242. številka. Ljubljana, nedeljo 20. oktobra. XI. leto, 1878. SLOVENSKI NAROD. Islmja vsak dan, livcemši ponectaliko in dveva po p-Mcioih, ter velja po polti prejeman sa avstro-ogerske deiole ca celo leto 16 gld., ta p >l lota « gl., ca čotrt leta 4 gld, — Za Ljubljano breu oolUjanja na dom sa oelo teto 13 gld.t ca četrt leta 3 gld. 80 kr., ca en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje ra dom se računa 10 kr. u meiAO, BO kr. sa netit leta. — Za tnje decele toliko 7eč, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitolje na ljudskih iolah in za dijake velja iniiana cena in sicer Sia LJubljano aa če:Jrt lec« 3 gld. 60 kr., po polti prejeman ca četrt leta 3 gld. — Za oinaniU se plačuje od četiris.opne petit-vrate 6 kr., če se -mn« i., enkrat tisk*, & kr., čo se dvakrat in 4 kr. ee se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj so izvole frankirati. Rukopisi se ne vračajo. — Uredništvo in v Ljubi.ani v Franc Kolinanov >j hiai f*. 3 „giodališfcn molba". Opravniitvo, na katero naj bo blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. ad ninistrattvne reči, je ? „Narodni tiskarni" v Koluianovoj hiši. Vznemirjajoče vesti. Uže nekaj dnij letajo po dunajskih, peštan-skih in pruskih novinab vesti, ki morejo vsa-cega avstrijskega Slovana vznemirjati, če imajo kolikaj resne podloge. Mi jih u/.e zarad tega omenjamo, ker je pač značiteljno za Avstrijo, da se sploh morejo razširjati. Piše in pripoveduje se namreč, da bode zmagovatelj bo-eenskega turškega upora, osvojevatelj Sarajeva, slovanski general F 11 i p o v i ć iz Bosne poklican zopet na svoje staro mesto v Prago nazaj, pa da dobi glavno poveljništvo v Bosni drug nemšk general. „Neue Freue Presse" prinaša včeraj (18.) iz Pešte telegram, ki se glasi: „V tukajšnjih dobro podučenih krogih je misel razširjena, da se F i 1 i p o v i č ne bode vrnil v Bosno, temuč, da ostane v Pragi. Njegovo odstranjenje iz Sarajeva je uže pred šestimi tedni skleneno bilo in mu je baje znano. Ni j pa poklican iz Bosne zarad vojaških, temuč zarad političnih uzrokov. Glavni poveljnik je pohrvate nje zasedenih provinci j p r e v e Č ostentativno delal, in trijalizem za svoj političui program Objavil." Če so to uresniči, — potem bi Slovanje T Avstriji videli, da smo bo v jednem velicem upanji prevarili. Tak preobrat v Bosni bil bi ©aodepoln, odprl bi mnoge oči, razpodil zadnji Optimizem. Mi ne moremo verovati, da bi naši višji krogi mogli dovoliti v toke spletke. Zmagovalen vojskovodja je povsod, v vseh državah spoštovana, nedotakljiva osoba. Pri nas v Avstriji, kjer nemarno zlasti v novem času preveč zmagovalnih vojevodov, pri nas bi mogel biti malostna žrtev malostnih intrigan-tov, zarad tega, ker je Slovan, in neče groba kopati lastnej krvi, lastnemu rodu! Mi avstrijski Snovanje ne moremo še tega verovati! To so želje neinškutarskih in magjarskih intrigantov. Nij nam treba tajiti, ua je mej nami majheua sicer, ali vendar nekolicina mislečih slovenskih mož, ki uijso te misli, kakor smo mi, in kakor je drugo slovensko novinstvo, kakor je z nami vred tudi slovenska in hrvatska adresa do cesarja, — nam reč: da je avstrijska okupacija Bosne koristna, in da se je zarad njenih nasledkov moremo le veseliti. Jeden teh, vseskozi Bpoštovan rodoljub, in od početka našega izhajanja zvest naš podpornik, nam