
162
za
njegovega
življenja so se namrec serdilí nekteri
nosti in pravi razum dovolijo. Nikolj ne vagaj, brez da bi bii mogoči zgubi niejo, in lotitvi na so bili Kopernikov novi nauk po njegovih prijatlih zve
ki
dili
vsako vižo podlago postavil, Zmiraj mora dozdev nost dobička većji biti, kakor dozdevnost zgube ; svetega pisma, ki pi
ter so ga krivoverca ocitali, opíraje se na besede
uuflui/»uuo»oguwi/ J D»vi,v&u	, «»	da je J u & v c , Ilčtmcuillh. IYIOJ-
budalija. Budalija zesov, solncu zapovedal stati, dokler sovražnikov ne
će taka ni, je vse vaganje
je torej, in velika neumnost, se na dobitek u k var- premaga
následník Moj
1U »U1 VJ , 111 »V/lin« »1 U111UUU» , «v "M «VMI»Vi» V» U » »A
tah ali u loterii zanašati: ker sedá prej za gotovo
Modrovali so po tem: ker je Jozve solneu stati
§>reračuniti, da je ravno tako in se bolj mogoće, zapovedal
y ts
s:ré misliti, da se solnce
da bom zgubil, kakor da bom dobil. Celo norost nik pa narobe uči, toraj je krivoverec.M
premika; Koper
5
če se kdo na dobitvo iz kaksine velike
je pa
loterije (postavim grajšine) zanaša : ker gré proti 200.000 staviti, da bo upanje — prazno
Ko bi bil Kopernik še kaj časa po natisu imeno
vanih svojih bukev živel

bi se mu bila utegnila tako huda goditi, kot se je godila pozneje slavnému zvezdo-
10. Bolj je, da
se
sr.
rokodelam alioberništvam znancu Galileju, ki je Kopernikov nauk zagovarjal.
sam pecaš, kakor u dru&bi z druzimi. Poslovica pravi: „Kolikor glav, toliko misel". Vsak mlinar vodi vodo na svoj mlin. Vsak deležnik rokodela
In glejte ! dan
današnji ga
ni vec omikanega čio
veka na svetu, ki bi Koperniku neverjel, ker zdaj vsak
dobro ve, da so
pisavci svetega pisma tako pisali
ka
ali tergovine ise
le
1 liUl»	¥	V« V A v CJ111 ill X V11VVAVAI«	^v v ' v	7	^	V VI U f VVV^M ^J 1 ^«1 ^ lUIlV J7ICU1A « JIUW
in to je naravno — le sebe kor so ondaj ljudje govorili. Tudi mi govorimo
•	• i	1	v	r	il*	•	•	• v	» ■	«...	.	_
nobenimu.
svoj prid pred ocnn; iuai ne
upa
obogatiti, ima
Vse to ne stori dolgo dobro, temočde
m pišemo, kakor smo se navadili: solnce izhaja soluce zahaj a, če prav vémo, da solnce vedno na svo
y
ležnike prej ali poznej u hude prepire zavleče. Pa jem mestu stoji

