I n s o r a t i se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr. če se tiska enkrat, 12 kr. če so tiska dvakrat, 15 če se tiska trikrat.
Pri večkratnem tiskanji so cena primerno zmanjša.
ltokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema oprav-ništvo (administracija) in ekspe-dicija na mestnem trgu h. štev. 9, II. nadstropje.
Vrednifitvoje na mestnem trgu h. št. 9, v II. nadstropji.
Po poŠti prejeman veljil:
Za celo leto . . 15 gl. — kr. Za pol leta . . 8 „ — „ Za četrt leta . . 4 „ — „ Za en mesec . . 1 „ 40 „
V administraciji veljii:
Za celo leto
Za pol leta Za četrt leta
13	gl.
6	„
3	„
1	„
Političen list za slovenski narod.
- kr. 50 „ 30 & 10-pošiljali
I/.iiaja vsak dan, izvzemš4..ne-U deljo in praznike, ob '/,6 popoldneh
Za en mesec .
V Ljubljani na dom veljii 1 gl. več na leto.
\ovo oznanilo.
x.
Kaj poreeemo o liberalnem kapitalizmu?
Ker je liberalni kapitalizem brezbožen, ateističen, zahtevajo od nas naša edino prava načela krščanska, da ga moramo zavreči; in ako bi k temu tudi načelno ne bili prisiljeni, morali bi nas k temu grozni nasledki, ktere kapitalizem povzročuje. Zavreči toraj moramo to zistemo iz sledečih vzrokov:
Liberalni kapitalizem ne priznava razen sebe nobenega gospodarja, podlaga vsemu njegovemu delovanju je sebičnost. On ne pri-pozna v človeški družbi nikakoršnega nrav-nega reda, ki pa je za ohranitev človeštva neizogibno potreben, on tudi ne pripoznava vrhovnega vladarja, Roga. Načela njegova so toraj popolnoma kriva.
Ker pa kapitalizem svoja načela strogo in dosledno izvršuje tudi v dejanskem življenji, morajo tudi nasledki, ki izhajajo iz krivih načel, škodljivi biti. To tudi vidimo v življenji. Kapitalizmu je dobro vsako, tudi najbolj krivično sredstvo, ako mu služi v korist; zato sta goljufija in sleparstvo dandanes na dnevnem redu. Da se malo globeje v življenje ozremo, poglejmo si le kapitaliste po svetu. Kako oderuško postopajo povsod, kamor zadene njih gospodstvo! Male posestnike, obrtnike v začetku skušajo dobiti v svoje mreže in ko jih vjemo s posojilom ali drugimi sredstvi, si jetnik ne more pomagati; prodati mora. kar ima in za oderuha delati ali pa po svetu iti s trebuhom za kruhom. — Vera ima med liberalnimi kapitalisti najhujše in najbolj nevarne nasprotnike, ki celo svojim podložnim zabranjujejo dolžnosti krščanske posebno ob nedeljah in praznikih opravljati.
Kako dolgo pač, smemo misliti, da bo obstala družba, ki ne pozna nravnih zakonov, v kteri vlada le pravica močnejšega in sicer no opravičena in zakonita? V taki družbi vlada le pest, kruta sila, a njeno kraljestvo nima obstanka.
In kaj vso zahteva kapitalizem, da doseže svoje namene? On hoče, da se odstranijo vse stanovske zadruge, da se odpravi skupno, nepremakljivo premoženje, on hoče, da se odpuste oderuško postave, da se zdrobe dobro vre-jene občino. Vse to, kakor smo vže omenili, on zahteva. Toda ali te zahteve ne nasprotujejo bistvu družbe? Ali si ploh pri izpolnjenih teh zahtevah moremo misliti obstoječo družbo? Ne, take zahteve izpolnjevati ali pa grob kopati človeški družbi, je ono. Družba jo n raven organizem, uravna celota, ki brez nravnih zakonov nima obstanka; ker pa kapitalizem teh no pripozna, deluje družbi v pogin, zato ga moramo naravnost zavreči.
Oglejmo si v potrdilo rečenemu lo še krvavo rano, ktero je zadal kapitalizem člove-
štvu. V mislili mi je silen propad, ki loči bogatina od reveža, gospodarja od delavca. Kapitalizem rodi namreč tudi v sedanjem času novo sužnje v pravom pomenu in ti so delavci brez vseh pravic. Sicer sedanji krutoži ne oklepajo svojih sužnjev v železne verige, toda neizprosna sila, vsakdanja potreba jo mnogo hujša nego nekdanje železne verige. Ros je sicer, da delavec lahko pusti delo, ako ne izhaja, toda kam hoče iti, ker so razmere skoro povsod enake. Res je, da si lahko išče dela kjer si hoče, toda vso je le navidezno. Delavec, ki mora živiti svoje onemogle starše, ki ima obilo družino, on mora tam delati, kjer je. Kajti kdor živi od danes do jutri, mora si nekaj zaslužiti vsak dan, sicer tiste dni, v kterih bi ne delal, nima kaj jesti. Kaj hoče delo popustiti in ga drugod iskati, zvečer pa pride domu s praznimi rokami, ko mu od vseh strani otroci kličejo: oče kruha, kruha, ko žena z vodo napolnjeno posodo pred ognjiščem pričakuje krajcerjev od moža, da pristavi za večerjo!
V pravem pomenu sužnji so toraj delavci pri liberalnem kapitalizmu. Toda — nesreče ne dovolj — osoda je bila paganskim sužnjem bolj mila, nego krščanskim delavcem. Nekdaj je gospodar skrbel, da so bili sužnji s potrebnim preskrbljeni, ker to jo bilo njemu v korist, bolj čvrsti, močni in zdrazi sužnji so gospodarju tudi več pridobili. In edino to dobro, ktero so imeli stari sužnji, pri delavcih tudi odpade, ker današnjim gospodarjem je vse eno, ali so delavci čvrsti ali ne, ako niso zanj, hajdi, in dobi jih namesto enega, kolikor jih hoče. In delavec . . . ?
