i Edini "slovenski dnevnik | T JL A A	m The only Slovenian Daily S
g v Zedinjenih državahjlj ■ 1 ■ /1 |%| /1 BJF ■ B ■. M /1	Jh -: in the United States.:- M
| Velja za vse"e"o •. $S.OO I VXJLJJl1>0 -lH A XVV^T JLt .T*.	| 8
[n pol leta......$1.50 ¥ T - . .	¥ 50.000 Readers. jjf
list slovenskih delavcev v Ameriki.	^^ 03
TELEFON PISARNE: 4687 OOETLANDT. Entered ti Socond-Clui Matter, Uptemfa« 31, 1903, »* th« Port Offic* ti New York, N. Y., tinder the Act of Congrtsa of Ibfth S, 1879.	TELETON PIBASNE: 4687 OOETLANDT. ----- --;---f-----
NO. 254. — ŠTEV. 254. NEW YORK, SATURDAY, OCTOBER 38, 19». —SOBOTA, 28. 0KT0BEA, 1916.	VOLUME XXIV. — LETNIK XXIV.
------------'	----r	—1-
Spopadi pri Černivodi. I Rumunske čete se umikajo.!
OPIS BITKE. — GENERAL MACKENSEN NA BOJIŠČU. — RUSI IN RUMUNI SE UMIKAJO PROTI BRAJILI. — RUSKIM ČETAM V DOBRUDŽI POVE LJUJE GENERAL IVANOV. — V VALAHUI SO ZA VSTAVILI RUMUNI SOVRAŽNO OFENZIVNO PRO DIRANJE. — RUMUNI PRIPOZNAVAJO, DA SO BI LI PREMAGANI. — BOJNE LADJE PRED KON ŠTANCO — 132 ZRAKOPLOVOV.
Bukarešt, Rumunsko, 27. oktobra. — Vrhovno poveljstvo rumunske armade naznanja:
' — Severna in vesernozapadna fronta: V Juil dolini , srno se nekoliko umaknili, ker je dobil sovražnik zelo ve- ,
lika ojačenja.	|
Zapadno od reke Alute smo odbili vse sovražniške
napade.
Pri Dragoslavlju nas je sovražnik trikrat zaporedo- , i na napadel, pa se je moral vedno umakniti. Vsa dolina j«- pokrita s trupli avstrijskih in nemških vojakov.
Bitka, ki se je bila vnela jugozapadno od Predeala, j se še vedno nadaljuje. Na fronti pri Braneeji je položaj ne iz premen j en.	. ,
V	dolini Oituz vlada mir.	|,
Petrograd, Rusija, 27. oktobra. — Vrhovno povelj-;
stvo ruske armade naznanja, da so se morali Rusi in Ru- L umni nekoliko umakniti ter da se nahajajo zdaj v izbor- • nili postojankah pri Kasapkoju.
Tradno poročilo se glasi:	j,
—	Bitka v Dobrudži še ne bo tako kmalo končana. Naše in rumunske čete, ki so nudile sovražniku močan odpor, so se umaknile v dobro utrjene pozicije pri Kasapkoju. Ruskim četam poveljuje gen. Ivanov.	;
Sedinograška fronta: Na zapadni meji Valahije so j za vstavili Rumuni sovražno ofenzivno prodiranje. Izgube j so bile na obeh straneh precejšnje. Rumunom se je posre- i «"ilo zavzeti vasi Balau, Okno in višine južno od Okna. ;
Sofija, Bolgarsko, 27. oktobra. — Poročilo, ki ga je ; danes izdalo bolgarsko vrhovno poveljstvo, se glasi:
—	Sovražnik se na celi dobruški fronti tunika. Par oddelkov se nahaja že pri Brajili in Hiršovi.
V	sredo smo vjeli 15 častnikov in nad sedemsto mož. : Razen tega smo zaplenili tudi petnajst strojnih pušk in veliko drugega vojnega materijala.
Ob Ornem morju vlada mir. Ob Donavi je položaj ne-izpremenjen.
London, Anglija, 27. oktobra. — Zavezniki so dali 1 Rumunski na razpolago 132 aeroplanov. Štirje so angleški, ostalih 128 je pa francoskih. Vojaški strokovnjaki pravijo, da so aeroplani takorekoč edino, toda izborno o- 1 rož je rumunske armade.	i
Berlin, Nemčija, 27. oktobra. — Avstrijske, nemške, ! in bolgarske čete neprestano zasledujejo umikajoče-se . Rumune in Ruse. Sovražnik se je umaknil že do Haršo-ve, petdeset milj severno od Černevode. Nemške čete pod poveljstvom generala Mackensena so jim neprestano na sledu. Del Maekensenove armade bo še nadalje zasledoval sovražnika, drugi del bo pa prekoračil Donavo ter poskušal zavzeti Bukarešt, glavno mesto Rumunske.
General Falkenhavn prodira z vzhodne strani proti glavnemu mestu. Te bodo njegove čete še par dni tako napredovale kot so zadnji teden, ni več daleč čas ko bodo dospele v Vala hi jo, odkoder jim je pot proti glavnemu mestu odprta.
Berlin, Nemčija, 27. oktobra. — Nemški veliki generalni štab poroča:
—	Na vzhodni sedmograški fronti smo odbili več sovražnih napadov. Sovražnik se je začl kmalo zatem umikati.
Zasledovalci so dospeli že skoraj do Haršove.
Berlin, Nemčija, 27. oktobra. — Dopisnik prekomor-ske brzojavne agenture poroča:
—	Bitka, ki se je bila v Dobrudži od 17. do 23. oktobra, se je končala z zavzetjem važnega rumunskega pristaniškega mesta Konštance. Nobena sila ni mogla vstav ljati zmagujočih Nemcev, Bolgarov in Avstrijcev na njihovem pohodu. Skoraj vse rumunske utrdbe, katere so Nemci zavzeli, so bile opremljene z najmodernejšim orožjem, branila jih je pa večjidel ruska artilerija.
Vrhovni poveljnik general Mackensen se je te bitke osebno udeležil. Njegov glavni stan je bil na višini štv. 90. S te višine je natančno opazoval razvoj bitke. 23. oktobra se Je pojavilo pred Konštanco nekaj bojnih ladij, ki so hotele operirati, pa jih je pregnala nemška artilerija.
Plen, fci so ga zaplenili Nemci in Bolgari v Konštan-ci, je precejšen. Civilno prebivalstvo je mesto že dan pred padcem zapustilo.
V	bojih se je najbolj odlikovala bolgarska kavaleri-ja, Ko je dospelo poročilo o zmagi v Sofijo, je zavladalo med prebivalstvom zelo veliko navdušenje.
Ruska fronta.
Na vzhodni fronti so se pričela zopet boji. — Petrograd in B6rHn poročata o uspehih.
Petrojfcrad, Rusija, 27. oktobra. Nemške čete so včeraj pričele napadati ruske pozicije ob zahodnem bregu reke Šaret v okolici Goldo-vieev. V tem boju so Nemci prisilili ruske čete — kot danes pri-pozna uradno naznanilo ruskejjit vojnega urada, — da so se umaknili na zhodno stran reke.
**V Karpatih", — pravi uradno poročilo, — 4' se je vršilo tudi nokaj zelo hudih bojih, v katerih smo bili deloma uspešni".
Berlin, Nemčija, 27. oktobra. — Ob reki Sari smo imeli velike u-spehe, ruske eete so se morale u-makniti z zahodnega brega na vzhodni.
Berlin, Nemčija, 27. oktobra. — Berlinsko časopisje je pričelo razpravljati o sedanjem vojnem položaju.
Vsi vojni kritiki so prepričani, da se bo vojna odločila na vzhodni fronti. Vsi pravijo, da je zdaj Nemčiji bližnji vzhod zasiguran.
Kumunija je odigrala svojo u-logo, — je pisal list "Berlin Boer-se".
Glede zahodne fronte pa pravijo, da tli za Nemčijo tolikšne važnosti, češ, da "naše oči so na vzhodu."
Glede položaja pri Verdunu so vsi zelo optimistični.
&e ena eksplozija v Du Pont. Haskell, N. J., 27. oktobra. — Sedem delavcev je bilo odpuščenih v tovarni Du Pont Co., ko je padla vreča smodnika med stroj in tako povzročila jnajhno eksplozijo, ki je pa nato povzročila, da se je razletela še 22,000 funtov smodnika.
I
Halifax. Halifax, Kanada, 27. oktobra. — Nocoj je bil Halifax zopet razsvet Ijen.
"Chicago" gori. London, Anglija. 27. oktobra. Francoski parnik 'Chicago' je danes dospel do Fayala, Ariz.
$1.006,283.
Včeraj je Wilbur W. Marshr, blagajnik demokratičnega narodnega komiteja naznanil, da je dobil dozdaj $1J)06,283 od raznih Wilsonovih pristašev za kampanij-ske svrhe.
Samo Cleveland H. Dodge, nek Wilsonov sošolec, je dal $79,000.
Pozor, pošiljatelji denarja!
V »led negotovega dostavljanja pa-! št p, k! je namenjena iz Amerike v Avstrijo in Nemčijo ter narobe, spre- ' jemamo denarne pofiiljatve do preklica • le pod pogojem. DA S K VSLED VOJNE , IZPLAČAJO MOGOČE Z ZAMUDO, i DENAR NE BO V NOBENEM SLU-! ČAJtJ IZOUBUEN, ampak nastati za morejo le zamude. Mi jamčimo za vsako denarno poftiljatev toliko časa, da se izplača na določeni naslov. Isto-i tako nam jamčijo zanesljive ameriške banke, s katerimi smo sedaj v zvezi radi vojne in radi sigurnosti pri i>o-siljanju denarja.
Gene:
K	9	K	S
10____ 1.SO 1 120____ 15.60
15.... 2.15 I 130____ 16.90
20.... 2.75 j 140.... 18.20
25---- 3.40 j 150____ 10.50
30.... 4.05 j 160.... 20.80
35---- 4.70 j 170____ 22.10
40.... 5.35 j 180____ 23.40
45.... 6.00 I lflO____ 24.70
50.... 6.65 i 200____ 26.00
55.... 7.25 | 250____ 32JW
60.... 7.90 'I 300____ 39.00
66.... 8.55 | 350____ 45.50
70---- 9.20 | 400____ 52.00
75.... 9.85 I 500.... 65.00
80.... 10.50 i 600____ 78.00
85.... 11.15 | 700.... 91.00
90.... 11.80 ] 800____104.00
100.... 13.00 | 900____117.00
110.... 14^0 | 1000____129.00
Ker ae adaj cene denarju skoraj vsak dan menjajo, smo primorani računati po taajfiovejiih cenah in bomo tudi na-kaapvaU po njih. — Vteatb ae bo zgodilo,' da dobi naslovnik kaj več, včasih pa tudi kaj manj. LUt dospe na sapad ponavadi par dni kasneje in med tem, ko dobi naslovnik list v roke, ae pri
'^irfsJfc^^ 'A	,.,-:,•■ 'M/časi,...	.
Villa baje uspava.
Villiati bo, kot se poroča, uničili most do mesta Cttihuahua. — 11 tisoč vojakov v mestu.
KJE DOBIVA VILLA OROŽJE?
Ameriški komisarji pravijo, da mu ga pošiljajo iz Združenih držav..
Kako je z zaroto?
El Paso, Tex., .27. oktobra. — V srlavni stan ameriške armade na mehiški meji prihajajo eel čas zelo razburljiva poročila o operacijah Paneho Ville v Severni Mehiki. —
Poroča se, da so Villisti sežgali most pri Ortizu, neki železniški postaji, ter tako preprečil, da ne bo mogel general Trevino v Chi-huahui dobiti nobenih ojačenj. — Villa je moral gotovo vedeti, da bo dobil Trevino še več čet iz Tor-reona. Ta most je eden največjih kar jih je v Mehiki. Preko reke se ne more priti drugače kot po tistem mostu, ker siloviti dere.
Neko drugop oročilo se glasi, da imajo zdaj Villisti v svojih rokah vlake na zahodnih progah Mehiške severozahodne železniee. Villa ima baje vedno več mož, veliko jih je še brez orožja.
Andres Gareia, generalni inšpektor Carranzovih konzulatov, ki je danes odpotoval od tukaj proti Washingtonu in New Yor-ku, je izjavil, da ima informacije, da so v Združenih državah ljudje, ki pomagajo Villi, ki ga zaklada-jo z vsem potrebnim.
Ko je prišlo poročilo iz vojnega departmenta o neki zaroti, se je takoj zastražilo vsako točko ob ameriško-mehiški mfji.
V Chihuahua meatu je zdaj o-koli 11,000 mož. General Trevino je naznanil, da se ne boji nobene večje nevarnosti od strani Ville.
San Antonio, Tex., 27. oktobra. Glavni stan milice Združenih držav je pričel vse potrebno ukrepati, da bo vojaštvo tudi za zimo dovolj preskrbljeno.
Atlantinc City, 27. oktobra. — Pri današnji seji ameriško-mehi-ške komisije so ameriški komisarji vstrajali pri tem, da mora vlada Združenih držav takoj vkreniti kake korake, da se prepreči, da ne bo bandit Villa dobival nadaljno pomoč iz Združenih držav.
Pravijo, da jim je" znano, da se je utihotapljalo municijo preko meje in se jo je pošiljalo Villi.
Domneva se, da bodo te konference kmalu končane v obojno za-dovoljnost. č'ez par dni bodo šli komisarji najbrže v Washington, kjer se bodo vršili zadnji sestanki. —
Liebknecht.
Berlin, Nemčija, 27. oktobra. — Socialistična manjšina v Reichsta-gu je zahtevala od odbora .da deluje na to, da se dra. Liebkneehta. socialističnega voditelja, ki je zdaj zaprt, odpusti za toliko časa. da bo mogel prisostvovati Reichstago-vim sejam. — Dozdaj so bili brez uspeha.
(Dr. Liebknecht je kot gotovo še. znano, obsojen v ječo radi voja-ške veleizdaje)._
Iz Grška.
Francozi so aretirali voditelja grških rezervistov. — Pogodba med grško vlado in zavezniki.
Atene, Grško, 27. oktobra. — Pred kratkim se je vršila konferenca političnih zastopnikov Fran cije in Anglije. Pri tej priliki se je razpravljalo skoraj samo o stališču Grške. Grški kralj je baje popolnoma zadovoljen z izidom konference.
Grški vladi so stavili sledeče točke, katere bo najbrže izpolnila:
Grki se morajo pokoriti vsem zahtevam francoskega admirala Fourneta. Grška vlada mora skrbeti za mir v Atenah in v Pireju. Grška vlada ne sme oponirati Ve-nizelosu in njegovi "narodni obrambi", ki je karakterizirana kot " protibolsrarska
Atene, Grško, 27. oktobra. — Francoske oblasti so včeraj aretirale voditelja rezervistov", Christ icosa. Vseh '"rezervistov" je kakih 70,000, ki so z 'dušom in telesom vdani kralju.
Berlin, Nemčija, 27. oktobra. — Iz Pariza poročajo, da je izbruhnila v Črnigori in nekaterih albanskih okrajih vstaja.
Avstrijska in nemška vlada to poročilo odločno dementirata, češ, da vlada v ČVnigori in Albaniji popolen mir.
Pet mrtvili.
Keokuk, Ja., 27. oktobra. — V neki tukajšnji tovarni za plin je nastala eksplozija, ki je zahtevala pet žrtev. Ko so hoteli trije o-gnjegasci prinesti žrtve iz poslopja, so vsled dimu omedleli. — Mesto je že drugi dan brez plina.
Italijani in Avstrijci.
Bim, Italija, 27. oktobra. — Italijanski vojni urad poroča, da je položaj na vseh frontah neiz-premenjen, kljub temu, da se je vršila več bojev na kraški in na tirolski fronti.
Železniška stavka v Parizu.
Pariz, Francija, 27. oktobra. — V pariških predmestjih so zastav-kali cestno-železniški delavci, ker je taka draginja, da jim ni mogoče izhajati pri sedanjih plačah.
Največ stavka žensk, kajti teh je zdaj uslužbenih več kot možkih. Promet sicer ni vstavlejn, toda teče veliko manj tramvajev.
Predsedniške volitve v Kubi.
Havana, Kuba. 27. oktobra. — Prvega novembra se bodo vršile v Kubi predsedniške volitve.
Kdo bo izvoljen, še ni nič gotovega.
Nemci in zavezniški kapitani.
London, Anglija, 27. oktobra.
Neko poročilo iz Curiha se glasi, da je nemška vlada sklenila, da bo cdzdaj naprej smatrala vse zavezniške kapitane, ki jih bodo vjeli nemški submarini oziroma parni-ki, kot špione, češ. da imajo od svojih vlad naročila špionirati v Nemčiji, ako bi bili slučajno vjeti, in se bo tudi kot s takimi postopalo._____
Pošiljateljem denarja!
Vsled sel* slake pefttae zveze (svetujem rojak— počtljati si*i ieaar v dan ludni pa hrtnitfiw brzajmvu.
Natančno smo poizvedel!, da pridejo take pofiiljatve za dana&ije razmere hitra Za naslov se računa 65 centov za vsako besedo. Najboljše je, da se nam ponije H00 za vsak naslov; ako bo kaj preveč ali premalo, bomo poslali naSaj oziroma pisali za primanjkljaj.
Brezžične pošiljatve gredo vse v Nemčijo, odtam na Dunaj, odkoder jib odpofiljejo na določeni naslov.
Potrdil o izplačilu se zdaj iz stare domovine ne more dobiti, toda banka K. K. Pri v. Oesterr. Credit Anstalt na Dunaju poroča, da zahteva in dobi od poŠte za vsako izplačilo takozvan Payee's receipt, t. j. potrdilo s pečatom zadnje poŠte ln lastnoročnim podpisom prejemnika ali poštarja. Vsa ta potrdila omenjena banka zbira in brani ter jih bo poslala sem, ko bo pofitna zveza »pet vrejena.
Opozarjamo, da je mogoče po brezžičnem brzojavn poslati le okrogle svote kot so spodaj navedene in se naprej do 10.000 kron.
Za take poSilJatve se naj nam pošilja le poštne Money Ordere in denar v. gotovini, kajti privatnih čekov za brzojavne pofiiljatve ni mogoče sprejematL
SPODAJ OZNAČENIM CENAM JE TREBA PRIŠTETI ŠE $4Ji 2A BRZOJAVNE STROŠKE.
Naslov ae mora jasno napisati in dodati: paflje naj ae hruJsrM.
K: 100.00.......... $13.00 j K: «00.00.......... $ 78.00
K: 200.00.......... 28.00 j K: 700.00.......... 9140
K: 300.00.......... 30.00 | K: SOOjOO.......... lOtOO
K: 400.00.......... 52.00 | K: 900.00.......... 11T.00
K: 500.00.......... 66.00 j K: 1000.00.......... 129.00
TVIDZA FBAHE 14Z11S»
Francozi se bližajo Vauxu. Morska bitka v Kanalu.
FRANCOSKE ČETE SO NAPREDOVALE JUŽNO IN ZAHODNO OB TRDNJAVI VAUX. — ZAVEZNIŠKI ZRAKOPLOVEC JE NAPADEL DESET SOVRAŽNIH LETALCEV. — V KANALU SE JE VR&ILA POMORSKA BITKA. — ANGLEŽI PRAVIJO, DA SO NEMCI IZGUBILI DVA RUŠILCA, TER PRIPOZNAJO, DA SO IZGUBILI EN TRANSPORT IN EN RUŠI-LEC. — NEMŠKO POROČILO JE DRUGAČNO.
Pariz, Francija, 27. oktobra. — Ni samo to, <Ia so Francozi danes odbili deseti nemški protinapad, ki je bil vprizorjen na nove pozicije v bližini trdnjave Yaux, temveč so tudi napredovali v svojih operacijah, v katerih hočejo obkoliti trdnjavo in jo potem na kak način zavzeti.
Vaux jo zdaj še edina trdnjava, katere predtrdnjave so se v nemških rokah.
Artilerijski boji so se vršili cel dan na verdimski fronti.