, in da ondaj le okrogla zemlja ti
da so tovarsi tvoji pošteni in zaupni, mora sto stran, na kteri prebivamo, sukaje se po svoji poti
naj bo,
vunder dobiček, dostikrat maj h en, med več delov se razdeliti. Posebno je treba se varovati vdeležtva kader kak obertnik tovarsa očitno iše, kar se to
5
dalje < proti solncu ali pa od solnea obraća.
Ker je pa to imenitno zastavico človeskemu razumu po premodrem stvarniku dano, mož si o vansk ega roda
likrat po časnikih bere. Večidel je tak že svoj de- vganil, smé in mora zavolj njega zares slovanski nar zapravil, zdaj hoče ravno tako s premoženjem narod ponôsen biti. druziga storiti. Gotov je tedaj pregovor : ,,v špa novii pès cerka".
(Dalje sledi.)
Pri
vsem tem dobi glasoviti mož se le 36. leto po
na grob.
ki mu ga je dal skofBiednih
Življenje slavnih Slovanov
smerti spominek krajev Kro mer postaviti. Torunjski zdravnik Pyrnez (Pyrnesius) mu da na to enega tudi v Torunjski cerkvi sv. Janeza napraviti. Večja hvala gré vendar
njegovi blagi
volji
y
kot izdelku.
il
Zdaj pa, ko slavnim možem po hvalnem namenu
Miklavi Kopernik
povsod spominke
postavljajo, niso
hotéli tudi Poljaki
y
(Konec.)
Koperniku izmed Slovanov pervi rojaki, za drugimi na
Leta 1510 ga izvoli ujic
»
skof Vacelrod
rodi zaostati; hotéli so in so
i
ka
tudi djansko pokazali, kako
no nika stolne cerkve v Frauenburgu, prusovskim me
Po končanih opravilih
svojega
stana je tudi tukaj
Slovani svoje slavne sinove častijo.
Dali so mu napraviti in v Toru nj-u, rojstnem mesta, v vedni spomin postaviti dragocen pametnik.
Ko so to znamenje slavljenja letos mesca januarja
vsak dan marljivo zvezde premisljeval.
Potrebno orodje si je modri mož večjidel sam na-	iprosenca) iz Krakovega v Toru nj peljali, so ga
pravljal. Hišo, v kteri je v Frauenburgu stanoval	Poljaki povsod z veliko veliko častjo sprejemali in cve
in iz nje zvezde opazoval, še zdaj pokazujejo.	tice na-nj trošili; po nekterih krajih pa kmetje celo voz
Naj si je pa bil v svoje zvezdoznansko delo s tem	na sebi popeljavali. Tako častí celo priprosti narod slavne
sinove svoje kerví. Kteremu Slovanu, ki te verstice
bolj zamišljen, nikdar ni odrekel blagosercni moz,
šen.HH	■■■IH
pro-
revnemu bolniku zdravniške pomoči. Zdravila je sam narejal in revežem zastonj dajal. Da je bil tudi umen zdravnik , spričuje to, da so ga o posebno ne-varnih boleznih celo v kraljevi
bere, se ne širijo persa!
Slava, komur slava.'
>
grad klicali.
Prijatli, kterim je bil svoje misli zastran uredbe naše zemlje, solnea, lune in drugih zvezd razodel in jim povedal, da ima svoje modrovanje že več let spi-
Ali
Slovanski popolnik.
Spisuje Fr. Ceguar.
* Za društ vo sv. Mahora, ki že 395 udov stej
«ano
so
ga
silili, da naj bukve na svetio da.
dolgo dolgo se ni dal preprositi. — Cez 30 let potem, ko so bile bukve spisane, prijatlom odjenja, ter posije
bukve v Norimberk (Nurnberg) na Parsko v na
je ze natisnjena kratkočasna in poducivna povest go mir puščavnik" po nemški knji«:
r>
B
i
v
BeatushohI©.4
Napevi k 50 šolskim pes m am, ktere so že tudi natis njene, se ravno litograiirajo. Sedaj pride: „Povest
tis (leta 1542).
Preden so bile imenitne bukve natisnjene, pa zboli 70Ietni starček tako, da mesca maja 1543 sklene slavno svoje življenje.	^
Vendar je bil doživel veselje, nekoliko hipovpred
smertjo pervi iztisek svojih bukev viditi in přejeti. Z
ni ca gorišk
dškofijeu v natis
¥
Dr. Kapp
y
ki je o krasoti serbskih narodnih
vse narod
pesem mnogo in prav izverstno pisal in tudi ne pesmi, ki slavnega cara Lazara tičejo, krasno poněmčil, je přejel od ruskega cara, dragocen brilantin perstan.
y*.
Slavoznane „Slavische Jahrbiích
ktere
'	v	w	^ ■M ' v fjAiMtA w y r^r •	■ * ^	^ ----
vso svojo slabo močjo se spnč slabotni staiček po koncu, je g. Jordan pred nekimi leti v Lipnici izdajal. obljubi
vzame bukve v roke, jih oveseljen
pogleda.
klen
kne nazaj — in zaspi, da se vec ne prebudi. Njegovo truplo počiva v Frauenburški stolni cerkvi.
Imenovanih s p i s an i h bukev z novim naukom pani hotel tako dolgo natisniti in na svet dati, bojé se. da ne
knj
o-©
okupec Budišinski spet začeti izđajati
a
V Lvovu ima začeti nov časopis izhajati pod
naslovam
r>
' iank
*)
bi kaj pomanjkljivega med ljudi dal in pa zato, ker je
vedil
?
da bo imel novi nauk veliko nasprotnikov.
Se
Solnce se suce pać okrog svoje podvozi, vendar se iz mesta ne gane, kot kolovratovo kolo. Zemlja se pa okrog svoje podvozi in dalje suce — dalje pomika — kot kola peljanega voza.	Pi».
163
* Serbs ke belgraške novine, ki so bile na nekako nisko in povodinj mu mende veckrat nagaja ; Austrianskem prepovedane, smejo spet v cesarske de- seuožeti in njive okrog terga so pa pri vsim tem prav
žele
lepe.
* V V
je izdal Venarsky v poljskem
jeziku delo pod naslovom: Pow v dveh zveskih.
hist
prek
Tudi tu se veliko vina prideluje. Iz Mokronoga pelje cesta po dolgim klancu
, kjer se visoko na verhu poder-
ogojzdeniga
hriba