Vprašam, ali je stanje v človeški družbi naravno? Ali ni ravno vse delovanje liberalnega kapitalizma naperjeno, da razloči, razruši obstoječo družbo? Ali nam grozeči propad med bogatimi in reveži ne kliče tega dovolj glasno? — To so toraj ljudje, njih načela in dola, ki hočejo osrečiti človeštvo! — Njih moč je velika, povsod imajo prvo besedo, na borzi, v državnih zbornicah, po javnih zborih itd., toda njih moč se maje, ker so opira na krivico. Z brezobzirnostjo in krutostjo so si sami izredili najhujšega nasprotnika, ki je sicer zapoznel, a sedaj tem hitreje raste, izgo-jili so si sovražnika, ki jih prej ali slej gotovo uniči. T n sovražnik ta jo socijalizem!
Najnovejši diktator,
general kavalerije, pl. Ramberg, zapovedo-vajoči general za Hrvaško in Slavonijo, nastopil jo svojo silno težavno in imenitno službo. Nalogo ima, da pomiri razburjene duhove po trojedini kraljevini. Posel ta je tako težaven, da ga pri ministerskih konferencah niso našli moža krone sv. Štefana, ki bi bil zadosti krepko desnico imel, s ktero bi zopet red v deželi
napravil. Nj. Veličanstvo spoznalo je v svoji modrosti, da temu poslu le popolnoma nevtralna osoba zamore kos biti, ki mora imeti jekleno voljo in čist značaj, ob jednem pa morajo tudi odnošaji in razmere popolnoma znane biti. Da bode general Ramberg oboma strankama pravičen, jamči nam njegov stan in njegov značaj ter tudi veliko zaupanje, s kterim ga je cesar počastil, kajti Njegovemu Veličanstvu je hrvaški narod, ki je mnogokrat za cesarstvo in cesarsko hišo drago kri prelival, čegar zvestoba do presvetlega prestola ni nikdar omahovala, nad vse pri srcu. Imenovanje generala Ramberga za hrvaški narod ni druzega kakor nov dokaz cesarsko milosti in cesarske ljubezni, kajti dobili so moža, ki pozna težnje iu vso okolščine Hrvaške, ker že dalje časa med njimi tam doli živi.
Pa tudi madjarski vladi se na ta način dostojno zadostenje napravi, kajti kalenje miru prenehalo bode z današnjim dnevom. Cesarski general, čegar krepka roka začasno državne vajete poprime, nikakor ne bode trpel, da bi se od ktere koli strani krivice godile. Državne grbe, vidna znamenja storjeno pogodbe, bode pač zopet razobesil tam, od koder jih je užaljeno, pa prenagljeno ljudstvo na tla pometalo, ob enem pa bode pravični general gotovo skrbel, da se po postavni poti reč vravna in ljubi mir spet nazaj povrne. Tako si mislimo pomen imenovanja generala pl. Ramberga za načelnika Hrvaške.
Vsaki drugi, nevojaški osobi na Hrvaškem bilo bi izvrševanje določb ministerskih konferenc na Dunaji skoraj da nemogoče, kar jo bivši ban Pejačevič sam sprevidel in zaradi tega tudi odstopil. Ako bi se bil pa kak trd Madjar za to imenitno stopinjo odločil, bilo bi se nezaupanje ali tudi vstaja dalje širila, sploh nastali položaji in nasledki, kterih si zdaj še misliti ne moremo. Bog daj, da bi se namen cesarjev hitro izvršil ter ljubi mir in pokoj v razburjeno deželo naglo povrnil!
Politični pregled.
V Ljubljani, 7. sept.
Avstrijske dežele.
Dvoje novih volitev v državni zbor iz velicega posestva na Marskem bode 27. septembra, ker sta se poslanca velicega posestva gg. Ernest pl. Laudon in Ernst pl. Vorst-Gudenau-Mirbach poslanstvu odpovedala. Vsled §§ 21 in 23 volilnega reda v državni zbor je tedaj volitev razpisana.
Iz Prage, 5. septembra. Povodom veselega dogodka na cesarskem dvoru jo dal grof Franc \Valdek 5000 gold. v državnih zaveznicah za vstanovo ubožnico in bolnišnice v svojoin rojstvenem kraji Winterberg. Okrajni zastop v \Veinbergu jo dal 0000 gold. za vstanovo okrajnega zavetišča. — V Gradcu je pa o tej priliki dal rimski grof Lilienthal 10.000 gold. za dobrodelno namene.
„Vaterland" ve tudi že o nekem grbnem vprašan ji v Dalmaciji. Dalmatinski poštni ravnatelj, vitez pl. Biringer, poslal jo v Trilj poštni grb s hrvaškim, laškim in nemškim napisom. A' Dalmaciji je to prvi grb, ki nosi nemški napis — pri civilnih uradih. Kakor se govori, dalo so je še več takih grbov napraviti , ki se bodo tudi po drugih uradih po-obesili.
Iz Szegcd ina, 4. septembra. Svitli cesar mislijo obiskati Szegedin, mesto se pripravlja na to in magistrat je program v glavnih točkah določil. Obiskovanje Njih Veličanstva iiua imeti trojni pomen, ker ob enem se ima otvoriti novo gledišče in Somogy-ska bu-kvarnica. K svečanosti vabi mesto vse oblasti, literarna društva in odličnjake v deželi.
Vnanje države.