piše pred teduom: „Z vašo mislijo o bosenskem vprašanji se jaz za svojo osobo ne skladam, in sicer zato ne, ker seje ta okupacija s Slovanom protivnim namenom začela, in se bode tudi z vršila." — Drugi nam je pisal vpra sanje, zakaj se tudi v tej reči ruskega in srbskega ir;šljenja ne držimo. In v zagrebškem zboru je mala pa narodna opozicija tudi bila proti okupaciji. Če Brno kljubu vsemu temu vendar le dobro za avstrijske Slovane pričakujoči, osvojenju Bosne prijazni, smo zato, ker iskreno menimo, da moramo Slovenci imeti avstrijsko-tslovensko politiko, ne pa revolucijonarne. Iu to lojalno politiko bode naš slovenski narod, nesrečno najbolj v znpad mej dva mo gočna naroda v kot zagozden, imel tako dolgo, dokler mu upanje ne vzame se, da bode Avstrija Slovanom pravična. To upanje se ne pospešuje s tem, da so naši bratje in si novi šli v Bosno „grob kopat" našemu „Sla-vizmu". — Mi ne verujemo, da se koplje „grobM tam doli. Če pa se koplje, ne bode padel „Sla-vizem" vanj, nego vse nekdo drug pade v ta grob. Mi ne verujemo še, da bi bili protislo-vanBki vpljivi uže res izintrigirali Slovana Fi-lipoviča iz slovanske Bosne ven, ker še nij tega noben vladen list potrdil, še je on sam v Sarajevem. Pa, ko bi se kaj tacega tudi zgodilo, ua kar morda nemški in magjarski intrigantje dejansko delajo — potem bomo pač tudi mi neko dobro upanje izgubili, a nikdar ne upanja v SlovanBtvo 1 /> i zdaj pa smemo še zaupati v modrost svitle krone, ki je nad strankami in strastmi. Deželni zbor kranjski. (XI. seja, 12. oktobra.) (Daljo.) Za novo šolsko postavo govori potem baron Apfaltrern. On posebno odbija pomisleke župana ljubljanskega Laschana, da se bode mestu Ljubljani s tem škodovalo, če se bo vzela mu pravici, katero je mestu dala narodna večina deželnega zbora, da sme samo imenovati svoje učitelje; to ne bode na kvar avtonomiji mesta, kajti zastopnik mesta v deželnem šolskem svetu bode imel priliko, varovati mestne interese v deželnem šolskem svetu. Narodna stranka, ki je imela večino, se je nekdaj našim svetom, katere smo prinašali v zbor, posmehovala, tudi denes se nam posmehuje, ali denes tega treba nij. Kolo časa je okroglo, in se suče. Morebiti bode narodna stranka zadobila kmalu zopet večino v tem zboru, takrat pa se ne bode več smijala, kajti videla bode, da smo tudi mi interese dežele, kar so šolstva tiče, dobro zavarovali. (Narodni poslanci bo smejejo.) Baron Apfaltrern nadalje jako ostro govori proti vladi, in jej žuga, ako bi ona nc potrdila denes obravnavanega postavnega načrta; končno pa vendar piizua, da je postava, kakor vsako Človeško delo, res pomanjkljiva, da pa bode šolstvo kolikor toliko zboljšala, in je dovedla do tega, da bode širilo omiko, in po omiki pripravilo zarod naroda za to, da bode razumel in znal uživati svobodo. Proti postavi govori poslanec Klun. Njegov govor je trajal pol drugo uro. Rekel je mej družim: Uže staro je natolcevanje nam nasprotne stranke, ki ima denes večino v tem zboru, da smo mi narodni Slovenci šoli neprijazni, ali celo sovražni. To jako premlačeno dober-kup frazo je bil vitez Vesteneck tudi vrinil v prvotni načrt motivnega poročila šolskega odseka, in še le, ko so narodni poslanci šolskega odseka proti temu odločno protestirali, bil je iz poročila odstranjen. Gotovo se najbolj denes kaže puhloBt te fraze, ko