tine nekiga stariga grada kažejo. Ko se iz žleba na Palacký je izvoljen za ćastnega uda gornjo- verh pride, se cesta deli; na le vi ali izhodni strani
lužiškega znanstvenega društva
pelje skozi Št. Kocian, kamor sim se bil iti namenil
*
V Belgrad
je dozdaj za narodoo igrališče viditi dornovje našiga Knobleherja, delječ po svetu slo
nabralo krog cekinov
6000 cekinov, knez sam je podařil 1000 veciga misionarja v notranji Afriki. To je vunder čudno
y
i
je še več obljubil, ako bode potreba. I
©

lišče se bo začelo še to leto zidati.
* Novo delo je prišlo v Belgradu na svitlo, za
serbsko zgodovino posebuo imenitno, izdano od Petra
»	«	—.	*	*m
a s
kakor Dunajski pisavci vsak hip Krajnsko de
v dokaz , kako jo
Radova Turcim
vog pad
d
pod naslovom
y>
Voj
Serb
de
želo na Koroško prestavljajo poznajo, čeravno o nj i in njenim narodu pisarijo,de
r ojaki ! Knobleher Tiro-
našimi
naš
tanka Karagjorgj
d
njeg
»i/
Drust
bsk
lovesnosti je dalo v
vse vprek leti, ravno tako ravnajo z Tako je po nekim laškim časniku leci! Ornenim te pomote le spotama, ter serene želje izrečem : naj bi se našimu častitimu rojaku njegovo
bi toliko dobrima sto-
važno početje srečno poueslo, de
tisk svoj četerti zvezek, kteri bo dokaj imenitnega, po- ril kakor naš Pire v Ameriki! Ali bojim se, de ko
sebno od Čem ega Jurja zapopadlo
* Dr. Ant
St
• V
je
že doděláno in bo skoraj v tisk prišlo

lovj
nec ne bo začetku primerin
Afrika je vse drugace
u
ko Amerika. S tem pa nočem
?
Bo«-
©
vari, vse hvale

jug

Ravno je 2. del arhiva za povestnico s ko natisnjen.
Vodstvo matice ilirske je razglasilo pregled
vredne serčnosti
Ker
or
Knobleherja očitovati.
mi je dez neprenehama nagajal, sim raji na desno čez St. Mar jeto šel, de bi prej v Novo me-
sto přišel.
Ko
sim
v
se od St. Marjete Kerki bližal
f
računov od 1. marca do 31. decembra 1851. Prem
sim vidil nekoliko St. Jer n ej ski ga polja, nar kras
žen je matice znese
i
kakor se iz
tega
pregleda vidi, nejši ravnine na Dolenskim. Proti Novim mestu se
15.668 gold. 57 kr. v zadolžnicah, in 3553 gold. 7 kr. mi je kazalo vec gradov, med kterimi sim pa le Oto-v knjigah : tedaj skupej 19.222 gold. 4 kr.	cice sred Kerke po podobi poznal, ki mi jo je enkrat
--------	Po
o lo van je
po nekterih jugoslavenskih krajih.
Spisal M. Verne.
10. pismo.
Dragi prijatel ! Št. Ruperška, ali če hočeš Mokronoška dolina je rodovitna in dobro obdelana in mende ena nar lep-ših na Dolenskim. Velika radost mi je bilo, toliko le-
ki
nogradov, v
gospá baronka Codelli-tova v Terstu pokazala, dolsri