Na sommeskem bojišču je padal dež in tako oviral vojne operacije, toda ni preprečil zračnih bitk in poletov nad sovražne postojanke. Francoski letalci so vrgli več kot 400 bomb na razne nemške pozicije na verdunski in sommeski fronti.
Kakšne uspehe ima francoska artilerija najbolj priča neko pismo, ki so ga vojaki dobili pri nekem vjetem golobu-selu. Pi>mo se glasi:
— Sovražni ogenj, ki prihaja nad nas iz topov najtežjega kalibra, je tak, da so pozicije S, C in H v veliki nevarnosti. Par utrd smo morali že prepustiti in se pridružiti 83. in 98. polku, ki sta se morala že tudi nekoliko nazaj pomakniti.
Utrdba V ( von Raimova) je istotako na razpolago so vražnemu ognju. Bataljon zahteva, da se mu do večera pošlje pomoč, sicer bo nemogoče vzdrževati.
Prvi poročnik Steinbrecht.
Tudi sovražna artilerija je zelo aktivna. Obstreljevali so naše postojanke pri Douaumontu in napravili nekaj škode.
Angleško poročilo, ki je došlo sem, se glasi, da je bilo v zraku zelo aktivno. Posebno se je odlikoval nek angleški zrakoplovec, ki je, ko se je spustil v zrak. pričel streljati iz strojne puške na desetero nemških letal, ki najbrže niso imela takega orožja. Nemški zrakoplovi so zleteli za nemško črto.
_ Berlin, Nemčija, 27. oktobra. — Nemško uradno poročilo se glasi, da so se na verdunski in sommeski fronti vršili hudi boji.
Francozi so napali naše pozicije pred Verdunom, toda vsi napadi so se jim ponesrečili.
POMORSKA BITKA.
London, Anglija, 27. oktobra. — Nemški torpedni ru-šilei so poskušali preteklo noč napasti angleške transporte, ki vozijo preko Kanala. Bilo jih je okoli deset. Adini-raliteta danes poroča, da se je nemški poizkus temeljito izjalovil. Dva rušilca sta bila potopljena, drugi so morali pa bežati.
Dalje pa pristavlja angleško naznanilo, da se pogreša in angleški torpedni čoln in rušdlec "Flirt " ter da je ru-šilec "Nubian" nekoliko poškodovan.
Nemškim rušilcem se je istotako posrečilo potopiti prazni transport "Queen". Moštvo je rešeno.
Berlin zanika, da bi Nemei kaj izgubili, temveč pravi, da so imeli Angleži velike izgube.
Berlin, Nemčija, 27. oktobra. — Najmanj enajst navadnih parnikov in dva ali tri rušilce so naši torpedni čolni spravili v globočino, ko so napadli angleške ladje v Kanalu med Folkenstone in Boulogne, kot se glasi uradno poročilo nemške admiralitete, ki je bilo ravnokar izdano.
Dalje je omenjeno-v poročilu, da so se vse nemške ladje srečno vrnile v nemško luko.
NOVI AVSTRIJSKI MIN. PREDSEDNIK.
London, Anglija, 27. oktobra. — Reuterjevo poročilo iz Amsterdama se glasi, da je dunajsko večerno časopisje prineslo naznanilo, da je bil imenovan za novega ministrskega predsednika dr. von Koerber, kateri je bil že enkrat na tem mestu.
Takoj se je lotil dela, da bo spravil skupaj nov kabinet, kajti prejšnji je resigniral takoj potem, ko je bil v-štreljen baron Stuergkh.
(Dr. Koerber je bil avstrijski ministrski predsednik do januarja 1905. On je bil finančni minister v Stuer-gkhovem kabinetu, za katerega je bil imenovan v februarju 1915.)
REICHSTAG ZAHTEVA, DA SE JAVNO DEBATIRA O VOJNI POLITIKI.
London, Anglija, 27. oktobra. — Nemška opozicija v Reichstagu je potom svojega odbora zahtevala od vlade, da se javno razpravlja o nemški vojni politiki VladaJ^ mu odločno nasprotuje«
"GLAS NARODA"
(Slovenian D&Uj.)
Owned and published by the ILOVIHIO PUBLISHING O O MP AHY
(a Mrpnttkn.)
rRANK 8AKSRR. President,_LOUIS BENEDIK, Treasurer.
Flaee at Baslnem <A the corporation «nd addrc—ee of above offlo—:
«2 Cortland t Street. Borongh of Manhattan, Kew York City, N. Y.
C* celo leto velja list ca Ameriko In	Za pol leta za mesto New York..	2.00
Cau&do ..................— f30.">	Za Evropo za rse leto....................4J50 j
Ea pol leta..................— U50	Za Evropo za pol leta....................2JS5
Ea leto za mesto New York.. 4.00	Za Evropo za četrt leta.....................L70 ,
NAHODA" Izhaja vaak dan Izvzema nedelj ln praznikov.	j
" -GLAS NARODA"
("Voice of the People") laanad every day except Sundays and Holidays.	;
Subscription yearly $3.00.	j
Advertisement on agreement.	_
Ooytsl brez podpisa ln osebnosti se ne priobčnjejo.
Denar naj se blagovoli poSlljatl po — Money Order. Pri fpt-waembl kraja naročnikom prosimo, da se nam tndl prejSnJe MvaliMe oa znani, da hitreje najdemo naalomlka.
Dopisom In poSlUatram naredite ta naslov:
"GLAS NABODA"
<2 rwttnr,fft St^	New Yortc City j
Telefon 4687 Cortlandt.
aagiB
Žrtve.
V	današnjih časili .!<' beseda žrtev na dnevnem redu.
V	vsakem poročilu se bere o žrtvah, žrtve se nam smilijo, žrtev s<> spominjamo, za žrtvami žalujemo.
Žrtve so različne. — Če pade v boju z Italjani tisoč Slovencev, pravijo nasi Jugoslovani, da so padli gnani od krutega avstrijskega biča v boju za svobodno domovino; Slovenci zatrjujejo, da so bili žrtve labonske pohlepnosti Italjani so pa mnenja, da jih vodi samo mimo njihovih trupel pot do zmage.
Če me zmaga in pobi je moj nasprotnik, sem jaz žrtev. ee jaz ubijem nasprotnika, ga ne smatram za žrtev. Nasprotnik nima nik&kili žrtev; žrtve smo le mi in naši, če jim kdo kaj prizadene.
Čudno, kako so ljudje kratkovidni in malenkostni.
V	tem slučaju mislimo namreč one naše brate, ki so nam bratje po krvi, jeziku, značaju, ne'pa po mislih in prepričanju.
Škoda, da je teh naših bratov tako veliko število, — škoda, da jih je skoraj naša eela domovina polna in da jih je v Ameriki desetkrat več kot je nas.
Ti naši bratje v naši novi domovini mislijo, da sta bili zadnji dve leti žrtvovani na vsem božjem svetu samo dve osebi.
Prva je bila žrtvovana takoj začetkom vojne. Ko je bila še pri življenju, se je imenovala Njegova eesarsko-kraljeva visokost nadvojvoda Franc Ferdinand, bodoči cesar avstrijski.
Druga je bila žrtvovana pred par dnevi. Imenovala se je: njegova milost grof Karol Stuergkli.
Ko j»* dospela v Ameriko brzojavka o umoru prvega, se je v patriotičnih srcih vzbudilo sovraštvo do naroda, "ki je uplival na otroka <1 vojne monarhije", da je umoril najboljšega avstrijskega državljana, pa ne samo državljana, pač j mi eelo človeka, kateremu bi bila glava kmalo toliko zrasla, da bi bila prva in največja v državi.®
Žalovanje je bilo silno neizmerno.
Jeza je prikipela do vrhunca, vse je upilo po maščevanju.
Vlada jim je dovolila, da se smejo maščevati, po mili volji, kolikor hočejo.
V	tistem dovoljenju se je nadalje tudi milostno glasilo, da bo vsak obešen ali pa vstreljen, ki se ne bo hotel maščevati.	%
In takrat je začel naš narod krvaveti.
Pred oči so mu naslikali podobo cesarskega človeka, ki je omahnil in umrl vsled bombe "veleizdajalca".
Naslikali so mu ženo cesarskega človeka, ki je tudi umrla, in naslikali so mu' par otrok cesarskega človeka, češ da so sirote vredne največjega pomilovanja.
To je videl pred seboj Slovenec, ko so mu dali puške v roko in nra za po ved al i maščevati se.
ln maščevanje se je začelo. Padel je prvi Slovenec, padel je drugi, padel je stoti.
Ali je že dovolj maščevana kri dveh oseb? Ne, ni še!
Se tisoč, še desettisoč vas mora pasti! — Sli so in sc padli!
Ali je dovolj maščevana kri? Ni še!
Vse, kar je najboljšega med vami, mora pasti, vse vase žene morajo stradati, vsi vaši otroki lakote umirati.
Zakaj? Da ho dovolj in popolnoma maščevana smrt dveh oseb, rojenih iz matere, kakor vi, in umrlih, kot jc vas že na tisoče umrlo.
To maščevanje in žrtvovanje traja že dve leti, s ten: razločkom seveda, da se drugod maščujejo za druge stvari. —	.
Italjani se na primer žrtvujejo za svobodo 'svoji! bratov, ki so trpeli pod avstrijskim jarmom, Francozi s( maščujejo nad Nemci, kateri so jih bili pred štiridesetimi leti natepli, Nemci se hočejo maščevati nad Angleži Srhi nad Avstrijci, Rusi nad Avstrijci in Nemci.
Koliko krvi je bilo že prelite v tem maščevanju it koliko je še bo!
Kakorfiitro je mera polna, jo izpraznejo, tako da jc prostora vedno več kot dovolj.
Naši ameriški bratje ne pojmijo tega. Oni se takore-koc naslajajo ob žrtvah, ker jih ne poznajo. dno svoje prepričani, da bi veKRo^stevilo iiaSm nja^"^
GLAS NARODA, 28. OCT. 1916.
venskih bratov v Ameriki veselja zavriskalo, če bi brali novico:
Slavna avstrijska armada je pod poveljstvom slavnega Borojeviča prodrla do Sicilije. Jasno je, da so na tem zmagoslavnem prodiranju padli vsi slovenski in hrvaški vojaki. Slava jim večna, ker so se žrtvovali za domovino!
Zadovoljno bi se potrkali na prsa, češ, pa smo jih, — kranjska kri itd.
Druga žrtev, ki so jo občutili naši bratje, je avstrijski ministrski predsednik. Ker ga je slučajno umoril mad-' žar ski žid, so proti Madžarom in Židom in ker je morilec j slučajno socialnidemokrat, so proti socialistom.
S Stuergkhom in nadvojvodom Franeom Ferdinan-j dom simpatizirajo, z drugim ne.
Mogoče so res tako kratkovidni, da v morju krvi ne razločijo ničesar drugega kot dvoje velikih zlatih port l
Ali niso vsi ljudje enaki? Ali ni navadnega vojaka ravno tako škoda kot ministra oziroma člana cesarske rodbine i
Ferdinand je imel dvoje otrok, ki bosi a pa imela do smrti dovolj jesti, ki bosta imela sploh vse na razpolago kar jima srce poželi.
Naši ljudje so imeli po pet do osem otrok, ki morda žc Izdaj lakote umirajo.
Če smo ljudje, presodimo: kdo je vreden večjega povrnil ovanja?
Le postavite v oltar dve nedolžni žrtvi: Ferdinandi in Stuergkha! Mi se ne bomo klanjali njunemu spominu Mi se jim ne bomo klanjali, ker vemo, kako malenkostna
sta dva in kako veliko jih je tisoč. ______
Kajzerjeva politična stranka v Ameriki.
t 'as ho prinesel, <la bomo videli, , kaj je pronesm&ka propaganda v ; politične moziru dosegla. A!ko danes pregledamo površno nemške razmere, vidimo stvari, ki nas presenetijo.
Vsak nemški dnevnik v Združenih državah — izjema je le en sam — poziva nemške Amerikan-ce, da volijo za kandidata, lei hi hil po njihovih mislih v prilog j nemškega kajzerja in njegove vlade.
Vsi dnevniki in.mesečniki brez izjeme se potegujejo za isto stvar. Ne sinemo se pa motiti s tem, -češ, saj to časopisje je brez vpliva. Vedeti moramo, da je to časopisje zelo -vplivno in da, ima veliko moč.
V	New Yorku je dnevnik, pisan v nemškem jeziku, ki se imenuje Volkszeitung*', uradno glasilo newyorskih socialistov, ki je že od prvega dne zavzemal zelo trdno podlago, kar se tiče t -stvari. Ta časopis se kot. socialističen zavzema v prvi vrsti za ta-kozvan internationalize«!, potleg tega pa še — kar je veliko večje važnosti — za delavstvo tiskaj v Ameriki in v Nemčiji. Naj ho časopis že taik ali tak, čast se mu mora dati. da je nadvse značaj en. Ta list je izgubil tekom te vojne veliko cirkulacije, izgubil je nemške oglase, toda ostal je pri istih principih kot je bil vedno. Volkszeitung je danes edin nemški časopis v Združenih državah, ki je
! ostal kot. nekaka žerjavica od velikega ognja, katerega so bili na-• | redili Neme i v časih, o katerih smo p kali v prejšnjih člankih . pod naslovoma, "Mnenje ameriškega socialista o Nemčiji" in "Današnji Nemei v Združenih državah".
Govoriti .hočemo o kajzerjevi i politični stranki v Ameriki.
V	kajzerjevi ameriški stranki i so vsakovrstni Nemci, bogati in
revni, katoliški in protest antav-ski ter ateisti, ki glasno iprekli-jnjajo vse, kar je božjega in du-> hovskega ; potem so republikanci, 'demntkrarti in progre&ivci; — vsi f;so zdaj v eni velik i stranki — v kajzerjevi —, da mu morejo talko , pomagati, da bo obdržal* Belgijo ' in da 'bo mogel t o ip odi ra t i še več } L-usitanij.
Ameriško nemštvo je dames iz j vrstno organizirano in 'kot talko je _ • pripravljeno 7. novembra, ko m1 bodo vršile predsedniške volitve.
Kolikšna <pa je pravzaprav ta stranika ? In koliko časa bo ta 1 .stranka Obstojala in pomagala kajzerju, da si bo temlažje ustvar-j j al večjo državo? j Ljudsko štetje L 1910 je pokazalo, da je v Združenih državah j bilo okoli 8,000,000 prebivalcev l j nemškega pokol j en ja. Od teh je ? bilo 2,500,000 Nemcev, rojenih v . i Nemčiji in Avstriji. Od eraih, ifci j so rojeni v Združenih državah, ' j gotovo ni več nemških propag&n-
distov kot en odstotek, seveda ve-l liko več jih je na tihega m mirno
čutijo svojo nemško, dušo. » Toda -glede, onih, rojenih v Nem. čiji, jfc stvar čisto drugačna. Tekom zadnjih enaindvajsetih let je bilo priseljevanje iz Nemčije v ■ Združene države zelo majhno, — hvala Bojpi.	,
' H t
►-moro vsi nonvsKo rojeni ni o/je so državljani iji istotako je najmanj ena šestina nemško rojenih žen>>k državljank. Ako vse to vpo-i š tovarno in račraiamo kot se mora, najdemo, dsi je tukaj najmanj 1,000,000 nemških voiilcev. ki so' v kajzerjevi organizaciji.
Kakšen etVkt ima lahko teli milj oai glasov 7. novembra, ko se 'bo v Združenih državah volilo predsednika in podpredsednika ?
Imamo države, kot so n. pr. New York in Ohio, kjer je večina nemških voiilcev demokratičnih 71 v drugih državah, kot. n. pr. "Wis-J cousin, je pa večina republikanca.
^Ir. Frank Bohm; ki je ipaznoj zasledoval nemško gibanje zadnjih let, po katerem članku smo vzeli tvarino za to-le pisanje, pravi n a 'nekem mestu:
"'Mojo izkušnje, ki sem jih dobil med tukajšnjimi ameriškimi Nemci, so me privedle do tega, da j«- v navadnih časih volilo 40cč za demokrala. 4<Kr za republikanca. HV; pa za socialista in druge. Socialistična stranka bo letos izgubila razmeroma malo nemških socialistov, mogoče je le kakih 10'; ali l.V, navadno-so-c i al isti črnih voiilcev pristopilo h kajzerjevi ali nemško-nacionali-stieni stranki. Ako bi bila današnja nemška stranika v prilog demokrata, namreč AVilsona, potem bi letos republikanski kandidat izgubil okoli 400.000 nemških glasov. Ker je pa kajzerjeva stranka danes za republikanca, namreč za Hughesa. potem jih bo WiLson izgubil nekaj main j kot 600.000.,
"Gotovo je, da ne bo vseh sto odstotkov nemških voiilcev, ki so v navadnih časih volili za. demokrata, zapustilo Wilson a, gotovo jih bo nekaj odstotkov ostalo še zvestih na strani demokratske stranke. Tcda vp ošteva t i se mora, da bo gotovo nekaj odstotkov Ircev in anti-Rusov • (Židov) zapustilo Wilsona in volilo za Hughesa. Jaz računam, da bo s pomočjo kajzerjeve stranke izgubil Wilson od 450,000 do 500,000 glasov, katere bo dobil pa Hughes."
To j«- prvič v ameriški zgodovini, da bo tuj element nekoliko odločeval v ameriškem političnem živi j m ju.
Dne 22. oktobra je prinesel wewyoreki "Times" v svojem članku, tikajočem se ameriških volitev, nek odstavek, glaseč se:
"Ako se je naipraviLo nemško stranko, (ki bo gotovo v enem <«zi ru uspešna, zakaj se ne bi napravilo še eno italijansko, eno židovsko, eno rusko stranko? Ali bomo mi res postali dringa Avstrija ? Ali se bodo ti različni elementi pojavljali med našim prebivalstvom v vsakem važnejšem problemu in bodo odločevali s stališča zunajne (politike kake evropske države?"
Dva norveška parnika zaplenjena.
Berlin, Nemčija, 26. oktobra. — Uradno se naznanja, da je nemška vojna ladja zaplenila dva norveška parnika, ln sta vozila kontra-bant.
Dva norveška parm1** potopljena.
London, Anglija, 26. oktobra. Poroča se, da sta bila danes potopljena dva norveška . parnika. Življenj menda ni izgubljenih.
Protest. | j
Društvo sv. Pavla «*. 116 J. S J j
J. v Dehnontu, Pa., je na svoji I •ediii mesečmi seji dne 15. oktobra rzelo nekatere točke, katere so >ile sprejete na 10- glavnem zbo- J :o vanj n v lvvelet.hu, Minn., v pre-, j res in prot estira :	1
1.	# Prot i točki, ki se glasi, da j rma glavni tajnik plačane dnevnice ob času revizije len j kg. ker on \ mik za d ost i visoko pri poznan o mesečno plwčo. kar se tiče v glavnem uradu J. S. K. Jedtnote. Nase lnistvo predlaga, da se niu '»asu revizije knjig dnevnice od- i vzamejo.	;
2.	Proti novi točki, ki je bila sklenjena na 10. glavnem zboro- I vanju in ki se glasi, da. ako kateri član vedoma delai j)od stavko, , da. se ga črta. Ker naša organizacija ni uikiUka statvkarska organizacija, zaitoraj se tudi ne moremo strinjati s -tako točko, vsledčesar naše dništvo i]>redla<ga. da se to novo točko črta.	j
Proti novi točki, ki se tiče društvenega premoženja in ki. se glasi, da ima Jednota pravico posredovati all i nadzorovati iv jpre-piru ali razdoru krajevnega društva. Naše društvo protestira proti takimi delovamjem, kar se tiče prepira ak razpadanja ali razdora društvenega premoženja, vsledčesar naj društva svoje rešujejo, kakor sama hočejo, ker je njihova last, nikakor pa ne Jednota, ker ni Jeilnottina lastnina.
Predlagano, da se ta točka črta. j
Naše. društvo je enoglasno sklenilo, da se te točke odstranijo, ker je društ vo sprevidelo, da ni v korist ne društvom in ne J. S. K. J.
Cenjena društva, ako se strinjate z našimi ipredlogi, jih blage volje j odpirajte, deLujjte, da bodo ^ prejkomogoče prišli na splošno .glasovanje. V enaakih slučajih t bomo tudi mi podpirali.