vidite, da se nas toliko glasi zoper načrt te šolske postave, kajti ko bi nam v istini bilo vse jednako, kaj sklenete o tem predmetu, molčali bi. Možje naše stranke, sosebno prečastita duhovščina so uže delali, in mnogo storili za šolstvo v času, ko nij bilo o vašej stranki ni duba ne sluha za to. Saj vam je šola deveta briga; ves ta humbug, kateroga uganjate s šolstvom, kaže, da vam je za š o 1 o malo mar, ampak le za gospodstvo; to kaže denašnja obravnava, to je razvidno iz vaše postave same; razumljivo se glasi, kaj je vaš namen, in kaj hočete po tej postavi doseči. Kar iz rokava je vitez Vesteneck iztresel predloženi postavni načrt. Nij se hotelo od-rati na to, da bo narodni slovenski poslanci šolskega odseka zahtevali, naj bi se zaslišali dotični faktorji, namreč deželni šolski svet in deželni odbor, ne da bi bilo zastopano tudi škofij stvo. Zadostilo je gospodom one strani samo to, da je bila vlada po dveh zastopnikih v odboru zastopana, kajti šlo jej je samo zato, da se kakor hitro mogoče prinese pred zbor postavni načrt, katerega je izdelal vitez Vesteneck. Nad 20 ur je odsek obravnaval o na črtu te postave. Koliko so narodni udje odseka dokazovali in pravili, da je pomankljiv, a vse je bilo bob v steno, gospodje večine so sklenili. Gospod zastopnik vlade se je denes početkom obravnave tudi izrazil, da bi bilo treba, da se postava bolj natanko pregleda po merodajnih faktorjih; prav to so naglaševali narodni slovenski poslanci v šolskem odseku. Tudi narodna stranka ne taji, da ima denes veljavna šolska postava mnogo pomankljivostij, in da je tudi ona v tej zadevi z mnenjem vladnega zastopnika sporazumljena, da jo je treba popraviti. Troba pa je popraviti še mnogo družiti stvarij v šolskih zadevah, bolj nego te, katere se nam kot tako nujne denes nagla^ajo. Glejte rajše, da se ne bode mladina v šolah z učenjem preobkladala b tem, da se sili učiti mnogo nepotrebnih stvarij, a se ne nauči najpo- trebnejšib, gledimo, da ne bode vspeh tak, k kor je bil lansko leto v ljubljanskih ljudskih Šolah, ko je skoraj pol vseh učencev, kateri so zapustili ljudsko šolo, zapustili jo s slabim vspehom. Skrbite rajše za to, da se bodo učencem v ljudskih šolah razlagale stvari, katere imajo um in srce bistriti, ne pa da se gode reči, kakor da je nek učitelj, ki mej stranko nemškutarskih učiteljev v Ljubljani zvonec nosi, razlagal v četrtem razredu ljudske šole Darvinovo teorijo. Premišljujte rajše, koliko časa potrati naša šolska mladina s tem, da si nepotrebnih predmetov v glavo ubija, mesto da bi se učila tega, kar jej je za praktično življenje potrebno, dobro čitati, pisati in računiti. Nij še tako dolgo tega, kar je bil mini Bterski predsednik knez Auersperg prišel v neko ljudsko šolo, da bi se o napredku učencev prepričal. Učitelj, da bi se po novej sistemi odlikoval, izpraševal je učence iz zom-ljepisja in natoroznanstva, in odgovarjali so otroci dovoljno. Ali ko je ministerski predsednik zahteval, naj pokažejo učenci, koliko so se naučili brati, pisati in računiti, nijso skoro ničesa znali. S tako šolo, kakor je zdaj, uničuje bo mladina na duhu in na telesu, in ko vzraste, nij v nikakoršnej stroki koristna javnej družbi. Kaj pa so potem od vas toliko naglašane koristne premembe te šolske postave? Druzega nič, kakor da hočete uničiti pravice