zastran dežja
dolgočasni
poti sim prise! popoldne
v Novomesto.	ry
Sedanje Novomesto je sozidal austrianski nad vojvoda Rudolf IV. okoli leta 1365, in zato so ga do leta 1783 po nemško „Rudolphswerth" imeno vali. Pred omenjenim nadvojvodam mende ni bilo tune mesta ne vaši, desiravno nekteri terdijo , de je bilo tu že v času nekdanjih Rimljanov mesto z imenam „Nova
aliNeostesiu m"
pih njiv in senozet ondi viditi. Tudi grici in hribi dolino obdajajo, so polni dobro obdelanih
?
nekaj časa sprićal.
, pozneje glavno mesto Gotov

ki so
tod gospodovali;
pa tega ni še nihče dovolj To majhno mestice so Turki veckrat in po-
kterih se, kakor so mi pravili, veliko dobriga vina	sebno v letu 1429, 1469, 1492 in 1547 silno stiskali,
prideluje. Dopadla mi je tudi lepa, mende že silno	V letu 1430 je pa 4 tisuč hrabrih Krajncov in Koroš-
stara Št. Ruperška cerkev. Nekdaj je bila, kakor pra-	co v pri tem mesticu turškiga vojsko vodja A li-Paš a-ta
vijo ra fresco" malana; pa Št. Ruperčani niso starino-	in njegovih 10 tisuč divjih Turkov oteplo in popolnama
slovci, in so jo, ne vém kdaj, pobelili. Ko sim cerkev	premagalo. Od kar je pa nadvojvoda Karol okoli leta
ogledoval, sta se mi pridružila dva gospoda; starji je	*580 v Karlovcu terdnjavo napravil, niso Turki No
bil nekdanji tovarš v stanovanji v Ljubljani, ki ga več	mesta več toliko nadlegovali. Reka Kerka
^	^	/	«	<	•	*» _	»	*	a	«	a	•	»	m	m
kot 30 let nisim vidil, sedaj tukajšnji učitelj Po drek