Bismarkov organ „Nord. Allg. Ztg." porabila je nekaj črnila za to, da bi se Vrati-siavska škofija v pruski Sleziji razdelila (kajti velik del te škofije je pod našim cesarjem) v dva dela, v avstrijski in nemški del. vsaki se svojim škofom. Pri tej delitvi prišel bi pa večji del škofijskega posestva avstrijskemu škofu v roke. „N ord. Allg. Ztg."' tarizejsko opomni: Ali bi ne bil za cerkev boljši „reven škof kakor pa bogat?" Na to se pa „Germania" oglasi, rekoč: .. Knake špekulacije naj bi vendar že prenehale, saj imate vendar že zadosti skušnje. Saj ste v svojem kulturnem boji duhovščini in škofom kruh zaprli in premoženje vzeli in vendar ga ni bilo niti duhovna in niti škofa, ki bi ga bili na ta način prisilili, da ne bi bil svojih dolžnosti spolnoval. Take iluzije so že pač čisto odveč! Kristus ni imel toliko lastnega, da bi bil svojo trudno glavo gor položil, in vendar je z državo navskriž prišel."
Francoski „Soleil" (solnce) piše ob priliki pogreba grofa Ohamborda: „Ko je potomec velike cesarice Marije Terezije potomca Henrika IV. pozdravil, pozdravila je Avstrija Francosko. To je bilo več, kakor le navadna dvorljivost, to je bil politični čin, ki jo sedaj še brez pomena na politični položaj, ali vsakako je to namigljej za bodočnost, Ako čez nekaj let na Francoskem na inesto republike zopet monarhija nastopi, ali bi se ne smeli nadjati, da se bode Avstrija nam približala, vsaj njeni interesi niso našim čisto nič nasprotni."
Spanjski kralj je prišel 0. sept. zjutraj ob o. uri in 25 minutah v Pariz. Na kolodvoru ga je pričakoval spanjski poročnik Fernan Nunnez in osobje porečništva, predsednika republike je zastopal general Pittie. Kralj se je nastanil v palači poročništva.
Iz Pariza, 5. septembra. Ministerski predsednik Ferrv je šel dopoldne v St, Die, od koder se bode v nedeljo povrnil. — „Na-tional" hoče vedeti, da je admiral Meyer dobil povelje, stražiti po kitajskih bregovih proti Kantonu. — Grof Parižki se je povrnil iz Frohsdorfa nazaj. — Pomorskemu ministerstvu je došlo iz Sajgona naznanilo, da je pri bitvali ob reki Hue padlo 1200 Anamitov, a 1500 je bilo ranjenih. Drugo oficielno naznanilo iz Sajgona pa naznanja, da je gubernator v Kohin-Kini še pred napadom na Hue prejel od ministerstva vnanjih poslov naznanilo o smrti Tiiduc-ovi in o prestolonasledstvu njegovega popolubrata Disiefoa, ki mu je naslednik vsled dekreta, kterega so odobrili anamitiški princi in kraljeva mati. Vlada še ni dobila potrdila o tem, da Kitajci v Tonkin potujejo.
Haag, 5. septembra. Pod kraljevim pokroviteljstvom in predsedništvom princa Ora-nijskega se je osnoval osrednji komite v podporo nesrečnim po strašnem potresu na Javi in Sumatri
Iz Aleksandri je. Dekret namestnega kralja razpisuje volitve za postavodajalni zbor na 1. oktobra.
Iz Port Saida, 5. sept. (Reuter. poročilo). Karantena je odpravljena. Vožnja po Sueškem kanalu odprta kakor prej. Angleški vojaki se povračajo nazaj v Kahiro.
Izvirni dopisi.
Iz Polja, 6. septembra. (Božja varstvo.) Čudovito lotos Bog pri nas razodeva svojo vsemogočno moč. Zopet Vam imam poročati o nesreči, ki je pa ob enem izšla se v srečo; v resnici velja v tem slučaji prislovica: „Ni nesreče brez sreče".
Danes okoli 3ji9. ure dopoludne oglodajo ljudje ob robu pri žlebu farne cerkve sedeti človeka. Sluteč, da bi tii utegnilo biti kako zlo-činstvo, sporočili smo to nenavadno stvar c. k. žandarmeriji na Vevčah, ki je prišla takoj na mesto. Komaj se je ta stvar nekoliko razvedela, prihitelo je že mnogo radovednega občinstva. Pristavili smo lestvico in po njej rešili tega človeka, domačina, še mladenča, iz tega tuge-polnega položaja. Popolno hladnokrvno stopi oni človek na lestvico in stopa po njej krepko in mirno na zemljo. Tu sam od sobe spregovori, da hoče resnično sporočiti, zakaj in po kteri poti je zašel v to za njegovo življenje nevarno stanje. Tako nekako pravi: „Že dva večera nisem imel miru pri spanji; dva huda duhova sta me vedno nadlegovala in sinoči silila me v Ljubljanico: pa tje grede sem se zbal in vrnil domu. Danes sem šel v cerkev z namenom iti k spovedi in ko stopim v cerkev, spravita me ista duhova, ki sta tudi po poti vedno me nadlegovala, v zvonik. Vedno me nadlegujeta in strašita s smrtjo. Bal sem se, molil in priporočal se Bogu. Potem zlezem v vrline line nad zvonovi in zvonik se začne majati in nagibati. Zdaj še enkrat Bogu se priporočivši zlezem čez železno ograjo vrlinih lin in se spustim dol po strelovodni štangi." — Prišel je po tem strahovitem potu do žlebu cerkvene strehe, gotovo kakih devet sežnjev globoko. Prišel je ubogi sirota do sem popolno nepoškodovan in čudo čez vsa čuda je to. ko ima ta mladeneč le eno nogo zdravo, drugo pa leseno; kdor pa pozna sestavo strehe cerkvenega zvonika v Polji, bo pritrdil, da le čudna Božja moč je peljala ga — srečno. Takoj smo sprevideli, da pri tem slučaji ni nikakega zlo-činstva, ampak da je temu siromaku se zmešalo, in oddali smo ga po postavni poti deželni blaznici v Ljubljani.