občine, cerkve in učiteljev. Deželi in občini ste pustili vse dolžnosti in bremena in vse stroške, ki jih nalagajo novejše šolske postave, vzeti pa jim hočete vse pravice, kolikor jih je do šole še ljudstvo imelo. Ko bo se nove šolske postave na Kranjskem uvedle, tolažili ste občine s tem, da bodo imele poleg mnogih stroškov za šole tudi mnogo avtonomnih pravic. Zdaj pa jim hočete vzeti še to malo pravic, kar so jih imeli za svoj denar, katerega bodo mogli rabiti za to, da boste zidali šolske palače. Toliko se toži, da gledajo krajni šolski sveti mnogo na to, ali znajo učitelji orglati ali ne. Kdo pa je kriv temu, da se mora zaradi tega delati razlika? Nikdo drugi, kot c. kr. vlada sama, ki je po modernem stilu kar naenkrat odpravila učenje orglanja iz učiteljskih pripravnišč Naj pa zdaj ona za to skrbi, da se bode ta, le po njej prouzročena nepotrebna razlika zopet poravnala. Občine, to je krajni šolski sveti pa so strogo gledali tudi /mirom na to, da se je ljudski učitelj tako vladal tudi v javnem živ ljenji, kakor to zahteva njegov stan, in ostro bo pazile, da se nij niti mladina niti prebival Btvo po neotesanem obnašanji učiteljevem po hujšavalo. Kako pa so 86 temu nasproti vladale denašnje šolske oblasti? Učitelja, kateri je v javnih listih priobčil Bvoje zaljubljene čenče in zopet druzega, ki je po noči z vaškimi fantini se pretepaval, varovala je nam na sprotna stranka z vsemi močmi pri odločilnih šolskih oblasteh, in nij se jima zgodilo ničesa samo zato, ker spudata k nemškej stranki Pa ne samo to, nego jeden teh učiteljev uživa pri nam uasprotnej stranki največje zaupanj in visoki gospodje nam nasprotne stranke so ga demonstrativno obiskavali in ga celo kot uzor učitelja priporočali. (Daljo prih.) skega odseka o zadevi spremenjenja realnega gimnazija v Ptuju v čist in pravi gimnazij. Realni gimnaziji se nijso /a dobre izkazali, zato jih pa vlada ali popolnem odpravlja, ali pa preustroja v čiste gimnazije. Tudi deželni odbor je za to, da bi se ptujski realni gimnazij v čist gimnazij preustrojil, ali on hoče, da bi se risanje kot obligaten predmet pridržal. Zarad tega nastali sti v odseku dve mnenji. Večina je za to, da naj se v pravem g'mnaziii ptujskem risanje obligatno pouftiie, manjšina je dejala, da naj se risanje pridrži kot neobligaten predmet, ker ptujski gimnazij obHkavajo večjim delom taki učenci, ki še ne znado dosti nemščine, katera je tam kot učni ezik; da se ga pa morejo naučiti, morajo imeti več časa, ako hočejo z vspehom študirati, kar velja posebno o ne jako nadarjenih dijakih. Nadalje pa risanje tudi nij toliko važno, da bi se ga ne moglo pogrešati. Koncem bila bi pa mej učnim načrtom sosednjih gimnazijev v Celju in Mariboru in onim v Ptuju velika razlika, ker na gimnazijih v Celju n Mariboru se risanje ne poučuje kot obligatni predmet. To bi pa gotovo napredek ptujskega gimnazija ne pospeševalo, posebno zato, ker občinstvo splošno trdi, da so učenci rednjih šol preobloženi. Deželni predsednik pravi potem, da so vsi realni gimnaziji, ako so se preustrojili v čiste gimnazije, prihranili risanje za obligatni predmet. On konstatira, da poroča poslanec Zolgar v imenu manjine, h katerej pripadata poročevalec in poslanec Karlon, mej tem ko večina šo svojega poročevalca nema. Deželnemu odboru se naroča, naj dela na to, da se ptujski