GBD
Gorenjska borzno posredniška družba d.d.
Vaš posrednik pri prodaji in nakupu vrednostnih papirjev
Koroška 3,1, ■4000 Kiuiij tel: 04/2H0 10 00, 2H0 10 16. 2M 10 JO faks: 041280 10 12 »■ ww,gbd.si, infa("fibd.si
varnost I stmkmniisl i tlonmniKt
DOGOVOR, KI DRŽI!
Gorenjska y Banka
Banka posluhom
NOMINALNE OBRESTNE MERE
OGLAS
Leto LVI - ISSN 0352 - 6666 - št. 43 - CENA 180 SIT (16 HRK)
Kranj, torek, 3. junija 2003
Sadjarska kuga
Množično podiranje dreves in številni stebri dima na škofjeloškem območju te dni zgovorno potrjujejo, da se dogaja nekaj nenavadnega. Nevarna bakterijska bolezen hrušev ožig ali ognjevka se je začela hitro širiti po sadnem drevju in nekaterih okrasnih rastlinah v sadovnjakih na Kamnitniku in v Svetem Duhu, medtem ko kmetijski inšpektorji še pregledujejo vzorce iz bližnje okolice. Proti zatrtju te rastlinske epidemije ni drugega zdravila kot odstranjevanje in zažiganje okuženih dreves na mestu poseka, saj se lahko bolezen širi že samo z vnosom okuženega vejevja ali debel med zdrave rastline. S pojavom ognjevke smo se v Sloveniji soočili med zadnjimi v evropskem prostoru, saj so bili doslej zabeleženi le posamični primeri pred leti v Slovenskih goricah in predlani v naklanskem okolišu. Pojav bolezni na širšem območju Škofje Loke je še toliko bolj zaskrbljujoč, saj so v Svetem Duhu drevesnice, kjer lahko ob vnosu okužbe pride do popolnega uničenja nasadov in zaprtja.
Primerjava epidemije hruševega ožiga na sadnih drevesih in pojava kloramfenikola v mleku se morda zdi neumestna, saj lastniki sadovnjakov in drevesnic niso krivi za izbruh nevarne bakterije, kljub temu pa je mogoče potegniti vzporednice zaradi nastale škode, ki je že zdaj precejšnja. Prizadeti lastniki drevesnic in sadovnjakov lahko pričakujejo vsaj delno pomoč države in tudi občine, a verjetno s tem ne bo mogoče v celoti omiliti posledic, ki jih v celoti še ni mogoče predvideti. Za zdaj najbolj črnogledi napovedujejo, da v širši okolici okuženega območja ne bo obstala
Foto: Tina Doki
skoraj nobena jablana ali hruška.
Matjaž Gregorič
74. Glasova preja v Park hotelu Bled
Tisoč let Bleda
Bled bo v letu 2004 dopolnil svojih prvih 1000 let. V tem času je postal kraj ena od slovenskih ikon. Kateri so najbolj znameniti trenutki v njegovi zgodovini? Kaj ob tisočletnici pripravlja in si od nje obeta blejska občina? Je to tudi priložnost za promocijo slovenske države in kulture?
Odgovore bomo iskali na 74. Glasovi preji v četrtek, 5. junija, ob 19.30 v Hotelu Park na Bledu. Gostje bodo to pot kar trije: Andreja Rihter, ministrica za kulturo Republike Slovenije, Jože Antonič, župan Občine Bled in Božo Benedik, odlični poznavalec blejske zgodovine. Z njimi se bo pogovarjal publicist Miha Naglic. Vabljeni vsi, ki vas zanimajo vprašanja, ki jih nameravamo razpredati. Pričakujemo, da boste vaš obisk napovedali po telefonu v GORENJSKI GLAS 04/201-42-00 ali v HOTEL PARK BLED 04/579-30-00.
Sponzorji: Občina Bled, Hotel Park Bled
Spela Pretnar se je poslovila
Ljubljana - Na včerajšnji priložnostni tiskovni konferenci v Ljubljani se je od številnih prijateljev smučanja in novinarjev poslovila dolgoletna slovenska smučarska reprezentantka Spela Pretnar z Bleda. Špela je svojo prvo zmago v svetovnem pokalu dosegla leta 1995 na veleslalomu v Bormiu, nato pa je leta 1999 zmagala še na slalomski tekmi v Areju. Njena najboljša sezona je bila leta 2000, ko je kar štirikrat stala na najvišji stopnički zmagovalnega odra v slalomu (Copper Mountain, Berchtesgaden, Santa Catenna, Are), Poleg tega pa je osvajala tudi druga visoka mesta ter na koncu sezone tudi skupno prvo mesto svetovnega pokala v slalomu. Kljub številnim poškodbam, ki sojo pestile v času kariere, je vztrajala vse do letos, ko je marca dopolnila trideset let in se odločila, da tekmovalne smuči postavi v kot.       Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki
Specialna olimpiada več kot le šport
Po šestih letih je Škofja Loka spet gostila regijske igre Specialne olimpiade.
Škofja Loka - Na atletskem stadionu za Osnovno šolo Škofja Loka Mesto je bilo v soboto dopoldne zelo živahno. Društvo Sožitje in Osnovna šola Jela Janežiča sta namreč priredila desete, jubilejne igre Specialne olimpiade za Gorenjsko. Sodelovalo je 164 tekmovalcev iz osmih ekip, druščino športnikov pa je spremljalo še 45 spremljevalcev. Ne ravno mnogoštevilno občinstvo seje lahko prepričalo, da igre Specialne olimpiade niso le šport, pač pa način življenja otrok, mladostnikov in odraslih ljudi z motnjami v duševnem razvoju, ki tudi prek
športnega udejstvovanja dokazujejo svoje zmožnosti. Tokrat so jih v petih atletskih disciplinah: tekih, metu žogice, skokih v daljino, košarki in štafeti. Pomerile so se ekipe Doma Matevža Langusa iz Radovljice, Osnovne šole Helene Puhar Kranj, Osnovne šole Poldeta Stražišarja in VDC Škrat z Jesenic, Sožitja Radovljica, VDC Sožitje Kamnik, Osnovne šole 27. julija Kamnik, Sožitja Mengeš ter Osnovne šole Jela Janežiča in Sožitja iz Škofje Loke. Slednja sta organizacijo iger prevzela od lanskega prireditelja, VDC iz Kranja, ki pa
Pismo šolskemu ministru
Križe - Kolektiv osnovne šole Križe ugotavlja, da zaostajajo priprave na uvedbo devetletke na tistih področjih, kjer je potrebno sodelovanje zavoda z ustanoviteljem. Zato so povabili vodstvo občine Tržič na razširjeni sestanek sveta zavoda, med katerim so minuli četrtek opozorili na najbolj pereče probleme. Gre zlasti za pomanjkanje prostorskih in materialnih pogojev za izvedbo novega programa. Kot je povedal učiteljem, staršem in predstavnikom krajevnih skupnosti župan Pavel Rupar, je to splošen slovenski problem. Zaenkrat je približno 70 odstotkov vseh šol v državi še nepripravljenih za devetletko. Po njegovem mnenju je projekt ministrstva za šolstvo, znanost in šport prevelik, zanj pa nimajo dovolj denarja niti občine niti država. V ob-
čini Tržič morajo povečati šc dve centralni šoli in posodobiti dve podružnici. Ker je obnova OŠ Križe v načrtu šele čez tri leta, bodo napisali pismo ministru Gabru z zahtevo za hitrejše ukrepanje. Več o tem na občinskih straneh. Stojan Saje
je potem izstopil iz gibanja Specialne olimpiade Slovenije. Preden so se začela tekmovanja, se je odvrtel tudi slavnostni ceremonial: odigrali so himno Tisoče ljudi, zbrane so pozdravili tekmovalec Tadej Kramber-ger iz Doma Matevža Langusa Radovljica, ki je hkrati tudi član izvršnega odbora Specialne olimpiade Slovenije, Filip Mohorič iz Sožitja Škofja Loka in Janez Žele iz zveze Sožitje, Marko Jelene je izrekel slavnostno prisego, župan Igor Draksler pa razglasil igre za
odprte. Danica Zavrl Zlebir, loto: Tina Doki
Pohitite za Gorenjsko poroko 2003
Ze dolgo razmišljate o svoji sanjski moderni poroki, nepozabnem poročnem potovanju (ali inclusive) ter vsemu blišču, ki se spodobi za tak dogodek? Nikar ne čakajte in se prijavite na razpis za Gorenjsko poroko 2003, ki bo v sklopu največjega ter najodmevnejšega dogodka na Gorenjskem - Kranjske noči 2003. Organizator bo poskrbel, da boste lahko ljubezen do svoje najdražje osebe izkazali na najlepši način, za pravi blagoslov pa bo poskrbel kranjski župan Mohor Bogataj. Prijave pošljite do 6. junija do 10. ure na naslov Zavod Mladinska mreža, Kidričeva cesta 55 A, 4000 Kranj s pripisom "ZA GORENJSKO POROKO 2003". Za vse informacije smo vam na voljo po tel. 04 2374 204.
« d « * * *
O O O
Cl C1 «H
OBO o « o
9770352666018
Zunaj mora biti naš glas enoten
Po odstopu Bernarda Sadovnika je vodenje Narodnega sveta koroških Slovencev prevzel profesor Jože VVakounig iz Kotmare vasi na Koroškem, pred upokojitvijo ravnatelj zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu. Z njim smo se pogovarjali o položaju Slovencev na Koroškem in o razmerah v organizaciji, katere vodenje je prevzel.
Menjava vodstva je pretresla Narodni svet koroških Slovencev. Kaj je bistvo programa novega predsedstva?
"Prva naloga je notranja pomiritev v organizaciji. Druga naloga so krajevni sestanki. Štiri smo že imeli, ostale pa bomo pripravili do sredine junija. Jeseni bomo znova organizirali krajevne informacijske sestanke. Tretja naloga pa je priprava na volitve v organizaciji, ki jih bomo izvedli prihodnje leto. Zaradi slabih in napačnih informacij je prišlo zaradi teh dogodkov marsikje med članstvom do preplaha, vendar so bili ti dogodki potrebni, tudi zaradi politične higiene."
V koroških slovenskih časnikih sem prebral, da je z Vami in vašimi sodelavci v Narodnem svetu prevzela oblast skrajna desnica. To naj bi trdil tudi dr. Marjan S tur m, predsednik druge organizacije Slovencev na Koroškem, Zveze slovenskih organizacij.
"Marjan Sturm je povedal že marsikaj neresničnega. Če nas kdo poriva na skrajni politični rob, potem se mora zavedati, kaj to pomeni. S takimi neumnimi izjavami ne bomo nikamor prišli. Če želi sodelovati z nami, kar je tudi naš interes, potem nas je treba spoštovati. Take izjave tudi ne kažejo politične kulture. Če že drugače ne more, naj nas pusti na miru. Saj veste, kaj pomeni porivati nekoga na skrajno politično desnico? To je lahko signal za avstrijsko državo, da je v nevarnosti ustavni red in da se mora zato z nami, domnevnimi skrajneži, začeti ukvarjati služba za državno varnost."
Vaš predhodnik Bernard Sa-dovnik je poudarjal pomen sodelovanja z Zvezo slovenskih
Jože VVakounig
organizacij. Boste s politiko dialoga nadaljevali?
"Pripravljeni smo na sodelovanje in resne pogovore z Zvezo slovenskih organizacij. Pripravljenih imamo že nekaj predlogov. Rad bi ponovno pojasnil, zakaj smo morali zamenjati prejšnje vodstvo in predsednika Bernarda Sadovnika. Zato, ker niso spoštovali sklepov zbora narodnih predstavnikov, ki je najvišji organ Narodnega sveta. Tudi novo medijsko hišo Slovencev na Koroškem Slomedio so ustanovili brez soglasja zbora narodnih predstavnikov. Imeli so le načelno odločitev za skupni projekt, konkretnih sklepov pa ni bilo. Za ustanovitev družbe Slomedia smo zvedeli konec lanskega septembra, ko so dobili uslužbenci našega glasila Naš tednik odpoved, predsednik in tajnik Narodnega sveta Bernard Sadovnik in Franc Wedenig pa sta zamolčala, daje nova družba že začela delovati in da je za izhajanje novega skupnega časopisa Novice že vse pripravljeno. Mi smo zahte-
Hitrejša gradnja Onkološkega instituta
Ljubljana - Pretekli teden je vlada določila besedilo predloga zakona o poroštvu Republike Slovenije za posojila javnega zavoda Onkološki institut Ljubljana. Namen zakona je pospešiti gradnjo Onkološkega instituta in odstraniti posledice izliva vode. Za dokončanje prve faze gradnje bo potrebnih še 8,3 milijarde tolarjev, od tega letos 2,3 milijarde in prihodnje leto dobrih 6 milijard. Prihodnje leto bo Onkološki institut za manjkajoča sredstva najel posojilo, za katerega bo jamčila država. J.K.
i KUPON ZA MALI OGLAS DO 10 BESED -BREZPLAČNO-
| Kupon s tekočo številko meseca vetja samo za tekoči mesec! j Mali gLas, oddan po telefonu ali brez kupona, zaračunavamo po I ceniku, s popustim za naročnike (20 %).
j VELJAVNI KUPONI imajo na hrbtni strani odtisnjen naslov naročnika.
! KUPON ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS JE j OBJAVLJEN VSAK PRVI TOREK V MESECU!
i Po telefonu 04/201 42 47 sprejemamo male oglase neprekinjeno i 24 ur dnevno, v malooglasnem oddelku na Zoisovi 1 smo Vam na I razpolago od ponedeljka do petka od 7. do 17. ure.
j Kupon ne velja za pravne osebe (d.o.o. - s.p.)
j Pošljite na: GORENJSKI GLAS, 4001 KRANJ, p.p. 124
Ime in priimek, naslov:
Naročam objavo malega oglasa v naslednjem besedilu:
Kupon ni veljaven za objavo pod šifro oz. za nastov v oglasnem oddelku.
vali odložitev, ker so bile priprave na nov časopis slabe in ni bilo ustreznih raziskav med bralci, vendar nismo uspeli. Dejali so nam celo, da ne moremo ničesar narediti, saj imajo oni oblast in denar. Nekdanji predsednik Bernard Sadovnik je res veliko govoril o dialogu, vendar ga v organizaciji ni bilo. Nemški javnosti pa je pojasnjeval, kako ga nekateri v organizaciji žagajo. Zaradi takih stvari trdim, da je bila zamenjava vodstva nujna tudi zaradi politične higiene."
Nekdanji predsednik Bernard Sadovnik in podpredsednik dr. Reginald Vospernik napovedujeta ustanovitev nove, še tretje organizacije Slovencev na Koroškem. Slovenci boste v tem primeru organizacijsko še bolj razdrobljeni.
"V tem ne vidim nič koristnega in potrebnega za koroške Slovence. Ocenjujemo, da so v ozadju svobodnjaki, ki uživajo v naših prepirih. Dolgoročni cilj Slovencev na Koroškem bi morala biti ustanovitev javno pravnega političnega zastopstva, ki bo izvoljeno na demokratičnih volitvah. Slovenski organizaciji sta sedaj del zasebnega prava na ravni društev, ne pa javno priznani politični organizaciji. Znotraj take organizacije političnega zastopstva bi lahko delovale frakcije kot Narodni svet, Zveza slovenskih organizacij in podobno, v njenem okviru bi se lahko tudi prepirali, navzven pa bi delovali enotno in govorili z enim glasom. Sicer imamo koordinacijski odbor koroških Slovencev, vendar nima položaja javnega pravnega političnega zastopstva."
Pred štirinajstimi dnevi ste na Dunaju na otvoritvi obnovljene Knafljeve hiše, ki sta se je udeležila tudi predsednik slovenske vlade Anton Rop in avstrijski kancler Wolfgang Schiissel, izročili kanclerju posebno izjavo ob obletnici podpisa avstrijske državne pogodbe. Kaj ste zapisali vanjo?