Resnično, djali smo, hudi duh ga je peljal v strmoglavo višino in toliko nevarnost za telesno življenje; angelj varil, pa ga je varoval, vodil lepo in srečno otel ga telesne smrti. Do-brotljivi Bog, ki si nas vstvaril in obdaroval z umom, varuj nas vedno take, in tako hude nesreče. Nam v Polji, ki dan za dnevom gledamo in milujemo blazne sirote v blaznici na Studencu, je pač predobro znana žalost in nesreča človekova, ako nima prave pameti.
Z Dovjega, 6. sept. Dne 5. sept. smo izročili materi zemlji truplo preblagega gosp. župnika v pokoji, g. Antona Furm a her-ja, ki je dne 3. sept. mirno v Gospodu zaspal. Ranjki gospod bil jo rojen 14. jan. 1802 v Kranji od bolj revnih staršev. Oče bil mu je klobučar, toraj le z velikim trudom si je toliko opomogel, da je zamogel sina Antona, ki je imel za nauke veliko veselja, poslati v latinske šole v Ljubljano, ktere je tudi Anton s prav dobrem vspehom dovršil, akoravno je moral za nekoliko časa zapustiti šole, ker oče mu ni mogel več pomagati, zakaj bila so ravno tista slaba leta, v kterili je velika lakota žugala kranjski deželi; bila so namreč leta 181(3 in 1817, kterili se še marsikteri starček spominja. Dovršivši gimnazijo, podal se je v bogoslovje in 29. avgusta 1829 bil posvečen v mašnika.
Kot kaplan služboval je na več krajih, med drugim na Igu, na Dobrovi, v Smledniku, na Vačah itd. Kot župnik bil je v Stari Oslici 10 let in na Dovjem 21 let. Potem podal se je v pokoj in za kraj počitka izvolil si je priljubljeni mu kraj Dovje. Celih 10 let je še vedno pomagal v duhovski službi sedanjemu gosp. župniku Janezu Ažmanu, kteromu je bil pravi prijatelj, pomočnik in tudi spovednik, pa tudi gosp. Ažman bil mu jo hvaležni sin, zakaj nobeden sin ne spoštuje tako svojega sivega očeta, kakor je spoštoval sedanji gospod starega gospoda Antona. Za vsako reč je iskal sveta pri njem in brez g. Antona se on ni lotil nobenega dela.
Ko je začel bolehati letošnje leto, rekel je sedanjemu gospodu župniku: Gospod trka, treba se bo na pot pripraviti. Prosil je koj gospoda, da ga previdi, ker rekel je, da bode vse bolj pobožno zamogel prejeti sv. zakrament, ker še ni tako slab. Okreval je nekoliko, ali kinalo začel je pešati in pešati in dne 3. sept. sedi pri kosilu, šo nekoliko je in nekoliko pije. Ko pride njegova sestra v sobo, ji reče: „Slabo je", še enkrat zdiline, glavo nagne i m umrje.-Ločila se je duša od telesa, duša, ki je bila pa tudi popolnoma za pot v večnost pripravljena, zakaj že pred petimi leti napravil jo g. svojo oporoko in vso razdelil, ker je rekel sam sedanjemu g. župniku: Bom potem ložej za dušo skrbel. In res do letošnjega leta je hodil še maševat in z veliko pobožnostjo vselej opravljal presv. daritev. Ko pa je zbolel, bil je večkrat previden in ravno pretečeni pondeljek še je poprosil g. župnika, ki je bil vedno pri njem, da se šo enkrat spove in v sredo presv. Rešnjo Telo prejme. Ali pravični sodnik ga še tisti dan pokliče na sodbo. Lepa, lahka in mirna je bila smrt, ker on jo je vedno pričakoval in vedno bil na njo pripravljen.
Ne bom tukaj bolj natančno popisoval njegovega delovanja na Dovjem, ali reči za-morem, bil je on zgledni duhoven, kar je učil na prižnici in drugod, je tudi sam v djanji spolnoval. Zato ga je vse ljubilo in spoštovalo in ga sploh „očka" imenovalo.
Kako priljubljen je bil ranjki g. Anton pri svojih duhovnih sobratih, priča slovesni njegov pogreb, h kteremu se je zbralo 11 gg. duhovnov, ki so med lepim petjem „Miserere" spremljali ranjkega na kraj miru in pokoja. Sprevod je vodil visokočastiti gosp. župnik Blaž Artelj iz Kranjske gore, in opravil tudi za ranjkega gospoda slovesno črno mašo. Domači gosp. župnik pa je v jedrnatem govoru slikal prav ginljivo življenje ranjkega. Res, nad ranjkem spolnile so se popolnoma besede sv. pisma: „ Blagor jim, ki v Gospodu umrjejo". Ljudstva seje bilo silno veliko zbralo, akoravno je bilo slabo vreme, ter s svojim zadržanjem kazalo, kako zelo jo ranjkega spoštovalo. Ko se je truplo izročilo materi zemlji, zapeli so domači pevci prav milo „Nad zvezdami".