gimnazij preustroji v čist gimnazij. Poslanec Žolgar na dalje poroča o peticijah mostne občine in okrajnega zastopa ptujskega za dopolnjenje realnega gimnazija ptujskega. Šolski odsek tedaj predlaga, da naj deželni odbor z vlado zopet prične obravnave, da bo bode dosegla kakšna svota za dopol-nenje ptujskega gimnazija, ter naj ob svojem času o vBpehih poroča. Poslanec dr. Schreiner pravi, da za ta predlog nij še pravi čas, ker tudi potem, ako bi vlada par tisoč goldinarjev dovolila, bi dežela ne mogla potrebnih stroškov dati. Poslanec Herman poudarja, da ima ptujski gimnazij največ učencev mimo druzih gimnazijev Štajerske; a ta gimnazij je pokvarjeno delo in vlada bode morala pomagati On se čudi, da se materijalno stanje le tačas poudarja, ako bo obravnava o pospeševanju kulturnih in materijalnih interesov spodnjega Štajerja. Obravnavalo Be je potem o predlogu Kar Iona, naj bi dolžnost otroke v Šolo pošiljati ne trajala osem let, nego šest. O tej Btvari je ojstro govoril župnik dr. Schalhammer, ter je navedel v dokaz, da nij treba dece osem let pošiljati v šolo izrek bivšega ministerskega predsednika Auersperga, ki je dejal, da so v Ijudskej šoli najvažnejši predmeti: Čitanje pisanje in računjenje, — vse drugo je odveč Deželni zbor štajerski. V desetej seji deželnega zbora štajerskeg je poročal poslanec Ž o lgar o poročilu šol Pač pa so šli preko Riegrove adrese na dnevni red. Nemški poslanec Russ je baje spra vol jubno govoril. Vojnički ftttnrrfshi list „Vedette" se čudi, da je zdaj demobilizacija sklene na, ko bo kaže namen porte sandžak Novi Pazar s silo braniti. Dne 16. t. m. je bil v PeSti vel'ki skupni ministerski svet pod predsedstvom cesarjevim. Kaj se je posvetovalo, nij gotovo znano. Pravijo, da Ramo o proračunu. MtrvntsM sabor je odgođen. Prej pa je volil poslance v pestanski zbor in zastopnike v regniknlarno deputacijo, katera ima s iednakim odborom oger.skim ponoviti nagodbo Hrvatske z Ogersko, o katerej, to se ve, da bi bilo najboljše, da se kar raztrga. Voljeni so: V gornjo zbornico: Pejačevič Lan. grof. Zmajič Birt. baron. — V dolnjo zbornico: Antolek - Orešek Drag., Bedekovie* Koloman, Beruta Josip, Cernadak G »uro. Dr. Derenčin Mnriian, Gjurgjevič Vašo, Ilorvath Petar, Ja-kič Anton, Dr. Jordan Anton. Katkič Ignjat, Kotur Vaso, KrestiV, Niko'a, Kukuljevič Ivan, KuSevič Svetnzar, Dr. Lončaru* Marko, MihA-lovič Drag.. Miškatovič Josip, Mrazovič Matija. Ofcegovic" Liud. baron, Peiačpvić Adolf grof, Reizer Franjo, Rubido Zichy R.idoslav, Sladovi?, Matija. Seitz Vinko, Dr. šram Lnvoalav, Stražimir Drag., Stekovič Jovan, Dr. Suhotic Jovan, Tiirk Fr, Dr. Vidrić Lovro, Dr. VušČid Jos., Vojkfy Janko grof, Živkovtc" Jovan, Zindl Ante. — A v regnikolarno deputacijo so vo-lieni: Ilorvath Peter, Jak''č Anton, Krestio Nikola, Kuševič Svetozar, Mrazovič Matij*. Mihalovie Dragotin, MiMcatovič Josip, Subotič Jovan, dr. Šram Lavoslav. dr. Vojnovič Kon-statin, dr. Zmajić Bartol baron. Tnan.1e ti ritove. Grof Hrust, ki je bil dozdaj poslanik v Londonu, prestavljen je za avstrijskega poslanika v Pariz, in grof Karolvi pride na njegovo mosto. Berlinski listi s tem nijso zadovoljni, bojo se, da bode Beust v Parizu i n-tri g i ral zoper Nemčijo. Torej tudi prijateljstvo Nemčije in Avstrije v tem peša, kar je za Slovane le prav. Porta poskuša baje zdaj z €}wer;i§a kako poravnati se, to je, kolikor najmenj mogoče dati. Hobartpaša posreduje v Atenah, pa dozdaj nevspešno. Tudi „Pol. Corr." poroča 18. t. m. iz Aten: Diplomacija se močno trudi, da bi se doseglo mej Grško in Turčijo kako sporazum -ljenje. — Iz Citriffrttflfm se javlja, da je bil IG. t. m. izvoljen za grškega okumenskega patrijarha Rusom sovražni metropolit solunski Joahira. Denes bodo grški pnpje pač le malo vpljiva imeli glede Rusije, njih blagoslov bode tako neškodljiv, kakor njih kletev brezkomtna. Sultan je pisal emiru afganistanskemu, in ga pozval, naj kot muselman pogodi se z Angleži. — Menda bode tudi Afganistanec zvedel, da so to pismo Angleži naročili, če ne diktirali. Iiii/lv.ihi minister notranjih zadev, Cross, je v Southportu govoril o orijentalnih zadevah, in naglašal, da se je moralo uže prej pričakovati, da bodo nastale težavnosti zoper precejšnje dovršenje določil berlinskega kongresa. Angleška vlada je pripravljena pomagati, da se bode to izvršilo, kar je bilo v Berlinu podpisano. — Anglija ne bode mhovala, dokler svoje naloge, v turškei Aziji red v upravi narediti, ne izpolni. Najvažnejše vprašanje za Anglijo pa da je, da bode vpljiv, moč in nadvlada Anglije v Aziji proti Afganistanu brez dvonibe. Politični razgled, Not run j«« «■«>.«• i«». V Ljubljani 19. oktobra. V čeJfketm deželnem zboru Be je 18 t. m. mali čudež zgodil. Nemški poslanci bo bili izredno jedenkrat Čehom toliko pravični da so Riegrov nasvet, naj se prenaredi volilni red, izročili deželnemu odboru v izdelavanje a ne precej pod klop vrgli ga, kakor sicer Dopisi. Iz ^orcsi»er nunaltoo pomaga pri tej bolezni neizmotljivo, steklenica volja HO kr 3. viuiiiM-ni Nok (Hlmbeerabgnss) I« domačih, gorskih malin, v steklenicah, ki držo 1 kilo — po 80 kr. — Tomu, ki voo kupi, So conejo. 4. Anal « i inim« iiNtna vodu. stok oniea volja RO kr.. in sobni |»rnh, škatljica po 40 kr. 6, 1'i-uii za pokončanje bolh, ščurkov in drusega mrčesa Is pravih dalmatinskih rož, paket po 10 kr. 8. IloineopalH mu opotekli, popolnuin urodjona po prof. Ilangcr-ju. 1 steklenica jagodic, velja 10 kr. 1 steklenica 'tinkturo volja 20 kr. Vsako zdravi'o so natanko po naročilu pripravi v zahtevanej atopni močno. 7. l>oi-s« li — ribji' olJ«s so rabi zoper škrofoljo, škiofelnastno kostno bolezni, sušico, kalel) i. t. d., steklenica volja 60 kr., z žolozo-jodtlrom 1 gld. Gospod (t. Viccoli, lokarničar v Ljubljani. Kašelj in teška sapa sta mo hudo nadlogo vala, zato sem po zdravnikovem nasvetu tri mesece zavžival Vašo Dorschovo ribjo olj o z žolozo-jodilroui. — 1'žo po zavžitji nekoliko steklenic Sem čutil veliko olajšanje« — zdaj pa bo imam samo izvrstne} zdravihicj moči tega olja zaliva liti. tla sem kašelj čisto odpravil, in svojo zdravje zopet zadobil. Zato morem tO zdravilo očitno najgorkojo priporočiti. V Ljubljani, dno 9. septembra 1H7S. Janez l\ihtr, trnovski kaplan. ri*in('ii Enotni dri. dolg v srebru . . . 62 H 7f> Zlata renta.........71 „ 75 1860 dri. posojilo......111 „ 2.r. kr. Akcijo n.In n i n o banke .... 