"Opozoril sem, da avstrijska državna pogodba po 48 letih še ni izpolnjena, čeprav so Slovenci bistveno prispevali k nastanku pogodbe in ustanovitvi neodvisne in demokratične Avstrije. V izjavi sem povedal, da stojimo pred ruševinami zgrešene manjšinske politike, zaradi katere je ostalo na Koroškem le še okrog 13.000 Slovencev, da smo potisnjeni ob zid, vendar hočemo preživeti. Čudimo se, da lahko Avstrija vzorno skrbi za
svojo manjšino na Južnem Tirolskem, z manjšinami doma pa ravna drugače. Slovenci želimo nadaljevati pogovore z vlado in leta 2005, ko bo pol stoletja od podpisa državne pogodbe, doseči pozitiven rezultat. Še naprej bomo zahtevali dvojezične krajevne napise, priznavanje slovenščine kot uradni jezik, pomoč pri informiranju in izobraževanju ter splošno izboljšanje razmer. Katastrofa je, da se nekatere stranke mastijo na naš račun. Morali bomo biti zelo spretni in iznajdljivi. Bolj kot prejšnje vodstvo bomo poudarjali politično plat našega preživetja. Slovenci na Koroškem imamo zdravo jedro in žilavost. Še naprej bomo za enakopraven dialog, vendar bo treba v posameznih primerih odločneje in ostreje povedati svoje mnenje."
Boste podprli nov skupni časopis Novice in prenehali izdajati Naš tednik?
"O Novicah se z Zvezo slovenskih organizacij intenzivno pogovarjamo. Že sklenjene pogodbe bomo spoštovali, čeprav niso dobre, vendar bi bila odpoved za nas finančno katastrofalna. S samovoljno izdajo Novic je bila storjena velika škoda. Junija bomo izdali zadnjo številko Našega tednika. Od njega se bomo pošteno poslovili, od Novic pa zahtevali, da bodo postale boljše in ljudske, ki jih bodo ljudje radi brali. Mnogi naročniki Našega tednika pa so že napovedali, da po slovesu Našega tednika novic ne bodo naročili. Če bi Novice nastajale drugače in bolj premišljeno, takih problemov ne bi bilo."
Jože Košnjek
Tržiška občina uspela s tožbo
Višje sodišče v Ljubljani je zavrnilo pritožbo Stanovanjske zadruge Gorenjske na sodbo
o razveljavitvi posojilne pogodbe.
Tržič - Občina Tržič je uspela s tožbo proti Stanovanjski zadrugi Gorenjske, od katere je zahtevala vrnitev posojenega denarja za izgradnjo neprofitnih stanovanj na Mlaki pri Tržiču. Kot je povedal župan Pavel Rupar, znaša dolg z obrestmi več kot 200 milijonov tolarjev. Do denarja bo težko priti, ker je zadruga večino premoženja prodala in poplačala Stanovanjski sklad RS.
Posojilno pogodbo, s katero je leta 1994 Občina Tržič namenila Stanovanjski zadrugi Gorenjske dobrih 55,5 milijona tolarjev kredita za izgradnjo neprofitnih stanovanj na Mlaki pri Tržiču, je ocenil Pavel Rupar po prevzemu županske funkcije za škodljivo. Zato je občina junija 1997 vložila tožbo za razveljavitev te pogodbe. Temu je sodišče prve stopnje ugodilo in je zadrugi naložilo, da mora občini vrniti dobrih 60 milijonov tolarjev z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sledila je pritožba tožene stranke, ki pa jo je Višje sodišče v Ljubljani zavrnilo.
"Naš odvetnik nas je pred dnevi seznanil, da smo s tožbo za
vračilo kredita uspeli. Tako nam Stanovanjska zadruga Gorenjske dolguje z glavnico, obrestmi in pravdnimi stroški okrog 219 milijonov tolarjev. Zal je nekdanje občinsko vodstvo storilo veliko napako, ker ni zavarovalo kredita. Za to je poskrbel Stanovanjski sklad RS, ki je prispeval tako kot občina po 40-odstotni delež, zadruga pa 20 odstotkov investicije v izgradnjo neprofitnih stanovanj. Že med tožbo smo skušali skleniti poravnavo z zadrugo, kar pa nam ni uspelo. Celo nasprotno; zadruga je s tožbo zahtevala od občine 240 milijonov tolarjev za najemnine. Prvotna pogodba je omogočila prenos stanovanj zadrugi za 50
let z najemninami vred, aneks k pogodbi pa je omogočil pobiranje najemnine občini in plačilo 8,5-odstotnega deleža zadrugi. To bo predmet prve obravnave na sodišču sredi junija letos. Do takrat je naša glavna skrb, kako do denarja, ki ga mora zadruga vrniti občini po sklepu sodišča. Zadruga je namreč prodala večino svojega premoženja, prepisala nepremičnine in z 1,2 milijarde SIT poplačala Stanovanjski sklad. Zato bo občina Tržič predlagala uvedbo stečaja za-
druge in skušala preko sodišča doseči razveljavitev pogodbe s skladom. Prepričani smo, da bi moralo biti poplačilo vseh upnikov sorazmerno. Zadruga ima še nekaj neprodanih nepremičnin, vendar so obremenjene s hipotekami. Največji problem je, da je še vedno v lasti zadruge okrog 80 stavbnih zemljišč, kjer so zgradili hiše naši občani," je povedal župan Pavel Rupar o nesoglasjih in težavah s stanovanjsko zadrugo.
Stojan Saje
Minerci Grintovca v Ševljah
Ševlje - Radovan Hrast, rojen v Bukovščici, vabi še živeče borce minerskega voda Gorenjskega odreda Grintovec, ki je prerastel v četo, ter druge partizane, prijatelje in znance, na 24. srečanje, ki bo v soboto, 7. junija, ob 10. uri pri Lebnovi žagi v Ševljah v Selški dolini. Srečanje bo v vsakem vremenu, udeležbo pa je treba sporočiti Radovanu Hrastu po telefonu 01/54-17-338. Minerski vod je od jeseni leta 1943 do sredine leta 1944 prebival na območju Selške doline, v hribu Hrastnik, ki mu pravijo domačini na Krbuli. Minerci-Grintovca, ki so se potem preselili pod Stol, so izvedli nekaj odmevnih sabotažnih akcij. Taborišče ni bilo nikoli izdano. Domačini so pomagali minercem in ti so maja leta 1989 v zahvalo domačinom za pomoč odkrili na Nastranovi hiši v Bukovščici spominsko ploščo, ki bi jo ohranili tudi na novi hiši. J.K.
Deset let Združene liste
Ljubljana - Pretekli teden so v Ljubljani proslavili 10. obletnico ustanovitve Združene liste socialnih demokratov, ki je bila ustanovljena 29. maja leta 1993 na združitvenem kongresu Stranke demokratične prenove Slovenije, Delavske stranke in Socialdemokratske unije. Sporazum o združitvi so takrat podpisali Peter Bekeš v demokratične prenove, Vlado Rančigaj v imenu Delavske stranke in dr. Rado Bohinc v imenu Socialdemokratske unije. Na volitvah leta 1992 so te stranke že sodelovale in dosegle 13,58 odstotka glasov. Današnja Združena lista ima blizu 27.000 članov in simpatizerjev stranke, 114 občinskih odborov, 56 območnih, dva mestna in 15 pokrajinskih odborov. V stranki delujejo Delavska zveza, Mladi forum, Upokojenska zveza in Ženski forum. Stranka, ki jo vodijo predsednik Borut Pahor, podpredsednika Breda Pečan in Miloš Pavlica in glavni tajnik Dušan Kumer, je postala 16. maja letos polnopravna članica Stranke evropskih socialdemokratov. Slovesnosti ob 10-letnici delovanja stranke seje udeležila Pervenche Bereš iz Francije, članica Socialistične stranke Francije, poslanka in voditeljica francoskih socialistov v evropskem parlamentu. J.K.
Tržičani o Evropski uniji
Tržič - Združena lista socialnih demokratov Tržič bo organizirala danes, 3. junija, ob 17. uri v sejni sobi tržaške občine javno tribuno o Evropski uniji in posledicah slovenskega članstva za tržiško občino J.K.
Večji vpliv občine na vrtec
Po hitrem postopku naj bi poslanci sprejeli novelo zakona o vrtcih, ki prinaša predvsem dve pomembni novosti; možnost občine, da vrtčevske skupine poveča za dva otroka,
in učinkovitejšo izterjavo neplačanih računov od staršev.
Kranj - Normativ največ dvanajst otrok v jasliški skupini in največ 22 otrok v starejših, ki ga je prinesel že veljavni zakon o vrtcih, naj bi zaživel z letošnjim 1. septembrom. Za mestno občino Kranj, denimo, bi zmanjšanje za dva otroka v skupini pomenilo za okroglih sedemnajst odstotkov dražji vrtec v prvi starostni skupini (jasli) in za približno devet odstotkov v skupinah od treh do šest let. Novela zakona zato dopušča t.i. fleksibilen normativ števila otrok; če se bo občina tako odločila, bodo skupine lahko (še naprej) večje za dva otroka. V Kranju je dogovor o "postopnem prehodu na nižji normativ" že padel.
Mihaela Renko
Ravnateljica Kranjskih vrtcev Mihaela Renko priznava, da je predšolska vzgoja za občino pa seveda tudi za nekatere starše precejšnje breme, zato se obnašajo kar se da racionalno in vrtec dražijo šele, ko drugače res ne gre več. Občina po zakonu pokriva 20 odstotkov ekonomske cene, ki v Kranju po zadnji, februarski podražitvi, znaša 78.802 tolarja za jasli in 57.364 tolarjev za starejše skupine.
Mestna občina Kranj je letos za vrtce rezervirala 803 milijone tolarjev za redno dejavnost in dvanajst milijonov za investicije, skupaj torej 815 milijonov tolarjev, kar je krepka desetina občinskega proračuna. Da država predpisuje normative in plače zaposlenih, račune pa prepušča občinam, so župani, povezani v skupnosti občin Slovenije in združenju občin Slovenije, začeli resno očitati državi nekako pred dvema letoma. V Kranju, na primer, gre kar 70 odstotkov ekonomske cene v vrtcih za plače, občina, ki pokriva razliko med polno ekonomsko ceno in prispevkom staršev, ki je razli-
čen glede na dohodkovno lestvico, pa dejansko poravna kar 67 odstotkov ekonomske cene. Trenutno šest odstotkov otrok v Kranjskih vrtcih uživa brezplačno varstvo, ker njihovi starši bodisi prejemajo socialno pomoč, bodisi po dohodku sodijo v prvi plačilni razred in plačajo vrtec le za prvega otroka.
Z uveljavitvijo normativa dvanajst otrok v jasliških in 22 otrok v starejših skupinah bi cena v Kranjskih vrtcih poskočila še za sedemnajst oziroma devet odstotkov. "Na priporočilo ministrstva za šolstvo, znanost in šport smo pristali na počasen prehod na nov normativ, ki ga v Kranju v naslednjem vrtčevskem letu še ne bomo spreminjali. Zaradi bojazni, kaj bo septembrska obvezna uvedba devetletke pomenila za vrtec, ki izgublja dve generaciji otrok, smo vpis novincem opravili že marca. Priznati moram, da smo bili kar ugodno presenečeni. Medtem ko izpisujemo 600 otrok, je na novo vpisanih že 316, in to nepričakovano
veliko prav v prvi starostni skupini od enega do treh let, kjer velja normativ za skupino dvanajst plus dva. Zaradi tega v celotnem zavodu izgubljamo samo pet oddelkov. Morda jih bomo še manj, ker starši še prihajajo, nekateri se odločajo za vrtčevsko varstvo celo v zadnjem hipu," pravi Mihaela Renko.
Druga pomembna novost predlagane novele zakona o vrtcih zadeva učinkovitejšo izterjavo neplačanih računov, ki vrtce sedaj precej pestijo. Po novem bo vrtec starše po enem mesecu zamude s plačilom opomnil in določil, naj dolg poravnajo v roku od osem dni do dveh mesecev, po tistem pa bo uvedel postopek izterjave pred sodiščem. Sodišča naj bi izterjave prednostno obravnavala.
Novelo zakona je pripravilo ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, skupina poslancev s pr-vopodpisanim Valentinom Po-horcem pa predlaga tudi spremembo načina sofinanciranja razlike med ekonomsko ceno in
Jalen, Ostrorogi Jelen
Filmska zgodba dejstev in spominov o duhovniku in pisatelju Janezu Jalnu (1891-1966).
prispevkom staršev, ki jo plačujejo občine za otroke, ki so vključeni v vrtce v drugih občinah. Dogaja se namreč, da je cena v "tujih" vrtcih višja kot v "domačih", to pa zlasti za manjše občine predstavlja občutno finančno breme. Poslanci predlagajo, naj bo delež občin v teh primerih enak, kot če bi bil otrok v domačem vrtcu.
"Starši lahko svobodno izbirajo, v kateri vrtec bodo vpisali otroka. V Kranjskih vrtcih imamo trenutno otroke iz 28 občin, največ iz sosednje šenčurske,
skupaj pa jih je okrog deset odstotkov. Cene med vrtci so po občinah dejansko različne. V Kranju smo z ekonomsko ceno za prvo starostno skupino rahlo nad slovenskim povprečjem, za drugo pa pod njim. Dejstvo pa je, da kranjska občina sofinancira "čisto" ekonomsko ceno, medtem ko nekatere občine umetno zadržujejo rast ekonomske cene, zato pa vrtce financirajo tudi po drugih poteh.
Helena Jelovčan, foto: Tina Doki
Breznica - Preteklo nedeljo, na predvečer obletnice rojstva Janeza Jalna, je bila v dvorani Kulturnega društva France Prešeren na Breznici projekcija dokumentarnega filma z naslovom "Ostrorogi Jalen, zgodba o pisatelju Janezu Jalnu". Dober obisk je najlepše potrdilo o priljubljenosti tega bržkone najbolj branega slovenskega pisatelja.
Kot je povedala producentka in avtorica filmskega scenarija, sicer slavistka in etnologinja Marjeta Zebovec, je dokumentarni film po obeh knjigah, biografski Janez Jalen, pisatelj in duhovnik za vse Slovence in ponovnem natisu Previsov, tretji del projekta, ki si gaje zamislila konec leta 2001. Približno petdeset minut dolg filmski zapis gledalcu na zanimiv in strnjen način predstavi pisateljevo življenje in delo od njegovih rojstnih Rodin, preko šolanja v Kranju in Ljubljani, duhovniškega poklica v različnih krajih Slovenije in tujine, do njegovega zadnjega bivanja v Ljubnem. Ob moderatorju Pavletu Ravnohribu, ki nas popelje skozi filmske slike, rdečo nit dokumentarca vodita avtorica sama in Jalnov pranečak Jani Mu-tej. "Večkrat sem prebral vso Jalnovino, zato strica kot pisatelja in človeka zelo dobro poznam. V muzeju v njegovi rojstni hiši se vsakodnevno srečujem s skupinami obiskovalcev in jim pripovedujem o njem," je o zares prepričljivem nastopu v filmu, povedal Mulej, zadovoljen, daje nje-
' / (1
Dokumentarni film je ob knjigah Janez Jalen, pisatelj in duhovnik za vse Slovence in Previsi, tretji del projekta Marjete Žebovec o pisatelju in duhovniku Janezu Jalnu. Na video kaseti je tudi uprizoritev burke Sladoled.
gov prednik predstavljen tak, kot je bil na preprost in objektiven način.
Avtorica je k sodelovanju povabila mnoge informatorje, ki o pisatelju pripovedujejo bodisi s stališča stroke (literarni zgodovinar Jože Šifrer, slovenist in prevajalec Janko Moder, slavistka, komparativ i stka in etnologinja Minka Cvetek...), bodisi o spominih nanj (župniki Edvard Eberl, Božidar Slapšak in France Urbanija, ljudje, ki so se srečevali z njim, Jože Kušar, Terezija Telič, Anica in Jože Ambrožič, Mimica Markošek...). Avtorici je uspelo ustvariti simpatičen preplet med zapisanimi dejstvi in pa spomini njegovih sodobnikov na Jalna. "S končno podobo filma sem zelo zadovoljna, za dobro potezo pa se je izkazalo tudi, da sem za sodelavce izbrala profesionalno ekipo," je povedala Žebovčeva, hkrati pa izrekla zahvale Janiju Muleju, saj brez njegovega sodelovanja filma zagotovo ne bi bil tak, kot je. Dokumentarec je režira! Klemen Dvornik, direktor fotografije pa je bil Matej Križnik (že nagrajen za njegov prispevek v filmu Šelestenje).