Pripomba: Naše društvo s«' popolnoma strinja in podpira pred-llog. ki ga je stavilo društvo sv. .Janeza Krstnika št. :i7 v Cleve-1 andu. Ohio, da ostane glasilo po i stari pogodbi "Glas Naroda". i Jurij Pre vie, predsednik. Andrew Bogat ay, tajnik.
Anton Primožič, blagajnik.
John Remie.. zastopnik.
Zavezniki pričakujejo še'
dve leti vojne.
- i
44Providence .Journal" jc pri-! ol>čil neko poročilo iz Anglije, katero ni smelo v Ameriko potom zvez, ki jih kontrolira angleški ozii.uma zavezniški cenzor, temveč je prišlo po pošti v Kanado na zastopnika omenjenega lista, odkoder je potem posi*e«-ilo opraviti pismo v Providence. R. i.
Pismo se glasi: j ''...Vsi politiki v zavezniških državah in vsi vojaški poveljniki v Rusiji, Angliji. Franciji im I ta-1 liji so prepričani, da se vojna ne more prej končati kot v dveh letih.
"Vsi so prepričani, da vojne ne bo mogoče hitro končati, ako se no bo najprej vničilo Avstrijo. | "Medtem, ko je položaj na zahodni frrmti za zaveznike 'zelo u-goden. so * kljub t emu vsi prepričani, da ne morejo prisiliti Nem-ee, da bi se umaknili tako daleč kot hi oni hoteli.
"Vsi se zavedii j o, d:i imajo Nemei za .fronto «še osem mifj si-ii*oko vrsto zakopov najmodernejše iadelanih.
"Vedno bolj se vpošteva, da so bile sedaj nje zavezniške, slasti angleške izguibe oigromne za ozemlje. katerega so zavzeli.
"Zdaj so prišli vsi do prepričanja, da ni vredno žrtvovati toliko l judi za to ozemlje, medtem ko je mogoče zmago drugače do-! seči.
"Načrt, katerega je izdelal francoski general Joffre, se bo naprej izpeljavah), toda z nobeno gotovostjo in trdnim sklepom, sc-jdaj se bodo vršile le še operacije, ' katere so potrebne, da se drži jNamce na frontah.
"Zavezniški generali pravijo, da se mora nadaljevat i z napadi na zahodni fronti, kajti s tem se zadržuje nemške vojake na zahodu, ker sicer bi lahko Nemci vse te čete odposlali na balkansko fronto.
"Ako bi se Nemci danes umaknili — je rekel ob neki priliki general Joffre — nazaj do 165 milj dolge črte, ki se vleče od Ant-werpna do Namurja in od Mont-medy-ja do Eiafaa, bi si s tem prihranki najmanj 25 <dhr|aj m-
KAKI 1ZBORNI	1
LINIMENT
ima veliko Število uporab v vsaki hiši. Nikoli I ne poteče dan ne da bi ga kaki član irr.el pri- i I
Severa's Gothard Oil 1
(Severovo Gothardsko Olje) je taki liniment I I terse že rabi preteklih 35 let. Izkazal je II svojo vrednost pri zdravljenju
REVMATIZMA, NEVRALCIJE, IZV1NJENJ, OTOLKLJAJEV, OTEKLIN, OTEKUH *t -F7 OKORELIH SKLEPOV IN HIŠIC, KRČEV. BOLEČIN IN BOLESTI.	Cena 25 in 50 centov. Zmt
i'jtajte sledeče pismo- "Severovo Gotb&rdsko Olje se j* Izkaznic selo	I
Moj* žena Je imela hude bnlečiae \ D<«ali toda po rabijenju >everoveen G(»th:ini>ke-	I
ea Olja so bolečine postale manj hude in ko je porabila pol su-kl^tikce, »oU.ie 'mo	I popolnoma izginile."
Jobc Mikutaatik. Rfd. No. 1. Bos 96. Iron Monntuo. Mtch.	I
Kupite Severove Pripravke v lekarnab. Ako jib ne n^u	9
dobiti, naročite jib od nns Zavrnite nadomestitve.	fe
i W. F. SEVERA GO„ Cedar Rapids, Iowa, jj
f.mt^rije. Toda ]>opolnoma pnto- ■ vo j«1, da Nemei ne btudo šli nazaj. <lokler n»' 1h»1i> |>risilj«»ni.
Xeinski generali bi radi storili.
- - |
toda ne morejo, kajti to l»i z»-l«>; vplivalo na nemško javno mwnjt*. j ki j«' postalo zad:ijt* eas«k /.?»'«»> ptrlilo. Znano je, da Falk^n-j-havn zahteval talko umik;iaj<- iii'-' da je l>il i-adit«.ara odstavljen o<! | vrhovnega poveljstva.
"Zavezniki rmnjo zdaj za svojimi frontami velikansko množino; imiiiieije. tako, da b'nli» narot-ila iz Združenih držav malo ««lpad l:i. Zavezniki bodo zdaj pot"»-ha
\%ili le se surovine, kot jeklo. m«-d • * • ! in železo, toda naroeila za izdelano mnnieijo bodo odpadla.
''Glavni iitfm«ai. kater »-h* a iuia jo zdaj zavt-zniki. je. prodirati iz <iršk«- skozi Srbi jo v \vstrijo. Franeoski »renciali. ki se na t<« pripravljajo, niti najmanj ne dvomijo, da bodo zmožni kaj takega narc diti.
j "Najbolj zmožni a-neleški iii i francoski inženirji so zdaj v So-j hfiiu, kjer izdelujejo razne iiaerie J za železnice preko Srbije, kajti i znano je, da je prevoz vet in mu-•nieije q>o Srbiji v zvezi z velikimi j težkorami.
i "Zavezniki mislijo, da jim 1»; i
to delo vzelo še najmanj ose-m Jmes»-<*ev. I\»iM>lnoma jrotm-o t »a j je. da bo Avstrija psn- t« diio-v p*>-j i eni. ko se IkO pričelo z ofenzivo j prot i Srbiji, ki siahaja z.ilaj v . eentrahiih rokah, prt-»imet na padov. »katerim ne bodo mosrli vstavljati."
Toraj zavezniška ofenziva je zopet preložena, zala j kar 'a Izakih osem mesecev. Bomo pa še eakali. saj na tako eakanje snno že navajeni. %
lifwno videli, ee bo res kaj. Saj <*as bi ze bil in treba je tudi. da zavezniki nekaj prično. i -— -
I
I Poštene besede.
Preti American Public Health A-ssoeiatioai je v Cincinnati, Ohio, govoril dr. J. \V. K err, pomožni generalni zdravnik l'nite*.l Stat»*s Public Health Service sledeee poštene in resiiieiie bes»Hle:
"Xili«*-e ne more zani-kati. da je | veliko število dHaveerv, ki ne morejo uživati življenj«*, v«»selje in udobnost pri sedajnih. »lelavskili razmerah.
"To nLina satmo poslediee, da je zdaj pomanjkanje delavcev, ker prehitro mro, temveč ima ttfdi te posledice, da je zdaj veliko ve<* .bolezni, kot bi jo bilo mogočo, I ako bi vladale drugačne razmere, .kar se ti»'-e delavstva. I "Jaz p ravnil, da je v interesu delodajalca, delavca in dežele j sploh, da se razmere izboljša...'' ' Dalje je nagajal, da se je pričelo delati na to, da se bo izboljšalo te razmere, da se bo prisilo do jsporazumljenja med delavci in 'kapitalisti.
| Ako bo to mogoče, je seveda (vprašanje, na katero ne more danes še nihče odgovoriti. Alko bi kdo refeel, da je to nemoigoče, in ako bi-drugi rekel, da je to mogoče, l>i gotovo prvemu l»olj \T-jeli kot dnngemu._
j	OPOMIN.
I Teimpotom opominjam dolžnika Matijo Likarja, da mi virne $45, katere sem mu posodil, da je poslal karto svoji sestri. Dal sem mu na Caselman pri Bakudi.
Anton Knafeic, Box 102,	'Joeephine, Pa.
1	(28-30—10)
Belgijci morajo delati v Nemčiji.
O nemškem terorizmu v Helgiji Sa j.' ž«' veliko pisalo. — Nedavno j»» bilo na kn.t,ko S|>oro«'rtno. <la j«* nemški ^Hiveljnik »nliedil. da bodo in oral i tudi ltc4»ijei delati i:a polju kot >o imorali pr»d>ivaiei --vt-rne Fraucije. koi s,i niorftle mlade de kli«-ik iz Lille iti v Nemčijo in opravljati d»-lo tlača.nov.
Ravnokar prihaja iz Kvn»pe bizojavno poročilo, katero je prinesel amsterdamski list "T«-le-grap f *
Ta It-r i»Lš,*. da <•» n« »lške ob-la«*i v Belgiji izw-dl« t:s:o, kar .so zadnjie naznaiirle potom 'ejia-
l:ov. I/. Vee iv	-.1 /.- trlviMlli
prebivalci vo.
List piše;
"V pondeljt-k so poslali 5.000 prebivalcev iz <tht-n»a. naj vet*, žensk, kajti moških tako ni. v Nemčijo, kjer b>dr> morali delati.
"Neruska WolfFovji agencija je poslala sem por "ilo. da j<- stalo pred Klemsko univerzo v 4Jhentu par t.soč ljudi, dijakov in pr»»fe-soi-jev. ki so oj;azovali obla-'ti. ko so spravljale v t-e.1 ljudi, kater«-so potem odprljali. OpjLZ.ovali mirno. k«-r so se pivveč zgini žili i. da bi mogli dati duška svoji j«zi.
• *5,0<Hi iiii 1: j«- i«lve<lIo na postaj««, m* »i;i bi kdo kaj obiral na ilitenje. na
" \'saik s jc moral v/.»-ii na dva para m»»čuih «"-cvljen- iii <lv«*
V(»lllC!li «nb'ji.
"Tudi v S. lzaett- s.- j.- orlrtnll-b«. «la si- :►«>- ). naprej ."»,0(H> o>eb, ravno t«■!: s «• v tbidenarde.
"V lielgiji primanjkiije hram*, kajti pr:d«-:ki - » šli v N«<mčpjo.""
Naj živi nemška "* knh-nnt". ki
v polni 'n*-i živali v Belsriji. sev»r»ii l*1 a Te iii in Poljski!
POZOR, NEWYORŠKI SLAMNIKAR JI!
V torek zvečer, dne 31. oktobra, se bo vršila seia vseh članov slam-nikarske unije, krajevnih postaj 24 in 42. v Manhattan Lyceum. 66 E. 4. St.
Seja s«> bo pričela točno ob 6.30. Vsak član mora imeti s seboj svojo unijsko karto, kajti brez nje ne bo nihče dopuščen, v zborovalnico.
Reševala sc bo sledeče točke:
1.	Sedanje razmere v obrti; — prihodnja slamnikarska sezona,
2.	Povišanje plač operatorjem in blokarjem.
3.	Število tedenskih in vzorčnih (sample) delavcev, ki bi bilo dovoljeno v eni delavnici; — in plača za te delavce.
4.	Iskanje služb.
5.	Kako je treba reševati vprašanja plač.
Člani krajevnih postaj 24 in 42! Čas je zelo resen. Vsak od vas se mora vdeležiti te seje. Nihče ne sme zanemarjati svoje dolžnosti do organizacije, ki je nastala po težkem organizacijskem delu.
Vsi pridite, da bo mogoče uspešneje reševati eori navedene obrtniške probleme, da se nam bo tako mogoče pripraviti in sestaviti naš "preparedness*' profrram za to sezono.
Ne pozabiti doma vaše unijske karte.
Brat Ferenčak bo našim slovenskim članom celo stvar pojasnil pri seji v slovenskem jeziku. Skupni odbor Unije isdelovaleev slamnikov, krajev, post. 24. in 42, (Ad. 3x)._
BRAT, POMAGAJ TRPEČEMU BRATCI
Slovensko satoliilro
g =g podp. društvo fi^Žp svete Barbare
IA /£OINJ£N£ DK2AVE SEVERNE AMERIKE.
Sedež FOREST CITY, PA.
flUTNI URADNIKI I
JU&BV PBTERNHU Baz W Wllloefc. Pa.
i podpredsednik: KABOL ZAI.AR, Box 547, Forest OUy. Pik l podpredsednik: L/JUI8 TAUCHAB, Box 835, Bock Sprta«. Wf% •JD.k JOHN TELBAN. Box 707, Forest City. Pa. •t	iOEEN O SOLIN. Bcx 402, Tore* City, Pa.
i*«ajnl* MARTIN ItUHlC, Box 537, Forest City, Pa.
JOSIP tALAB. 1004 North OfaScaflo SL. JoUSt. ID.
V KROVNI XDRATNDLi
jMTMM 1VBC *U* Chkw 9U JsUs«, Hi>
■ADZOKN1 ODBORI
Predsednik: IGNAC PODVASNIK, «325 Station St. H. K, Plttabarsb. Pa t aadaoralk: JOHN TOBNlC, Box «22, Forest City, Pa. O. asdaornlfc: FRANK PAVLOVClC, Box 706, Oooemaugh, Pa. rl udMfBlk; ANDBRJ m mi Issler At«« develaad. MIA
POROTNI ODBORI
eredscdoli. RABTTN OBREŽAN, Box 72, Bast Mineral. KmM. i porotnik r MARTIN STEFANČiG. Box 78, Franklin. «>"ff 'I e«rotnlk: MIHAEL KLOPClO. 628 Darsca Are, R F. D. 1. •n» field. Detroit. Mick.
UPRAVNI ODBOR S
• rert^OAik ANTON HOČBJVAB, R F. D. No. 2 Box 11%, Bril Umi. O,
nik ANTON DEM&AR, Box 136, firongbtoo, Pa. ». 4 .ravnik : PAVEL OBBEQAR Box 402, Witt. BI
uepm aaj m poAUjsJs L tajniku Itu Telbaa. P, O. Bex VMi WW cms, fttta
__Pr—ri—■ Hajfle: "SLAB RARODZ",
V Bayonne zopet vre. .
_ B .
Zr.pe t jo nevarnost. da prieno!* delavci v Bavomnu pri Rorskefrl- i '-vi Standard Oil Co. so <-n — | krat s stavko, in "posledično jr i si 44 ako 7a>pet nevarnost, da liodo!' Roekefellerjev oee pri«Vli zopet*' « svojo metodo, katere .m- po>,lii-.;J žujejo oli takih prilikah, nainm-.', pušk. in ako ne zadostuj« jo na-j^ vadne, pridejo v akcijo pa stroj-1 * ne. —
Zadnja porodila iz Bayonne se! ffla.se, da je družba iprevarila svo-je delavce i:i *ia je mogoče, da .Vavka v teku enega dne izbruh-ne.—	v
Stroflmvni delavci so že nabili K vabila, s kliterhni vabijo druge;1, delavce, da taikoj zastaivkajo. j* Topot bodo najprej zastavkali t ' strokovni delavci, in skoro ,popol-» , noina gotovo je, da bodo iz sim pat i je do teh <le4aivcev zaštrajkal; . Zf»pt-t a si poljski, slovaški. litvin-|J s-ki. ruski in dnt?i delavci, ki .so',, ixadnja* dišali inWurtili smodnik in ' krogi je.
< Vlo mesto se boji, da ho zopet stavka, da no ho verno iti človeku na eiisto.
Sedajnja stavka bo posledica — seveda, aiko bo izbruhnila — perfidnoati Standard Oil Co., ki n noro (priboljšati plač strokovnim ! t delavcem, katerim so uradniki.« družbe obljubili, da. jim bodo pri-!c boljšali, da so potem nehali stav-1 o kati.	j
Takrat so se dol.uvci vrnili na r <lelo in zrahtevali — zla.s*ti angle- 2 seine zmožni —, da naj jim dru- i žha daje kak bonus, katerega se v jim je bilo že večkrat obljubo va- j ^ lo. Odbor, ki ho .ga delavci izvo-«d lili, je ^poslal družbi ultimatum, v i katerem .so zahtevali, da družba i n izpolni o bi ju t bo.	J s
Superintendent je urvidel, da se- £ nad Standard Oil Co. zopet nekaj i ^ temni, Tinkar je poklieal zastorpni- e ke slovaških, .poljskih, ruskih in lit vinskih delavci ter jim pove- r dal, da
grozrjo istrokovni delavci' zopet -s stavko. Viprašal jili je, če.ai bedo zastaVka-li iz simpatije do >r njih. Zastopniki niso hoteli ničesar obljubiti.
"Ako boste vi (Slovaiki. Polja- h ki rtd.) mirni in se ne boste vrne- n šavaii v stvari, ki so med nami in e angb ško-jjo v ornimi delavci
— ik
Amerikam-i in Irci —, potom, mi- h sli in, da bomo imi sami lahko ob- « računali žnjtnii", je rekel superintendent Hennery. "Ko bomo | k enkrat /.njimi potov i, .potem l)om \ k .storil vse za vas, kar je v moji; ji moči."	J ji
»Pozneje ho m* sestali voditelji v anpioAk<«*govonjih delavcev s r< slovanskimi in jih vprašali, ako n »o pripravljeni žnjirai zaštrajkati. k Včeraj se je vršila seja in :-ko bo- 11 do zasrtavknli strokovni delavci, bodo zapustili delo tudi vsi na- ti vadni delavci ali ''laborers". * Zdaj «c boilo vrnile le ae manj ti we «eje.	d
Pfrtic jikka moč je zopet na po- T vnšju. Izdano je bilo že (naznanilo, zi da ne bo policijski department dovolili ndbenih «ej več v javnih di dvonoilL	k.
L
Ravnokar je došlo poročilo oil Odbora za industrijske zadeve, ki je včeraj izjavil, da se bo takoj vpeljalo federalno preisikavo g lode zadnjih dogodikov v J3ayonnc. Policija je obdolžena brutalnosti.
Omenjeni Odbor pravi, da se j<-doznalo, da je LušjJiiktor C'ady rekel, du je edin način, katerega s»-je n;ogot**e posluževati v stavki; streljati na štrajkarje. Cady vse zanika —- se razume! — in pravi, da bo Odbor tožil za visoko svoto denarja.
Inšpeiktor je seveda lahko zanikal svoje besede, toda svojih dejanj nui skoro gotovo ne 1>o mogoče. Inšpektor je bil isti, ki jc vodil štrajkarje po HocVk okraju, k.i^r je policija streljala na desno in levo ter mlatila s krepelci po štrajkarjih, ki ji iiiso hoteli ničesar storiti.
Pred par dnevi se je obsodilo devet štrsjkarjev, ki so obsojeni, da so nosili orožje, na fmo leto ječe.
Tolikšna je moč očeta Rocke-frllerja!
Neizvršljiv predlog.
Newyorskemu <:Timesu" je nek časnikar poslal brzojavko, v kateri piše o grozotah, v katerih se danes nahajajo evropski narodi. koliko bede morajo pretrpeti, da so večkrat lačni kot sili itd.
Ko končuje s tom opisovanjem razmer, pa pravi, da. ;bi 'hilo od Združenih držav zelo hvalevredno in človečautiko delo, a-ko bi prevzele v oskrbo vso vojne vjetnike, ki .m1 nahajajo v vojskujočih se državah, seveda od tega In morale e\Topske države plan-evati, namreč Nemčija bi plačala za svoje ljudi, ki so bili v joti od Angležev, hVaneozov, Itu.vov itd., Anglija in druge bi pa zopet plačevale za svoje.
Ta -pitvilo«' je po našem mnenju neizvršljiv.
Toda recimo, da bi se iga izpolnilo; — v kakem položaju bi s" potem Združene države nahajale?
Vzemimo v prvi vrsti Nemce.
V raznih pristaniščih je zdaj interniranih par sto nemških mornarjev. katerih Združene države nikakor ne morejo držati pod tako kontrolo, da ne bi mogli pobegniti. Že zdaj jih je par ušlo in odšlo celo nazaj v Nemsčijo.