Iz spodnje Koroške, 0. sept. Prisrčno mi bodi pozdravljen, dragi „Slovenec" — dnevnik! Ob priliki dolgo zaželjonega prihoda Njih Veličanstva, našega premilega vladarja in preblagega očeta stopil si čvrsto na duševno bojišče, pripravljen neustrašeno braniti „vero, dom in cesarja", vztrajno kazati krutim nasprotnikom, da „Slovan gre na dan". Pozdravljen mi bodi tudi tu na starodavnem Gorotanu! Bodi nam vernim koroškim Slovencem buditelj in branitelj naše sv. vere, naše narodnosti in neomahljive udanosti do provzvišene rodovino Habsburške! Imel boš sicer dosti skelečih ran
celiti po drugih pokrajinah mile Slovonije, a tu pri nas To čaka še težavnejo delo: po drugod ima narod slovenski lopo število iskrenih buditeljev narodne zavesti, jeklenih boritoljev narodnih pravic, a pri nas so taki, rekel bi — bele vrane. In kako bi tudi drugače bilo! Od eno strani se nam vedno zabičuje: „ne begajte ljudstva, no agitirajto, dajte mir, oznanujto spravo!" Od druge strani se pa proskribira in, če tudi na koroški zemlji rojen in ondi narodni prosveti svojo moči posvečujoč, iz dežele proganjan jo vsak, kdor so predrzne našim liberalnim zveličarjem golo resnico v zobe povedati ter pravice svojega naroda, svojega ma-temega jezika možko povdarjati in braniti. Slovencev na Koroškem je dobra tretjina; oni tudi tirjajo svoje od Boga in cesarja jim dane in slovesno potrjene pravice; pa oni gotovo ne zaganjajo takega vriša in vika, kakor n. pr. liberalni Nemci in nemškutarji na Češkem, kjer so v enakem razmerji, kakor mi tukaj, ali na Kranjskem, kjer jih je celo le bore 5°/0.
—	Ali se bodo koroškim Slovencem njih pravične in postavne tirjatve pa tudi izpolnile? Upamo, da gotovo, če tudi še lo po dolgem in trudapolnem prizadevanji. V tem nas potrjuje odlok deželnega šolskega soveta v Celovci dno 7. junija t. 1., po kterem se zaukaže, da se ima v šoli v Št. .Jakopu v Rožni dolini v prvih štirih letnih stopinjah podučevati v slovenskem jeziku, in da se ima s početkom prihodnjega šolskega leta v drugem razredu namesto dosedajnega čisto nemškega berila odslej slovensko-nemško berilo vpeljati. — Kakor slišim, sprejel je nedavno tudi občinski sovet v Bistrici pri Pliberci enako prošnjo ter jo odposlal okrajnemu šolskemu sovetu velikov-škemu, da se ima namreč na trirazredni šoli v Št. Mihelu pri Pliberci v prvih dveh razredih podučevati samo v slovenske ni jeziku, in v tretjem razredu naj se uči tudi nemščina.
—	Kako so bo ta prošnja rešila, poročal bom o svojem času, pa tudi nekaj o „šulferajnski propagandi med Slovenci", če Vam je ljubo.
Krems na Nižjeavstrijskem, 4. septembra. Pričakovali smo tukajšnji prebivalci z radostnim srcem srečnega poroda Njene c. kr. Visokosti nadvojvodinje in cesaričine Štefanije. V nedeljo, dne 2. septembra, ob 11. uri prodpoldne prinesel je telegrafni drat veselo novico. Kakor blisk razglasilo se je to po vsem mestu in prebivalci joli so brez posebnega ukaza na svoje hiše obešati zastave, zunaj mesta pa doneli so možnarji.
Zvečer videla se jo neka čudna razsvit-ljava pri glavnem mestu Dunaji. Eni so trdili, da je električna razsvitljava, ktera je temu namenu pripravljena, zopet drugi, da mora biti nesreča. Mnogo ljudi se je zbralo na tukajšnjem kolodvoru in radovedno pričakovalo vlaka iz Dunaja, da bi zvedeli, kaj pomeni ta razsvitljava. Toda potniki so potrdili, da na Dunaji ob nabrežji Rossave gori. Gorelo jo še danes, ko to pišem. Pogorele so štiri velike zaloge lesa in poškodovanih je kakih devet hiš. Pravijo, da je ogenj nastal zaradi nepazljivosti tamošnjih delalcev na zalogah. Tudi sodnija poklicala je Otta, gospodarja pogorele zaloge, v kteri je goreti začelo, ki je pa rekel, da jo mnogo žugajočih pisem dobil. Pravijo, da so začeli prebivalci že razsvetljavati okna, pa prehitel jih je ogenj s svojo grozovitostjo. Bog vsega mogoč n i odvrni od nas take grozovite nesreče !
Domače novice.
(Duhovske spremembe v ljublj. &lcofiji.) č. g. J o s. Luk a n ec v Ložice; č. g. Jak. Bajoc v Suhorje; č. g. J o s. Rome v Šent-Mihel bi. Rudolfovega.
(Napredek.) Dozdaj smo bili navajeni le, da jo povsod skoro Nemec imel prednost v boljših službah. Tem bolj se mora toraj človek čuditi, ko bero v „Laibacherici" naznanilo gospodarja nekega rudnika v Mariboru (toraj v nemškem mestu, ker vsaj za tako velja), ki išče za svoj rudnik zdravnika, kteremu je pridana debelo tiskana opazka, da imajo prednost Slovenci in Hrvatje. Kaj tacega do zdaj ni bilo brati še v nobenem nemškem listu, pač pa zmiraj le nasprotno. To kaže, kako napreduje svet in da Slovenec in Hrvat gre v ceni krišku tudi pri drugih narodih.	»
(Konfiseran) je bil včerajšnji „Slov. Narod" zavoljo poročila o svoji ugovorni obravnavi o nekem prej konlisciranem listu.