Naslednja "gorenjska" predstavitev filma bo v petek, 6. junija, ob 20. uri v župnijski dvorani v Stari Loki, obstaja pa tudi možnost, da dokumentarec v prihodnosti "ugledal luč" v okviru dokumentarnega programa TV Slovenija. Prepričan sem, da z vsemi priporočili vseh, ki smo si film oziroma video-kaseto že ogledali.
Igor Kavčič
Hotel Kompas ima novega lastnika
Ribčev Laz - Bohinjski hotel Kompas ima novega lastnika. Po večmesečnih pogajanjih je hotel od ljubljanskega podjetja Lesnina Inženiring kupilo bohinjsko turistično podjetje Al-pinum, d.d. Prokurist Alpiniu-ma Miha Ažman o ceni ni želel govoriti, je pa napovedal njegovo skorajšnje odprtje. S spremembo lastništva hotel Kompas še naprej ostaja hotel in v njem ne bo apartmajev, kot so sprva načrtovali. V hotelu je 56 sob, oziroma suit, kjer je poleg spalnice še dnevni prostor, s 120 posteljami. Restavracijo bodo uredili v Karadžordževi-čevi vili, s hotelom Jezero pa se dogovarjajo za pripravo večerij. V hotelu manjka še oprema, odprli ga bodo sredi julija, po prenovi pa naj bi imel štiri zvezdice. Po Ažmanovih besedah hotel spada med njihove najboljše hotele in je namenjen
; tadlo
G orna mm
najbolj športna frekvenca
Piše: Mag. Cene Matičič
Akcija 25 poslancev ali Vpet J v leta pomladi sedemdesetih let
LaJJBI (V. del)
Deveti julij 1971 (petek)
Jutranje in dopoldanske ure
Nekaj pred sedmo sem bil že v Parlamentu, pregledoval dnevni tisk, premišljal, kako in na kakšen način naj animiram Beštro-yo Maro, čakal na Rusa in oba študenta. Uro kasneje sem opa-z'l prihajajočega Rusa. Že na obrazu se mu je videlo, da nekaj ni v redu. In res, hitel seje opravičevati, češ da ga nepreklicno vežejo obveznosti na fakulteti, sa.j mora kot član sodelovati pri °brambi neke doktorske disertacije.
"Mogoče je to res, ali pa le izgovor, saj na predvečer tega zadržka sploh ni omenjal," se mi je utrnilo, a medtem sta že pristopila oba študenta......
Med možnimi kandidati, ki sem jih na seji Skupnosti študentov sam predlagal, je bila na prvem mestu dr. Mara Bešter.
Zakaj ravno ona?
Univ. prof. dr. Mara Bešter
Med vsemi tremi (Bešter, Bajt in Kobal) je imela vse tri prednosti, o katerih sem menil, da so tolikšne teže, da tudi pri SZDL ne morejo naleteti na odpor.
Najprej to, da je bila nosilka spomenice 1941 in tudi komu-
nistka tako imenovanega "stalnega in preferiranega jedra". Ta epiteton je bil vsaj za takratni slovenski vrh še kako pomemben in potreben, saj že načeloma komu drugemu, še tako sposobnemu sploh ni bilo niti misliti, da bi bil za ta najvišji organ lahko sprejemljiv.
Nadalje to, da je bila ne le doma, pač pa tudi v zahodnem svetu cenjena ekonomistka, ki si je svoj doktorat znanosti priborila na univerzi v Veliki Britaniji, kar spet pomeni, da je bila kar pošteno "prestreljena" z vsemi "heretičnimi" izsledki, dognanji in sodobno ekonomsko znanostjo in prakso kapitalizma zahodnega sveta. Njena
znanstveno-raziskovalna dela usmerjena v iskanje konsistentne izgradnje novega sistema družbenih dejavnosti, v biološko reprodukcijo in položaj žensk ter v raziskavo kazalcev celotne družbene reprodukcije so imela velik odmev in doživljala nesporno priznanje in pozornost.
Kot izjemno aktivna, prodorna in predvsem "liberalno" misleča pa je delovala tudi v ekonomskih svetih republike in federacije pa tudi v EGS in ZN, kjer je redno nastopala kot predstavnica države.
In nenazadnje je bila že po naravi obdarjena govornica, ki zna svoje akumulirane sposobnosti kar najbolj prepričljivo, vehementno in tudi "vsakomur" razumljivo predstaviti in zagovarjati. Prav v tem pa smo Slovenci bolj ali manj "bosi", to še zlasti v okolju južnjaškega temperamenta, kjer ob zgovornosti brez vsebine praviloma
prodrejo tudi največji nesmisli. Vstopili smo v njeno garsonjero in že po njenem nasmešku sem bil prepričan, da ji ni potrebno razlagati; vse je že vedela.
V pogovoru je dokazovala, da je Ribičič povsem neprimeren, saj se na ekonomsko problematiko države najprej sploh ne spozna ali pa kvečjemu skrajno negativno in diletantsko reagira. Ta njena kritika je bila že dolgega veka, še zlasti vehementna pa od tistega trenutka, ko je "miniral" izgradnjo avtoceste in s tem sprožil znano "cestno afero", v kateri sva na nasprotni strani nastopala oba in imela zaradi tega ostre spopade s Popi toni.
Knjiga avtorja Ceneta Matičiča bo izšla prihodnje leto 2004. Prednaročila sporočite na naslov: Gorenjski glas, Kranj, Zoisova 1, telefon: 201 42 00
zahtevnejšim gostom. Čez dober teden bosta znana tudi novo vodstvo hotela in število zaposlenih, podjetje Alpinum pa je z nakupom omenjenega hotela postalo lastnik večine bohinjskih hotelov, razen hotela Jezero. V prihodnje bodo uredili tudi bungalove in zgradili bazen. R.Š.
(^0)MiW©MGLAS
Odgovorna urednica Marija Volčjak Namestnika odgovorne urednice
Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Matjaž Gregorič, Mateja Rant, Mendi Kokot, Miha Naglic, Renata Škrjanc, Simon Šubic, Marjeta Smolnikar fotografija
Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik lektorica Marjeta Vozlič
GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Moja Gorenjska. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak/ Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 16.30 ure. Naročnina: telefon: 04/201-42-41 za drugo trimesečje 2003 znaša 5.930 tolarjev, posamezniki redni plačniki imajo 20-odstotni popust in zanje trimesečna naročnina znaša 4.744 tolarjev. Letna naročnina znaša 24.080 tolarjev, posamezniki - redni plačniki imajo 25-odstotni popust in zanje letna naročnina znaša 18.060 tolarjev. V cene je vračunan DDV. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 100 evrov: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 180 SIT (16 HRK za prodajo na Hrvaškem).
Sto let šole V Bukovici   Bolišo šolo za zlate učence
Nazadnje so jo temeljito obnovili pred trinajstimi leti, letos pa jih čaka zagotovitev ustreznih prostorov za devetletko.
Svet zavoda OS Križe je izrazil skrb, ker šola še ni pripravljena za devetletko. Tržiški župan Pavel Rupar je krivdo pripisal državi.
Bukovica - "Le redkim krajem je dano, da lahko praznujejo stoletnico šole," je spomnil ravnatelj osnovne šole Ivana Groharja na slovesnosti, ki so jo v soboto pripravili v podružnični šoli Bukovica. Letos namreč mineva sto let, kar so si krajani uspeli izboriti svojo šolo in otrokom iz te vasi ni bilo več treba pouka obiskovati v Selcih. Ob njenem častitljivem "rojstnem dnevu" so pripravili pester kulturni program, v katerem so nastopili tako bivši kot sedanji učenci.
Želja domačinov, da bi osnovno izobraževanje omogočili v domačem krajem, je po besedah ravnatelja osnovne šole Ivana Groharja Zlatka Košiča začela tleti že davnega leta 1896. Vendar kot so zapisali v šolski kroniki, to še zdaleč ni šlo zlahka. Vodilni možje iz Selc, kjer so otroci iz Bukovice
obiskovali šolo, so si namreč močno prizadevali, da se to ne bi zgodilo. Lobirali so tudi pri deželnem glavarstvu v Kranju in na vsak način poskušali preprečiti ustanovitev šole v Bukovici, tudi tako, da krajanov niso obvestili o obisku predstavnikov iz Kranja. Vendar so preko sokrajana, kije imel dobre stike
na glavarstvu, vseeno zvedeli za obisk in zbrala se je cela množica, ki je vzklikala "hočemo šolo". Leta 1903 se jim je želja uresničila. V kraju je začela delovati enorazredna šola. "Kmalu je postala središče kulturnih in drugih dogodkov, kar kaže na veliko povezanost s krajem. Tako je še danes, kot se je izkazalo tudi ob pripravi tokratne slovesnosti," je poudaril Zlatko Košič. Šolo so večkrat obnavljali in širili, saj je postajala premajhna za vse otroke. Pred podobnim izzivom so tudi letos, da bi zagotovili ustrezne prostore za devetletko.
Ob jubileju so na šoli izdali zbornik Iz preteklosti za prihodnost, v katerem so učenci zbrali vtise in spomine svojih staršev in starih staršev na šolo. "Šolo so ustanovili štiri rodove in štiri države nazaj," je ob tem poudaril župan Škofje Loke Igor Draksler in dodal, da verjame, da so jih učitelji naučili to, kar je največ vredno, in sicer kako postati dober človek. Omenil je še, da seje že večkrat izkazalo, da se krajani znajo zavzeti za svojo šolo, zato upa, da bo tako tudi v prihodnje, pri tem pa lahko računajo tudi na pomoč občine.    Mateja Rant
Zelja neodvisno življenje
Ob 55- letnici Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Gorenjske se je na Okroglem zbralo več kot 600 ljudi.
Okroglo - Gorenjci so ob svojem jubileju povabili na Okroglo, kjer je počitniški dom Zveze slepih in slabovidnih Slovenije, prijatelje iz vse Slovenije. Z dogodkom so počastili tudi letošnje Evropsko leto invalidov, ko je še bolj kot sicer poudarjajo ozaveščanje javnosti o invalidih in njihovem vključeva-
nju v življenje. Tudi slepi in slabovidni si najbolj želijo biti. v življenju neodvisni, k temu cilju pa jim pomaga tudi združevanje v društvih. Prvič so se v Sloveniji organizirali že leta 1920, na Gorenjskem pa je prvo društvo nastalo v Škofji Loki, pozneje seje združilo s kranjskimi člani, danes pa druži 429 članov iz 17
gorenjskih občin, je na slovesnosti povedal predsednik medobčinskega društva Franci Pire. O evropskem letu invalidov je obsežneje govoril Brane But z Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije, srečanje pa so obiskali tudi župan občine Naklo Ivan Štular ter podžupana iz Kranja in Škofje Loke Štefan Kadoič in Dušan Krajnik. Gostitelji so jim pokazali tudi razstavo optičnih pripomočkov za slabovidne, ki jo je pripravil Dušan Jankovič iz podjetja Di-opta. Kulturni program so pripravili lanski jubilantje, Akademska Folklorna skupina Ozara s Primskovega, slepi in slabovidni pa so se veselili tudi nove pridobitve, novega vrtnega kegljišča pod kozolcem, ki ga je slovesno odprl Anton Tonček Kos, pri zvezi slepih zadolžen za športno dejavnost.
Danica Zavrl Zlebir, foto: Tina Doki
Križe - Kritik ustanoviteljici v pismu sveta zavoda ne bo treba oddajati po pošti, saj se je sestanka udeležil tudi župan s sodelavkami. Kot je seznanil predstavnike šole, staršev in krajevnih skupnosti, je na seznamu slovenskih šol za povečave OŠ Križe šele na 182. mestu. Skupaj bodo pozvali pristojno ministrstvo, naj šolo posodobijo pred šolskim letom 2006/2007.
Na razširjenem sestanku sveta zavoda OŠ Križe je predsednica Nuša Zuber pojasnila razloge za sklic četrtkovega srečanja. Čeprav bodo septembra začeli uvajanje 9-letnega programa osnovne šole, še niso rešeni niti prostorski niti materialni pogoji. Kaj vse bi potrebovali, je naštel ravnatelj Janez Piškur. Nujna bo zlasti multimedijska učilnica s knjižnico, saj imajo sedaj raču-nalnico v telovadnici, knjižnico pa v bivši garderobi. V šoli bo ob postopnem vključevanju višjih razredov v devetletko zagotovo premalo prostora. Zamisel, da bi najmlajši učenci ostali v vrtcu, ni sprejemljiva zaradi drugačnih načrtov vrtca. Tudi predlog za prepis dela učencev iz Pristave se jim ne zdi primeren zaradi več razlogov. Glavni je ta,
da mu nasprotujejo starši. Ravnatelju se ne zdi pošteno, da ima šola Tržič vse razkošje, razvoj drugih šol pa zapostavljajo. Kot je dejal, si njihovi "zlati" učenci zaslužijo boljšo šolo. Letos so doslej osvojili že 17 zlatih priznanj, vsako leto dobi Zoisove štipendije do 6 otrok, uspešni pa so tudi v srednjih šolah. Pomočnica ravnatelja Milena Muzik je še dodala, da želijo kakovost ohraniti tudi v bodoče, vendar bo to v danih razmerah težko.
Sestanek in pripravljeno pismo sveta zavoda vodstvu občine je župan Pavel Rupar sprva ocenil za nepotrebno dviganje prahu. Ob tem je ugotovil, da so kritike napihnjene, sploh pa jih niso izrekli na pravi naslov. Dokler občina nima dovoljenja ministrstva za šolstvo, znanost in šport, ne
more povečati šole. Na seznamu čakajočih slovenskih šol za obnove je med 212 šolami OŠ Bistrica na 82. mestu, OŠ Križe pa še 100 mest nižje. Glede na izračune bi za obnovo prve rabili 500, za drugo 310 in za podružnico Podljubelj 120 milijonov tolarjev. Glavni problem je, kje vzeti denar, saj država prispeva le 30-odstotni delež. Letos so zagotovili le nekaj več kot 20 milijonov tolarjev za obnove podružnice Kovor in približno 22 milijonov tolarjev za priključitev OŠ Križe na kanalizacijo in plinovod. Predsednici sveta staršev Barbki Drobnič je župan potrdil, da naj bi šolo Križe povečali do šolskega leta 2006 /2007. Obenem je predlagal, da skupaj pošljejo pismo pristojnemu ministrstvu. V njem ga bodo pozvali, naj postavi OŠ Križe na višje mesto. Kot je še menil občinski svetnik Borut Sajovic, bi bil koristen za pojasnitev razmer skupni sestanek s predstavniki ministrstva.
Stojan Saje
Kranj v združenju zgodovinskih mest
Kranj - Članica združenja zgodovinskih mest Slovenije, v katerem so že občine Škofja Loka, Piran, Ptuj, Koper, Slovenske Konjice, Idrija, Radovljica in Tržič, pridružuje pa se jim še Kamnik, je po novem tudi mestna občina Kranj. Sklep so na zadnji seji, čeprav nekoliko neradi, sprejeli mestni svetniki, potem ko so ga pred časom že zavrnili. Članarina bo občino stala 800 tisoč tolarjev na leto, skeptiki članstva pa so spraševali predvsem to, kaj bo občina za ta denar dobila.