Kako bi bilo pa, aiko bi bilo tukaj par miljonov nemških vjetni-kov? Združene države bi se nahajale naravnost v obupnem položaju. Skoro gotovo Združene države nimajo sile — razven sile v o-rožju, katere se pa seveda ne bi j mogle posluževati —, s kattero bi krotile in držale v vzornem redu | nemške koncentracijske tabore, j
Toda, to bi bili le Nemci; po-J tem pride pa še par miljonov Ru-; wv, nakaj Angležev in več sto-I isoč Francozom- ter drugih narodov, tki so zdaj vjeti v Nemčiji. Ti gotovo ne bi veliko zaostajali. i* Nemci.	j
Toraj je .popolnoma nemogoče, 3a bi se Združene države kaj ta-lega podatopUe. In če bi te hotele
.... • ' .. . . .,
l>odstOpjti. ,}K>tem bi gotovo vojskujoče se države ne bile pripravljene, vsaj Nemčija popolnoma gotovo ne.
Znano je, da opravljajo v Nemčiji velik del dela francoski, angleški in ruski vjetni4ri, fki so jiih nemške armade vj<de. In vse to delo opravljajo — ker ga morajo — ^a malenkostno hrano, ki je lc tolikšna, da jih drži pri življenju. Nemčiji so ti vjetniki v večjo korist (kot ji pa napravijo škode s tem. da jedo.
Rafvnotaiko je v drugih državah, toda v veliko manjši mer-:.
Villa.
Bandit Villa zopet rojrovili po Severni Mehiki in kot se poroča celo ogroža moč "de facto" predsednika Carranze. ki misli menda že bežati.
Te vesti so prišle našemu ultra-amerikancu Hearst u kot blažilo.
Takrat, ko je Villa umoril par Aiuerikaneev in se nato skril v go-rovie, vsled česar je porem prišlo do nasprotstev med vlado v Wash ingtonu in Carranzo, se je Hearst, kakor tudi druirim ameriškim ka-pilalistom sree smejalo, češ, zdajle bomo — ali bolje; bodo — vdarili in kar kratkomalo podjarmili Mehiko.
Te sanjajoče račune so jim bili takrat prekrižali v Wash in »tonu. Potem so bili za enkrat že pozabili — oziroma vsaj tiho so bili — na Mehiko.
Danes so pa zopet na površju vojne željni elementi, ki hočejo osvojiti Mehiko s krvjo ameriškega naroda, ki ne hi imel od Mehike pravzaprav nobene kori*ti, in tako povečati svoje že tako velike interese v Mehiki.
Danes je možnost, da pride Vil la zopet do Juareza. do ameriške meje in napade Amerikance.
To ho zopet vojnih klicov! In to bo zopet upanja za Ilearsta in njegove sovrstnike, ki imajo v Mehiki posestva, jame, olje. premog in hogve kaj še vse.
Hearst je zapisal sledeče visoke besede: "Zdaj se žali spomin naših državlajnov. ki so postali žrtve Mehikancev."
On hoče s tem reči, da se mora vsled teh ameriških žrtev napovedati Mehiki vojno, v kateri se bo poklalo par tisoč ameriških državljanov, ki pa ne bodo mehiške žrtve, temveč žrtve ameriškega kapitalizma.
Kaj je razlika? — Ta. da je zdaj manj ameriških državljanov postalo mehiških žrtev, kot jih bo. ako bo prišlo do vojne z Mehiko, postalo kapitalističnih žrtev.
Mehikanci se naj koljejo meu seboj. Borijo se za svoja izboljšanja. Tudi Amerikanci v Združenih držav so se v civilni vojni bili za svoje izboljšanje, do katerega niso mogli priti mirnim potom, ko? ne morejo zdaj Mehikanci.
Jazbec obsojen.
Josip Jazbec, morilec Anice Žlindra, je pripoznal krivdo. — Obsojen je v dosmrtno ječo.
Pretresljiva tragedija, ki se .ie odigrala avgusta meseca v sredini slovenske naselbine, ko je Josip »Jazbec ustrelil mladenko Anico Žlindra, je našla svoj žalostni konec v torek na Common Pleas sodni j i.
Sodba bi se imela vršiti pred sodnikom Geo. Powell, kjer so bili zbrani porotniki, da sodijo silni zločin.
Toda nobene sodnijske obravnave ni bilo potrebno. Josip Jazbec se je priznal popolnoma krivega svojega zločina. Od velike porote je bil pred enim mesecem obtožen umora prve vrste, in ta tožba bi se imela vršiti v torek na kriminalnem sodišču.
Josip Jazbec je skesano priznal svoj zločin ni se predal v roke pra vice brez obravnave.
Porotniki so bili odpuščeni. — Sodnik je nato Jazbeca obsodil na dosmrt?io ječo, kar je bila edina kazen, katero je mogel Jazbee do-j biti radi svojega dela. Če bi se obravnava vršila, bi mogoče dobil j električni stol, ker pa je vse pri-j znal, je ušel smrti. Ne ve se zago-| tovo, ali bo moral prestati celo ka~ , zen ali pride po dolgih letih zapora pomilošeenje.
Po "Č. A." -o-
ROJAKI NAROČAJTE SB HA "GLAS HARODA" VAJ.
VEOJI m/manaa dhkvvzk
▼ IDMiBDH SBtiTAE
. . " • ...-'»'».life'-' . ;
OLA'S N'AROPA. gfi OKT. 1916.
I	i
Zadnji ribič.
I^^^H — —
1	(Konce, i
i
, Stopil je ribič Jernej dalje in , obstal. Zdel se je sam sebi. kot tat ki prileze v svetišče biserov krast.
Tema je, in prav je. da je te-. ma, kajti v njej so spomini kot v bregovih, in ljudje ne vidijo v temi. da bi govorili jutri jutri po vasi. da je bil ribič Jernej ob jezeru. ker bi se rad vsilil v službo pri novem gospodarju.. .
Veter je močneje zavil in j«-razburil valove in valovi so sedaj pluskuili čez pot v pozdrav ^ svojemu nekdanjemu gospodarju. kakor da bi govorili, so plus-1 kali:
^— Čakali smo nate ko si odšel brez-slovesa, in prazno je bilo. ko te ni bilo. gospodar naš... Pridi k nam. gospodar, kot mil gost . pridi, in pluj čez nas in poslušaj kako pesem pojemo od davnih dni. kot hi jo slišal na leno okra-sem poti, i pelje v deželo sreče. .. Pridi in poglej, kako se igramo, kako se pretepljemo z vetrovi in se smejemo vsemu, kar je pod na-' . mi. Nekaj globokega je tam in glasovi prihajajo od tam. hrepe neči, želje budeči.. In kdor jih . posluša, ga omamijo in izvabijo. Mi se pa igramo in se smejemo... Ti pa pridi in gospoduj, krmari. vozi..._
Ribič .1 erne j se ni več«bal in je ! poslušal, kot da hi hotel še sliša-, ti te glasove, tako vabeče, prijazne. Tu je njegov dom, ki ga je nekoč zapustil, tu je on gospodar j in je prazno in prazno je bilo in
>	dolgočasno, ko ni bilo gospodarja/. . Smeh je silil na obraz, kajti vesele misli o zvestobi so bile
>	v srcu. Ljudje so nezvesti in ne vedo nič o zvestobi, tudi poznati
( je nočejo. Lepa je zelo, kot je i vse lepo, kar je redko kakor — čednost.
j
Šumelo je jezero in pluskalo ob pot z valovi in veter je vel...
In ribiču se je zazdelo, da ve-. sla nad valovi proti vetru. Lahko . «e ziblje čoln in veter hoče kljubovati. pa valovi gredo proti ve-i tru in neso Čoln in se smejejo ve-. tru ter se igrajo z njim. i —Tako, tako, kaj ne, — je go-
-	voril valovom in veslal po zra-
-	ku in bilo mu je miio in prjetno,
-	da bi ostal za vselej na teh valovih... In valovi so zapluskali ob
? pot in pomočilo je ribiča, kot bi
*
I bili plusknili čez čoln, in veter je . zavel, kot da plove čoln. In v vsemu šumenju se je oglašalo: — Naprej, naprej!...
Blisk je pretrgal temo in za-
-	svetilo se je jezero, kot bi bilo i goreče. Tam na sredi je bilo vi-i deti temno mesto.
---Ob polnoči leta tam črn
r ptič, ker je že jezero tam požrlo hudobnega grajščaka — se je sedaj spomnil ribič. Za grmelo je za gorami in potem je bila tišina. V kotu šumi jezero najbolj; vrag si pere noge...
Starec je začutil v sebi mlado moč. Kje so časi, ko je bil star... Močna je roka. kot spočita, ude-lana, da bi šel naravnost čez tisto črno mesto tja do jeza in čez kot, kjer si vrag pere noge, če bi 1 prav da bi videl vraga, ne bal bi se ga, ker je on gospodar na je-
-	zeru. in so valovi veseli, da je on
-	gospodar.
i Sel je dalje in veslal z rokami s po zraku. Okrog je bila padla noč, črna in zlobna, in jezero se t je svetilo v nji kot sovražno oko,
-	kot oko hudobne čarovnice, ki bi
•	žarelo v čudnem, mamljivem veselju, škodoželjnosti. Zagledal se
-	je ribič v jezero in zdelo se mu ■ je, da leži nekaj velikega v njem t in vse te je njegovo...
; Daleč tam od srede so se priva-i lili valovi h kraju, da pozdravijo
•	svojega gospodarja, pridejo d9
-	kraja in ga pozdravijo drug za drugim in se od samega veselja za
I lete ob breg, kot bi hoteli k nje-l mu. prav k njemu, da bi ga — objeli. Kot od hrepenjenja se raz-
-	bijejo na bregu, kot od nejevole, i da ne morejo k ribiču gospodar-, ju, in izginejo v globočini, kot da
jih je sram. da morajo biti pod . bregom in ne morejo k njemu, — [ razbije jo se, kot da je zanje živ-. ljenje brez pomena ko ne morejo . k ribiču, in izginejo, da dajo pro-
-	štora drugim, ki hite v celih vr-
. stah tam od temne srede h kraju, j hite bolj in bolj, kot da hote bitii prvi prvi in jpn je žal, da so za-' mudili, hite valovi/.— cela več-j nost — kot da jim ni konca in j se razbijajo ob bregu od hrepenjc nja po ribiču gospodarju.
Hite dalje in dalje, vedno hi-trnje* vedno Miie, tepo se po po-
ti. kdo prehiti drugega, pokopu-jejo drug drugega — nevoščljiv-' ci — in beže drug čez drugega, da j bi bili prej pri kraju, in hit« vedno novi brez konca in kraja kot bi šli iz večnosti, iz neznanih krajev solnčno lepih spominov... In starec ribič jim kima. poz-L dravlja jih, smeje se jim, prijazno kot dober gospodar družini,
■	se smeje in jim govori:
— Valčki, valčki zvesti moji! Pomislil je in ga je stresnilo. hotel nečesa spomniti.
* — Zvesti, kaj je to T Zakaj na-^ staja tak neprijeten šum, da je 1 v sren neprijetno?... Kako je to? Kdaj je 10 bilo? Ali je bilo? Sanje so bile neprijetne... Nič, glej spomini gredo čez — valove, lepi, sladko se smehljajoči... Koča stoji ob jezeru in čoln ob njej.. Lenka sedi v eohiu 1 z Janezom iz Podolja... f Lenka pestuje. Janez vesia... j Zakaj ne puste njemu? Ali ni dovolj močan, kot bi bilmlad? Za-I j«* Janez tako izpremenil ob-( raz, da j.- tuj in vendar znan?
Kdo j.» ta tujec pri Lenki? — ( Nič ni! On se pelja z Aleno po jezeru. lep večer je. in ona zarde-! va... In prihaja čoln blie in on se mu bliža.
, Zakaj? Kdo sedi tam poleg — Aleiie. ta mrtvaški obraz? I11 za-, kaj je ona vesela in se smeje? — Kaka neumnost. Ali ne stoji koča ob jezeru? No. stoji, in on vesla po jezeru, igra se z vesli in čoln leti. kot ptič po zraku, kol riba ' šviga po vodi.
I11 gre ribič dalje iu vesla... Nove vrste valov lete na breg , ill on jih pozdravlja prijazno in „ se jim snu je...
( Oblaki so se bili spustili med-tem na jezero in izginite so lučee vasi v daljavi in veter je zavil in 4 prinesel dež. Vznemirilo se je je-, zero in slišalo se je šumenje dež-j ja. ko so kaplje padale v vodo. Svetlila se je pri tem površina, kot. bi nebo sipalo srebrne kaplje na ploščo in bi se razbijal«', tako se je svetlikalo...
' K j, bogastvo lepo!----
Zasvetilo se je v blesku in vse "I je bilo pozlačeno. Ob bregu se je 1 zazibal majhen čoln; valovi so " ga metali na breg in so ga zopet 'vzeli seboj ter se igrali z njim "j kot z igračko.
Dež je lil. -j — Domov je treba, domov, ljubljenci, vidim, da moram iti do-mov. k Lenki...
In stopil je v čoln in stoje je »j je veslal s praznimi rokami. Mo-i gel je tako veslati ,ker je bil na-fi vajen, saj je bil celo življenje ri-
-	bič. In valovi so lokavo odnesli i čoln z ribičem seboj, odnesli so : ga od kraja, veseli, da so dobili ; svojega gospodarja, in nesli so
ga zmagovito ponosno, kot da m-
-	so zvesti podložniki svojega gospodarja v ovenčan grad, kjer ga
V čaka gostija...
>j Nesli so čoln in od veselja so
-	rjuli okoli njega na vseh straneh » in se zaganjali vanj in padali so
v čoln in se pehali drug čez dru-1 gega in šumeli so jezno, da ne ; morejo visoko tja k ribiču gospo-> darju, da bi ga poljubili, objeli.
■	j in butali so ob čoln, kot bi ga ho-
teli razbiti... Velikanski šum je
-	nastal med to živo množico okoli s ribiča. Vse je kipelo k njemu, vse i : je posegalo po njem, kot bi se »1 skušali, kdo ga doseže, kdo vzdi--j gne više. Od vseh strani so pada-
I	li v čoln in ga metali semtertja.
Ribič Jernej je gledal v to šu-i menje. Slišal je, kako šumi jez oh
II	dolenjem dela jezera, kako se sli-'! ši grgranje tam v kotu, kjer si . rag pere noge...
i Vse bliže je prihajalo to grgra-
-	nje.---
^ — No, kam me neso, — je po-t, mislil ribič.
1 Zasvetilo se je v blisku in videl je ribiško kočo onkraj jeze--'ra. Stemnilo se je in sovražni gla->; sovi so odmevali v gromu. Zašu-) melo je nekaj v splošnem šumu 1 in vpitju in bučanju valov, kot 1 da se je zgodila nesreča, kakor da -1 niso prav držali svojega gospo-
-	darja, in nastal je pretep med va-
-	lovi, veter je zavil, in vaiovje je , j hitelo dalje in neslo čoln seboj
-	naprej, naprej..
H Noč je bila viharna, črna in 1 temna in pokrivala je veselje na •jezeru in Srditi boj valov... -j Prešla je nevihta in vaiovje se i je pomirilo, kot da bi hotelo skri
-Iti. kar se je bilo zgodilo... •
.j Stric Remus se je bil prebudil i; v gostilni in je del domov. Jezil se ; je nad ribičem Jernejem, da ga je j pustil v krčmi in sel domov. ] Oblaki so z jeznim gromom be-
■	žali na sever, ko je stric Remus iskal svojo kočo po vasi in prosil
svetega Jerneja pomoči. •
— To jezero, to hudobno jezero, — so govorili ljudje drugo jutro, — vsako leto hoče imeti svojo žrtev...
I11 čudili so se, da je letos ribič Jernej bil na vrsti, ko je bil vendar kot doma na jezeru.
Našli so ga v kotu.kjer si vrag pere noge. Ležal je mirno poleg jezera. Sosedje so nesli ribiča k Remušu. zadaj sta stopala stric Remuš in Lenka in sta jokala.
Jezero je bilo zjutraj pokoj no, kot da ni bilo na njem viharja in jutro je bilo čudovito jasno, kot vselej po hudi nevihti.
Na drugem kraju jezrtra so bili našli z vodo napolnjen čolnič. — brez vesel in razbit, ker ga je bil prejšnji večer pozabil pripeti ribič llans.
In zvečer so se ljudi zbirali o-jezera so se pa glasili zvonovi in koli koče, 1/ cerkvenih lin poleg njih tožni glasovi so šli čez jezerske valove in se gubili v mraku.
Jezero se je tiho blesketalo v jasnem večeru in nič otožnega ni hilo na njem. skoraj veselo so šumeli valovi in peli svojo kot večnost dolgo pesem o tiečeiu. kar se kriva v njih globinah.
O spominih ali o hudobnem grajščaku. o žrtvah ali o lepi deželi nekje, kdove?...
Ljudje so se zbirali in govorili o prejšnjih in sedanjih časih, spominjali so se žrtev pr«-jsnji:i I**!, grajske gospode, nesr^-nega grofiča in .tiste kei itese. in drugi so govorili o ribiči. Jerneju, kako je bilii ■/. njim — — — — •
Ob j«-z»-ru stoji ribiška k<n'-a — prenovljena, in na d -ski nad vrat mi je tuj napis, nerazumljiv do inačim ljudem
Vse staro je minilo. — pomisli vaščan. ko gre mimo in spomni zadnjega ribiča.
I11 jezero šumi vabeče mamljivo. kot bi pravilo bajke i/ davnih dni. iz dežele pod seboj.
Jez šumi, kot bi tam vladal po-vodnji mož, in \ kotu grgra. ker si pere vrag noge.
In ob slovesnih viharnih nočeh zašumi. zabuči, kot da bi se spomnilo svojega ribiča go>po darja.
Tuji ljudje so v gradu in vs je tuje okoli jezera. Pravijo, da je čudovito lepo. in zato postaja vse tuje, kot je to usojeno domovini, ker je lepa.
Iščem svojega bratranca FRANA OBLAKA, ki je bival pred vojno v Alberti, Kanada. Ce kateri znancev ve za njegovo sedaj-nje bivališče, naj mi blagovoli sporočiti. — Andrej Obhiik. pri-giontri di guerra. L Kopa rt o II. Sezioue. Salerno—Padula. Italia.	(28-:$0—10}
SVARILO.
Varujte se tičika, ki sliši na ime -Tohn Kukec. star 46 let in je vd«»-vee. doma iz okolice Noivegn mesta na Dolenjskem. On se pra v rad .suče okrog žensk in posei>rto omožeue so mu vsev. Pri meni je bil na startu hi mi -speljal ženo. s katero sva se dobre razumela celih 11 let. Žena je zd^j n«kje v Milwaukee. Wis., in jo je no-pi hal baje v državo Illinois. T<~.-raj. kdor ga ima na <ta;ui. naj pa/i. da s.- v njemu kaj takega ne prigodi.
Joe Kuder_ Box 4G4, Slone < '.ty. Kansas.
Iščem svoja dva prijatelja Mill AULA in JOSIPA šl'ŠT K II-šlC. Doma sta oba iz Velikega l*odlubna pri Novem mestu. V Združenih državah že bivata čez sedem let. IVosim cenjene rojake, če kdo ve. kje se nahajata. da mi naznani nju naslov, ali naj X1 pa sama oglasita. — Krajfk Šiišteršič. Box liiS. Rabi-
ton. Pa.	cM-:M—10)
NA PRODAJ.
Jas prodam svoj i»oandiughoi)sc oziroma v-o premičnino, iker htša. je od družbe in prav t':k tovarn«-. V hUi j«- električna razsvetljava, v« la. kepali^če in sploh vse. Naj-ti ;i-ša prilika za onega, ki hoče ime? i svoj dom .11 stalno h-io Sedaj imam 12 Sloveneev in Hrvatov na it ami.
Anton Milh r. No. L»:»n. Whitehall. Mieh.