788 . — Kreditne akcij«.......226 „ — London..........117 .45 Napol..........9 ,41 t:, kr. cekini........o „ 60 Srebro..........100 n — Državno marke.......f>8 10 Javna zahvala. Požarno zavarovalno društvo ...tN«tioit-rario.ie (»(»ucrtali** v Trstu je darovalo požarnej st r»/i na V i i u za vspešno pomoč pri ognji g. (Jolobovoga mlina na (ilineuh 100 gld., za kateri dur izreka najtoplejšo zahvalo Andrej Knez, (354) načelnik in župan. Tretja dražim. Iz kouktirsue maso ranjeoga gospoda .T. "IN. Hi>it / > mlajšega so bodoti prodali, tudi pod Budno cono, sledeče posestvi: a) l»ur '.!.*». oktobra i. 1. dopoludnn ob 11. uri posestvo urb. št. li, pod 11 rastovcoui ((iiiton-baag), namreč hiša, k št. 40 v št. lenartsketn trgu, blizu postaju „Peanloe" najulnej železnici, v katertj hiši se nahajajo: c. k. okrajna sodnija, c. k. davkarija, kupčija z mešanim blagom, krčma itd., in zemljišča zraven, vso cenjeno na 88,050 gld. b) l»in' £-1. oktobra t. I. dnpoltidno ob 11. tu i kmetija orli. št. biiH pod mariborskim gradom, namreč ved ko 34 oralov zemljo, in poslopja v občini 1'artin blizu št, Lenarta; cenjeno na 8890 gld. Polj natančno poroča oskrbnik (344-2) Dr. Sernec v Mariboru. .Slaba in škodljiva ponarejanja, .materinima ust.nu vode vzbujajo v zdravniških krogih nezaupanje, kar svedoči sledečo pismo: (IH.j—8j Gospodu dr. J. (l. l'opp-11. c. kr. dvorni zobni zdravnik na Dunaj i, Hunto, lioijtterijunse H09, Kzondro. Vaše blagorodje,! Užu več lot rabim Vašo slavno znano anato-rinino ustno vodo ■ najboljšim vspehotn, a po* gostoma ho ponareja in pok var ja, tako, da sem sklonil, ilu bi pravo robo dobil, naravnost do Vašega blagorodja bo obrniti s prošnjo, mi proti poštnem povzetji 4 sklenice nnaterinmo ustno vodo in 3 škatljico ustnega prahu poslati. .Svojo prošnjo šo jedenkrat ponavljajo, ostanem najvekšim štovanjem m lan i Pr. Lud. pl. Miclivvotz, kr. okrajni zdravnik. Zalogo imajo v I a j nl»l jn n i, vso lekarno kakor'tudi gg. Ant. KHsptf, hiti. Mttlir, J, Arn/'m/iv, F. M. Schmitt, L. 1'itricic, L. l'irkar, l\ Lastnik, Trrcek in Nrkrvp; v 1* o s t. o j n i : ./. i\u/>fnailinii t/man n; v K a d o v 1 j i c i: A. Jloblvk; v K a m n i k u : ./. Muc-nikf v 0 r n o m I j i : ./. lilazek; v Vipavi: A. Deperitt. Štev. 15509. (341—3) Razglas. Mrsi ni mlin v Kolrzji so od 1. novembra t. 1. naprej v najem odda. Pismene kakor tudi ustmeno ponudbe se do Mdh i. m. sprejemajo. Mestni magistrat v Ljubljani, _ dno 11. oktobra 1878. Izurjen, nemškega in Blovonakoga jezika po-polnem zmožen koncinijent ali d«>viHoiii i>i-ilv nili, dobi takoj službo pri advokatu Dr. Gvidon Srebre, (3.r» 1 —2) v Brežicah (Rann). zobe in zobovja vpoHtavljam po najnnvejšoj metodi brc/, odstranitve starih korenin in broz vseli muk. Popolnem uemučno zohovno operacijo izvršujem u pora lil j iijoe. prav prijetno delujoči rnzvfMollliii gitz (dušikov okisljatioc). (346-2) :E=>alc±iel, zobovnl zdravnik, stanuje ob Ilradeckega mostu 1. nadstropje. Tujci. is. oktobra: Pri Nlonui Holui iz Dunaja. — Liobschor iz Gradca. — Urusslurcher, Lailstiittcr iz Domžal. — Kohler iz Kamnik:i. — Gri-Iltscb iz Kajhoiiborga. — Baring iz Črnomlja. Pri Mmli«a< VVoiss li Dunaja. — 11 uliva iz Gradca. — Lederer iz Dunaja. — Donat iz Prago. Bcbarf, Folgors iz Dunaja. Priporočilo. Podpisani naznanja najuljudnejše, da jo bil na n vrlo t noj rnaslavl v l'u,rlxu, ter moru zdaj iz-dolovati obleke za gospode po naj nove) ArJ noši, elegantno in prav po ceni. Svojim čestitim p. n. naročnikom za njih zaupanje zali val jevajoč se, prosi so zagotovilom reelne in ročne postrežbe tio na dalju za blagovoljna mnogoštevilna naročila. _ . , jl . .. Franjo Zelezmkar (323—3) v I.)mI>IJhiiI. M. ITeumanno va velika zaloga narejene obleke. 