Po pojasnilu, daje delo v organih združenja neplačano, so očitno verjeli pozitivnemu poslanstvu združenja, katerega naloge so predvsem uveljavljanje projektov prenove zgodovinskih mestnih jeder skozi nacionalni program strategije razvoja Slovenije, predstavljanje starih mest pred državnimi in drugimi organi ter stroko, sodelovanje pri pripravi in prenovi starih mestnih jeder, sodelovanje s sorodnimi tujimi institucijami in vključevanje vanje, uresničevanje pobud, ki zboljšujejo življenje ljudi v starih mestnih jedrih, znižanje stroškov pri skupnih projektih, zanimivih za vse članice združenja, kot tudi predlaganje zakonodaje, ki naj bi pospešila prenovo mestnih jeder. H.J.
Cesta za petnajst ljudi
Šmartno - Krajevna skupnost Šmartno v Tuhinju je ena večjih krajevnih skupnosti v občini Kamnik, saj ima številna naselja in še več cest. V naselju Pra-proče je tudi manjši zaselek s tremi hišami Zgornje Meje. Ob koncu minulega stoletja so na pobudo Franca Hribarja - Lovra v zaselku začeli razmišljati o razširitvi in asfaltiranju ceste. Akcijo s krajani je podprla naj-
Župan občine Kamnik Tone Smolnikar se je krajanom zahvalil za njihovo delo in prispevek. Poudaril je, da je v občini še okrog sto kilometrov neasfaltiranih cest, da so to zimo morali odšteti za vzdrževanje cest več kot sto milijonov, da je občinski proračun obremenjen z investicijami v devetletno šolanje in za otroško varstvo. Letos bodo morali nameniti 210 mili-
Podelili priznanja
Mengeš - Na slavnostni akademiji ob občinskem prazniku, ki ga praznujejo na rojstni dan rojaka Janeza Trdine, so zaslužnim občanom in občankam Mengša podelili priznanja in Trdinovo nagrado. Zlato priznanje je za dolgoletno delo v kulturni dejavnosti prejela Štefka Mlakar. Prav tako za dolgoletno kulturno delovanje so Jožetu Brojanu podelili srebrno priznanje, bronasti priznanji pa sta si prislužila Aleš Slak za trenersko delo v smučarsko skakalnem športu in Franc Bergant za dolgoletno gasilsko delo. Trdinova nagrada je pripadla Špeli Peršin za izjemno diplomsko delo. M.R.
Združevanje energetskih podjetij
Jesenice - V jeseniški občini že dve leti potekajo priprave na reorganizacijo energetskih dejavnosti. Sektor Kres (oskrba s toplotno energijo) in Zemeljski plin (oskrba s plinom), sedaj v sestavi komunalnega podjetja Jeko-In, naj bi se oddvojila iz javnega podjetja, s področjem energije pa bi se ukvarjalo novo podjetje, kot kaže Jes Energetika, ki sta jo lani ustanovila Jeko-In in Plinstal.
PROSTA DELA
ŠTUDENTJE, DIJAKI
www.ms-krani.si
Zakonske možnosti za občino bolj racionalne ureditve energetske oskrbe so v Energetskem zakonu. Zato tudi spremembe treh občinskih odlokov - nanašajo se na oskrbo z zemeljskim plinom, toplotno energijo in tarifni sistem za prodajo toplotne energije iz vročevodnega omrežja - s katerimi so se svetniki v prvi obravnavi seznanili na seji občinskega sveta zadnji četrtek v maju.. Tudi po finančni plati bi bila sprememba za občino ugodna, saj v proračunu ne bi
imela več postavk za vzdrževanje in naložbe v obe omrežji, plinsko in vročevodno, prav tako bi od izvajalca dejavnosti pridobila nadomestilo za njuno uporabo.
Del procesa oblikovanja dejavnosti novega podjetja, ki bi mesto oskrbovalo z osnovnimi energenti, je tudi nakup proizvajalca toplotne energije Enos -Energetike, prej v sestavu jeseniške železarne. Kot lahko razberemo iz razlage podžupana Branka Noča na seji odbora za stanovanjske zadeve, ko-
munalno infrastrukturo in energetiko, je vložek javnega kapitala v jeseniško podjetje boljša rešitev od predaje dejavnosti zunanjemu izvajalcu (koncesi-onarju). Predvideno je, da energetsko podjetje združi proizvodnjo in distribucijo toplotne energije, distribucijo plina, električne energije ter ima tehnični oddelek s projektantskimi in izvajalskimi zmožnostmi. Pri naložbah je prva gradnja nove kotlarne (ob stari na območju železarne), za katero računajo, da bo nared na začetku letošnje ogrevalne sezone. Sledi posodobitev daljinskega ogrevanja na Jesenicah, okoli tisoč metrov novega vročevoda se že gradi na območju bodoče Poslovne cone.
V razpravi je svetnica Matilda Klinar izrazila skrb o tem,
prej krajevna skupnost Šmartno in potem tudi občina. Po ureditvi prvega dela 1998. leta je potem na nedokončanem delu zemeljski plaz preprečil nadaljevanje. S pomočjo občine in krajanov ter komunalnega podjetja Kamnik pa so odsek sanirali in nazadnje potem v treh letih 900 metrov ceste tudi dokončno asfaltirali.
Po končani akciji so ureditev proslavili minuli konec tedna, ko so cesto župan Tone Smolnikar, predsednik KS Stane Pavlic in Dušan Lanišek kot predstavnik krajanov, odprli. Program so pripravili šolarji, cesto pa je blagoslovil župnik Jože Razinger.
jonov za prizidek šoli na Duplici, prihodnje leto pa 240 milijonov za šolo v Stranjah in potem še za telovadnico 300 milijonov. Sofinanciranje otroškega varstva pa jih velja 600 milijonov na leto. Ob vseh teh sredstvih seveda potem zmanjkuje denarja za komunalno infrastrukturo, kot so ceste, oskrba z vodo. zunaj središča občine. Vendar pa ob lastni udeležbi občanov tudi v občinskem proračunu po najboljših možnostih podpirajo takšne akcije, kot je bila ta za ureditev 900-me-trskega odseka v KS Šmartno, ki je skupaj veljala okrog deset milijonov tolarjev.
Andrej Žalar
kdo bo pokrival delež stroškov vzdrževanja in naložb, če to ne bo občina, in če se bo povečala cena za uporabnike. Po besedah župana Borisa Breganta naj bi z novim izvajalcem dosegli dogovor o sedanji izhodiščni ceni, ki bi se spremenila samo v primeru spremembe cene energenta. Pri tem mora izvajalec primerno vzdrževati in ohranjati vrednost omrežja kot vložka občine.
Svetnik Tomaž Mencinger pa je opozoril na nerešene finančne obveznosti med Plinsta-
lom in Enos-Energetiko (spornega dolga naj bi bilo za okoli 300 milijonov tolarjev) ter hkrati navedel, da poleg finančne analize sprememb pogreša še kadrovsko in lastniško v podjetjih, ki se povezujejo. Izrazil je bojazen, da bo zasebni kapital stroške vzdrževanja in naložb prenesel na uporabnike in se vprašal, kako bo občina zagotovila zadosten vpliv na cene storitev.
Do oblikovanja predlogov odlokov lahko pričakujemo še kar nekaj razprav in pobud. M.K-
Zborovskega sodelovanja med Kropo in Radišami
Pesem jih druži že štirideset let
"Takole vam pravim, da sem vesel, ker štirideset let s Korošci sem pel." Tako je v pesmi "Radišanom kroparski pevec" zapisal Valentin Šparovec.
Kropa - Z jubilejnima koncertoma v petek v Kropi in naslednji dan na Radišah na avstrijskem Koroškem so pevke in pevci iz obeh krajev obeležili 40 let sodelovanja med danes Mešanim pevskim zborom Koledva KD Kropa in Mešanim pevskim zborom Slovenskega prosvetnega društva Radiše. O namenu in pomenu druženja pevk in pevcev z obeh strani meje sta bila zgovorna že polna dvorana Kulturnega doma v Kropi in naslov koncerta "Podajamo si roko in pesem".
Kroparski in radiški pevci so se prvič srečali leta 1963. Takrat je moški zbor KUD Stane Žagar iz Krope nastopil v nekdanjem "farovškem hlevu" v Radišah, ki so ga domačini ob kulturnih dogodkih priredili v kulturno dvorano. In če seje nekoč reklo, da Radišani živijo Bogu za hrbtom, danes čepijo "Bogu na rami" zna povedati Egi Gašper-šič, vsa ta leta dirigent kropar-skega zbora. Kasneje so se srečanja nadaljevala, koncerti so si
sledili, eno leto v Kropi, drugo na Radišah, v obeh krajih so se na gostovanjih izmenjavale generacije pevk in pevcev, tudi različnih glasbenih sestavov, nekateri so odhajali, prišli so novi, menjala se je država, sistemi, spreminjale so se društvene strukture... "A vendar, nič nas ni do te mere spravilo iz tira, da bi z našim sodelovanjem povsem prenehali. Očitno smo se skupaj zbrali ljudje, ki nas medsebojno druženje vedno
Sproščen slikarski jezik
Kranj - V mali galeriji Društva likovnih umetnikov Kranj je še do 10. junija na ogled razstava slik avstrijske slikarke Heide Maibach.
Avtorica, rojena na Zgornjem Štajerskem, sedaj pa živi na Koroškem v Avstriji, se je likovno izobraževala v Parizu in New Yorku, v domovino pa se je vrnila po 20 letih bivanja v Kanadi, ZDA, Polineziji in Švici, kjer je delovala kot krajinska in por-tretna slikarka ter grafičarka. Kot je v besedilu k razstavi zapisal umetnostni zgodovinar mag. Damir Globočnik, se je Maibachova, kot se za svetovno popotnico spodobi, opredelila za sproščen slikarski jezik, ki temelji v slikarskem modernizmu in je skupen sodobnim, osebno širokim in odprtim umetnikom, ne glede na to, v kakšnem okolju ti delujejo. Slikarka se v zadnjem času intenzivno ukvarja z abstraktnostjo, hkrati pa razvija svoje lastne izrazne oblike, med katerimi je človeška figura še naprej eden najpomembnejših nosilcev izraza. Tako se v njenih delih sreču-
Nike, sitotisk, 50x70 cm
jemo z odrazi literarnih in mitoloških tem, ki so vtisnjeni v ab-strahirane, zabrisane gmote človeške figure in pejsaža. Abstraktno igro dopolnjujejo skrbno grajene slikarske kompozicije, ritmične poteze, usklajene barvne ploskve... I.K.
Iz galerije Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost
FRANCE SLANA um
Porušeno Skopje v potresu. Prekrižane diagonale in zamolkel kolorit še bolj poudarjajo dramatičnost dogodka. Podobe so nastale iz abstraktnih ruševin spomina, kijih je Slana doživljal ob pogledih nanje. Iz abstraktnega kompozicijskega zapisa in lirične barvne modulacije oživijo pred nami porušene stavbe. Materialna resničnost propadanja in odmiranja folklornih objektov, ki izginjajo, so njegovi stalni likovni problemi. Slana, zavezan abstrahirani figuraliki, kije bila na pohodu v šestdesetih letih, še učinkoviteje ustvarja akvarele.
Rodil seje v Bodislavcih pri Ljutomeru. Na ALU v Ljubljani je študiral slikarstvo pri profesorju Gabrijelu Stupici. Diplomiral je leta 1949.
Nagrado Prešernovega sklada je prejel leta 1964 za ciklus umetniških stvaritev z motiviko po potresu porušenega Skopju.
P. H. F.
Spomin na Skopje, 1963, akvarel, v. 61,3 cm x 34,2 cm. Provcnienca: darilo avtorja leta 2000 za Zbirko Prešernovih nagrajencev.
Galerija Prešernovih nagrajencev
Pavšlarjeva hiša Kranj in Avla Mestne občine Kranj
Razstave:
FRANCE SLANA, 23. maj - 20. junij, Pavšlarjeva hiša, Kranj
w
in izrečene lepe želje, na koncertu sta bila med drugim prisotna tudi radovljiški župan Janko S. Stušek in župan občine Žrelec Franz Felzberger. Da je tradicija zborovskega petja na Radišah bogata, je videti tudi po mladih obrazih v zboru, ki jih v MePZ Koledva vendarle nekoliko manj. Po Wieserjevih besedah pri njih zbor mladini nudi tudi zatočišče, seveda pa gre tudi za veselje do petja in ohranjanje slovenskega jezika. Z mladimi začnejo delati že v
njihovih otroških letih, preko mladinske skupine pa potem prehajajo v odrasle zbore. Tradicija zborovstva na Radišah pa je tudi edinstvena med Slovenci na avstrijskem Koroškem. Oba sogovornika sta si bila edina, da ima sodelovanje Krope in Radiš pred seboj še lepo bodočnost, naj bo v taki ali drugačni obliki. O tem pravzaprav govori tudi preteklost medsebojnih druženj, ki so jo ob jubileju v lični knjižici izdali v Kropi.
Igor Kavčič
Oba dirigenta, Nužej Lampicher in Egi Gašperšič.
znova motivira." Podobno razmišlja tudi pevec in predsednik Slovenskega prosvetnega društva Radiše, Nužej VVieser: "Spomnim se, kako je bilo za nas mlade fante gostovanje v Kropi vedno pravo doživetje. Včasih je bilo še v navadi, da smo v obeh krajih prenočevali pri družinah, bilo pa je tudi več druženja." Jubilejni koncert je bil sestavljen iz treh delov. V prvem se je predstavil domači zbor Koledva, najprej so dve skladbi zapeli moški, pa ženske in v nadaljevanju meša-
na postava. Sledilo je šest skladb radiškega zbora, zaključni del pa sta oba zbora, skupaj skoraj sedemdeset glasov, zapela skupaj: od ljudske pesmi Meglica, ki jo je dirigiral Egi Gašperšič do ljudske Stoji kartele ohranjen, pod vodstvom njegovega koroškega kolega Nužeja Lampichlerja (po očetu Šimnu Wrulichu in njegovem sinu Stanku, tretji zborovodja), in nežne Schubertove Uspavanke. Jubilejno priložnost so predstavniki obeh strani izkoristili tudi za medsebojno obdarovanje
Skupni nastop obeh zborov, ko je dirigent usmerjal skoraj sedemdeset glasov.
Večkulturni večer v Galeriji Trg
Bled - Pred dnevi so v prostorih Galerije Trg na Bledu pripravili zanimiv kulturni večer. Povod za dogodek je bila zagotovo predstavitev umetniškega ustvarjanja enega naših največjih zborovskih dirigentov prof. Janeza Boleta, priznanega zborovodje in pedagoga, ki na področju zborovstva deluje že več kot 50 let. Ustanovil in vodil je Slovenski oktet, APZ Tone Tomšič, zbor Slovenske filharmonije, zbor Srednje glasbene šole v Ljubljani, zbor Akademije za glasbo. Slovenske madrigaliste, MPZ Brezovica, MPZ Zasip pri Bledu in druge (skupaj kar dvajset) zbore. Njegovo pedagoško delo obsega od vzgoje zborovodskih in pevskih zborov do profesure na Srednji glasbeni in baletni šoli in Akademiji za glasbo v Ljubljani. V zanimivem pogovoru je Bole, isker in radoživ, kot je, povedal marsikakšno zanimivo o svoji življenjski in glasbeni poti. Večerje pa je s skladbami starih mojstrov dopolnila priznana organistka, zborovodja in pedagoginja prof. Angela Tomanič. K večkulturnosti večera so v Galeriji pripravili tudi razstavo likovnih del slikarja Staneta Žerka. I.K.
Zaključni koncert loške Glasbene šole
Škofja Loka - Jutri, v sredo, 4. junija, ob 18. uri bo v prostorih Osnovne šole Škofja Loka - mesto koncert učenk in učencev Glasbene šole Škofja Loka ob zaključku šolskega leta. Predstavili se bodo uspešni učenci, od Godalnega orkestra Glasbene šole in pevskega zbora, ki ga sestavljajo učenci nauka o glasbi do kvarteta kljunastih flavt s tolkali, tria klarinetov in samostojnih instrumentalnih nastopov učencev kitare, violončela, trobente, pozavne, klavirja, harmonike... I.K.