(Ljubljana zopet prazna.) Danes so odšli vsi vojaki, ki so prišli sem na vaje, proti Hrvaški in Ogrski. Tako so pretrgane vaje, mesto, ki je bilo o tem času živahno, je postalo zopet prazno. Prav občutljiv bo ta nagli odhod ljubljanskim krčmarjem, mesarjem in drugim, ki so se pripravili za daljno bivanje vojakov tukaj. V mestu jih je ostalo prav malo število. Zapustil nas je tudi naš domači polk.
(Sodnijsko.) Včerajšnjemu poročilu o obsodbi treh nemškutarskih mladičev imamo še dostaviti, da so bili zavoljo ponočnega razgrajanja pri policiji prej že obsojeni: P. Achtschin na 20 gld., A. Mallitsch in K. Konschegg pa vsak na 10 gld. kazni.
Razne reči.
—	Škofjeloško mesto čestitalo je brzojavno v nedeljo 2. sept. naravnost Njih c. kr. visokosti g. prestolonasledniku vv Lakson-burg sledeče: »Zvesto udano mesto Škotja Loka so raduje o priliki veselega dogodka." — Drugi dan popoludne že prejme zato od »Obersthof-meistra" grofa Boinbellesa sledečo zahvalo: Njih c. kr. visokost prestolonaslednik s svojo presv. soprogo vred se zahvaluje mestu Škotja Loka za poslano lojalno čestitko.
—	Prevzvišeni knozoškof goriški dr. Alojzi Zorn prisegli so 4. dan t. m. slovesno Njih Veličanstvu pri c. k. namestniku v Trstu.
—	Duhovske spremembe v lavan-tinski škofiji. V Rečico je prišel kot drugi duhovni pomočnik gosp. Jožef Majcen, ker on-dašnji župnik gosp. Gostenčnik še vedno boleha.
—	Okoli Sevnice in Brežic razsaja huda griža. Mnogo otrok je že pobrala. — Nad 100 je zatoženih zaradi neredov v vinogradih, ko je komisija trtne uši iskala. Ako pojde vse v redu, mogočo, da pridejo že meseca oktobra pred porotnike.
—	V P1 o t r o v č a h poleg C e 1 j a je umrl 4. septembra gosp. Štefan Vodušek, kjer je prebival že več let na počitku. Ranjci jo brat pokojnega celjskega opata; župnikoval je slednjič pri sv. Petru v Savinjski dolini. R. I. P.!
—	Iz Celja se nam naznanja, da so pretočeno sredo k zahvalni sveti maši prišli vsi cesarski uradniki prvokrat v svoji službeni obleki. Do zdaj so prihajali v navadni domači obleki. Pred 14 dnevi je to reč obravnaval nek celjski dopisnik v »Sudsteierische Post", ter kazal na primernost službene obleke pri takih svečanostih; in to je pomagalo. Po nekterih poslopjih, javnih in zasebnih, so bile razobc-šene cesarske, štajarske in belgijske zastave; prusačkih ta dan ui bilo videti
—	Iz Celja. Zopet samoumor, od letošnje spomladi danes že peti! To je grozno.
Prvič so je nek vojak iz Koroške vstrelil, za njim so se pa obesili: brivec Gr., prodajalka duhana D., kmet D. iz Griž pod kozolcem zunaj celjskega mesta; a 4. sept. so našli v Ma-rovšek-ovi kleti obešenega delavca i/. Stranič-kega rudokopa, očeta dveh otrok.
—	Iz Brixlegga. (Tirolsko.) Ljudje čedalje bolj prihajajo k pasijonskim igram. Predstavi boste 9. in 16. septembra, potem še dobrodelna predstava 23. t. m. na korist po-gorelcem v vasi Igls pri Insbruku.
—	Iz Nap olj a, 5. sept. Preteklo noč se je zemlja dvakrat potresla v vaseh Torio, Serrara, Fontana in Barane, škodo ni bilo, a strahu veliko. Osrednji podporni odsek je dobil za nesrečneže na otoku Ischiji 2 miljona frankov.
—	Žalostno spoznanje. Pred svetim Jernejem on dan bila je božja pot k grško-katoliškemu samostanu »Bazilika" blizo Mun-kača na Ogerskem. Mnogo ljudstva, večinoma iz dežele, prihitelo je tje in tudi beračev ni manjkalo. Vsakemu romarju najbolj se jo v srce smilil mlad deček brez nog, ki jo tudi božjih darov prosil in zraven cerkvene pesmi pel. Vsak, kdor je memo šel, vrgel mu je božji dar v klobuk. Sedaj pride kmetica, ki mu tudi krajcar v klobuk vrže in memo hoče, kar deček vpraša: »Oh mati, ali mi tudi vi krajcar daste?" Žena posluhne, po dečku pogleda, ga spozna in se nezavedna na zemljo zvrne. Spoznala je lastnega otroka, ki ga ji je sedem let starega potepuh vkradei in mu noge spridil, da ga je za beračijo porabil — sam pa zapijal, kar mu je deček naprosil. Žandarji so potepuha odmah od tamkaj se sabo vzeli, žena pa svojega objokovanega otroka.