Kje je moj brat PKTF.R MIHI! LIC? Doma j*' iz vasi Pl«wče na Hrvatskem. Pred 4. meseci sv;i bila skupaj v Pickens. W. Va. in potem j«' <mIš. | v državo \li ehigan. pa mi ni pisal, kje se jt nastanil. Prosim cenjene roja ke, če kdo ve. kje se Tiahaja, dj mi naznani, ali naj se pa san oglasi. — Rudolph Mihelič i:',64 K. 4<>. St.. Cleveland, Ohio ' 25-28—10)
Iščem svojega brata JOSIPA Ml HKLIC. Doma je iz vasi Sodev ce. far a Stari trg pri Kočevju V Zedinjenih državah že bivj kakih pet let in dve leti že n< vem. kje se nahaja. Preje je bi val v Ely. Minn., in potem ni Calumetu, Mieh. Prosim e^nje ne rojake, če kdo ve. kje se r:a haja, da mi naznani, ali naj s< pa sam oglasi svoji sestri: Ma rv Kavše. c o Priegel, 200-14 St.. Brooklyn, New York. (25-:tl—10) _
Rojaki!
Columbia gramofone ti •if ffi A slovenske plošče je dobit ^M^Jj vedno pri: I	IVAN P.VJK,
456 Chestnut St.. Conemaugb, Pa PiSite po cenik.
CENIK KNJIG
Icater« ima ▼ zalogi
SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 CORTLAN DT ST. NBW YORK, M. Y
POUČNE KNJIGZ:
k
Abecednik nemfld	.—.23 Ahnov nemškoangleiki tolmač, vezan	.—.50 Cerkvena zgodovina	—.70 ( Poljedelstvo	—.60
Popolni nauk o čebelar-
I atvu, vezan	$1.00
Postrežba bolnikom *	—.20
Sadjereja v pogovorih	«—.25 Slov.-angleiki in angL-
■lov. slovar	—.50 Slov.-angL in angl.-alov. slovar	1.50 . Trtna ni in trtoreja	.—.40 Umna živinoreja	t—.50 Umni kmetovalei	1-,50 , v kliki «iwtuisao-«ngleikl
tolmaft	$2.00 l SiBAVHI nr RAZNS DRUGS KNJIGI:
Doli a orožjem I	t—.50
. Božični darovi	— J.5 j Hubad, pripovedke, 1. in 2.
zvezek po	—.20 Dnstrovani vodnik po Gorenjskem	^—.20 Lebsn, 100 beril	«—^0 Na različnih potih <	—20 O jetiki	.—J.5 Odvetniška tarifa	0 Pregovori, prilike, reki Titanik	— Trojka, povest	.—.50 Vojna na Belkami, 13. svea.	$1.85 Zgodovina e. in k. peipolka
it 17 e slikami	—JO Zgodovina slov. naroda L -
GPOMBA: NsroMkai je prilo
Urw^ ptOtai neks si, alt	peMn
giaiglEIBIHIBIBIBiaiBI^^
zvezek	c—.40
življenja trnjeva pot	t—.M
Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Kudolfa (Tragedija v Meverlingu) —.75
&AZGLKDNI01:
Newyorike s svetli caml, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po	t—.01
ducat po	1—>.21
Album mesta New Torka s krasnimi »likami mali r—.89
ZXKZJKVIDI:
Združenih držav mali __.lf
veliki	«—.29 Astrijsko-Italijsnska vojna mapa
Balkanskih driev	«—.15
Bvrops	,-Ji
Evrope, veaan	r—.50
Vojna stenska mapa	$L50
Vojni atlas	—Jf Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, If on tans, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vosh drugih
držav po	t—M
Avstro-Ogrske mil	JLf
Osli svet	irJI
Velika stenska mapa U. & na drugI strani pa seli •vsi	$GL09
fltl denarno vrednost, bodisi r go-
:	• - - p-	——-v
: *1 i ■ x "
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Hinneeota.
VxUi tr ELY, MINNESOTA.
I	1
SL4YMI DKAZknm	I
fBdeedatt! ST. A, «RM. M7 Ctacn W«Z «B ta AM
dock. Pa.
Mpredeednikj ALOIS B A Ti ANT, Poz lOf. Featf. AH« XM
Obla.
•lavni tajnik: GEO. L. BBOZ3CH, Kj, MfaiS, PUffejnik: JOHN GOUŽE, Box 105, My, MfatiL Ceupulk; LOUB3 008TKLL0, Box 583, SeUde, Gofe
_ i
VRHOVHI O&iVmi
1%. MABTm rvio, 900 N. Ghieefo Bt, JoUft, DL	__
iisKoim?
asm MUNICH, 4« « 7th St, Caluin*, MkK.	j
PKTER ŠPEHAB. 422 N. 4th SU Kotim City, ge^fc
JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, P«.
FOKOTHHI;	\
VKAN JUSTIN, 1708 H. 28th St, Lorain, O.
JOSEPH PISHTjAB, 308—6th Bt, Boek Springy	2
ft. J. POEENT A, Bex 701, Blaek Diamond. Week	T
c
fOMOŽHI ODBOB]
JOOTH MEBTSL, od drvita« p?. Cirili ta Meted* Mb & f]
»7, Mina.
CjOUIS CHAMPA, ed dnufttra it. Sm Jeauaa, Btev. S, My, Mine, JOHN ftfcAHKK. eL, ed druitva Slovenes, iter. 114, Bij, Ml—
Vd dopisi, tikajoči ee urednik sedev, kakor tudi dneM r jšUjetve, naj ee poiOJejo ne flavnege tajnike Jednote, vee pr io&e pe ne predeednike porotnega odbore. ,
Ne oeebne all nevredne piemi od strani flenot 19 4 Ml
<onlo.
DrnttrecLO flasOoi "ft E A S VABODi"	\
Hiša na holmu.
Roman Romanov.
(Nadaljevanje).
II.
Maksova mati je slabela in hirala. Sama je občutila vso slabost, pa ji jc bilo errenko: "Lahko bi si odahnile sedaj, pa bom umrla."
Tako ie bilo po^etkoma, a potom se je vdala t "Kakor Bopr hoee...'? In hirala je bolj in bolj.
Včasih ji je odleglo, ali to ni trajalo dolgo: vrnile so se zopet prejšnje slabosti in bolezen je pritiskala redalje huje. Potem je le-prla. Preležala je dolgo število jesenskih dni in nekega jutra jo je stisnilo....
Ko se jc Maks zavedel, da nima več matere, je občutil strašno bolečino v svojem srcu. Skolnil se je nad mrtvo, poljubil je njen voščeni in mrtvi obraz in njegove solze so jo prve kropile.
Občutil je tisto veliko bolečino, ki noče iz duše, in z njo v prsih je preživel tttžke ure. ko je ležala mati na mrtvaškem odru. In ko je zadnjič videl njen skrbni obraz s tistimi toplimi potezami, tedaj se je pomnožila, in ko so dvignili krst<* in jo ponesli iz hiše, takrat je bila bol v njegovem srcu neznosna.- ftol je za krsto z upognjeno glavo in s stisnjenimi ustnicami, njegove oči niso videle ničesar in njegove misli so bile nejasne in temne.
Potem so se vrstili jesenski dnevi. Megle so ležale po hribih in dolinah in nebo je bilo zavito v oblake.	•
Poznalo se je, kako prihaja mraz — počasi in oprezno in nekega jntra so se videle po polju in ob hišah bele pajčevine in vsa zelenja*! je pobledela ni se povesila. Listje je hitro odpadlo od drevja in v kratkem so bile vse veje gole.
Maks je hodil zamišljen okrog in vedno je bilo polno skrbi z njim. Dan za dnem so prihajali dolžniki; ta je zahteval obresti in drugi je hotel denar.
"Jaz ne bom vee prosil: če ne dobim v enem tednu, bom tožili"....
Maks je premišljal na vse načine, a denarja ni mogel preskrbeti. Dolžniki so pritiskali od vseh strani, in Ma^s je mislil, da bi šel v Ameriko.	*
Že se je prijel odpravljati, ali nekaj je bilo v njegovem srcu, kar mu je branilo. Včasih je hodil pozno zvečer po sobi gor in dol in je premišljal. Pretežko inu je bilo slovo od rojstne grude. Morda bi našel tam v Ameriki smrt in bi u-mri v zapuščen osti in revščini. In «iaposled je videl, kako se je vračal premnog njegov rojak iz daljne dežele, ki si je komaj toliko pri-
Nekoč je omenil o tem Ani. — Prestrašila se je te misli in mu hranila. Dajala mu je polno upov na lepše dni, pravila mu je, da se bo vse obrnilo na bolje, samo sedaj naj se potrudi; a on je odšel potrtr in negotov.
Poznal je Ano v dno njene duše : ona pač misli in tipa čisto lahkoverno na lepe dni in na srečo.. k Naposled vseeno ni šel. Trudil) in hbijal se je doma; toda če je plačal ene dolžnike, so se oglašali drugi. In nekega dne so prišli pooblaščeni ljudje in so mu zarubili hišo. 9 Tako je prišlo vse do konca in Maks je letal okrog obupan in razdvojen. Hodil je okoli bogatejših vaščanov in je pro«il, da bi mu k<lo posodil. A vračal se je brez u-spehov. Odgovarjali so mu počasi in premišlejno: "Hm, veš, jaz ni-tiiam toliko — in so mu svetovali drugam. A ni šlo----
Maks je bil iz sebe. Kakor bi se pogreznilo vse njegovo življenje v Večno noč in smrt in kakor bi se zavalile ogromne skale na njego7 ve prsi. —
Tiščalo ga je in bolelo in ni našel mesta, da bi se upokojil. Mi slil je semintja in je razmotrival, kam bi se podal in kje bi našel izhoda, a pič mu ni prišlo na pamet. Naposled se je spomnil bogatega gospodarja na Holmu. Slišal je ori vaščanih mimogrede to in ono, a ni verjel.
"Moj Bog, ti ljudje so babje-verni in domišljajo si bogvekaj..." Tako je mislil in se ni zmenil za poltihe govorice, ki so šle tuintam po vasi. "Če bi bilo kaj istinite-ga na tem, bi bilo v teb časih v kratkih tednih vse na svetlem —" to mu je bilo pred očmi in je šel.
—	V sili .je bil in bila je zadnja pot....
Na Holmu je bil Dolfe sam doma.
"Maks, kaj si prišel V____Začudil se je.
Gledal ga je z radovednimi očmi in Maks mu je razložil svojo prošnjo.	\
"Samo tja do spomladi mi posodi —"
Dolfe je pomislil in se nasmehnil:
"No, dobro! — Seveda ti bom storil, saj smo znanci od mladih nog!" —
Maks je prejel denar. Radosten je bil, ker je rešil dom, a do spomladi je upal, da se vse obrne----
Prodal bo živino ali se mu posreči na drug jiaein; hitel je ustaviti tožbo in poplačati glavne dolgove. —
A po vasi je zašumelo.... "Hoj, Dolfe mu je dal — Dolfe.. . J' — Zmajevali so z glavami in ee zgražali: "Boste videli, kaj bo, boste
videli----Rajši bi bil postil, de bi
bilo vse prodano; naj bi bil pustil,
saj je mlad in je "bil vojsk!____
Hiša ne feoknu 4 .. ........
Poštenp bi lahko živel — e sedaj t
—	BoRveTTŠoiir^-Žf.-l
r
I l^M^^^^H
^ i^^^SJ
HARRIS * EWING- «MH.
Polkovnik Ebei Swift, naslednik _generala Pershinga.
Tako so govorili in tudi do župana je prišlo.
Vedel je župan, da govori Maks z Ano in ni mu bilo prav. Hodil je po sobi s trdimi koraki in je zakli-cal ženo.
4 Ti, pazi mi na dekle!" —
Pogledala ga je z vprašujočimi očmi. on pa je dostavil z ostrejšim , glasom:
"S sosedovim naj ne govori!"
Rekla ni ničesar, ker je poznala moža.
111.
Vrstili so sc pusti jesenski dnevi. Vse nebo je bilo zavito v meglo, in kakor bi dolgčas razprostrl svoja mračna krila nad široko prirodo: vse je molčalo, droben dežek je pršil iz megle in od , začrnelih in golih vej drevja je pa«H na mokra tla tnintam poru-menel list. Nikjer ni bilo več tiste- . jra pravega, toplega življenja; če so vstali kje posamezni glasovi, so bili topi in mrzli in kakor iz grobov.
Maks ni po tistih dneh več govoril z Ano. Spoznaval in videl je. da ji tega ne pripušča oče, in ti- ' stikrat je vstala v njegovem srcu žalostna misel: Z mano ne bo imela sreče, brez ciljev je vse, in dobro je tako. .i. Objela ga je resi- 1 gnacija in ogibal se je Ane po vseh potili in krajih. Včasih se je : vendar pripetilo, da jo je srečal, 1 a njegov obraz je bil trd in besede so bil(e brez gorkote in mrzle. 1
Dolfe ga je obiska val pogostokrat in je bil prijazen z njim. Ho- ; tel ga je dobiti na svojo stran, ker je videl, da ni zabit človek in — da je dober fant.
To zadnje ga je bolelo. Kadar je pogledal poštenjaku v obraz, je umakinl pogled in čudno mu je postalo ob taki priliki. Neprijetna | zavest ga je obšla, zbudil se je ' sodnik v njegovih prsih in mu je silil pred oči mračno obsodbo.... Rad je videl krog sebe sebi enake ljudi — inalovredne in uničene narave, ki se živijo z goljufijo in tatvino. Zakaj v hiši na Holmu je bila doma tatvina in goljufija. — Krog Dolfeta se je zbirala umazana družba izprijenih kreatur in je opravljala svoj posel. Bili so zelo previdni in nikoli se ni culo, da bi kaj zmanjkalo v bližnjih vaseh. Kradli so daleč strani in so bili spretni in zviti. Sestajala je ta druščina iz ljudi, ki so zgrešili svojo pot v življeiju, ki so umorili svojo dušo in svoje srce in so videli pred sabo še težje življenje.
Ni se jim hotelo, da bi se trudili in stradali pri neznatni pleei, in so se na ta način počasi in po teku let sešli. Ta je zapil svoj dom, postavil oboževanega malika v vino in žganje in je tako nastopil z lahkim srcem svojo pot. Drugi je bi od nekdaj ničvreden, prišel je iz večletnega zapora — in se je pridružil. Tako se je zbiralo precejšnje število ljudi okrog Dolfeta. Vaščanje so dejali, da ni to nič čudnega, če je malovreden, zakaj njegov oče — so dejali — je urar v jetnišnici. Tudi mati ni bile nič prida — so rekli: — ponoči je tavala okrog, v eerkev ni hodila in ria smrtni postelji ni marala duhovnika.
Dolfe je imel z Maksom svoje namene in ni mu bilo žel, ker mu je posodil denar. Celo všeč mit je bilo.- Več ve kot m ivsi — si je mislil in je računil z njim, kako mu bo tupatam prav prišel. Pričet je pri njem polagoma in premišljeno, iskal je primernih trenotkov, kjer mu lahko zedene kako misel.
Bil je svit in zelo spreten m je odkrival svojo pot seJo počen in z največjo previdnostjo I Kezel jej
W	'i
.-. :	-V * •	. .
GLAS NABODA, 28. OKT. 1916.
i
; način je vse" lepo rastlo in se mno-(žilo. Početkoma je pustil Maksu samo slutiti, samo od daleč mu je kaj omenil, a vse je bilo nejasno, in Maks je komaj slutil.
V taki slutiji je sedel na tisto zimsko dopoldne. Dolfe je hodil po sobi in se ie pred njim ustavil. "Kako ti je, Maks?" Maks je bil slabe volje in je govoril počasi iu resno:
"Slabo, jc vidiš! — Vrag vzemi tako življenje: Komaj sem odložil dolg z ene rame, pa me že boli druga!"
Dolfe se je nasmehnil.
, "Kaj bi te bolela, ko te nihče ne vpraša za posojilo! Kadar boš denarja dobil, pa boš vrnil!"....
"Kadar, kadar, kadar____"
Maksu so se razlile mračne poteze po obrazu, skrčil je obrvi in poifprl glavo ob mizo. Potem je bil molk.	•—
"Nekateri imajo preveč denarja in drugi premalo. Kaj Jioččš, no!"
Dolfe jc izprcgovoril po dolgem času. in Maks se je predramil:
"Ej, dosti imajo nekateri! Ko so se rodili, so jih že obsipali z zlatom."
"Ti, meni se ne zdi to nič grdo. če se takemu kaj vzame. Hm, človek bi mu nazadnje sam vzel!'',..
Dolfe je utihnil sredi govora, in tako sta oba molčala.
Zunaj se je bilo pretrgalo v tistem ternut k u jesensko nebo, in vodena svetloba je prišla čez okna in se razlila po sobi. Na tleh se je začrtalo četvero sveti iii pravokot-nikov, in drobni prah je trepetal v solnčnfh žarkih.
Dolfe jc vihal brke in sc ustavil pred Maksom:
"Kaj bi ti rekel, če bi bil sedaj prost vsega dolga?"
Maks se je zasmejal. Dvignil je roko in udaril po mizi.
"Kaj bi ti rekel, ee bi jaz dejal
takole: Nič nisi dolžan!"____
Maksa je obšlo veselje in je skočil na noge. Z veselo razburjenimi besedami in glasno je govoril.
"Dva moža pokliči, Dolfe, in reci!"____
Konec izrečenega stavka je bil že tišji in je sedel in se zamislil.
Dolfe ga je ves čas opazoval in I zadovpljnost je plavala po njegovem obličju.
"Jaz bi ti pustil, če ne bi bila tolika svota. — Včasih bi mi mo-
i
gel kaj storiti, pa bi ti pustil____"
Maksa je obšlo neprijetno čuv- ' stvo: Gledal je. Dolfeta in zdelo sc mu je, da se iz njega norčuje.
"Jaz ti bom vrnil, in zato brez ! norčevanja!"....
Iz pre govoril je hitro, in Dolfe se mu je začudil.
"Kaj se vznemirjaš, fant, saj ! veš, čigava je bajta in zemlja in denar!"
Tako je dejal, in Maks se je obrnil strani in je pogledal skozi okno. Pod oknom je šla Ana, in drobna roka se ie dotaknila šip. — { Stresle so se in zažvenketale.
"Hej, Maks. saj ti se misliš že- : niti?"
Maks je skomizgnil z ramami, vstal je od mize in udaril z nogo ob tla.
"Pojdem, hej, čez goro in dolino, ker sovražim sužnost!.... Prodaj bajto in zemljo, mene ne bo zraven nikdar več!"....
In potem ga je Dolfe spet pogovarjal. Kazal mu je, koliko dobroto-mu je storil, ker mu je dal denar, in da bo že sčasoma vrnil, in tako ga je potolažil.
Ko se je poslovil in odšel pro- : ti Holmu, je bil sam s seboj zadovoljen. "Polagoma pojde", je rekel šepetaje in pospešil korake. In tako se je zgodilo. Morda se je Maks polakomil izposojenega denarja, ki mu ga je : pustil Dolfe, če stopi v njegov krog, ali Bog ve, kaj je bilo.... Živel je sredi njih in delal je z njimi. Mnoeokaj je otopelo in zaspalo v njegovi duši----
Čudno življenje je bil pričel. —' Hodil je Dolfetom, in včasih so ju videli, ko sta šla ob poznih urah i gori proti Holmu.	'
Prišla je velika množina besedi
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(VoteyPnldle) ▼ ftlKiTKB-IIV YOBKU
ANTON BURGAR
<B OOBTLAHDT RBKST, HEW YORK, Y.
IZDZLUJX IN FKB8KBBUJ1 teekovntee psoblMtfle, vofrike proinje In daje p«t*l«t •umi v vedk vojeikik -deiA Btjffcwi, U Me delft) vwmiW drievijeneki pepir, defr potrebne tatottMije gledi ftefcu* Iskveenje ell im pandka*
rami! ee —f— m eje#e,	Wm hi eeHdao p»
*** —j
r=————
^* "t?-v ^BiC^^mi _	* J^Ki if
-	^R^^^k^I^b -Igli
■ ■" ■i
■' ' 11
HARRIS A CWIkC, »UH.
Grof Aimaro Sato, novi japonski poslanik v Wasliingtonu.
med vaščane, postajali .so in govorili med seboj polšepetaje:
"Kakor gotovo smo živi, -— nekaj se prede in posebnost bo prišla na dan!"....