Letni koncert Savčanov
Kranj - V soboto, 7. junija, ob 20.30 uri, bodo Folklorna skupina Sava v Prešernovem gledališču nastopila na "Gala letnem koncertu". Uspešno delo zadnjih let bo skupina predstavila z gorenjskimi, prekmurskimi, dolenjskimi, rezijanskimi, primorskimi in štajerskimi plesi, slišali in videli pa bomo tudi znane melodije, pesmi oziroma običaje teh pokrajin. K sodelovanju na prireditvi so Savčani pritegnili tudi goste iz Sore pri Medvodah, Preddvora, Cerkelj in Naklega. Hkrati želijo tudi predstaviti program, s katerim bodo letos gostovali v Prekmurju, na Hrvaškem, v Belgiji in Nemčiji. I.K.
Podobe iz Koenigsbrunna
Kranj -V Galeriji Mestne občine Kranj so na ogled najnovejše slike gostujočih slikarjev iz Koenigsbrunna, ki so že pred odprtjem pritegnili veliko pozornost Kranjčanov. Slike so res zanimive.
To bo verjetno odmevna razstava, je na odprtju povedal navzočim župan Mohor Bogataj, ki je z veseljem pozdravil nemške goste in obliko sodelovanja Likovnega društva Kranj, ki je lani sodelovalo na Dnevih slovenske kulture v Koenigsbrunnu, kjer so predstavljali kranjsko likovno umetnost. Obenem je izrazil upanje in željo, da se bo takšno sodelovanje nadaljevalo tudi po tej razstavi, o čemer pa ne gre dvomiti, saj si gostujoči umetniki želijo tudi drugih oblik sodelovanja.
Do mednarodnega sodelovanja obeh mest je prišlo preko posredovanja slovenskega društva Drava iz Augsburga. Martin El-friede, Ingrid Maurer, Monika Hohnel, Giinther Cammerer, Horauf Jiirgen in Jutta Neukam, šest ljubiteljskih nemških slikarjev, se Kranjčanom predstavlja z zanimivim izborom slik, ki zajemajo tako abstraktne motive, kakor realistične, nadrealistične in izjemno inovativne, kakor je tale portret na sliki, kije pritegnil veliko zanimanja. A po svoje so zanimive vse slike, ki v naše področje vnašajo svojevrstne vtise. Katja Dolenc, foto: Tina Doki
Piše Eva Senčar
S knjigo o .
Maščevanje, Liza Marklund, najuspešnejša knjiga, ki so jo kdaj koli izdali na Švedskem, prevod Katarina Jelene, Založba Me-ander, Ljubljana 2003, 390 str., 5.800 sit.
Avtorica Liza Marklund je časopisna in televizijska novinarka iz Stockholrna. Maščevanje je njen prvenec in velja že več kot leto za eno najuspešnejših knjig, izdanih na Švedskem - prodali so jo v dobrih milijon izvodih. Kriminalke in trilerji so priljubljeno čtivo obiskovalcev knjižnic, Maščevanje pa je na drugem mestu na aprilskem seznamu najbolj branih knjig v knjižnici v Bohinjski Bistrici.
Novinarka Annika, kije nedavno nastopila mesto urednice črne kronike, na svojem 'novinarskem pohodu' najde vzporedne Zgodbe ljudi, ki bi lahko pripeljale do krivca bombnih napadov na prizorišča bližajočih se olimpijskih iger v Stockholmu. Ko Annika zavzeto opravlja svoje delo, se hkrati spopada z ljubosumnimi in nevoščljivimi novinarskimi kolegi in hrepenenjem po možu in otrocih, kar nikakor ne more uskladiti s potrebo po uspehu na delovnem mestu, kjer brezkompromisno preživlja vedno več časa. Knjigo odlikuje napeta zgodba, preobrati, zadostna, a ne prevelika mera zasebnosti glavnih junakov, logičnost dogodkov, moralno ozadje, namenjeno tako etiki na delovnem mestu kot časopisni etiki, ki vedno bolj prihaja v ospredje zgodbe. Z etiko se novinarji na delovnem mestu srečujemo dnevno - da bi glavno vodilo danes že vsakega časopisa, to je dobiček, postavili šele na drugo ali tretje mesto, pa kaže vedno manj. Kako si novinarji pomagamo v si-
tuacijah nasprotujočih si dolžnosti, torej ko nas 'boj za obstanek' sili v eno, vest pa v drugo dejanje? S Kantovim moralnim zakonom; v Temeljih metafizike morale pravi, da ima v domeni ciljev vse bodisi ceno bodisi dostojanstvo. Medtem ko ceno lahko nadomestimo z ekvivalentom, je dostojanstvo osebe nezamenljivo; človek je cilj in ne sredstvo, spoštovanje njegovega dostojanstva je dolžnost, ki jo imamo tudi do samega sebe. Kant je v kategoričnem imperativu pravzaprav utemeljil pravice osebnosti, ugotavlja dr. Melita Poler, avtorica knjige Novinarska etika (Magnolija, 1997). Novinarjeva temeljna profesionalna naravnanost, ki pomeni tako objektivnost poročanja kot resnicoljubnost, razkrivanje družbenih nepravilnosti, zabavanje in izobraževanje, ...se mora podrejati spoštovanju človekovega dostojanstva. Annika se problema zaveda nenehno, dokončno pa, ko jo samo v vlogi žrtve preseneti bliskavica reporterjevega fotoaparata.
Mobilizirane! bodo romali na Brezje
Brezje - V petek, 6. junija, bodo prisilni mobiliziranci v nemško vojsko in svojci padlih in pogrešanih, slednjih je nad 15.000, že devetič romali k Mariji Pomagaj na Brezje. V baziliki bo ob 10. uri maša, ki jo bo daroval stolni kanonik, prelat dr. Borut Košir. Na Brezjah so mobiliziranci vsem padlim in pogrešanim tovarišem 10. junija leta 1995 odkrili spominsko ploščo. J.K.
Uvod v evropski katoliški shod
Slovesen začetek priprav na shod je bil v soboto na Brezjah, v nedeljo pa so v osmih državah prebirali skupno pastirsko pismo ob začetku
priprav na shod.
Brezje - Dunajski nadškof in kardinal Christoph Schoen-
born je bil pobudnik srednjeevropskega katoliškega shoda, ki bo dosegel vrhunec 22. maja prihodnje leto v Marijinem svetišču Mariazell na Zgodnjem Štajerskem, ki mu Avstrijci pravijo tudi "Velika mati Avstrije".
Prazniki in godovi
Binkošti, pravi majniški praznik
Binkoštna nedelja je vedno petdeseti dan po veliki noči. Belo velikonočno barvo zamenja živordeča.
Binkošti so spoštovan praznik in pomenijo spomin na prihod Svetega Duha, ki ga je upodabljal golob. Golob je postal kasneje tudi uradna podoba Svetega Duha. Včasih so simbolično s cerkvenih stropov na binkošt-no nedeljo spuščali golobe. Marsikeje so spustili tudi živega goloba. Niko Kuret je v knjigi Praznično leto Slovencev zapisal zgodbo iz Stare Loke, kjer je cerkovnik v soboto kletko z golobom shranil na podstrešju cerkve, da bi ga lahko pri nedeljski maši pustil skozi lino v cerkev. Ko se je v nedeljo povzpel na podstrešje, je preplašen opazil, da je kletka prazna. Skozi lino je zaklical vernikom v cerkvi, da je "mačka Svitga Duha snidla". Tako poročilo ni osamljeno. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi na Tirolskem. Na binkošti so vezani številni običaji, tudi okraševanje hiš z zelenjem in cvetjem, še posebej z lipo.
Danes, 3. junija, se katoliška cerkev spominja Karla Lvvange in drugih ugandskih mučencev, kraljice Klotilde in device Olive. Danes je 40-letnica smrti znamenitega papeža Janeza XXIII. (Angelo Giuseppe Ron-calli), ki je bil izvoljen za papeža leta 1958, pet let kasneje pa je umrl. Leta 2000 je bil proglašen za blaženega. Jutri, 4. junija, bodo praznovali škof in mučenec Kvirin iz Siscije, redovni ustanovitelj Frančišek Caracciolo, mučenka Krista in duhovnik in mučenec Peter
Veronski. Frančišek je ustanovil red manjših redovnih bratov, ki so delovali predvsem na priž-nicah, v spovednicah, v ječah, bolnišnicah in na ladjah.
V četrtek, 5. junija, bo vne-bovhod za cerkve, ki uporabljajo julijanski koledar, posebej pa je ta dan namenjen škofu in mučencu Bonifaciju, ki je pokopan v nemškem mestu Ful-da, kjer je sedež nemške škofovske konference, in mučencema Svetku oziroma Svetopolku in Igorju. V petek, 6. junija, bosta praznovala škof in redovni ustanovitelj Norbert in škof Ber-trand Oglejski, ki je bil tudi oglejski patriarh. V soboto, 7. junija, se bo cerkev posebej spomnila opata Pavla Cari-grajskega in devic Diane in Cecilije, v nedeljo, 8, junija, na binkoštno nedeljo, pa bosta najbolj slavna svetnika škofa Medard in Vilijem iz Yorka. Medarda se drži pregovor: Kakršno vreme Medarda kane, takšno štirideset dni ostane. Dejansko Medard nima ničesar opraviti z vremenom. V pregovor je prišel zato, ker se vreme te dni rado ustali. V ponedeljek, 9. junija, pa bosta godovala mučenca Primož in Felicijan. Bila sta brata, rojena v Italiji, ubita pa sta bila za časa cesarja Dioklecijana. Primož je na Slovenskem pogosto ime. Pomeni prvi ali tudi najboljši (primus). Pri nas je najbolj znana Primožu posvečena cerkev sv. Primož nad Kamnikom.
Jože Košnjek
Organizacija shoda, ki bo potekal v pomembnih trenutkih iskanja nove organizacije Evropske unije, v katero bo 1. maja prihodnje leto vstopilo deset novih članic, je združila škofovske konference Poljske, Češke, Slovaške, Avstrije, Hrvaške, Madžarske, Bosne in Hercegovine in Slovenije, v katerih živi nad 70 milijonov ljudi. Geslo shoda je Kristus - upanje Evrope, njegov glavni namen pa je spodbuditi katoličane k večji zavzetosti in soodgovornosti pri ohranjanju in poglabljanju temeljnih krščanskih vrednot, ki so oblikovale današnjo evropsko kulturo in njeno duhovno izročilo. Krščanstvo bo nenadomestljivo tudi v prihodnji združeni Evropi.
Ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode, ki je skupaj z nekaterimi visokimi predstavniki slovenskih Škofij vodil bogoslužje, z njimi pa je bil tudi
novi papeški nuncij v Sloveniji Santos Abril y Castello, je v pridigi dejal, da se moramo tudi Slovenci tako kot drugi evropski narodi spraviti med seboj in s sosedi, saj je med nami veliko lepega in bogatega. Zato imamo lahko srečnejšo prihodnost kot je bila preteklost. Slovenski narod bo kot samostojni narod od Evrope marsikaj dobil, Evropi pa bo lahko tudi marsikaj daroval. "Želimo, da se ljudje vračajo k cerkvi. Dejansko je cerkev ustvarila Evropo in njene duhovne in kulturne vrednote, po katerih že stoletja živijo ljudje. Nobena celina ni dala drugim celinam in narodom toliko svoje kulture kot prav Evropa. Zato sveti oče, cerkev in verniki želijo, da se krščanstvo kot eden od temeljev Evrope zapiše tudi v novo evropsko ustavo," je dejal ljubljanski nadškof. Stanko Li-povšek pa je v imenu maribor-
Sobotno bogoslužje v baziliki na Brezjah.
ske škofije opozoril na njen posebni pomen, saj je škof Slomšek posegal v evropske cerkvene zadeve. Bil je vizitator benediktinskih samostanov, ki so še marsikje nosilci duhovne in materialne kulture, ustanovil pa
je tudi bratovščino Cirila in Metoda, ki sta sozavetnika Evrope.
Vernike je v slovenščini nagovoril tudi nuncij in požel bučen aplavz. Našega jezika še ne zna, zaradi poznavanja srbščine ga pa razume.        Jože Košnjek
Jubilej pevcev iz Davče
V soboto so se poklonili spominu na pesnika in duhovnika Filipa Terčelja, ki je nasilno umrl v eni od davških grap,
in organizirali revijo cerkvenih pevskih zborov.
Davča - Pred vhodom v farno cerkev v Davči, za davško faro skrbi župnik iz Sorice Ivo Kožuh, doma iz Škofje Loke, so v
vasi Davča! Dopoldne je bila praznična maša, popoldne pa nadaljevanje tako imenovanega Terčeljevega dneva s koncertom
Cerkveni pevski zbor iz Davče. Na.sliki manjka Primož Peternelj.
soboto na praznični dan zapisali: Domačija vsa z znojem prepojena A tudi s krvjo mučencev posvečena Vabi pevce, romarje, prijatelje, sosede Častiti velike mož, žena, otrok zasluge Ave-marijo Mariji pet zase in za druge. Iz začetnih črk dobimo ime
domačega in nekaterih gostujočih cerkvenih pevskih zborov. Pri popoldanskih šmarnicah pred koncertom cerkvenih pevcev so skupaj zapeli slavni tenorist Janez Lotrič iz Železnikov, Franc Tušek iz Železnikov in Marjan Peternelj iz Sorice.
Razen domačega cerkvenega zbora so zapeli še cerkveni zbori iz Sorice, iz Cerknega in Železnikov, v združenem nastopu pa so sodelovali tudi nekateri pevci cerkvenega zbora iz Pod-brda. Dirigiral jim je Janez Močnik. Cerkveni pevski zbor iz Davče je prvič zapel pozimi 1922 - 1923. Zasluge za nastanek zbora si delita takratni dav-ški župnik Rudolf Potočnik in mladi domačin Franc Peternelj, ki se je glasbeno izobraževal pri učitelju v Selcih. Zbor je prepeval in vztrajal tudi zaradi vztrajnosti Franca Peternelja mlajšega, ki je po očetu prevzel vodenje zbora. Sedaj mu že pomaga sin Primož. Pevci so veseli, da jim z zborom sledijo tudi mlajši. Posebnega spomina pa je bil v soboto deležen duhovnik in pesnik predvsem nabožnih pesmi Filip Terčelj (1892 - 1946). Bil je zaveden slovenski goriški duhovnik, pravi Čedermac. Bil je odličen pesnik, ki je napisal več kot 150 pesmi, miren in tih, vendar pogumen, ko je šlo za pravice in krivice. Italijan so ga preganjali. Ker ni imel stalne
fare, je pomagal po župnijah. Tako je decembra leta 1945 prišel k prijatelju, soriškemu župniku Francu Krašnji. Prav na sveti večer je tedanja oblast izgnala tiste Soričane, ki so bili nemškega porekla. Filip Terčelj je poznal nekatere ugledne politike v Ljubljani in je hotel Sori-čanom pomagati. Šestega januarja leta 1946 sta Terčelj in Krašnja zadnjič maševala v Davči, nato pa sta odšla proti Železnikom. Med potjo so ju ujeli in v Štulcevi grapi ubili. Več kot eno leto je trajalo, da so ju smeli pokopati na davško pokopališče. Za njun grob že 57 let skrbijo Jemčevi iz Davče.
Posebej prisrčnega pozdrava je bil deležen tudi župnik Rudi Tršinar, ki je služboval v Davči. Po njegovi zaslugi sta bila obnovljena cerkev in župnišče, uspel pa je zadržati tudi samostojnost župnije v Davči.
Franci Peternelj je srečanje, ki se ga je udeležil tudi župan občine Železnike Mihael Prevc, da bi v Davči doživeli še veliko tako prijetnih dni.