drugi mlaji gospod pa dr. Sem
v Ljublj dr. Leb
Kakor
aj zunaj Višnje
učenik bogoslovjž
£ore z gosp
ki
mesto tako obdaja, de je skoraj polotok, ga je tudido-
To majhno mestice ne šteje čez 240
m
sim se soznanil tukaj z gosp. dr. Se- -----------	r ~ -.......—- -j------
am; po pravici jo povém, de me je prav veselilo, glavno učilnico, v gimnazij in v frančiškanski samostan
bro branila.
hiš, prebivavcov ima okoli 1600. lovšek me je prijazno po vsim mestu , v ljudsko po
Gosp. korar Je
m
de nista prevzetna, kakor so nekteri dohtarj
písma
spremil. Kar je nar lepšiga v mestu, je velki terg sred
Posebno veselje mi je bilo tudi, de sim v Št.Ru- mesta. Farna cerkev, kjer en prost in 5 korarjev
perski dolini V
G
najdel. Žalost ni h G
z 2 vikarjama duhovno službo opravlja, je velika, pa
sim ze veliko vidil, vesele pa nikj Ruperta na severni strani je namre zala cerkev z dvěma zvonikama , in temu
ko tù. Blizo St. nekako zavita ali zakrivljena , kar oko zali. Prost m
nekim griču prav korarji dobivajo svoje dohodke iz doneskov nekdanje
velike grajščíne, ki je bila v starodavnih časih silno
V
G
pra vij o
malim Šmarnu je tù znamenit shod mogočnih Celjskih grofov.
in somenj. V ti prijazni dolini je imel naš nekdanji	Iz Noviga mesta sim se še tišti dan ob sestih zve-
šolski tovarš grof Oton Barbo lepo grajščino. Tudi cer v Toplice, poldrugo uro od mesta, podal, ker njega, verliga uda Ljubljanske kmetijske družbe in ča- sim se bal, de bi utegnil dež več dní zaporedama na
sti vredniga rodoljuba in domorodca je nemila smert
gajati.
V
Topli cah, sim
mislil, bom saj kaj družbe
vzela.
Lahka mu zemlj
bila
Nadjamo se, de mladi
našel, in se bom kopal
?
dokler se ne zvedli.
gosp. grof Barb
o je v vsim verli sin verliga očeta Od tod sim šel po krasni dolini dalje v Mok
S
i
zali terg 9 milj od Ljublj
• V
lep grad in prav prijeten griček z lepo cerkvij
Poleg terga je
ki mu.
Novicar iz siovanshih Kraljev
tode po krivici Žalost
?
Iz Rovinja v Istrii 11
maja
Morebiti bo brav
G
pravijo. Terg stoji
cam
tudi všeč vediti« kako nam primorskim
*
164
Istrianam gré. Pervi teden tega mesca, ki se sploh Dunajsk lepotičar (dekorateur) gré nalaš za to v Pest gpomladanski mesec imenuje , je bil pri nas nar huji cele
zime; merzlo je bilo in borja je bučala, da si člověk
Na
ni upal iz hiše. Suša je pri nas silna , ker skoraj tri
vsih zeleznicah se ima prihodnj iz premoga (Steinkohlenôl) rabiti.
Na vsih
cesarskih zeleznicah se je přetekli mesec 22376 oseb mesce ni nic dežja bilo; zemlja je suha kot poper; kar in 2 miliona in 20.240 centov blaga prepeljalo; skupilo
je bilo čez zimo na polji, je večidel vsahnilo. En škaf se je iz te vožnje 965.010
vjete stare dezevnice (druge vode nimamo) velja tu- da županija v Velkim Meseriči kaj 4 krajc., ena libra (funt) laškiga olja 20 kr., dreves po pašnikih zasadila, lani jih je 18.000
Spomina vredno je, je letos spet 5000
13.
rajža 8 kr., kave 20 kr., cukra« 12 kr., gove- dan t. m. je gostil Na poleon 250 vojakov Pariške
jiga mesa 11 kr., svinskiga mesa 20 kr.
?
fi
made in tistih, ki so bili iz dežeie v Pariz k sloves
žola 5 kr., krompirja 5 kr., kruha 5 kr., ma- nosti 10. maja poslani; drugi dan po tem jih je poslovil sla 34 kr., bokal vina 14, 18 do 20 kr. Goveje meso je pri nas pusto, ker se živina nima s čem pitati
Velik hrup je sedaj v Parizu napravilo tisto pismo
ki ga je nasprotnik Napoleona in unuk nekdanjiga Fran-in tudi vode nima dovelj. Jémo ga brez prikuhe ali coskiga kralja Korlna X. grof Chambord razglasil zelenjadi, ker je ni nikjer dobiti. Celi post, čeravno v kterim svojo stranko opominja: naj zvesta ostane pra imam morje pred nosam , ni bilo skoraj nič rib dobiti, vilam kraljeve
j

vlade
imenitna
generala
Ch
in kar se jih je dobilo, niso bile ribe ampak komaj ri- g
in Lam
hice ete
?
in
v
se
o r i c i e r nista hotla Napoleonu pri-teh je bila libra po 20 kr. Čudili se bo- seči, ravno tako tudi slavni naravo- in zvezdoslovec
i
da so nektere
reci
pri nas tako drage, ker bi imele A
»
ne
>
kteriga pa je zavolj prevelicih
zaslug
za
veliko bolji kup biti, kot pri vas; vunder je vse res- vednosti in slavo Francosko Napoleon prisege odvezal
nično
tako, kakor sim pisal.
Kralj Pruski je 19. dan t
1% Ljubljane. Ker so milostljivi g. knezoškof žavni zbor svoje posveto
ukazal, pa ima der
jenjati
preseljenje bogoslovških šol v duhovšnico dovolili