In zmajevali so in ob večerih so se plašno ozirali krog sebe: "Kakor gotovo je Bog nad nami!.... Jaz sem jih videl, kako so šli grli in neznani možje od host© gori "n v hišo na Holmu: bilo jih je petero, šli so hitro in govorili so ei--ito nalahko in tiho —. " In vaške ženice so se prekrižavale in govorile polne strahu: "Bog nas varuj izkušnjavca! — Dolfe ga je zapeljal!"....
Na ta način je vstala množina besedi in misli in sumnieenj spodaj v vasi. In tudi do župana je prišla govorica in so mu nekater-niki očitali: "Vaša govori s sosedovim ; jaz sem ju videl.... " — Razkačilo ga je in se je hudoval in premišljal, kaj bi ukrenil. Grozne so mu bile te očitke in iznebiti se jih je hotel na vsak način.
In kmalu je bil na jasnem. Peljal se je v mesto in se dogovoril s svojo sestro, in Ana sc je morala odpraviti k njej.
Odpravila se je na pot in bila je žalostna. V zadnijh dneh ni bilo sploh k njej nebenega veselja in dozdevalo se ji je, ko da bi bila zašla med tujce. Oče jc govoril z njo resno in hladno, in tudi mati ni kramljala z njo več tak odobro-dušno in odkrito kot v minulih dneh.
Kadar je govorila z njo, takrat se ji je vselej dozdevalo, kot da bi ji morala praviti nekaj čisto drugega, nekaj tako grenkega in bridkega, in ker je tako grenko in bridko, ji prikriva.
Sama ni nikoli vprašala, zakaj bala se je spoznanja tiste prikriva ne grenkobe, in tako je hodila samotna in zamišljena. Več ni bilo nejnih pesmi in njen veseli smeh je utihnil. Včasih ob večerih se je spominjala Maksa. To ni bil več tisti, ki je govoril v lepih dneh njene prve ljubezni. Zakaj, te besede so bila tako površne in mrzle in poznalo se je, da nima sree z njimi ničesar opraviti. N In njegove oči so ji nekoč govorile, to so ji govorile, kar ne izrazijo besede in kar more povedati sree samo v vdanem in zaupljivem pogledu.
Zdaj so bile brezizrazne njegove oči; nemirne so begale semintja in njo so komaj opazile. Obvi-sele so na njej samo za trenutek
—	mrzle in tuje. In zato ji je bilo tuintam tesno pri sreu, in je slišala govorice ljudi in zbadanje so-vrstnic in postalo ji je "tesnejše.
Prišla je torej tudi do nje go-
vorica, a ni je mogla verjeti. Imela je tako trdno vero vanj, da si ga ni mogla misliti drugačnega, kot dobrega in poštenega kakor nihče. Domiljevala si je, da mora biti v tem vse nekaj popolnoma drugega, in tako je želela, da bi govorila nekoč žnjim čisto na samem: Bila je uverjena, da bi ji bil Maks odkrit----Kaj neprijetno in težko ji je biol, ko je videla, da mora odpotovati in še ni govorila popolnoma prosto enkrat saui-krat z njim. _~
Maks ji ni v zadnjih dneh nikoli nudil take prilike, a ona je želela, in nikoli ni bila ta želja tako velika kakor v tistih dneh____
(Dalje prihodnjič).
Kdaj bo konec?
Ves svet napeto pričakuje konca najstrašnejše vojne, kar jih pomni svetovna zgodovina.
Vsak človek premišljuje, kdaj bo konec tega strašnega klanja, kdaj se bo ljudstvo toliko izpa metovalo, da bo samo izrazilo svoje misli in želje ter se ne bo vee pustilo diktirati od svojib kraljev, sesarjev, diplomatov in državnikov. Ni dovolj, da bere človek samo dnevne novice, pač pa mora dobiti tudi nekak pojem o notra njih zapletlpajev v raznih drža vah, o raznih političnih spletkah, o vzrokih sedanjega klanja, ki so le površno omenjeni v časopisju. O vsem tem razpravlja na dalgo in široko naš ' * SLO VENSKO-AMERIŠKI KOLEDAR", ki
se že prav
pridno tiska in bo v najkrajšem času izšel. Ker letos ni mogoče do biti iz starega kraja nobenega ko ledarja in nobene pratike, je u mevno, da bodo posegli po njeir vsi ameriški Slovenci.
Ker smo ga tiskali le omejeno število, ga naročite takoj. — Cenb je isto kot lansko leto. "SLOVENIC PUBLISHING CO." 82 Cortland St., New York, N. Y
Važno za priseljence!
Držami delavski department Združenih držav je odnrl »vo; urad na 240 E. 79. St.. med 2. ii i. Ave. v New Yorku. Urad j* 3dprt vsak dan od osmih dopol dne do osmih zvečer, ob nedelja} in praznikih pa od desete ure do poldne pa do opoldne.
Namen tega urada je, nudit naseljencem nasvet, pouk in po moč, in sicer vse brezplačno.
Ta urad je obenem tudi posre dovalnica za delo in deluje spo razumno in v zvezi z delavekin departmentom Združenih držav.
Za storjene usluge ni treba pla čevati ni kakih pristojbin.
Pišite ali pa pridite ocebno!
NAŠI ZASTOPNIC,
kateri so pooblaSCeni pobirati urof olno za "Glas Naroda" ln knjige, ka fcor tudi n vse droge t nafio stroki spadajoče posle.
Jenny Und, Arfc. tn okolica: Miha« Cirar.
San Frandseo, CaL: Jakob LovBb.
Denver, Golo.: Frank Skrabec.
Leadville, Colo.: Jerry Jamnik.
Pueblo, Colo.: * Peter Culls, Frank Janesh In John Germ.
Salida, Colo. In okolica: Louis Oa atella
Clinton, Ind.: iautert Bolskar.
Indian spoti«, Ind.: Alois Rodman.
Woodward. In. In okoUce: Lakes
Podbregar.
Aurora, HL: Jernej B. Verbli.
Chicago, PL: Frank Jurjovoa._-
Deeue, BL: Dan. Badorlnae. JsHet, HL: Frank Laurtch. John fia letel In Frank Bambtch, La SaDe, HL: Mat. Komp. Nskomis, BL in skolien: Math. Gal-
Be. Odeac*, DL: Frank Oema feringfleld, DL: Matija Barboril. Cherokee. Kans.: Frank iMi^ft Oidesbj. m.: Matt. Hrtbernik Waukegan, DL in okolica: Fr. PK-fcovSek In Math. Ogrfn. Columbus, Kans.: Joe Knafele. Franklin, Bans.: Frank Leskove«. Frooten&c, Kana. hi okolica: Frana Kerne In Bok firm. Kansas C3ty, Bans.: Peter SchneUat. Mineral. Kans.: John Stale. Bingo, Kans.: Mike Pencil KttzsdBer, Md. In ofcoUca: Frank Voduplvec.
Calumet, Midi. In okoUea: Pavel Shalt*, M. F. Kobe ln Martin Bade.
Manistique, Mich, in okaHsa: Frank Cotzlan
So. Range, Mick, la ckoDee: M O. ikorfab.
Chishokn, Mien.: K. Zgone In Jakob "etrlch.
Duluth, Mhm.: Joseph Sharabon. Ely, Mhm. in okolica: Iran OonSa. 'os. J. Peshel In Louis M. PeruŠek. Bveleth. Minn.: J url J Kotxe Gilbert. Minn, in okolica: L. VmbL Hibbicff, Minn.: Iran Poufe. Kltzrille, Minn, in okollea: Joe Ada uich.
Nash wank, Mhm.: Geo. Maurln New Dulnth. Minn.: John Jerin*. Virginia, Minn.: Frank Hrovatlch. St. Louis, Mo.: Mike Grabrlan. Klein. Mont.: Gregor Zobec.
Greet Fella. Moat: Mfcth. Urleb. Bed Lodge, Mont.: Joseph JeraJ. Bonndnp, Moat.: TomaZ Paulln. Daivson, N. Ma: Mike Krivec. Gowanda, N. Y.z Karl SternUa. Utile Falls, N. Y.: Frank Gresorka. Barberton. O. in skoOce: Math ^r* inar in Louis Batant. Bridgeport, O.: Frank HoCevar. Collinwood, O.: Math. Slapnlk Cleveland. Ohio: Frank Rakser, J tfarinčie, Chaa. Karllnger, Jakob Bern. ilk, John Prostor In Frank Meh. Lorain, O. In okolica: J KtunSe ta Mies, Ohio: Frank Kogoviek. Youngstown, O.: AnL KIkelj. Oregon City, Oreg.: M Justin Allegheny, Pa.: M. Klarlch. Ambridse. Pa.: Frank Jak8e. Bessemer. Pa.: Louis Hribar Bridgeville, Pa.: Rudolf Pleteriek. Braddoek. Pa.: Iran Germ. Burdine, Pa. ln okolka: John Dem-far.
Canonsbnre, Pa.: Jotui Koklteb. Cecil, Pa. In okoliea: Mike Kočevar Conemaugb, Pa.: Ivan Pajk ln Vld čtovanšek. Cleridge, Pa.: Anton Jerina. Brought on, Pa. in okollea: A Demšar.
Darrajh, Pa.: Dragntln Slavi«. Dunlo, Pa. in okoliea: Joseph Suhor. Export, Pa.: Frank Tre beta.
Forest City, Pa.: K. Zalar In Frank
ebei. in Math. Kam In. FareU, Pa.: Anton ValentlnCifl. Greensborg, Pa. In ^»Hft: Frank "<ovak
Irvin. Pa. ln okollea: Fr. Demšar. Johnstown, Pa.: Frank Oabrexija la 'ohn Polenc. Luserue, Pa. in okoliea: Anton O-
olnlk.
Meadow Lands, Pa.: Georg Schulta. Moon Bon, Pa.: Frank Maček. Pittsburgh, Pa. in okoliea: Z. Jakane,
L Podvasnik, L Magister ln U. B. Ja-iob^ob.
South Bethlehem, Pa.: Jernej Ko> orlvSek. Steetton. Pa.: Anton Hren. Unity Sta, Pa.: Joseph ftkerlj. West Newton, Pa.: Joalp Jovan. Vniioek, Pa.: Fr. Seme ln J. Peter-oeL
Tooele, Utah: Anton PalQc. Winterqoarters, Utah: L Blaflrtn. Black Diamond, Wash.: G. J. Po-
renta.
Davis, W. Ya. in okollea: J. Broalcb.
Thomas, W. Ya. in okoliea: A. Ko-
rnchan.
Kenosha, Wis.: Aleksander Peadir. Milwaukee, Wis.: Joalp Tratnik la Aug. CoUander.
Sheboygan, Wis.: Heronlm Bvetlln In Martin Kos ln John StampfeL West AIlls, Wis.: Frank Skok. Bock Springs, Wye.: A. Justin. VaL etallrb In Valentin Mardna
Pozor rojaki!
SUl."__1 - 0 !- - 1-1
t .
Ravnokar je dotiskana velevažna in velezanimiva slovenska knjiga:	/\
SLOVENIJA VSTANI!
izpod peresa Dr. Nike Zupaniča.
Knjiga govori o sedanji nalogi in bodoči vsodi slovenskega naroda.
Pet tisoč izvodov je bilo poslanih našim vjetnikom v Rusijo, pet tisoč jih je na razpolago ameriškim Slovencem.
Rojaki, sezite po najzanimivejši slovenski knjigi, ki je bila kdaj tiskana v Ameriki!	. „
Stane samo 50 ct. in se dobi pri:
Dr. N. Zupaniču,
UM M. 40 BL	OLevel&nd, Ohio.
Iz modernega sveta.
Roman. Spisal Fr. S. Pinžgar.
(Nadaljevanje.)
Ko je nadiporočnik Virant tW-i.li 7. Akno, je pogledal kakor z globokim, tflaatmim požimkom v njene
vHike
oči, poklonil se ji je globoko rn kakor vzdihajoe rekel: 44 A h. te ne4>r«ke zvezde!" "Ka'kArie zvezde?" "Gowpiea. oproMlte — vaš" dra/'~<tne oči!... "
"Hvala lepa, če imam take oči, kakor so postavim vam* zvezde na ovratniku... **
" Oj>rowt rte, ■pronim ? Clwveku se zdi..."
"Pustiva, kaj se vam zdi. Včeraj s»*m b~ala knjigo o največjih stratiOpisana je tudi bitka pri Sa lamin i. Kra?«»o! Temisto-' k I »j je bil žesrialeri človek. — I'ardwn, kdaj je y.e bila?"
"Bitika. frt*i Salam mi? Aha, čakajte 110! l*ri Salam in i? Faktično, pozabil Metn... Nimam »pornina z.t Številke. Dovolite — tu vzijme not is iz /eipa — zaibel^žim si vpra-šanje, jutri vam sporočim na raz-gh^inici — samo žtevillko, goispo- , di«''tia! ItrtereKajnina, talka razglednica s si»m<> «(tovilko, kaj
"Hvala lepa, škoda znamke!
Dotlej /e *ama vpogleda 111 v Jen j i-'
ififO '''
4,K;uko *te kruta!" " 1'smiljena, ne pa kruta!" A ima ie oprezno zasledovala pogovor zdravnikov » Pavlo. Ni vsejra slikala. Le i*kr«\ tnintaim , dohajale do nje. Njeno mlado sr-se je jelo krčiti. V aijenn je' vstajalo nekaj, kar ga je sti&Mc in težilo, 4 'ez mizo bi za vpila in roki a: — (roapod doktor, glasne-! je, da jaz tudi slišim !
Tudi zdravnik j^ nekatera j krati, kadar Paivli povedal kaj ijiOHeimo duhovit«*ga, <nzrl preko mi/.f in vselej j.* aročad — oči Al-ine. In to tfrečanje ga ni z veselilo .4 Sam ni vedel, zafcaj ne. Zmlelo se mu je eelo, da ga te oči karajo, j in vselej si je liitro izprašali spomin. če ni bil morda nedoerto-
j«n,--- --
Večerja je bila dokončana. Veneel Vodopivee me-d večerjo n i bil i/.progovoril besediee. Ufci-1 vil h tekom človeka, ki je pre-3>riča.n, da leto tlm no bo več tako topulentrio jedel. Kaviar se mil je; bližala jed, je prijel po dvakrat | v.t vilice; Hwla lwiarirl ga jc vs»*lej pogh^d Name, ki se je Kacer izl.or-tko /afhai\a<la s stotnikom Auber-i jem, a na moža je nvpremihfvmi pa/iia, da bi se ne sjwvzabil. In ta-ikrat je \ s«-lej Vodoipivec *«pirslil viliee na mizo in se nervozno lotil serv)••!»» ter rahlo zaikašljal. Prosil je soprogo: — Nana, ne bodi huda, saj ne bom več! — — Se daj, po večerji pa. se je ganil Vodopivee in se okretni! proti zdravniku:
'" (rospod doktor, nov kuplet!'' '"Sem čul, da ste izreden komponist. Jalko me veseli.**
'" 1 krste videli, kako originalen! jV'sede so tudi moje. V«»ste, jvesni-ki ne zadene jo pravega okusa. Zato zlagam pesmi sam."
"Ali ste že mnogo u glasbili?" '"Mnogo — se ve — mnogo ne. Toda efekt one stvari velja, kaj ne!"
"In katero je najeiektnejše iz-nmd vaših del?"
"Kupleti — trije ikuipleti. Tretjima pojem nocoj prvič sam — potem pojde šele ipo svetu." " No, in naslov ail i vsctbina ?' * "Prvi se zove: Slapa. Orifginal-3io, kaj ne!"
"Gotovo.** Zdravnik se je boril k »mehom.
"Drugemu je ime: Hlače!" ' Še bolj originalno! Zares" Doktor se je vgršznil v ustnico; A Ima je na drugi strani mize kili a la v robec.
"Danes pride pa: Cilinder!" Vodoprvee se je ponosno zasukal in izginil v salormi, odkoder je za<k>nela v ol>e*iri<k»o divja koračnica. ---*—
Po parketu so za šumeli pari. Zdravnik in Pavla sta pričela zbujati pozornost. Najlepša, najel ogauitaiejša pleoaipa. Pavla j»: plarvala v njogovih rokah, kakoi ibi se zibala po gugajočih valovili tihega jezera. Kri se ji je razgrv la m poplula njena lira. Vonj nje nega parfuma «e je pretakal p< zraku, omamna gorkoita je plnls krog Vinka in govoril ji je vadba*
■tise in tAe___Pazil je, da nd mine
•go pil. Poenal je dobro, kako o magije. Bal se je samega sebe ebežal Ibi 'bil ipad pred svojo senco t&bcžal razoglav na mrali zraik, di tli deifal na mirno tehtnico svoji bunsa čuvirtva. v katera.se je po Urejal. Ni «e bil pod Wdo. Krep
ko se je branil valovom. C'util je| i tuintaan, kadar je zavel mimo nje-1 govih lic v hitrem plesu dehteče, i gorki dih Pa vie, da mu pljuskajo j valovi do ust — do oči. da se mu j bo zvrtek) in da stori nekaj, česar se morda še prtkesa.
Nadzornik je videl, kako se, j zdrava j :!k vedno in vedno vrača k Pavli. To ga src-er ni radostilo. a zadovoljen je bil. da je sam tem pogosteje plesal s ko-ntrolorko.
Najmanj se je — vsaj na videz
-	menila za to zabavo Alma. CJd-ikrržala s*1 je kmal u nad poročnika, eeš, da ji ni dobro, in se umaknila v sosednjo sobo s Francijean in s«-stro. Zabavala je mlada dva
-	ali ni šlo več ta*ko od srca. O-zrla se je tu i lita m skozi vrata v salon, kjer je pronreniral zdravnik s Pavlo. Stisnilo jo je vselej neka.j, kakor bi ji sm-ra^na rokal segla po srcu. Kar strpeti ni mogla pri otrok i ti. V obednico jp šla, prisodila k papanu, j »oshiša I a njegov pogovor s sodnikom in ka-dila strastno eigAretc, kakor bi iz' njih hotela rzsrebati nekaj, česar; manjka nocoj ličili duši, ali pa zadušiti, ikar ji je neugodno v
srcu. — —.—
Odmor.
Dame f.o šle s ikontrolorko v bu-doar. gospodje cso se vrnili k mizi. Vinko je 'poljmhi'1 Pavli roko. Ko so .se dot.uknile irstnice 'Im'Ic tx>3<^-vice, je vztrepiffcal in se ustrašil.
-	To ni bil več jw>ljub — formalno etikete... Oosjiodje so si v obedniei prižgali smodike in stojiN* v grneath go\x>rili hi se o-' krem*aivali ■/. ljtutomercem. D i rek -1 tor je vpnišal zdravnika, kalko jej z •bolniki: kaj darvica, (kaj pljuč-j miea, ali je mnogo bolnikov v oko-! Ii<'i in če so delavei, ki lože, res hudo bolni.
Dr. Sluga je bil Vesel t«ga, daj se je mogel nekoJiko otresti čuv-stev, (ki so ga objela pri obeeva ! n j u s Pavlo.
Zgovorno je pripovedoval o svojih potih kn>g 'bolnikov, op i skoval z vso trorečnostijo njih Ixslo in [)olagotma začel udarjati na struno žalostnih modernih rato-; mer.
Bolj in bolj se je družilo krog njega celo omizje. Poslušadi so ga biva vidnega zanimasija, nekam hladno in mrzlo. Edini Sejne mu je ugovarjal, kjor je mogel. Ugovori so brli plehki in bistro pobijanje zdravnikovo je Semena dražilo. Ko je zdravnik omenil, da bi bila potrebna knjižnica za delavce, je ugovarjal Seme drzno:
' Žival naj ostane žival! C"rm manj ve, čim več ima dela in biča. bolj j«, mirna. To je moj -j rin-| eip !''
"No, no — talko zopet ne!" je pogovarjal rarnaelj, ki je videl, kako prekipevata nadzornik 'in zdravnik.
Dr. Sluga je ostal miren.
''Oprostite, gospodje, s tem stavkom sem bil izzvan — nekaj, če dwoiite, morami i »pregovorit i, da r-piavieim svoje nazore, če dovolite. . . "
"Prosim, gospod doktor!" je laskavo nkel ravnatelj in žnjim je ponavljala tašsto družba.