Jože Košnjek
Piše Miha Naglic
Po ljudeh gor, po ljudeh dol
Podlistek o znamenitih Gorenjcih
Prvaki med luterani
Iz dokumentov, kijih je proučil dr. Blaznik, se da pričarati tudi vzdušje, ki je vladalo v Loki sredi druge polovice 16. stoletja, ko se je v mestu škofovi volji navkljub usidrala močna protestantska skupnost. Škofje iz Freisinga v Loko pošiljal vedno nove komisarje in komisije, da bi to novo "zlo " izkoreninile. A kaj ko so bili med nezanesljivimi osebami tudi njegov lastni oskrbnik Filip Sieges-dorfer, mestni sodnik Andrej Gompa, freisinški vinski mojster Bernard Eržen, številni drugi ugledni meščani in posestniki; odkrit luteran je bil od Freisinga neodvisni zemljiški gospod Jakob Puštalski, celo starološki župnik Ambrož Hau-mann naj bi bil premalo odločen. Komisarji so leta 1573 najprej poizvedovali, kako je z župnikom in oskrbnikom, nato pa še o vseh drugih. Župnika so pozvali, naj bo bolj "stanoviten " in naj se trdno drži katoliških obredov. Oskrbniku, ki seje naivno izmikal, so dali vedeti, da škof ne bo imel v
službi krivovercev. "Priznal je, da nekaj časa sem ni hodil v cerkev, ker se ni razumel z župnikom, ni pa imel nič proti cerkvi." Obema so naročili, naj pazita eden na drugega in o vsem poročata v Freising.
Najvidnejše luterane so poklicali na grad na zaslišanje. "Prvi je prišel na vrsto mestni sodnik Andrej Gompa, v čigar hiši so se protestantje zbirali. Čeprav so mu komisarji zatrjevali, da imajo seznam luteranov, ki jim ga je izročil loški župnik, niso mogli sodnika pripraviti do tega, da bi imenoval vsaj enega pristaša luteranske vere. Priznal je, da je prejemal obhajilo pod obema podobama, in to izven maše. Tudi če bi mu dovolili, da bi prejemal obhajilo pod obema podobama med mašo, bi na to ne mogel pristati, ker maše ne razume. Komisarji ga niso mogli premakniti niti za ped, ne zlepa ne zgrda. Nič bolje niso komisarji opravili pri navzočih članih notranjega sveta. Pri svojem so vztrajali vsi po vrsti, tako Urban Vari, Toman Wenger in Jakob Pičaher kot tudi Boštjan Križaj, Boštjan Lukančič in Ulrik Vegi. Odločen nastop je komisarjem zbujal vtis, da bi raje dali ne samo vse imetje, pač pa tudi življenje, kot da bi popustili. Komisarjem je bilo jasno, da gre za medsebojen dogovor, in to po navodilih iz Ljubljane."
Sodnika Gompo so komisarji odstavili. Od kmečkih podložnikov je komisija obravnavala samo enega. "Zaslišala je edino gruntarja Pavla
Pogled na baročno zunanjščino sv. Valentina na Lim barski gori.
Kuralta iz Dorfarjev, kije bil prepričan luteran in je še druge odvračal od maše. Odločno je izjavil, da njegovo versko prepričanje nikogar nič ne briga. Priznal je, da posluša predikante v Kranju, pa tudi drugje, kjerkoli jih najde. Ker je bil star in slaboten, ga komisarji niso dali zapreti, pač pa so mu v prisotnosti soseske naložili, da se mora v štirih mesecih spokoriti, sicer bo moral zapustiti loško gospostvo; obenem je moral poravnati obveznosti do cerkve za cerkveno zemljo, ki jo je dotlej užival in ki naj bi bila odslej na zahtevo komisije proti določenemu plačilu podeljena katoliškemu
obdelovalcu. " Zaslišali so tudi dve plemkinji: Sa-uer roj. pl. Eckh, kije stanovala v Loki v Raspovi hiši, in oskrbnikovo sestro, poročeno Posch. "Ta je stanovala v lastni zgradbi. Vsa njena hiša je bila luteranska; njej sami so očitali, da kot goreča luteranka zmerja loške katoličane, ki hodijo k maši. Na zahtevo komisije naj bi oskrbnik imenovane nagovoril, da s tem prenehajo, ali pa naj iščejo stanovanje v drugem kraju, vendar je Filip Siegesdorfer zelo dvomil, da bi se mu posrečilo kaj doseči."
Freisinška komisija iz leta 1573 je bila le medo uspešna. "Delo komisije je sicer zavrlo obiske predikantov v mestu, ni pa imelo pri splošnem procesu prav nobenega uspeha. Sedaj je postalo tembolj živahno v Puštalu, na sedežu samostojnega puštalskega zemljiškega gospoda, ki se mu ni bilo treba ozirati na ukaze freisinškega škofa. Ni slučaj, da je dal Puštalec prav 1573 v grajskem stolpu urediti prostor za opravljanje luteranskih obredov. Sem je prihajal predikant, kije tod pridigal, obhajal, krstil, poročal. Tako je postal puštalski grad važna točka, kamor niso tekali samo loški meščani, pač pa tudi mnogi iz vrst sosednjih sosesk. V Puštalu je kupil hišo tudi bivši freisinški vinski mojster Bernard Eržen, kije bil eden glavnih pobornikov luteranstva v Loki, sedaj pa je vabil loške luterane, da so se tudi v Puštalu shajali v njegovi hiši."
Polni idej in ustvarjalnosti
Člani Društva upokojencev Naklo so povezani že pol stoletja. Od vsega začetka delujejo v naseljih na območju
sedanje občine.
Naklo - Ob 50-letnici društva so pripravili razstavo umetniških izdelkov v Dupljanski graščini. Med srečanjem na turistični kmetiji Trnove so podelili priznanja in se skupaj veselili dosežkov. Društveni razvoj so opisali v biltenu.
Na pomlad leta 1953 so v Naklem ustanovili podružnico kranjskega društva upokojencev, v katero se je vključilo 80 članov. Ob širjenju članstva je imelo vodstvo največ dela s pokojninsko dokumentacijo in pomočjo socialno šibkim upokojencem. Leta 1964 so kupili zemljišče in del gospodarske stavbe, kjer so uredili pisarno in bife. Po odkupu Odrtnikove kmetije leta 1972 je vnema upadla. Adaptacije so končali desetletje pozneje, vendar so obnovljeni bife leta 1986 zaprli in oddali prostore v najem. V devetdesetih letih so dom povečali, uredili okolico in poskrbeli za ureditev lastništva. Posodabljali so notranjost, letos pa so zamenjali ostrešje in prebarvali opaže. Za ta napredek so ob drugih članih zaslužni predsedniki Primož Strupi, Janez Fajan, Jože Zaplotnik, Ludvik Zibert, Franc Šubic, Jože Kašpar in Rudi Nadiževec.
"Ob gospodarjenju je društvo že v preteklosti namenjalo veliko pozornosti članom. Danes je to še bolj potrebno, saj je v naših vrstah 907 upokojencev iz vse občine Naklo. Socialno-zdravstvena komisija, ki jo vodi podpredsednik Marjan Gradi-šar, skrbi za ostarele in bolne člane, obiskuje slavljence, za jubilante organizira izlet, poslovi pa se tudi od umrlih. Predsednik komisije za šport in rekreacijo Franci Pretnar nadaljuje delo, ki seje začelo leta 1988 z uvedbo telovadbe. Največ zanimanja je za pohode; vsako leto jih je vsaj 20. Pestra je tudi družabnost, kar- spodbuja tajnica Fani-ka Pagon. Kot predsednica komisije za turizem in kulturo organizira izlete, letovanja, zabavne prireditve in novoletna srečanja. Upokojenci pojejo v mešanem pevskem zboru Dobrava. Posebnost našega društva je folklorna skupina; njen predsednik je Janez Stilec, strokov-
Na razstavi sta bila tudi rezbarja Janez Vovk (levo) in Milan Erbežnik.
ni vodja pa Andrej Košič. Od leta 1996 je imela okrog 60 nastopov," je pohvalil predsednik Franci Jeglič prizadevnost članstva. Razvoj društvenih dejavnosti so podrobno predstavili v jubilejni brošuri. Slavje ob 50-letnici so začeli prejšnji teden z razstavo umetnin v Dupljanski graščini. Tam so bila na ogled dela 19 članov, ki se ukvarjajo z rezbarstvom, mizarstvom, umetnim kovaštvom, slikarstvom, ročnimi deli in zbira-
njem starin. Svečano je bilo zlasti minuli petek na turistični kmetiji Trnove. Zbranim je spregovoril predsednik ZDUS Vinko Gobec, ki je podelil zahvale; prejeli so jih Albina Troha, Fanika Pagon, Janez Stilec in Zdenko Košir. Društvo je izročilo 15 priznanj ter obdarilo poverjenice. Prireditev, ki jo je popestril kulturni nastop pevcev in plesalcev, so sklenili z družabnim srečanjem.
Stojan Saje
Prvenstvo Kamnika in Komende
Kamnik - Gasilski zvezi Kamnik in Komenda sta minulo soboto na stadionu v Mekinjah pri Kamniku organizirali prvenstvo obeh gasilskih zvez za pionirje in mladince. Zbralo se je 46 ekip; 34 iz Gasilske zveze Kamnik in 12 iz Gasilske zveze Komenda. Iz kamniške gasilske zveze so bile najboljše ekipe pri pionirkah PGD Kamnik, PGD Nevlje in PGD Srednja vas; pri pionirjih PGD Tu-njice, PGD Špitalič in PGD Motnik; pri mladinkah PGD Srednja vas, PGD Zgornji Tuhinj in PGD Šmartno v Tuhinju in pri mladincih PGD Nevlje, PGD Tunjice in PGD Zgornji Tuhinj. Iz komend-ske gasilske zveze pa so bili najboljši pri pionirkah PGD Moste, PGD Komenda; pri pionirjih PGD Moste, PGD Križ; pri mladinkah PGD Moste 1, PGD Križ in PGD Moste H; pri mladincih PGD Moste II, PGD Komenda II in PGD Križ.
Konec tega tedna v soboto bo na stadionu v Mekinjah občinsko gasilsko tekmovanje obeh gasilskih zvez za člane, članice, starejše gasilke in gasilce in pokalno tekmovanje Gasilske zveze Slovenije ter za pokal Kamnika. A.Z.
Mladi iz Mavčič so osvojili največ pokalov
Mavčiče - Prostovoljno gasilsko društvo Mavčiče in mladinska komisija GZ MO Kranj sta organizirala 4. orientacijski pohod mladih, ki je bil 17. maja na Soriškem polju. Udeležilo se ga je 94 ekip iz 16 društev. Tekmovalci so tekli po poljskih in gozdnih poteh, kjer so iskali kontrolne točke. Na njih so dokazovali znanje in veščine z gasilskega, naravoslovnega, športnega in prometnega področja.
Najboljše rezultate so dosegli: mlajše pionirke - Mavčiče l, Mavčiče 2, Mavčiče 3; mlajši pionirji - Mavčiče 1, Mavčiče 2, Podblica 3; starejše pionirke - Trstenik 3, Mavčiče, Predoslje l; starejši pionirji - Suha 1, Breg ob Savi 2, Jošt; mladinke -Kokrica, Mavčiče, Žabnica; mladinci - Predoslje, Kokrica, Bitnje. Kot je sporočila Alenka Draksler, so podelili pokale in medalje najboljšim ekipam predsednik Gasilske zveze MO Kranj Jože Derlink, predsednik KS Mavčiče Alojz Ješe in predsednik PGD Mavčiče Stanislav Stenovec. Prav domačini so si priborili največ visokih mest. S.S.
Ob tisočletllici tisoč Članov Tekmovanje za Barletov memorial
Blejsko turistično društvo je podelilo 44 priznanj za najlepše urejene hiše. Častni član je Borut Rus. Kritično o urejenosti parkov in sprehajalnih poti.
Na šestnajstem tekmovanju 59 ekip iz 17 društev.
Bled - Petkovega občnega zbora Turističnega društva Bled, ki je bil v dvorani blejske Višje šole za gostinstvo in turizem, se je udeležilo več kot 60 članov. Kljub težavam, ki jih je društvo imelo minulo leto, je bil seznam uresničenega dela obsežen. Blejsko turistično društvo, ki ima več kot 500 članov, se je v začetku letošnjega leta preselilo v nove prostore v stavbi Kazine, kar je bil po besedah v. d. predsednika Vanje Piber velik finančni zalogaj. Pomagali so jim blejska občina in številna podjetja.
Borut Rus
Poleg tega so ostali tudi brez predsednika, saj je dolgoletni predsednik Borut Rus odstopil z omenjene funkcije. V kratkem naj bi izvolili novega. Lani šo za vse programe imeli na voljo 16 milijonov tolarjev, leto pa so končali s pol milijona tolarjev izgube. "Letos predvidevamo 15,6 milijona tolarjev. Pripravili smo predavanje o vzgoji cvetja, načrtujemo pa še predavanja o prehrani, jamah v blejski občini in urejanju vrtov. Julija in avgusta bomo ocenjevali hiše, pripravljamo sestanek s sobodajalci ter okroglo mizo o izvajanju odloka ravnanja z odpadki, v četrtek (5. junija, op.p.) Pa bomo naše člane peljali na ^tuJ>" je povedala Pibrova. Na občnem zboru, ki ga je vodila Jana Špec, so izvolili enajstčlanski upravni odbor, tričlansko disciplinsko razsodišče in nadzorni odbor, častni član TD Bled pa je postal Borut Rus, ki je dejaven v društvu že od leta 1958. Podelili so 44 priznanj za najlepše urejene hiše na območju Bleda. Veselje so občnemu zboru vnesli učenci blejske Osnovne šole prof. dr. Josipa Plemlja, ki so predstavili pesem 0 mokrišču Brje, dejavnost turističnega podmladka in duhovito igro o Butalcih, blejska Lokalna turistična organizacija Pa je prikazala film o Bledu.
Občni zbor je bil priložnost tadi za kritične misli. Vladimir SHič je opozoril na neurejenost Bleda in okolice. "Pred šestimi
leti so bile sprehajalne poti lepo urejene, zadnje čase se stanje slabša. Brez stalnega pritiska se stvari spreminjajo na slabše. Tudi parki so slabše urejeni, poleg tega bi morali poskrbeti še za neurejene hiše, ki so Bledu v sramoto," je dejal Silič. Dolg spisek pomanjkljivosti in neurejenosti Bleda je predstavil Štefan Prskalo, ki je med drugim dejal, da bi morali določiti ko-
palni red, saj kopalci ne morejo ležati po vsem parku, in za blejsko sramoto - parkirišče pred domom TVD Partizan. Občnega zbora sta se udeležila tudi predsednika Turistične zveze Slovenije (TZS) in Gorenjske Turistične zveze Marjan Rožič in Lado Srečnik. Rožič je opozoril na prepočasno uresničevanje nove strategije razvoja slovenskega turizma in na pomen blejskega jubileja, 1000-letnice, ki je tudi priložnost za promocijo Slovenije, Srečnik pa je dejal, da k urejenosti Bleda lahko veliko prispevajo prav člani TD, ob 1000-letnici kraja pa jim je zaželel 1000 članov.
Renata Skrjanc
Cerklje - Gasilsko društvo Cerklje je minulo soboto pod pokroviteljstvom občine Cerklje že šestnajstič zapored organiziralo tekmovanje za Barletov memorial. Udeležilo se ga 59 ekip iz 17 gasilskih društev, med drugim tudi iz PGD Železniki, Zali Log in Škofja Loka. Po končanem tekmovanju, ko so se ekipe merile v črpanju vode z okrog 80 let staro ročno brizgal-no last PGD Zgornji Brnik, je bil Marjan Luskovec, podpredsednik društva Cerklje, ki je bilo tudi tokrat organizator tekmovanja, z udeležbo in tekmovanjem zelo zadovoljen.
"Najprej naj povem, da smo v PGD Cerklje s podporo občine dobili nov kombi za prevoz moštva (enako tudi PGD Zgornji Brnik). Tako imamo zdaj v
Proslavili so 20-letnico
Šmarca - Z gasilsko povorko skozi Šmarco, svečanim zborovanjem, podelitvijo odličij in veselim družabnim srečanjem s Slapovi in Karmen Stavec, seveda ni manjkal tudi bogat sreče-lov, je Prostovoljno gasilsko društvo Šmarca v občini Kamnik proslavilo 20-letnico delovanja. Svečanosti so se udeležili tudi predstavniki sosednjih gasilskih društev, v povorki pa so
poleg mehanizacije in članov sodelovale tudi narodne noše in mladinci.