25- Za dečke: ^Sm SJf Za gospode: : Suknene zimske suknje . gl. Sukneni menčikovi . . „ M ene i ko v i iz lodna . . „ Moderna obleka ... „ Orna obleka..... „ Jesensko po v rs njo suknje n Lovske suknjico iz lodna „ Suknene hlačn .... „ Ponočne suknje .... „ Ueilliiillerjev dežni plašč „ Suknen menčikov . . . gl. 10 Suknene obleke ... „12 Crne obleke..... „ l*i Lovsko suknjice oil lodna „ 4 Zimske suknene hlače „ 4 Za otroke 55 od 2 do 8 let: Obleke iz klobuci ne brez hlač.....gl, bovNke obleke s hlačami „ Suknena obleka s hlačami „ Povrlnje suknje ... n 8-50 4-bo 6- — 7- — Za $osp<5 najnovejši paletoti z Dunaja: Suknje pu obliki za gospodo, od palm era tona . . Suknje po obliki za gospode, ratinasto ali šopkinasto Suknje po obliki za gospodo, iz sukmi stisnenega iz viavnane prejo.......... Moderni ilczni plašč od sukna....... Klegantno ponoćne suknje od klobnciiio .... priporoča od gl. 6 do gl. 10 „ ff H „ „ » » n 24 20 38 22 18 L M. Neumann, ubijani, slonove ulice it. II. Izvanjska naročila bo s povzetjem natanko izvršujo, iu ono, kar so no dopade, broz oviro zameni. (M1J5—2) itelj m urednik Josip Jurčič. '^^S '^A/' ^ik^ >^§W' Va> ^^^F^A£ ^^AS 1^^r ^ Zaloga hišne oprave, 1111 l> 1*4 »g** 11 Hit. IO. Podpisani priporočtiju p. n. občinstvu svojo veliko zalogo uže dovrfion.e lilinc o-jpx&.-vat bogato ozaljšano ali uavailno, politirano ali lakirano', potem atole iz trstja, narejene žlmnlee, žimo vsako vrste, vso to po prav ulitkrj rrnl. Na zahtovanjo delajo ne tudi garniture, in vso vrsto dola, spadajoča v priročjo t iipeoi- Izvanjska naročila so točno in ceno izvršujejo. Nadalje se podpisani priporoča tudi za izvrševanje raznega Mr mizarskega dela, ~*M ter prev/.Hiiio tudi vsa Mtiivtienn mizai-Hkn «l«iln. Množili naročil nadeja bo se spoštovanjem Ludvik Widmayer, j|r mizar iu trgovec s hišno opravo, i ^ (336—2) na brogu St. 10. < '^l^ '^k' ^^"^t^"^^ ^^^"^^ ' Bergerjevo medicinično milo iz smole (Theerseife), priporočeno po medic:, strokovnjakih, rabi se na AvNlro-OKcrskem, FrMUrONkrm. ,\eiiiHk«'in, IIoIuimInU»'mi, v Niltil in n:i Kiiiiniii-Hkria ini. uže IU let so Hijajniui vspohom zoper izpuščaje na životu vsake vrste, kakor zoper vsako nečistost na polti, osobito zoper hraato, kroničen in luskinasti lišaj, nalozljivo hrasto, tolst ni tok, zoper prhljaj na glavi in bradi, pego, žollino, ruileČ nos, ozubljino, potenju nog, in zoper vse zunanjo otročjo holozni na glavi. Vrli tega so ho vsakemu priporoča kot polt. čistoči« sredstvo za umivanje. Cena jednega kosa z navodom kako se rabi 35 kr. IBertgerJevo milo i/, smole ima l()"/u koucoutr. smolo iz lesa, jo skrbno liarejenu tor so stvarno od vsega druzega mila iz sunilo, ki se v trgovini nahaja, razlikuju. WHF Da i5o p lokanj 01 tj u izogne, ""^H zuhtova naj so v lekarnah ^ ^ tur naj ho pazi na zeleni določno Itrrierrjrvo milo ti. s m o le. si« v lir It. in tukaj pona-tisnono 1\ .-no llllliko. .ledini zastopnik za domačo in tujo dežele: lekarnar CjS. 1 1 I v C > pat. v ti. GlaTIl* aaUOSfl M lijul»l|».iio v lekarnah ,1. K \v o bo d a in 0. P I 0 0 0111 potem v lekarnah v 1 d r i j i , N o v o m m u s t u, Radovljici in K a m u n i k u. (U17—2) Lastnina in tiak „Narodne tlakam«". 25