"Značaj suženjstva v templju Moloha je značaj moderne dobe: moči^ejši golta slaibejšega in najnujnejši ]M>žira tudi močne. Obrti. trgovina, politika, beraštvo rr. bogastvo, bolezni, uime. \x>jna in krik o vojnah, smrt imenitnih oseb, njih boleh an je — vse to je voda na mlin modernega moloha. In žreci tega moloha — ni jih veliko — a siti niso nikoli ne denarja, ne vlade... Ministri so često njihove strdene punčke, ki se premetavajo po svetovnem trgu ka-■ fcor šah o ve figure. Sami morajo gnojiti plevel, katerega sovražijo I in bi ga radi izrvali. Iji masa se krivi, pripogiblje skoro do tal Kriči že, kriči; toda, »kaj se meni družba v epikurejskem salonu z: ; krik lačnih otročajev na ulici! —
-	Gospoda, tako .gledam svet jaz in pravim : Ulesa, velika in nevarn;i so v človešiki družbi. Zdravila j<
-	treba. In tega mora dati izobra r! ženstvo. Ce ga ne da, ulesa se bo
-	do naravnim potom predrla — ir bog\e če ne bo to dolgo gnojenj«
i. v masi ljudstva diluvij za tiste a ki niso hoteli pomagati..." -j Zdravnitk se je ogrel. Njegovi e oko se je bliskalo. Na sencih Sf r se mu žile nabrekle. Ko je kon h čal, za trenutek ni zinil nihče. Hi lo je zanje v teh kratkih staVk i i
-	preveč življenjske filozofije. Zdel« o se jim je, kakor bi prihajal « a daleč neki glas, katerega skrtijo o' čutijo — pa ne razumejo. Prvi s >- je oglasil ravnatelj.
i- "Gospod doiktor, vi ste socio N log. Občudujem vasi teoretišk« >, znanje. Seveda — vse res — tod:
a v praksi — v praksi--**
a "V praiksi nag vlada škorobačl* > Seme je vrgel to (besedo, kako pofralm kamen, doktorju v lice.
; j V zdravniku je zašiumelo živ-. čevje, stopil je korak naprej. S, , stisnjenimi obrvmi je iztegnil gla-| t vo proti Semenu in z nemirnim glasom, vendar svečanomoško, re- j kel: "Gospod nadzornik, arko je to vaša resna beseda in vaše pre-'
■ pričanje----—"
"Dovolj, gospoda moja, dame so prišle! V i vat republika ! Rna-knq>ravno«t — bratstvo!" Kontrolor je kljub temu, da je precej : pil. vendar spoznal nevarni polo-1 /.aj med Semenom m zdravnikom/ , Stopil je med nju in s tem krikom 1 — m pa ker .so res prišle dame iz hudoarja, kjer jim je bila kontro-j lorka .postregla s sladčicatmi in čajem — prekinil neizogibni prizor.
Kakor bi odrezal, so padli vsi( problemi in Vsa nasprotstva. Al-! ma je šla k mizi prav tesno milno1 zdravnika. Dotaknila se je kakor1 ponevedoma njegove roke.
Zdravnik se je umaknil in ozrl:' "Pardon, gospiea!"
Vinka so pogledale velike, plave oči in ustnice so šepetale: " C'e-1 stil am!" — — —
NV'kaj čepov je skočilo z gla.s-] n:m pekom do stropa, zašumeio j<* vino — zašumela je dmioba. ! Proti jutru so se razhajali. j Seme je počakal prilike, da je stopil za dr. Slugo in ga nosljajo,, preeej vinjen vprašal: "He, pro-J sim, kaj je potem — če je to moje prepričanje — — Kaj ste ho-'
teli--"	'	j
"Sedaj n i čas za to", mu je odvrnil zdravnik. "Ker pa silite.
v	v	I
i vam reeem: ( o je ono vase pre-] prieaiiQe. če niste tega govorili kot frazo, tjavetidan, tc^dflj ste \i v mojih o/-eh čisto navaden — lo-pov! Ivahiko noč!"	' '
Semenu so se zaprla vrata pred nos«m. nakar je ta zaklel.
j .. XI . . . , Oh palici se je počasi jiremikal
Peter Rožman. Prvič je zapustil
bolniško sobo in dosti neokretno
1 jo je drsal z ibolno nogo po veži.
Zunaj Je sijalo goi^ko solnee.
Peter se je naslonil ob vrata in
! strmel čez ravnino. Na pobiede-
' leni obrazu je čutil solnčne žarke,
1 ki so trkali in klicaii: Pomlad
1 prihaja! Pridi, zapusti zaduhlo
1 sobo, dihaj pomladni vzduh, pridi
in vstani. napij se solnčnih žar-
i kov!
Peter je pomeril korak čez par stopnic, obstal je osjul oh nerodno palico, prsi so se mu širile,, v gla-t vi se mu j<' gubilo nekaj mračnega. od srca se je odvalilo kakor težko breme. Vleklo ga je z veliko silo če/ r&vf-n, mimo belih ^ plaht zaostalega saioga, hotelo se mn j«- za solJicem. za prostim.
Prestopil se je. Ali začutil je na bolni nogi kakor sviaiee, zazdelo se nvu je, da je priklenjen na ^ močilo verigo, na sree se iuu je vleglo vnovič breme, po .glavi s?1 je začelo mračiti. Drsal je ob zi-* du bolnice in tam na vogalu, kjen* je stalo golo grmovje m pred % njim star parobek, je sedel Peter, j iztegnil bolno nogo, na zdravo koleno pa postavil komolec in si j podprl glavo. Njegov pogled je Obtičal na bližnjem gričku, ki se : je dvigal sredi ravnine. Pod gri-
čem je stala ibela ♦erkev, krog nje so se svetile čedne hiše v solne u, vrh griča je razločno videl tri križe. — V vasi, po zvinkani ste-2-i, so se premikale erne, bele in pisane točke, ki so vse hrepenele kvišku — na grič. Ln tam krog križev je gomezelo. pljuskalo sem in tja, strinjalo se in razgrinjalo. Razločno jc videl,- kako se je sredi tega ljudskega mravljišča zdajpazdaj zasvetila bela obleka, kako se je odtrgal kos tega življenja, in se kakor curek poeedil po griču navzdol proti cerkvi.
Peter je bil -"» dalje bolj zamišljen, "čedalje »bolj je hrepenel v to množico in bolj in ibolj ga je peklo, da je še ot vezen kakor na verigi. Z roko je zakiril oči. Ni mogel gledati tega življenja. Krog njega je nekaj prasketalo. ( Zašume?o je tuintam. suhi listi, ki so prebili zimo na grmu, so drhteli v majhni sapici. Zdeio se mu je, da se nekaj pr obuj a, da od-, grinja težko odejo, ki jo je dii-šila, da vstaja, in ua se oedsijzdaj
dvigne z veselim vzkrikom.--
. Prav blizu je za zvenel smeh. oglasil s.e je pogovor Peter je odmaknil roko izpred oči. Gtrspoda iz mesta je šla mimo na izprehod
—	na Kalvarijo.
Ko je Peter dvignil glavo, je utihnil sroeh. droben prstek je kazal nam j in sedemletna deklica se je prijela matere za krilo. Pritisnila se je prav blizu, kazala s nrstom še vedno na Petra in s ši-n.ko odprtimi očmi gledala mamo. Klegantni gompod ob njeni srtrani je segel v žitp in dal dekletu "k raje ar. Mama se je oklenila tesneje roke s\'ojega moža in obrnila glavo q>roe od Petra. Ta jo dobro slišal, kako je po šepetala možu: "Ah, Ktli, takega človeka ne moreni gledat i! Kako je umazan !''
Hčerka se je pa varno približala za p<-»t korakov, dvignila se na prste, sklonila nekoliko naprej' in vrgla pred Petra krajcar — potem pa zbežala in se skrila za materino krilo.
Na Petrovem obrazu je zagorela kri. Roko je dejal zopet pred oči, ustnice je stisnil in obšla ga je neizmerna bridkostna jeza. Kil je res v umazani obleki — v tisti, kakor so ga prinesli iz tovarne. In zato se je studil visokim ljudem. Od česa je umazana obleka? Morda od grehov, od lenobe, od uživanja, od razkošja? Ali ni vs.iko vlakno obleke že pilo potnih kapelj? Ali ne krijejo 1e revne kipe suhih anišic, ki so toliko noči že dvigale goreče železo, ki so porjavele ob vročini, katero diha Martinova t*e«e? Ali ni to "telo stradalo že toliko praznikov, da je pila juho rajna mati, ki že trohni nekaj let pod grudo? lil tedaj <rte vi mosjotci uživali, drago vino se j« c-lilo z vaših miz, bogate drob-)tine so padale na tla; stotake ste trosili, da ste odeli razkošne ude
—	samo napol —, da ste požirali iz čase opojnosti z večjo slastjo. In vi ste lepi. občudovanja in spoštovanja vredni — vi pošteni, v: (-.isti.— le jaz, le mi prit iskani de tal. le mi vam /bnjanr.o stud, mi smo umazani, mi nečisti. ..__
Petru so se krčile pesti. Divja moč je rastla v njem. zaničevalno je pljunil na cesto, kjer je stopala noga bogatih šetalcev, zadrsal »e je s pa rob k a in z adravo peto pomandral krajcar v pesek: "Xe, ne. nismo berači! Brez vas živimo, hočemo in moramo živeti! Naša moč. naša moč!' * . Tresel se je od gneva in zlezel nazaj na parobek. Kakor s steklenimi očmi, za katerimi je gorelo nekaj strašnega, je gledal na Kalvarijo. Krog njega je v poljubih solnčnih žarkov nekaj vzdiha lo, nekaj skrivnostno šnštelo. kakor l»i si mencalo oči, ko je izpregle-dalo po dolgi noči jasno glorijo belega dneva.
"In Ti pustiš —** Rozman je govoril poVglasno — "in Ti pustiš. Ti na Kalvariji, ki si ljubil ; zatirane, ki si preganjal farizeje, Ti pustiš, da Ti vsi ti poljubljajo rane. da se Ti hinavsko klanjajo, da k Tvojim nogam mečejo v pu-šeieo srebrni denar — — Ti pustiš ---"
Peter je zamižal. V njegovi duši je vstajal dvom, mračen kakor polnoč in bridek kakor strun. Dvignil se je s parobka. Iz mesta so prihajali novi šetalei. on se. je pa plazil ob zidu bolnice proti vratom, plazil se je kakor človek, ki ga je sram, ki si je pa s vest, da teg-a ni sam kriv — in ponavljal je polglasno: '' Naša moč —
naša moč!" —--
* * *
(Dalje prihodnjič).
Se ne čudi.
i ^
Brivec (poskuša -zabavati svojega kostumerja) : — Gospod, vi imate pa že nekaj sivih las.
Gospod: — Sej ni čudno, saj bom še osivel na tem stolu. Ilitit* vendar.
Iti"'":''"* 1"'.*'"1" "j Kaj je vojna?	j
t Rojakom v Ameriki je znana vojna le iz časni-	|
▼	! ških poročil, iz raznih opisov in pripovedovanj, v i +
A i resnici je pa ne poznajo in niti ne slutijo, kakšne	J
z i so njene grozote.	t
i Največja zločinstva	, j
| kar jih pomni človeštvo, se izvršujejo zdaj v Ev ▲ z ropi. Ljudje stradajo, trpe in umirajo ter zastonj Z. ! čakajo rešitve..	|J
I "Boj proti boju"	|
4	to bi morala biti deviza vsakega človeka dva j se-; f
5	tega stoletja. Žal, da imajo še vedno največjo be J l sdovladarji in diplomati, ki po svoji volji delajo
J in ukrepejo, kar je
j slabo za narod.	|
J	Med ameriškimi Slovenci bi ne smelo biti niti	t
|	enega, ki bi ne bral knjige slavne pisateljice	+
f	Berte Suttnerjeve	J
+	t
"Doli z orožjem r	\
+
▲	Knjig imamo le še malo v zalogi in zato naj jo	k
i	vsak, ki jo hoče imeti, čimprej naroči. — Stane	Z
I	50 centov.	j
| Slovenic Publishing Company |
| 82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
f +
REŠIMO SLOVENSKI NABOD LAKOTE f
}	POPOTNIKI.
4
5	Vsem onim, ki ste namenjeni i>otovatl v Cleveland, posebno ako imate	f C	družino, bo potrebno nabaviti i»obištvo in kuhinjsko opravo ako se boC-ete	P J	nastaniti v nasi naselbini. Zato ob tej priliki priporočam svoje velike	P 5	prodajalne, kjer dobite vse kar le potrebujete. Pri meni imate vedno po-	P J	Steno in zanesljivo blago.	P 5 Ako dospete v Cleveland na postajo in se ne veste kam obrniti, po-	^ 5	kličite na telefon Princeton 1381 ali pa Rosedale 1SS1 in jaz bom poslal	$ j	en avtomobil po vas. Ako pa vzamete j>oeestno karo se poljite s St. Clair	4 J	karo do 62. ceste in na vogalu St. Clair Ave. ie naslov:	y
\	A. GRDINA,	\
A 6127 St. Clair Ave.,	Cleveland, O. %
p Pri meni se vedno dobi letni koledar za 20e. poštnih znamk.	^
GLAS NARODA, 28. OKT. 1916. ■ ....... i ■
INe igraj se s
svojim zdravjem.
Zdravje je splošno blagostanje. Ako se ne počutite dobro, nikar	jjErpnjH|tt:
ne razpostavijajte svojega zdravja s tem, da bi pili alkoholične gren-	1 flBj j
čiče, ker te le oslabe kri in ohrome bolj ali manj krvne celice. Kri je	w|-| |jl| l
ona moč, ki da življenje. Preteka se po žilah in donaša hrano vsake-	jH 1 H|r mu delu v telesu. Obenem pa odvaža vse slabe tvarine in uniči vse
škodijiv.e bakterije. Torej treba se je čuvati pred vsem. ki slabi krv-	jSE^gjg ne celiee. Le m^čne in čvrste krvne krogljice^ zamorejo upravljati pravo hranjenje in braniti pred posledicami. 4'Cisto naravno vino ne
škodnje, pač pa okrepi živčni sistem, kateri izvršuje v telesu vse naj-	|
težje napore", pravi Dr^Arman Gautier, član francoskega instituta	jB^v^Vjv I
in ta izjava je bila pred kratkim čitana na medicinski akademiji v	{Inlln^^M
Parizu. To je torej vzrok, zakaj rabi le	IvlHu
TRINER-J EVO JH
iBtrliki BUiir grenko ilu jhK
To neprekosljivo zdravilo jc narejeno iz raznih grenkih, zelišč, ^M^BMwj;!|uMUjL^aSoO bilk in skorij, ki so velikih zdravilnih vrednosti in čiste, ter iz čiste- H^^H^BjjJ^^^^^^B ga naravnega rdečega vina. Prosto vseh kemikalij ali strupbv. Po-	™
vspeši redno odstranjen je. oživi organe in okrepča živce. Ozdravi:	vii C D) 1/*%.
ZAPRTJE,	NERVOZNOST,	^
KOLCAHJE,	OSLABELOST KRVI,	ELIXIR ^
BRUHANJE,	« POMANJKANJE ENERGIJE,	D	* i nklt
GLAVOBOL,	SPLOŠNO OSLABELOST IN DR.	U\ I TtR"Vf Irlt
Deluje hitro in gotovo. Izogibajte se cenih ponaredb ker s tem	%
se le trosi denar! Naš princip je, da ga priredimo dobro kolikor le	\
i mogoče, in cena — ako upoštevate visoke cene vseh primesi posebno	^ 'yKafev Vs
, vina — ga priporoča:	^aRgŽo!C«Mw. ^
$1.00.	V vseh lekarnah. ^
i V zadnjem časn se pojavljajo razni nevarni gostje, posebno reu- -J ^TtR matizem in nevralgija. Ali veste kako sc jih obrani? Najbolje je, _ _	*
ako rabite TRIHERJEV LINIMENT. To močno zdravilo je zelo pri H0RKE V]N0 poročljivo, ako imate okorel vrat, spahnenje, prišč, otekline itd.	. . -
ivJOtCPH TfltHCK
Cena 25c in 50c ▼ lrtrmmah	S pošto pa 35c. in 60c. 799 ŠasUmA Ave #
L^^ či***-^* p.
Pri vseh bfPeznih, ki so spojene s kaši jem, vzemite TRnfER*S fc^ COUGH SEDATIVE. Cena 25c in 50o v lekarnah. S pošto pa 3Se in 60c.
JOSEPH TRINER,
Mcuiufacturlng Chemist,
1333-1339 SO. ASHUND AVE,,	CHICAGO, ILL-
MODERNO UREJENA
TISKARNA &L iS NABOBA
VSAKOVRSTNE TISKOVINE jsBB IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH.
DELO OKUSNO.
il m m
IZVRŠUJE PREVODE V TOtUGE JEZIKE.
• m m ♦
"~UNITSKO ORGANIZIRAT
POSEBNOST 80:
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAHFLETE, ^	OEHIKI L T. D.
m huoCda mun ha«
Slovenic Pub&sbing Go.
82 OartUadt Hew York, H. Y.
II« Kraszewskit	Z
UMIRAJOČI.
ZGODOVINSKI ROMAN.	1
(Za "Glas Naroda" priredil J. T.)	|| J
22	(Nadaljevanje).
—	No morem, no morem, — je zajeeal Rudolf. — No morem.... j mo<"i mi manjka.... Oh, če bi vedela, kaj sem trpel.... Razen te-! be nisem ljubil nobenega bitja na svetu. — Toda, jaz sem suženj j .suženj, katerega morajo prodati....
Po teh besedah se j" zanieljivo nasmehnil:
-- Mi smo uničeni — mi nimamo neesar več. — Kaj se pravi to?; t'r bi bil samo jaz, bi mi ne bilo nič hudo. — Toda pomisli, jaz imam j o."eta. jaz imam sestro. — Da, Natalija, prodati so me hoteli kakor ."•val na semnju, toda kupce je našel madež na meni. — Toda, kaj >n»- briga. — l»r»z tebe ni zame življenja.... brez tebe ni sreče. — .';./ sem te ljubil kot ni še nikdar ljubil možki ženske----
—	Dovolj. Robert, dovolj.... ne govori več — ga je prekinila Natalija. Rotim te, odidi ne vzbujaj brezupnih spominov—. ! Na svetu ni	na svetu ti i zadovol jnosti. . . . Rečem ti pa sarao t nekaj: Dokler bo bi!<> to ubogo sree, bo bilo samo zate....
Robert je nko«'il kvišku, ona je pa pokleknila predenj in mu ob-j jela noge.
Odpusti mi. odpusti. — Morda sem bila malo privihrava, j pr*-dno sem se ></nauila s teboj. — Ko sein pa tebe spoznala, sem j bolela biti enaka. — Tvoja ljubezen me jr očistila. — Prisežem ti, j da je bilo moje sree po božji volji samo tebi namenjeno. — To je j bilo in j<* £•* vedno edino tvoja lastnina.
Vrjemi, moraš vrjeti. da sem te ljubil, in da te še vedno ljubim Ali se še spominjaš one slike, katero sem ti tedaj vzel, ko se j .k moja ljubezen razvila kot roža v poletnem solneu? — Se vedno ; imam to >liko. Ta slika mi je bila edina tolažba v mojem zastrnp- j jjenem življenju. — Stokrat s»-m jo že hotel sežgati. pa bi rad sto-krat skotil za njo v ogenj, samo da bi jo rešil. — Vsak dan sem jo pogledal, vsak«« jutro iu vsak večer.
Idi! — Idi! — je vzkliknila Natalija in vstala. — V roko sva segla in zdaj se ločiva kot brat ni sestra. — Ločiva so za vedno! I - Daleč bova drug od drugega, pa bova kljub temu vedno skupaj, j - Dovoli, da ostanem, to je moj zadnji dan. — Odpotoval bom. j ker moram odpotovati. — Domov moram, pričakujejo me. — Tvoj bolestni vzklik v trleduli.šču me je rešil. — Verige so odpadle in zdaj m za trenutek prost. — Dovoli, da preživim ta trenutek pri tebi.i
Natalija je začela jokati.
-- Ne, jaz hočem biti zate ona. katero si ljubil. — Ona. kot sem bila tedaj, ko sva se ločila. — Dojim se, da sem danes le senea prej-! šnje Natalije.