Dvajsetletnica pa ni edini jubilej gasilstva v Šmarci. Gasilsko delovanje sega namreč kar 130 let nazaj, ko so v Šmarci že imeli prvo brizgalno, prvo organizirano društvo Duplica - Šmarca pa je bilo ustanovljeno pred 80 leti. Kasneje so bili prebivalci Šmarce člani PGD Homec. Pred
dvajsetimi leti pa so društvo ustanovili predvsem zaradi želje po svojem društvu in zaradi gradnje oziroma obnove krajevnega doma. "Gasilci in krajani so naredili takrat na tisoče prostovoljnih delovnih ur, da so obnovili dom," je v svečanem govoru poudaril predsednik društva Tomaž Slapar. Danes pa je društvo dobro opremljeno, skrbijo za mladino, za izobraževanje in usposabljanje in ekipe so uspešne na tekmovanjih.
Na svečanosti, ko je gasilcem čestital tudi predsednik KS Šmartno Sekavčnik, zapel je pevski zbor, koncert pa je imela godba Trbovlje, je priznanje GZ Kamnik III. stopnje dobil Marko Šareč, priznanje II. stopnje Mitja Šareč in Tomaž Lukan, priznanje I. stopnje pa Franc Koželj. Gasilsko odlikovanje GZS II. stopnje je dobil Milan Verlinšek, plamenico II. stopnje Karel Jegovnik, odlikovanje I. stopnje pa France Pucelj.
Andrej Žalar
PGD Cerklje 4 vozila, in sicer dve avtocisterni, eno terensko vozilo in kombi. Staro vozilo pa smo oddali PGD Štefanja Gora. Kar pa zadeva letošnje 16. tekmovanje za Barletov memorial, smo danes kljub številnim prireditvam oziroma gasilskim tekmovanjem po Gorenjskem zabeležili lepo udeležbo tekmovalnih ekip. Tekmovalo je 17 ekip do 11 let, 20 ekip od 11 do 16 let, 18 članskih ekip in 4 ekipe članic."
Pri mladinskih ekipah do 11 let so bili najboljši PGD Zalog, PGD Zgornji Brnik I in PGD
Škofja Loka I; pri mladinskih ekipah od 11 do 16 let PGD
Škofja Loka I, Lahovče 1 in Luže I; pri članih so se na prva tri mesta uvrstile ekipe iz PGD Zgornji Brnik II, Šenčur I in Hotemaže II; pri članicah pa so bile najboljše PGD Spodnji Brnik - Vopovlje I, PGD Zgornji Brnik I in Cerklje I. Rekord z največ zbranimi točkami je osvojila ekipa PGD Voklo I, občinski pokal pa je osvojilo PGD Zgornji Brnik. Pokale je po končanem tekmovanju podelil župan občine Cerklje Franc Čebulj. Andrej Žalar
OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE
Gosposvetska ulica 9, 4000 Kranj
OE ZDRAVSTVENI DOM ŠKOFJA LOKA
Stara cesta 10, 4220 ŠKOFJA LOKA
Objavljamo prosto delovno mesto
VIŠJE MEDICINSKE SESTRE
ali DIPLOMIRANE MEDICINSKE SESTRE
za delo v patronažni službi v ZD Škofja Loka - za določen čas (nadomeščanje med porodniškim dopustom, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas)
Pogoji: - višja šola za zdravstvene delavce ali visoka šola za zdravstvo - smer zdravstvena nega
- opravljen strokovni izpit
- osnovno znanje za delo z računalnikom
- vozniški izpit B kategorije
- slovensko državljanstvo
Rok prijave je 8 dni od objave tega razpisa. Prošnje z dokazili naj kandidati pošljejo na naslov: OZG OE Zdravstveni dom Škofja Loka, Stara cesta 10, 4220 Škofja Loka.
Polarna deklica Minka že doma
Minka Kahrič se je v aprilu odpravila novi dogodivščini naproti. Odprave na Grenlandijo se je veselila. Na koncu se je izkazalo, da je bilo vreme še najmanj krivo za odločitev,
da se odprava prekine.
Kranj - Zadnja novica na internetni strani polarnih odprav je datirana z 21. majem 2003. "Žal moram potrditi, da smo zaradi nesoglasij in različnih interesov v skupini, odpravo predčasno zaključili. Imeli smo vse pogoje, da uspešno zaključimo odpravo, a je nesposobnost vodje odprave veliko pripomogla k neuspehu. Zdaj se vsi izgovarjajo na premalo hrane, goriva in slabo vreme. 25 dni smo preživeli na ledu, od tega imeli samo tri dni res ekstremno slabega vremena."
Novica se nadaljuje v stilu črnega humorja, da so nekateri člani odprave mislili, da gredo na počitnice na Havaje in so s seboj imeli tudi nepotrebno opremo, kot je vvalkman, radio, posebno obleko za posebne priložnost, nekateri pa so poskušali dosegati rekorde, se obnašali tekmovalno, kot da so na svetovnem prvenstvu, potem pa naredili pol urni postanek, tako da Minki telo skoraj pomrznilo. Dva člana sta se celo odločila (zaradi psihične prenapornosti in domačih poslov) za predčasen
odhod in s tem ogrozila celotno odpravo. Minka dodaja: "Seveda sem bila zelo razočarana in srce se mi je paralo, a vem, da sem močna oseba in vse skupaj bom vzela kot veliko in pomembno izkušnjo. Vzljubila sem Grenlandijo tako kot severni tečaj in vem, da se bom kmalu vrnila po tisto, kar mi je tokrat ušlo iz rok, zaradi drugih. Po zmago."
Grenlandija ostaja v načrtu
Minka se je minulo soboto vrnila v Slovenijo. Počuti se do-
bro, osebne zdravstvene težave, ki so del tovrstnih odprav so minile. Pozdravile so se ožuljene pete, poškodovano koleno in od sonca opečene ter zagnojene ustnice.
"Res sem bila hudo razočarana, ko je padla odločitev o prekinitvi odprave, kajti možnosti smo imeli izjemne in prečenje praktično skoraj v žepu. Zal pa povsem nesposobnega vodja, ki predvsem ni bil dovolj odločen ter močen za vodenje take odprave. Zdaj poskušam vseeno gledati na odpravo s pozitivne strani. To je zame izredno velika izkušnja in kljub težavam mi ni žal, da sem se je lotila. Grenlandija je preprosto fantastična in tako, kot se bile solze žalosti, je bilo ogromno tudi solza sreče. Grenlandija mi je dala novo energijo, nove sanje, ne samo kar se tiče odprav, pač pa tudi
Nedeljski adrenalinski dan
Kranj - Lokalna turistična organizacija Kokra je v nedeljo organizirala Adrenalinski dan. S prireditvijo je želela poudariti druženje, kolesarjenje in obenem rekreativnim in aktivnim kolesarjem predstaviti mestno okolico ter podeželje.
Dopoldanskega dela kolesarjenja se je udeležilo kar veliko število kolesarjev.
Od nedelje so tako Tematske poti tudi uradno odprte. Program odprtja Poti se je odvijal na dveh lokacijah: start prve je bil v jutranjih urah na Glavnem trgu v Kranju, start druge pa v opoldanskih urah na Ambrožu pod Krvavcem. Jutranje vreme je bilo kot nalašč za kolesarjenje - ni deževalo, pa tudi sonce ni
pripekalo. Popoldne pa je udeležence drugega dela adrenalinskega dne sicer ujel dež, vendar jih to pri vzponu ni motilo.
Na Glavnem trgu v Kranju so se kolesarji začeli zbirati že pred osmo uro in ker ni bilo skupinskega starta je bilo okoli devete ure prijavljenih že čez trideset kolesarjev. Odkolesarili so
po naslednji poti: Glavni trg, Cirče, Hrastje, Prebačevo, Trbo-je, Dragočajna, Smlednik, Stari grad (tu je bila prva kontrolna točka, kjer so žigosali kartončke), Zbilje, Podreča, Mavčiče, PraŠe (druga kontrolna točka), Jama, Breg, Drulovka, športni center Zarica, in nazaj na Glavni trg v Kranju. Najvišja točka proge je bil Stari grad pri Smledniku, dolga pa je bila 32 kilometrov. Proga ni bila preveč zahtevna in ravno zato je primerna tudi za družinsko kolesarjenje, ne samo za kolesarke navdušence in rekreativne kolesarje.
Drugi del adrenalinskega dne je predstavljal gorski kolesarski vzpon, ki se gaje udeležilo okoli dvajset kolesarjev. Najmlajši je bil star trinajst, najstarejši 58 let. Vzpon se je začel na Ambrožu pod Krvavcem pri turistični kmetiji Slatnar, končal pa na 1600 nadmorske višine pri Hotelu A &S (Tiha dolina). Proga je bila zahtevnejša, dolga devet kilometrov in primerna za dobro pripravljene rekreativne kolesarje, adrenalinske navdušence ter aktivne športnike. Najhitrejši je potreboval od Starta do cilja le dobrih 43 minut. Alenka Brun, foto: Tina Doki
OVSKI OBJEKT V KRANJU
V najem oddamo objekt, namenjen za trgovinsko dejavnost na Koroški cesti 53 c v Kranju. Objekt se nahaja neposredno ob glavni vpadnici v mesto (zahod) s lastnini parkirnimi prostori, popolnoma obnovljen leta 1994. Prostori v skupni velikosti 1.058,65 m2 (klet, pritličje, nadstropje) obsegajo:
• 720,10 m2 prodajnih površin,
• 85,40 m2 skladiščnih površin,
• 52,10 m2 pisarniških prostorov
• 186,45 m2 pomožnih prostorov ter
• 14,60 m2 tehničnih površin.
Prostori bodo vseljivi predvidoma v mesecu septembru 2003.
Vse ostale informacije dobijo interesenti na telefonski številki 04 20 66 500, ob delavnikih od 7.00 do 15.00 ure.
MERKUR
Ustvarjamo zadovoljstvo
Minka se je podala na Grenlandijo polna optimizma.
zasebnega, poslovnega življenja," je vrnitev komentirala Minka.
Njeni načrti so zdaj še veliko večji. Ugotovila je, da za uresničitev sanj zna zelo dobro stisniti zobe in prenašati tudi bolečino, napore, težave. To ji daje upanja, da je rojena za tovrstne podvige. Minka se Grenlandiji ne bo odpovedala. "Takoj ko je bila sprejeta odločitev o prekinitvi odprave, sva s fantom na-
KAM V NASLEDNJIH DNEH?
Pohod po delu poti Slovenskega alpskega maratona
V nedeljo, 8. junija, organizira Klub Trmastih ogled dela trase, po kateri bo 13. septembra potekal 3. Slovenski alpski maraton v dolžini 50 km. Hkrati je to trasa, ki so jo letos uvedli kot novost na Slovenskem alpskem maratonu - SAM 35. Zbirališče je na avtobusni postaji v Tržiču ob 8.00 uri. Od parkirišča je približno kilometer asfaltirane ceste do odcepa na planinsko pot na Kofce. Predvidena je hitra hoja do Kofc, nato pa počasen tek ali hoja do cilja z več postanki (najmanj pa pri koči na Spodnji Dolgi njivi). Na cilju na Jezerskem bodo udeleženci dobili brezplačno toplo malico (športno igrišče v bližini centra Zgornjega Jezerskega).
Skupaj je dobrih 30 kilometrov oziroma približno pet do sedem ur hoje in teka. Priporočljivo je, da imate s seboj manjši nahrbtnik z oblačili. Odprte so planinske koče na Kofcah, Šiji in Sp. Dolgi njivi (tudi tekoča voda). Predvidevajo, da se bodo kmalu po odhodu oblikovale dve ali tri skupine enako pripravljenih pohodnikov. V primeru zelo slabe vremenske napovedi ogled odpade. Za vse informacije v zvezi z razmerami na progi in organiziranjem prevoza so vam na voljo na telefonski številki 041/ 647 509 (Iztok) ali 041/ 624 158 (Marjan), (glej tudi www.boltez.si/maraton/). A.B.
Veleslalom lovcev
Zgornje Jezersko - Lovska družina Jezersko organizira 10. veleslalom lovcev na ledeniku pod Skuto za Pokal kristalnega gamsa. Tekmovanje bo v nedeljo, 8. junija, ob 10. uri. Smučarke in smučarji bodo tekmovali v več starostnih kategorijah. Pred-tekmovalec bo tudi France Bučar iz Bohinja. Razglasitev rezultatov in podelitev pokalov bo pri koči lovske družine ob 15. uri. Kranjska koča na Ledinah bo za obiskovalce odprta od petka do nedelje. S.S.
menila popoldne planiranju nove tovrstne odprave, zapisovanju napak, ki se ne smejo ponoviti, idej o boljši izvedbi, seznamov odvečne opreme, opreme, ki bi lahko se koristila. Večji del tega moram v prihodnjih dneh spraviti v računalniško obliko in vse skupaj urediti. Kdaj točno nazaj na Grenlandijo trenutno ne vem, ker je to odvisno od številnih dejavnikov. Vsekakor naslednje leto spet v polarne kraje. Prva je Grenlandija, druga je prečenje Islandije (nekoliko lažje) in tretja prečenje od obale do severnega tečaja, ki je
enake težavnostne stopnje kot Grenlandija. V prihodnjih dneh bom nadaljevala z zbiranjem informacij za vse tri odprave, potem pa bodo prihodnji meseci pokazali katera od njih je najbolj realna. Sama najbolj upam, da bo to Grenlandija. Vem, da zmorem prečenje Grenlandije in nesmiselno bi bilo, da ne bi poskusila znova."
Minka močno upa, da bo lahko enkrat v prihodnosti dodala naslovu Prva Slovenka na severnem tečaju še kak drug naslov.
Alenka Brun, foto: Gorazd Kavčič
Kljuke zaključile sezono
Kranj - Ljubitelji Kališča Kljuke so eni redkih, katerih sezona se začne z oktobrom in konča z majem. Med zimski vikendi najbolj osvajajo dom na Kališču.
Kljuke se vsako leto v večjem šetvilu udeležijo zaključka sezone.
Letos mineva že šesto leto, odkar so sezono uspešno zaključili in postavili rekord v obiskovanju Kališča, ki je doživel kar 5916 obiskov. K tolikšnemu obisku Kališča verjetno pripomoreta tudi zimska oskrbnika koče Boris Križnar in Ida Draks-ler, ki sta na Kališču že več let in Kljuke rade pravijo, da sta "njihova gonilna sila", saj pri njima koča ni bila še nikoli zaprta. Vedno sta nasmejana, z veseljem pričakata planince in znata poskrbeti za vzdušje Kljuke imajo okoli 150 članov in članic. Vsako leto ob zaključku sezone pripravijo zaključni izlet, planinsko turo, ki je različna od prejšnje. Lani so šli izpod Storžiča čez Veliko poljano na Kališče, letos pa so izbrali lovske poti. Ob zaključku sezone se jih je zbralo 84. Razdelili so se v dve skupini, kjer se je hitrejša odpravila za gostilno Ka-nonir do Kozjega vrha, mimo
Turnov po gozdnem grebenu na Licianovec, dalje na mali Grin-tovec. Tam je hitrejša srečala počasnejšo skupino, ki seje odpravila do Kališča po stari lovski poti, ravno tako v smeri Li-cianovca, le daje s pohodom začela pet kilometrov naprej od Kanonirja. Skupaj so se potem udeleženci pohoda preko Ma-čenskega sedla podali na Kališče, kjer so trije kuharji pripravili odličen bograč. Vodenje obeh skupin so prevzeli gorski reševalci iz Kranja Stane Rotar, Jože Šter in Rudi Lanz, ki so skrbeli za varnost, za kar Kljuke ob vsakem takem večjem dogodku poskrbijo.