padajo C
»
sosedne H
Vedno bolj
»
m
pride realna sola na njih dosadanje mesto. Gospodu Alb
an ce, kteri se ne morejo braniti, ker jim je Omer-ěkofu gré tedaj očitna zahvala, da so mestni srenji tako Pašaorožjé pobrati ukazal; maševati se v zavolj tega
prijazno roko podali in ji pripomogli, da zamore po ne- nad Černogorci Omer-Pašata zlo mika v Černogoro skončnim iskanji z nar m a nj š i m i s tr o š k i p r i p ra vn o z armado vdariti, vunder bo menda Turška vlada do-
ucilisce napraviti. Milostljivi knez dobro previdijo , da bro prevdarila. preden Om realna šola ima koristna biti za celo deželo in da je
Pa šatu to dovoli
y
ker
Cernog
stojí pod
stvam Rus k i g
cara, kteriga
tedaj pravično, ako se mestni srenji, ki ima o tem e din a bi utegnil tak napad razkačiti in Turčíi neprijetno pes za ceïo deželo skerbeti, kolikor je moč ta naprava mico zapeti, polajša. Zdaj smemo pricakovati, da se bo prihodnje
Za «rot o v o
leto 3. leto spodnje realne sole začelo, zvémo iz Dunaja, da je tista govoiíca bosa , ktere smo unidan v Novícah omenili, da se ima celo austriansko cesarstvo le v 9 kronovín razdeliti ; kako in kaj pa bo prihodnjič , pa je še skrivnost le posvetovavnimu zboru znana.
Predsednik kmetijske družbe
tr to*
Ter pin c je
tasen
Spomlad so ptići přiletěli, Veselo k sercu nam zapeli, De res narava se mladi. En krokar se nad njimi vsede
přejel še nektere kmetijske orodja iz Angleškiga in
Zakroka gerde
• •
besede
Am eri kan ski ga, o kterih bomo
drugo
pot
or
ovorili
Ter jih s silo prepodi
j
přejel je tudi iz Šampanje (Champagne) iz Franco
Se ptici niso nie splasili Krivico orlu so tožili
>
skiga
1 cent posebno lepiga z god nj i ga krompirja
9
ki
5
še nikdar ni gnjil, in se „farinosa" (mokar) imenuje. Vožnína je podražila ta ptuji sad scer tako, da cent pride čez 20 fl., — vunder se smémo nadjati, da ga nam bo verli gosp. predsednik svojiga pridelka drugo leto za poskusnjo rad podařil, ako se mu letošnji pridelk dobro obnese.
čai skoraj cele ZunanjeGorice polegLjublj. močirja; le cerkev je nek ostala ; govorilo se je, da je nekdo iz ma-
Kar jim je krokar dersno djal. Zasliši orel proste tiće, Tud krokarja v sodníco klice. Takó je sodbo zbraním bral:
5
V četertik ponoći je hud oginj pokon
sevanja vas zažgal ; zavarovanih hiš je k sreči neki veliko.
IVoriear iz mnogih hrqjer.
Dunajski vradni časnik naznani, da na ukaz ce-garjev od 30. augusta 1. 1., po kterim zavolj pomanjkanja deržavniga premoženja naj vsako ministerstvo v svojim oddelku, kolikor je moč stroške pomanjša, bo za leto 1852 ministerstvo notranjih oprav po-manjšalo svoje stroške za 2 miliona in 699,030 fl., mi-nist. pravosodja za 1 mil. 896.772 fl., minist. bo-
»Nedolžni ptici le zapojte Resnice glasiť se ne bojte,
Doklej bo svet, kjer zdaj je, stal Če hoćeš, krokar, se bahati, Ne smes resnice prekrokati,
Scer bom ti krempeJj v rebra dal«
»Zakaj jim milo petje blodeš, Na dreto, ne na struno, godeš,
Ušesa zdrave tak glušiš? Velim ti zdaj med njim1 molćati Pojdi v pušavo sam krokati, Ker već mesa si tam dobiš«.

J. Y
S
t
Pop
sim
pisal
Wtazjasnjenfe.
v (35. 1. Novic) življenje našega rojaka V , da je po njem zvezda (We
or
O
g o cast ja in podúka za 1 mil. 100.954 fl., minist. Da
Vsled prijazne opombe sim se přepři
ímé dobila
da je to res pomota
kupčije in deržavnih zidar ij za 6 mil. 641.534 fl. pisal, da bi slavo
bi pa kdo mislil; da sim zgornje besede morebiti
skega
da se bolj poveliceval
minist. kmetijstva in rudarstva za 1 mil. 930.000 ram očitno povedati, da sim jih napisal opíraje se
, mo-ustnih
fl., — vse skupej za 14 mil. in 268.290 fl.; vvojaš-kih rečéh se imajo prihodnje leto stroški za 2 mil. in 600.000
(C
pomanjsati.
Za slovesní sprejem presv
cesarja na Offerskim se velike priprave delajo ; nek
sporoćil in na pismene besede si u veljavne? Vred.) sićne pesmi »Slovenije«), s kterimi sim
ga-ta sklenil
p e s m iš k
Koseskega (izpisane iz kla
življenjopis našega Ve
Popisovavec življenja slav. Slovanov
Natiskan in záložník Jozef Blaznik v Ljubljani.