—	Ne. ne. - jo je prekinil Robert. — Mene je bolezen naka-yla. t»'be je pa poveličala. — Lepa si kot angelj. — .Jaz te ljubim. jr.z te ljubim!
Orofiea je stopila v kot, dvignila roke xn rekla:
Robert, rotim te. odidi. — Ko si stopil v mojo sobo. sem pokleknila pred teboj kot pred svetnikom. — Ju zopet bom pokleknila" pred te. če mi boš dal roko v slovo. S krvjo ošk ropi jena ljubezen naj ostane čista, sveta, bratovska. Prosim te.
—	Najina ljubezen naj bo čista, bratovska in sveta — je ponovili Robert. — Ne odganjaj me od tukaj. — Nikar ne štej trenutkov. — Dovoli, da občudujem blesk tvojih oči. tla se naslajam ob tvojem gla-«n. Morda se ne bova nikdar več videla. — Jaz najbrže ne bom nikdar več prišel v Varšavo. — Dovoli, da ostanem.
Torej pojdi v salon, —je odvrnila Natalija in odprla vrata.
Stopila sta v salon. — Natalija je pozvonila s tresočo roko. ,
—	Moj bra* me je obiskal — je rekla lakaju. — Vsem, ki bi me hoteli obiskati, povej, da me ni doma.
Služabnik je odšel, — ostala sta sama. — Razburjenje je polagoma prešlo. — Natalija je začela tiho govoriti:
Ali misliš, da se bodo vrnili tisti časi? — Najina ljubezen je t bila kot evetka med pečinami, kot preteklost ki se ne vrne več, koti prihodnjost brez upanja.
Sedela sta v naslonjaču, pozabila sta ure, pozabila sta čas in dan. —
Ko se je Robert poslavljaj, se je že mračilo. — Na pragu sta se zadnjič objela. — Slednjič je Robert pokleknil prednjo in ji poljubil nogo.
Ko ji- Natalija odprla oči. ga že ni bilo več.
XVII.
Bilo je nedeljskega popoldne, — Solnee je zahajalo in temne1 ,< nee >o se spuščale na vrt palače Branskih.
Pater S- rafin se je bil vrnil iz kapele in še vedno mrmral ko-ti ee molitve. — Vineeiitovič se je vrnil z lova. — Ker ni ničesar v streli!, je žalostno sklanjal glavo. — Gospod Barski je držal roke v žepih in »e izprehajat naokoli, general je bil saiu v svoji sobi. —«1 Stari knez Norbert je sedel pri mizi in poslušal tajnika, ki mu je i b.iil iz si;ir«' kronike popis bitk«* pri fSrumvalden.
Zdaj je pa že dovolj - mu je rekel slednjič. — Saj so ne vitli \e<*. — Prosim vas, vprašajte, če je kaj pošte.
Tajnik je odšel ter se vrnil s poročilom, da ni prinesel sel nobenega pisma.
Pm>im, sporočite gospodu generalu, da bi rad govoril žnjrn.
Po preteku četrt ure je vstopil general Hugon.
Dober večer, dragi brat. — Kaj zapoveduješ?
Tebi nimam ničesar zapovedovati, dragi brat. — Pomisli, zo-i pet ni nobenega pisma, ne vem, kaj delata grof Moščinski in Robert. — Ali jo res tako strastno ljubi, da je nas vse pozabil?
—	Ne, to ravno ne. — Saj veš. kako je s človekom, ki pride v j Varšavo. — Lasa manjka. To te ne sme čisto nič vznemirjati. — Niti gospodična Alfonzina, ki je obljubila pisati Šteli, ne da od sebe nobenega glasu. — Le načakaj, ljubi brat — vse bo dobro.
—	Vendar bi bil že čas. da bi kaj pisali. — Robert je ponavadi j točno izpolnjeval svoje dolžnosti.
—	Dragi brat, v tem slučaju mu že moTaš oprostiti. — Pomisli, j zaljubljen je, z znanei se je sestal, s prijatelji____
—	Toliko ima po vseeno časa, da bi napisal par vrstic.
General ni vedel, kaj bi mu odgovoril.
—	Vrjeini, Hugo — je nadaljeval staree — že več kot stoletje; se brani naša rodbina pred strupenim dihom takozvanega modernega sv^ta, toda dih je začel vendarle zahajati v našo hišo. — Naša mladina ni tako kot bi morala biti.
—	Knezu Robertu se ne more v tej zadevi ničesar predbacivati. j Re* je, da je star skoraj štirideset let, toda očetova beseda mu je I vee kot vse na svetu.
—	Bog daj, da bi se nam ne izneveril. — Roberta ljubim iz vsega svojega srea, toda to se mi ne dopade od njega. — To so posledice te nesrečne emancipacije.
Ko sta se še nekaj časa pogovarjala, je vstopila kneginja Štela. Prišla je poljubit roko svojemu očetu.
Staree se je nasmehnil ko jo je zagledal in je gin j en poljubil glavico.	;__
^IfllB^^SHi^HHfiiiiš,'-	%
GLAS NAROKIH -g8 OKT. 1915.
Bila je lepa kot so lepa bitja, katere je slikal Fra Angelico. bila je krasna kot cvetlica v jutranjem solneu. — Vsa rodbina jo je neizmerno spoštovala in ljubila.
Pokleknila je pred očeta in mu začela poljubljati tresoče roke. i Generalu, ki je stal par korakov stran, so se zaiskrile solze v očeh. Knez llugon se je vrnil v svoje stanovanje. Polagoma se je čisto znočilo.
Knez Hugon je naenkrat zaslišal korake v predsobi. — Misleč, Ida je prinesel služabnik svetilko, .ga je poklical. Nikdo se ni odzval.
Generalu se je to čudno zdelo. — Stopil je v predsobo in zagle-dal pred seboj kneza Roberta.
—	Moj Bog! — Kaj so je zgodilo? — Ti si se vrnil?
—	Tiho, dragi stric! — Za božjo voljo, hodite tiho!
—	Ktlaj si se vrnil? — Zakaj? — Kaj pomenja to?
—	Tiho, tiho. — U nečem s«- morava pogovoriti, da ne bova na-pravljala očetu prevelikih skrbi. — Vrnil sem se. ker nimam t Var-
jšavi nobenega opravka več. — Kratko malo vam povem: — -laz so i nisem dopadel grofici, grofica pa meni ne. — Moral sem odpotovati.
—	Zakaj ? — To je nemogoče. — Povej resnico.
—	Grof je najbrže izvedel, tla se ne nahajamo na posebno do-: brem finančnem stanju. — Iz tesra lahko sklepate.
(Dalje prihodnjič).
Kje je J OZ K MARKOV1C? Jaz
bi rad izvedel, če je prišla iz I starega kraja njegova žena. ker j takrat bi imela tudi moja priti.| Pisala m i jo namreč, da bo pri-i šla, ako dobi pravico. Prosim cenjene rojake, čt kdo kaj ve. da. mi javi, ali naj.se dotWnik sam javi ter mi poroča, ako kaj ve. — Frank -fermančič. !> 1 N.1 10. St.. Shebnvgau. Wis.
Radu bi izvedt-la za naslov -svoje prijateljice FRANV1ŠKK liO-Llll. Doma je iz Cirknice. in sedaj so baje naha ja, m'kje v Petmsvlva-niji. Prosim cen jene rojalke. če kdo ve, da na naznani, ali naj se ,pa sam;i javi. —-Mrs. Mary Pueel (preje Sed-nntfk>. 1 111 M. "»I. St , Cleve lami, Ohio.	i2S-:tl 10)
Kje- je ANTON MIKLir, pt*b»-mače llemadov? Doma je iz Vrbovca, fara Doibernič na Dolenjskem. Prosim, če kdo izmed rojaikov ve /a n jogo v naslov, naj mi ga naznani, ali naj >i* pa sam o«; la>i i.aravno.st mt-iii. —-1'Vaii'k Rogelj. 10* \V. Oa-k Chisholm. Minn. (28-;«)—10)
Dr. Kict»«rj«f
.Kgpjrg PAIN-EXPELLE*
Kh^MkII M sa »vastfčss WJcti
HmTwuupilrtH v zavoju, *kot j» ■F*£5S!iC»HI PH naslikan tukaj
■M Odklonite vsa za m voje, ki niso cape čaieni K Anchor j g varstveno znam
■ jhE 26 in &0 centom tjHT v lekarnah ali n» jj| rsvnost od
1 F- AD.
JBSSi^^ pP 74-80 VatkMgUM St
Oename pošiljatve za ujet liki v Rusiji in Italiji.
Lahko m poilja denar wrote) con,
prijateljem in snaaeaa, ka (ari sa nahajajo ▼ mjotnistra i Bulji aH Italiji Potrebno je, ka lar m nam denar pošlje, 4a » priloH tndi njetnikora dopisni* tU pismo ln ee nam tako oaofoi pravilno sestaviti naslov.
Ako nameravate poslan Isu ujetnika, pošljite gt takoj, k« sprejmete njegor vlor, ker akti odlaislt bi se lahko dogodili iiMfiu esAli vei na lete* mesta iiaiu mogli aroettt 4» aarja.
TVBDKA FRANK SAKSE&, 82 Cortlandt St., New York. N. V
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Cenjenim rojakom v Pensyl vaniji naznanjamo, da jih bo a kratkem obiskal naš zastopnik
* > ^Ej^^B
Mr. Jaako PMh*
ki je pooblaHan sprejemati nsroi niso aa "<Ha» Naroda"in isdaja« tosadevna potrdila. — Upati ie ;da ara bodo K rojaki v rmk e^
Uredništvo.
. -
Raci bi izvedel za naMov bmia FRANKA ŠA.JN. svaka MATIJA DKI.OST in prijatelja MJ-lIABbA (JRAIIOR, Prosim ee-njene rojake, r^ kdo ve za njih naslov, da mi naznani, ali naj so pa satni oglasijo, — John Šapi. liox	Verona. Pa.
(28-:il—]<>»
""harmonike
aodlst kakrflnekoll vrata ladetujea U popravljala po oajnlijln cenah, a da to trpeSao In canesljlvo. V poprav« canesijlvo vsakdo pofilje, ker sem Bi oad 18 let tukaj v ton poslu ln sedaj r svojem lastnem doma. V popravek samem ksanjske kakor vse drnfi aarmonlke ter raCunam po dela ka carino kdo sabteva brea aadaljnll rpiaiaaj.
/OUN WKNZIL 'en Kart BI 8L Clewhl OkSa
Dr. KOLER
€38 Peno Ave., Pittsburgh., Pa.
SLOVENSKI ZDRAVNIK
3	Dr. Koler 3« nt)-
k staxejii slovanski
a idravDlk, tpedja-
U list v Plttsburfhu. A ki Ima 131etno p rak V so v zdravljenju W tajnih moških bo-^ tesni.
^ Sifilis ali sestra-
RS Oljen je krvi xdrm>l 4 klasovitim 606, ki Sa Je izumel dr. "S prof. Erlich. Ca 1-mate mozolj« ali mehurčke po telesu. » aiiu. Izpadanje las, bolečin« v kastah, pridite in izeiatll vam bo kri. Ne čakajte, ker ta bolezen se naleze.
Izgtbo aemena nenaravnim potom, zdravim v par dneh, kapavec ali trl> p«r In tudi vse druse posledice, ki nastanejo radi izrabljivanja samega sebe. Kakor hitro opazi tie, da vam po-nehuje moSka zmotnost, n« čakajte, temveč pridite ln jas vam jo boot zopet povrnil.
BuAenje cevi, ki vodi ls mehurja ozdravim v kratkem Caau. Hvdrocela sil kilo ozdravim v SO urah ln zlcar bres operacije.
Bolezni mehurja, ki povzročijo bole-Mne v križu ln hrbtu ln včasih tudi pri spuščanju vode, ozdravim a gotovostjo.
fUumatizam, trganje, bolečin«, ota-«;ine, srbečico, ikrofle In druo« kožne bolezni, ki nastanejo vsled nečiste krvi ozdravim v kratkem času ln nI potrebno letati.
Urš dne ure: V ponedeljkih, sredah ln petkih od 8. zjutraj do E. popoldne. V torkih, fetvrtklh ln sobotah od t. tire zjutraj do 8. ure zvečer. — Ob nedeljah pa do dveh popoldne.
8 pofttu ne delam. — Pridite ošabno. - Ne posablte ime in Številko!
POZOR ROJAKI!
MaaSdJi -ssslls aa i«U( kue. kakor t odi m stih hrln Is brado. Od tata ■■sil« snstatjo v Mb tsdalb krasal imi ta dol* tasje kakor tudi SMikla krsaal b«kl I« brada la asboS« odpadali Is osivrK. Revmatičen, kosti bol aH lt|Huc v rokab. Doeab la v kriia. v saaik dasb ws»l—» ozdravim. ran.*, opskline. bok tort, kraste in (liat*. potne nuc kurje očs»s, eseblias v par dneh p«-pnlsrra» odstranim. Kdor bi mnjs sdravils bras I uspeha rabil mu jtatim za WOO. Fiftite takoi po esoik. U sa takoj poAljam zaatponj.	(
JAOOB WAH0I0. 8702 Bonna Are.. ClereleadL OUe
Brezplačen nasvet in pou^ priseljencem.
"THE BUREAU OP INDUS TRIES AND IMMIGRATION' za državo New Tork varuje pri seljence ter jim pomaga, če so bil) oslepasjeni, oropani ali Če so s nji mi slabo ravnali
Brezplačna navodila hi pouk \ natnralizacijskih zadevah — kako postati državljan Zdraženih dr žavf kjer se oglasiti za državljan ske listine.
Sorodniki naj bi čakali dovo dolle priseljence na Ellia Island ali pri Barge Office. Oglasite se ali pilite: STATE DEPARTEMRNT
OF LABOR. BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION, Newyoriki and: 230, 5th Ave., Room 2012. Odprto vsak dan od devetih do poldne do petih popoldne in o) čredah od osme do devete or> sv ©čer.
Urad v Buffalo: 704, D. S. Mor gan Building. Odprto vsak das od devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah od sedme do i ievete ure svečer.
1 Dr.'LORENZ, j
i Specialist laoikUl h nI »sat A
j Jas sem edini brrafto (ovore- I 1 « Specialist moSklh MmsI v I !
1 Pittsburgh a. Pa.	1
f	DR. LOBINL	V
I HI Pm At. IL mmK. aa allse. I
m Uradne are: dnevno od 9. do- I } X poldne do 8. are svefier. V pet- Z I klh od 9. dopolne do 2. popoldne, f j
\	m <n	j i
gaf^wvmvyvw^g
I	Velika vojna mapa 1
I	vojskujočih se evropskih držav, I
E	Velikost je 21 pri 28 palcih. s
I	CENA 15 CENTOV. |
S	Zadaj je natančen popis koliko obsega kaka država. 3
fc	koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. 3
E	V zalogi imamo tudi ■
I	STENSKO MAPO CELE EVROPE $1.50 S
|	VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZJE |
E	DIN JENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET. S
g	CENA $1.50. :
S	ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DAL- Z
5	MACIJE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALIJO. — Z
m	CENA JE 15 CENTOV, 3
1	Veliki vojni atlas
i	vojskujočih se evropskih držav in pa ko- \
l	lonijskih posestev vseh velesil |
js	Obsega 11 raznih zemljevidov. 5
I	CENA SAMO 25 CENTOV. |
K	Naročila in denar pošljite na* 3
I	Slovenic Publishing Company |
1	92 Cortlandt St,	New York. N T i
^ A4AAA/\AJJAAAAAA*AAMA*AAMAA/JAAAAAJJ\AKVMAAMAAIMAAMAAAi {AAAAJUUUUU *
j	Velika zaloga vina in žganjV ^ 1
2	A	MARIJA GRILL I
I '-Vab Prodaja belo vino po............. TOc «JU 1
i	Cmo vino po ............. tOc
X	Orolnik 4 gallooe sa................... n£o»
f fl^^^HP Briojevec 12 steklenic sa............... $12.90
I	4 calloae (aodeski se .... flSOS
I	fl^^^H Za oMlno narofibo se priporoH
J	^mr Marija Gnil.
X	F sawaL Omkn., H.I. OmML«.
i
Mertel Power Exhilarator.
Pritrdi se ga Inhko na vsako karo, katero goni motor na gaso-in in je lejr okras za vsako karo.
MERTEL POWER EXHILARATOR je aparat, ki se nikdar ne po
tvari in deluje pri slabem in lepem vremenu vedno enako; torej pre-cosi vse dosedanje izume te vrste. Z njim se prihrani do 35% pri rajnih za gasolin in motor trpi veliko manj ter ne postane prevroč, jlavno je pa to, da v hrib moč podvoji in prepreči, da bi se kara v ilancu zaustavila.
Rojaki, ki imate svojo karo, naročite si en aparat za poskušnjo n prepričali se bodete sami, da je res. Vsakemu, ki ne bo zadovoljen >ovrnem denar v teku enega tedna.
Cena poniklanemu EXHTT.ARATORJU je $10.50 in mesingaste-itemu pa $10.00. Razprodajalei dobe popust. Pišite ua •
HENRY P. MERTEL. ?15 Secaucus Rd., Homestead_P. O. North Bergen. N. J.
Frank Petkovšek;
|	Javni notar (Notary Public)
718-720 MARKET STREET
|	WAUKBGAN. ILL
PRODAJA fina vina, isvrstne smotke. patentirana zdravila.
PHONE 24« PRODAJA
vožne listke vseh prekomor- • ——	ekih črt.	!
,	Zastopnik	POŠILJA denar v sUri krai sanesljivo in i
'GLAS NARODA' pošteno.
82 Cortlandt Street UPRAVLJA vse v notarski posel spada. 1 New Yori, N. T.	joča dela.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH.
MACKERJETBIUNJEVKC
lin le nai^tarejse in od \jjL zdravnikov pripozeano kot najboljše sredstvo JfewL	proti notranjim boleznim
Cena es "BRINJEVEC" je: 0 steklenic % 6.50 tlA	12 steklenic 1300
V ZALOGI IMAMO
^•(P^iiHSB tnrti čisti domaČi TROPINJEVEO la SLIVOV-■Eg^jTjipT&a« KA koJbans v na51 lastni dlstUerljl. [^l^D^^j^Kwl	NaSe cene so sledeče:
K^M^^H Tropin jevec [>er ga L $2.25. $2-30, $2.75 in $.1.00
■r^imrf^^J SUvovits per gal...............$2.75 — $3.00
jJvtW CH Tropin jevec uboj .................... $ 9.00
H Slivo vi tz zaboj........................$13.00
H^mV1! 66 Rye WtUskey 5 v 'ar, saboj......$11.00
BudeCa Oblo vina per ^L......65c. 60c., 75c.
^jgBŽi^^ Catawba in Delaware per gal.......75c.—80c.
....................Za 5 In 10 gaL posodo računam« $1.00. sa
I 25 gal. $2.00, za večja naroČila je sod zastonj. NaroČila naj se priloži denar aH Maiey Order ^^■BCC^ ln natančni naslov. Za pristnost pijač* jamčimo.
mmThe Qiiio Brandy Distilling Co.
~i^OLu^ 6112^4 ST. aUB AVt, OEVKUM). 0
K Slovenska Društva y
IPo vseh Zjedinjenih državah imajo za ^Nl Z T srealo. da kadar treba naroČiti	T^
R	DOBRE IN	41
POCENI
društvene tiskovine, se vselej obrnejo | na slovansko linijsko tiskarno	/J
ly I "Clevelandska Amerika " Si
L	i	I 1
B^	Mi istdajeao vse draitvese. trgovske ia	wJk
I ^	privatne tiskovine. Nain tiskana je najbslj	^Fj
IrJ	tlakami v Afriki Pilite sa ceae vsak«	V^f
gam. Pri nas dobite lepie. censjie in bo^jie VmL tiskovina.
SA CLEVELANDSKA AMERIKA Ji
IX	PRVA 8LOVKNSXA UNIJSKA	JF\
UT	TISKARNA	XI
rr «ii9 st. glair Am Vi
CLEVELAND, O*	fJk