—	Strup v telesih mrtvih živali. Znano je, da se v truplih gnjijočih živali najhujši strup pripravlja in marsikdo je po piku muhe naglo umrl. Žatoraj pozor na take reči! Dostikrat po kmetih mačke, psi, žabe, miši, krtovi in kače obleže in gnjijejo, kjer so se ravno pobili in nikomur ne pride misel, da bi take stvari zakopal. Ob vročini mrtvo telo začne mnogo hitreje razpadati kakor sicer,
■ muhe in drugi rarčesi se po njem pasejo, in od tamkaj po ljudeh in po živali letajo. Znan nam je slučaj, da jo na Češkem v Nomčicah pet ur od Budejovic gosp. župnik umrl, ker ga je muha na licu vjedla. Pri raztelesovanji se jo pokazalo, da je gospod umrl za mrtvič-nim strupom. Bog vi'*, kje zunaj je muha crknjeno miš obirala, potem odletela in ravno na župuikovein licu zopet obsedela, ko ji je bil rilček še moker in — zadosti jo bilo. — Kolikrat se živini ob poletnem času hudi mehurji napravijo in nihče ne ve od kod. Muhe so jih provzročile, ker so na živini mrtvični strup vcepilo. Naj bi toraj vsak na to delal, da se take vže same po sebi ostudne reči, ki vrh tega tudi šo smrad razširjajo, zakopajo saj s prstjo in najmanj pedenj na debelo. Vsaka malomarnost bi se lahko s smrtjo maščevala.
—	t Louise Lateau, ki je imela rane na rokah, na nogah in na desni strani, je umrla. Dekle je bilo rojeno 30. januarja 1850 v Bois dTIaine pri Manage (škofije Tournai); starši so bili v resnici pobožni. Nje mladostna leta so bila nepretrgana vrsta bolezni in trpljenja vsake sorte, a vendar je rada bolnikom stregla, kedar je mogla, posebno je bila delavna leta 1866 ob časi hude kolere. Prihodnje leto je sama močno zbolela, a bolezen prenašala z veliko potrpežljivostjo. Začetka aprila 1868 je popolnoma ozdravila ; a 24. se jo raznesla vest, da je Louise dobila rane Gospodove na rokah, nogah in ob strani. Odsihmal so ji vsak petek rane krvavele, kar jo bilo silno boleče. Za 17. julija so prihajala zamaknjenja, navadno ob petkih od dveh do poli štirih. Vživala je sicer malo in slabe jedi, a za 30. marca 1871 ni sprejela druge hrane, nego svetega Obhajila. Zadnja lota je pešala od dne do dne. Duhovna oblast je gledala to stvar nezaupljivo. Louiso so prav mučno nadzorovali, zdravniki so večkrat stvar preiskovali, a goljufije niso dokazali. Tudi za krvavo rane niso mogli najti naravnega razlaganja. Cerkev še o tem ni spregovorila. — Umrla pa jo L. Lateau v soboto zjutraj 25. avgusta v dan Ludovika kralja Fran-
coskega. V petek pred njeno smrtjo krvavih ran ni bilo. Louise je bila stara 3ti let in 7 mesecev.
—	Iz Novega Jorka. Strašen vihar je razsajal 4. t. m. na bregovih Nove Anglije, poškodovanih jo veliko bark in potonilo mnogo ljudi. Pogrešajo 30 bark.
—	U b o ž o n u r a r s k i pomočnik G i e-glor je leta 1873 zapustil svoje rojstno mesto Schweinfurt, ter se podal v London. Iz Londona v Afriko, kjer je kmalo dobil službo pri brzojavu v Kahiri. Pozneje je od brzojava k upravi prestopil in danes je paša in namestili gubernator v Sudanu. Pretekle dni poročil se je v svojem rojstnem kraju, kjer biva na počitnicah. z gospodično, kteri je še pred odhodom zakon o svojem času obetal. Res dolgo in zvesto sta drug druzega čakala.
•— Delavec prinese žemljico, ter jo položi pred državnega pravdnika. ..Kaj ste mi pa to prinesli?" vpraša pravdnik. ..Gospod, pravi delavec, ta mična mala stvarica se mi zdi nevarna za javni mir, kajti popolnoma je sposobna, nezadovoljnost in nevoljo drugih razdražiti."
—	Angleži izumili so nov top, kteri 450 funtov smodnika potrebuje. Krogla tehta 1700 funtov. Sprožili so ga z elektriko in krogla je prebila dve železni plošči tri čevlje debeli, in se je še šest čevljev globoko v zemljo zarila.
Telegrami »Slovencu".
Zagreb. 7. sept. Danes opoludne so bili dvojezični grbi na dveh finančnih poslopjih v navzočnosti oddelka vojaških lovcev z godbo zopet nabiti in potem straža postavljena. Ljudstvo je mirno.
Dunaj, 7. sept. Ker jo policija prepovedala ljudski zbor, prišlo je ponoči do demonstracij delavcev. Vkljub prepovedi prišlo je na prostor zborovanja čez sto delavcev. Potem so pričele se demonstracije, po stražnikih metali so kamenje, pa razsajalci so bili po policajih in vojakih naglo razkropljeni. Deset razsajalcev je policija vgrabila.
Dunaj, 7. sept. Nameravan izlet delavcev jutri in pojuteršnjem na Bisam-berg je vradno prepovedan.
Dunaj, 7. sept. „Wienerzeitung" naznanja, da bo sklican deželni zbor ga-liški 15., gornjeavstrijski 17.. moravski 25. t. m., tržaški pa 8. oktobra.
London, 7. sept. Časnik »Standard" naznanja iz Hongkonga. da so Francozi bili zopet potolčeni. Iz Hanoi se poroča, da je nekaj francoskih ladij s topovi jadralo po reki proti Sontay. lam streljali so v trdnjave, pa so morali po več ur trajajočem, brezvspešnem streljanji odjadrati z 12 mrtvimi.
Listnica vredništva.
Dom. JI. rogo, me quamprimum do ista re ma-x i ai i m o m e n t i certiorem facere volit'; summopore carum, si oretenus. — Valoas!
Eksekutiviie dražbe.
10.	sept. 1. e. džb. pos. Anton in Apolonija Lovšin iz Slndenka. Ribnica.
11.	sept. 1. e. džb. pos. Janez Darovič iz Zgornje Straže. 4975 gl. RudolfoVO. — l.c. džb. t Vine. Kovači« iz Tolstega Vrha. Radolfovo. — 3. c. džb. pos. Viktorja (irebeve iz Cirknice. 540 gl. Logatec. — 3. o. džb. pos. Janez Vovk iz Vipave. 270 gl. i. dr. Vipava. 1. e. džb. hišnega orodja Janez Rottmaver iz Ljubljano. 2. e. džb. pop. Vin. Kovačič, 1020 gl. Rudolfovo.
na hrano in stanovanje sprejme poštena krščanska hiša. Povprašati jo v ključarskih ulicah št. 3. v III. nadstropji.
l>iinajMka borza.
(5. septembra.
Papirna renta po 100 gld.	77 gl. 95 kr.		
Sreberna „ „ „ .	78	JI	20 „
4';i avstr. zlata renta, davka prosta .	99	M	25 „
Papirna renta, davka prosta	92	M	80 „
Ogerska zlata renta G"»	118	n	80 „
„ 4% . . .	86	»	30 „
,, papirna renta 5%	84	„	95 „
Kreditne akcije . . 100 gld.	288	n	40 „
Akcije anglo-avstr. banke 120 gld.	105	„	50 „
„ avstr.-ogorske banke	834	M	n
„ Liinderbanke	100	n	75 „
„ avst.-ogor. Lloyda v Trstu	644	M	»1
„ državno železnice .	319	»1	M
., Traraway-društva volj. 170 gl. .	229	„	»1
Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice	107	1!	30 „
., „ Ferdinandove sev. .,	105	»1	!1
4 »jo državno srečke iz 1. 1854 250 gl.	120		25 „
4% „ ...... 1860 500 „	132		50 „
Državne srečke iz 1. 1864 100 „	168		25 „
„ „ „ 1864 50 „	167	n	75 „
Kreditne srečke . . 100 „	168		50 „
Ljubljanske srečko . 20 „	23	>1	n
Rudolfove srečke . 10 „	20	n	' »j
5% štajerske zemljišč, odvez, obligac.	104	M	25 „
London ......	120	M	— n
Srebro ......	—	M	—
Ces. cekini.....	5		67 „
Francoski napoleond.	9	M	51
Nemške marko.....	58	„	45 „

Franc lirifctofov
Ta najboljša vseh do sedaj znanih sestav nič ne diši in se takoj trdo posuši, ko se je namazala. Lesk je vstra- ] jen, mokrota se ga ne prime in je brez- l pogojno dičneji in dalje traja, kakor vsako j drugo likanje. — Najbolj so čisla ril- j mono-rujavi lesketi lak. (kakor vsaka oljnata barva krijoč) in pa cisti leskeči lak brez barvila.
Franc Krištof
v Eerolinu in Pragi,
(1)	izuinnik in edini fabrikant pravega
leskečega laka za parket.
! Zaloga v Ljubljani pri Adolfu Hauptmannu.
dobi primerno službo v Ca teži pri Zaplazu. Več o tem pove cerkveno predstojništvo v Čatežu, pošta Trebnje (Treffen). (4)
>•
Vdano podpisani se visokočastiti duhovščini iu slavnemu p. i. občinstvu za-hvalujem za skazano mi zaupanje, ter so ! priporočam v daljno naročevanje. Ob enem • ► dovoljujem si tudi naznanjati, da sem so o s Kongresnega trga št. 14 presolil
ua stari trg; št. S5 4 v lii.šo g. E. Holuia,
ter svojo b u k v o v e z n i c o združil z nje-, govo, nad 100 let staro.
Prejemam v izdelovanje najfinejša, kakor tudi navadna dela, po najnižjih cenah. Sprejemam vsakoršna dela, kakor' Missale, Brevirje, molitvene knjige tudi v zalogo ali komisijon. Dalje imam tudi ! veliko zalogo pisalnega orodja: papirja, črnila, peres, svinčnikov itd. po zelo nizkih cenah. Zunanja naročila izvrševal bodem natanjko in kakor hitro mogoče. Z odličnim spoštovanjem
Franc Dežnimi, ;;
(3)	b u k v o v c z.
Najboljši (7)
papir za cigarette
LE HOUBLON
(Francoski izdelek.)
Pred ponarejen.jem se svari.
h -ledino prav je ta papir, ako je A Jf) na vsakem papirji vtisnjeno ime
LE HOUBLON in ima vsak karton sf ^ spodaj stoječo varstveno marko, tj,
P/-opdu Brevet' C«WUet & HENv2V,ii!eicige F.ibrikanlnn, PARISj
Naznanilo in priporočilo.
Visokočastiti duhovščini in slavnemu občinstvu sploh s tem naznanujem, da sem po smrti in oporoki svojo nenozabljive .stare matere, gospe Frančiške Šnjtecčcce, prevzel njeno
dobro znano, čez 50 let obstoječo svečarijo,
ktero bodem vodil pod dosedanjo firmo:
v
1 Snpevcc.
Zahvaljevaje se za vso ranjki v obilni mori skazano zaupanje, se ob enem vljudno priporočam prečastiti duhovščini 111 slavnemu občinstvu, naj me blagovolijo počastiti z mnogimi naročili, ter obetam in zagotovljam, da v poslovanji in nizki ceni ne bode nobenega spremena.
Pri dosedanji firmi ostanejo dosedanji zvedeni in vestni delavci, dosedanja točna postrežba, in dosedanje zanesljivo pošteno in nepokvarjeno blago, kakoršnega tirjajo cerkvene postave.
V Ljubljani, 10. avgusta 1883.	(6)
Z najodličnišim spoštovanjem
Josip Bernard, mlajši.