Sledila je krajša prireditev, razglasitev najboljših, ansambel Kljuk "Šumi in Kodrasti" pa je poskrbel še za boljše vzdušje. Za nič kaj prijetno vrnitev v dolino pa je poskrbel popoldanski dež, ki jo zagodel marsikateri Kljuki. Alenka Brun
Rokovnjaški vzpon na Jamnik
Besnica - Minulo nedeljo je bil 1. kolesarski vzpon Besnica -Jamnik 2003.
Uraden start je bil ob 12. uri in do takrat je bilo prijavljenih že 95 kolesarjev. Takoj po letečem startu so kolesarji začeli s hitrim tempom, ki ga je narekovala skupina petnajstih kolesarjev. Najbolje pa se je na koncu odrezal Mitja Oter (KK Postojna), s časom 22,09 minute. Rezultat je zelo dober, saj je cesta Besnica (Nova vas) -Jamnik dolga devet kilometrov, višinska razlika pa je 370 metrov.
Drugi rezultati: Pri kategoriji amater A je prvo mesto zasedel Žiga Trampuž (Naklo), drugi je bil Jure Prešern (KK Završnica) in tretji Tomaž Šernek (KK Sava). Pri amaterjih B je bil najboljši Mitja Oter (KK Postojna), drugi Jani Prešern (SMAT COM) in tretji Miha Rakar (Kašarija TEAMa); pri amaterjih C pa je bil prvi Tomaž Legat (KK Završnica), sledila pa sta mu Igor Sedej (Peklenk) in Milan Jeler (ŠD Bambij.V kategioriji masters A, B je slavil Tine Zupan (Scot-team), drugo in tretje mesto pa sta zasedla Janez Borec (Pro-m team racing) ter Branko Prešern (KK Završnic). V kategoriji masters C, D je bilo zaporedje prvih treh sledeče: Ivan Rajgelj (Orehek), Matej Mihovec (KK Medvode) in Marjan Pristov (KK Završnica); pri kategoriji masters E, F pa je bil prvi Tone Gartner (Železniki), sledila pa sta mu dva Rokovnjača iz Besnice Vlado Marn in Miro Kalan. Tekmovala so tudi dekleta: prva je bila Nataša Nakrst (K2 Sport Ljubljana), druga Jelka Rakuš (KK Perftech Bled) in tretja Besničanka Marinka Valjavec. Med družinami pa so bili najhitrejši Jure, Mateja in Branko Prešern iz Žirovnice. A.B.
Letos sedem mrtvih v gorah
Celo lansko leto je umrlo 12 gornikov, zato letošnji podatek zbuja skrb. Opozorila na previdnost
pred poletno planinsko sezono.
NESREČE
Ljubljana - V vodstvu Gorske reševalne službe Slovenije ugotavljajo, da se število akcij iz leta v leto povečuje. Med ponesrečenci niso le gorniki, ampak tudi ljubitelji drugih nevarnih športov. Kot je prepričan načelnik Toni Smolej, je nujno stalno ponavljanje priporočil za varnejšo hojo v gorah.
V zadnjih petih letih se število reševalnih in iskalnih akcij, ki jih opravijo člani GRS Slovenije, stalno povečuje. Lani so jih našteli že 286, kar je 24 več od leta prej. Na srečo se je število mrtvih zmanjšalo z 32 na 30
da so kar 18 mrtvih terjale druge dejavnosti. Posebej pereče je Število nesreč jadralnih padalcev, ki jih največkrat rešujeta postaji GRS Tržič in Tolmin. Vsako leto se smrtno ponesreči kakšen gozdar pri delu. Zal se
Močno povečanje so zabeležili pri nepoznavanju terena (od 47 na 77) in boleznih (od 19 na 37), je opozoril Janez Kosec iz podkomisije za informiranje in analize pri GRS Slovenije. V informaciji o delu v letih 2001 in 2002 je pojasnil, da so imeli lani 765 registriranih gorskih reševalcev, kar je 3,2 odstotka več kot leto prej. Za financiranje dejavnosti še vedno priznajo normo 430 reševalcev. Izračunali
oseb. Med slednjimi je lani bilo le 12 gornikov, kar pripisujejo manjšemu obisku gora zaradi slabega vremena poleti. V analizi gorskih nesreč ugotavljajo,
tudi v gorah srečujejo s primeri samomorov. Kot je pokazala lanska statistika, sta glavna vzroka v 225 gorniških nesrečah še vedno padec in zdrs.
so, da so vsi člani lani prostovoljno opravili 181.766 ur dela, kar bi po podjetniških merilih stalo 282,5 milijona tolarjev. "Letos je za nami 75 reševanj.
Žal smo v njih imeli že sedem smrtnih žrtev med gorniki. Zima je bila posebej tragična, nesreče pa so prizadele tudi reševalce. Med vzroki dosedanjih nesreč izstopata neizkušenost v 13 in bolezen v 23 primerih. V stenah smo imeli 14 reševanj z vrvno tehniko, za kar so obnovili znanje v vseh 17 postajah. Še več poudarka bo na usposabljanju za reševanje iz kanjonov, z žičnic in dreves; prvemu bo namenjena tudi junijska vaja v Avstriji. Velik korak za uspešnost reševanja bo daljše dežurstvo na Brniku od konca maja do konca septembra, ko bomo tam tudi ob petkih. To bo velika obremenitev zlasti za 13 zdravnikov, ki imajo licenco za reševanje s helikopterjem," je povedal Toni Smolej, načelnik GRS Slovenije-
Po njegovem prepričanju je nujno tudi stalno opozarjanje gornikov na priporočila za varno hojo v gore, ki jih je moč najti med bogato strokovno literaturo. Kot je menil podpredsednik PZS Danilo Škerbinek, za resno turo nikakor ni dovolj star planinski klobuk. Zato priporočajo včlanitev v društva, kar- ob drugem omogoča popuste pri nakupu zaščitne in varovalne opreme. Gorski reševalec Jože Rožič pa je opozoril, da k osnovni opremi sodi zlasti prava obutev. Danes večina uporablja obutev za pohode z mehkimi podplati, ki pa niso primerni za visokogorje, kjer so pogosti prehodi s skale na snežišča.
Stojan Saje
Specialci prvi, Kranjčani enajsti
Specialna enota policije na drugih policijskih igrah najboljša, generalni direktor policije Marko Pogorevc pa je videl
rdeči karton že pred začetkom prijateljske nogometne tekme.
Tacen - V četrtek in petek so potekale 2. Policijske igre, v sklopu katerih so se pomerili policisti v različnih disciplinah: streljanje z zračno puško, judo, sah, policijski mnogoboj, streljanje s pištolo - policijsko obrambno streljanje in parkur, samoobramba - prikaz tehnik in borbe, odbojka in nogomet. Druge Policijske igre so potekali v Tacnu in Gotenici.
Policijskih iger se je udeležilo 860 delavcev slovenske policije, od tega 785 tekmovalcev iz dvajsetih ekip. Popestritev policijskih iger je predstavljala nogometna tekma ekip vodstva slovenske policije in glasbene skupine Mambo Kings, ki je ob zaključku prvega dne tekmovanja v Tacnu kasneje tudi glasbeno zabavala tekmovalce. Kranjska policija vse je ravno tako udeleži-
Kranjska ekipa policistov je v tehniki jui-jitsu osvojila četrto mesto.
la drugih policijskih iger in bila posamezno dobra še v šahu, kjer je Martin AljančiČ zasedel drugo mesto, Janez Egart pa šesto. V policijskem mnogoboju je drugo mesto zasedel Izidor Kofler, četrto Bojan Kos in peto ženska predstavnica Kutnjak Simona. Peto mesto pa je zasedel tudi Matjaž Lorberg v streljanju s pištolo. Ekipno so bili tekmo-
KRIMINAL
valci PU Kranj v šahu drugi, samoobrambnih tehnikah četrti, mnogoboju šesti, policijskem akcijskem streljanju trinajsti, streljanju s pištolo (EPP) dvanajsti, v odbojki štirinajsti, nogometu enajsti in streljanju z zračno puško peti. Skupno pa so pristali na enajstem mestu.
Alenka Brun, foto: Tina Doki
Generalnega direktorja policije Marka Pogorevca so že na začetku '9re seznanili z rdečim kartonom.
Dragocena blagajna
Jesenice - V četrtek, 29. maja, je neznanec vlomil v stanovanjsko hišo, iz katere je odnesel manjšo prenosno blagajno. V njej je imel lastnik denar in dokumente. Vlomilec, ki je bržčas vedel zanjo, je lastnika olajšal za približno 6,5 milijona tolarjev.
Protibolečinski stimulator
Škofja Loka - Zmikavt, ki se je v četrtek znašel v škofjeloškem zdravstvenem domu, se je bliskovito odločil. Izkoristil je kratko odsotnost medicinskih sester in iz ambulante za fizioterapijo odnesel sto tisočakov vreden protibolečinski stimulator ENS 911.
Motorist priletel v avtobus
Soteska - V nedeljo, 1. junija, ob pol treh popoldne je 30-letni italijanski državljan F.P. z 250-kubično jamaho 3LSXV vozil po regionalki od Bohinja proti Bledu. Pri nadvozu čez železniško progo v Soteski je peljal v desni nepregledni ovinek po sredini ceste, zaradi očitno prevelike hitrosti pa ga je zaneslo na levo smerno vozišče, po katerem je takrat pripeljal nasproti 44-letni voznik Alpetourjevega avtobusa M.K. Ta se je sicer umikal povsem desno, kljub temu pa je motorist čelno trčil v avtobus. V trku seje tako hudo ranil, daje na kraju umrl. - Foto: Tina Doki
Trčila v betonski bunker
Naklo - 53-letha T.P. iz okolice Kranja je v četrtek, 29. maja, ob 20.50 z osebnim avtom vozila po regionalni cesti od Naklega proti Podbrezjam. V bližini mostu Čez Tržiško Bistrico je zapeljala desno s ceste in brez zaviranja trčila v betonski bunker. Avto je odbilo na drugo stran ceste, kjer je zadel še v odbojno ograjo. Huje ranjeno voznico so reševalci odpeljali v jeseniško bolnišnico, v elektronski alkotest pa je napihala kar 2,12 grama alkohola.
Prehitevala prehitevajoči traktor
Bitnje - 73-Ietna I.M. iz Stare Fužine je v soboto, 31. maja, ob 10.50 hodila po desni strani ceste od Bohinjske Bistrice proti Bit-njam, ob sebi je vodila kolo. Pri hiši Bitnje 1 jo je z neregistriranim traktorjem dohitel 57-letni J.C. iz Srednje vasi v Bohinju. Traktorist je vključil levi smernik, da bi peško prehitel, koje že zapeljal proti levi strani ceste, pa gaje začela z osebnim avtom prehitevati 57-letna Z.K. iz Bohinjske Bistrice. Ko je bila voznica vzporedno s traktorjem, je zadela v prednje traktorsko kolo in svoj avto poškodovala po vsej bočni strani. Voznika traktorja je zaradi trčenja zaneslo v desno, s prednjo lučjo je peško zadel v nogo, padla je in se huje ranila.
Zaradi povzročitve prometne nesreče bodo policisti voznico osebnega avta kazensko ovadili, peško denarno kaznovali zaradi hoje po nepravilni strain ceste, voznika traktorja pa zaradi vožnje z neregistriranim traktorjem. H.J.
Jutri o javnih listinah
Ljubljana - Na brezplačnem svetovalnem telefonu ministrstva za notranje zadeve 080 22 35 bodo jutri, v sredo, 4. junija, med 10. in 13. uro strokovnjaki odgovarjali na vprašanja o javnih listinah, kot so osebna izkaznica, potni list, obmejna prepustnica, vozniško dovoljenje, orožna listina - kakšni so pogoji za pridobitev, kako ravnati ob izgubi ipd. H.J.
Se enkrat: Protivlomna vrata so zdržala
Radovljica - K objavljenemu članku o dogodkih na objektu Francija Stroja pod Dobrčo (Protivlomna vrata so zdržala, 27. maja) je Okrajno sodišče v Radovljici poslalo dodatno pojasnilo. Predsednica sodišča Danja Rus tako navaja, da v pravdi med Frančiškom in Stanislavo Štiglic, ki tožita Ministrstvo za okolje, prostoj in energijo, Inšpektorat za okolje in prostor, VEKO Velenje in Francija Stroja zaradi motenja posesti, višje sodišče ni razveljavi lo sklep o začasni odredbi, temveč sklep, s katerim je radovljiško sodišče zavrglo ugovor Inšpektorata RS za okolje in prostor, OE Kranj, zoper sklep o začasni odredbi.
Začasna odredba o takojšnji ustavitvi izvajanja rušenja objekta tako še vedno velja. "Tukajšnje sodišče bo torej moralo ponovno odločati o ugovoru omenjenega inšpektorata, kot je bilo pravilno objavljeno, pa mora še odločati o tožbi zaradi motenja posesti," je še zapisala okrajna sodnica - svetnica Danja Rus.
Tat na cerkvenem gradbišču
Žiri - Z gradbišča pri župnijski cerkvi v Žireh so neznanci med 15. in 30. majem odpeljali približno 350 kilogramov starega bakra in 70 metrov bakrenih cevi s premerom dvanajst centimetrov, ki so jih delavci odstranili zaradi obnove cerkvene fasade. Baker je vreden okrog 270 tisoč tolarjev.
Isti v dveh trgovinah?
Jesenice - Iz trgovin Hartman&Hartman in Pingvin na Jesenicah je vlomilec v noči s petka na soboto odnesel za skoraj dva milijona tolarjev gotovine in prenosnih telefonskih aparatov. Policisti za neznancem še poizvedujejo.
Bel uno izpuhtel
Kranj - S parkirišča pred stanovanjskim blokom na Zoisovi 5 v Kranju je izginil osebni avto fiat uno 1.0 bele barve, letnik 1999, z registrsko oznako KR 43-86F. Avto je vreden 700 tisoč tolarjev. H. J.
Slovenke na svetovnem
prvenstvu
Rokometna sezona 2002/03 se je končala v Škofji Loki, kjer je bil na sporedu finale pokala za moške in povratna kvalifikacijska tekma ženskih reprezentanc Slovenije in Belorusije za nastop na svetovnem prvenstvu decembra letos na Hrvaškem. Novi pokalni zmagovalci so rokometaši Gorenja, Slovenke pa so se brez težav uvrstile na SP.
NOGOMET
Škofja Loka - Po neodločenem izidu na prvi tekmi v Minsku je Belorusinjam zrasel greben. Njihove izjave, da bodo v Škofji Loki Slovenke "razbile", so bile še dodaten motiv za naše. Druga tekma je bila izenačena le nekaj uvodnih minut, potem pa so naše stopile na plin in si že do odmora priigrale devet golov prednosti. Prednost je v nadaljevanju narasla na dvanajst zadetkov. Nato je sledilo obdobje nekoliko slabše igre naših, kar so gostje iz Belorusije izkoristile in prednost prepolovile. Zadnja četrtina tekme pa je bila spet v znamenju Slovenk, ki so na koncu slavile s 34 : 24. V Škofji Loki se je od reprezentance in Krima Ete Kotexa poslovila Branka Mijatovič. Najlepše je oditi, ko si na vrhu. Branka se poslavlja z naslovom evropske prvakinje in uvrstitvijo reprezentance na svetovno prvenstvo.
Nepričakovano pa so bili zanimivi pokalni obračuni štirih najboljših slovenskih ekip, ki so se uvrstile na finalni turnir. Najprej so Prulčani presenetili nerazpol-ožene Celjane in se jim maščevali za poraza v finalu končnice državnega prvenstva. Lanski pokalni zmagovalci, Mobitel Prule 67, so premagali letošnje prvake, CeljeP.Ls31 : 27. Še bolj je
VATERPOLO
Na finalni tekmi pokala so rokometaši Gorenja zasluženo premagali bivše prvake.
bil razburljiv drugi polfinalni obračun. Za napetost so poskrbeli Velenjčani. Še deset minut pred koncem tekme so imeli sedem golov prednosti, a je Pre-ventu uspelo izenačiti. Da smo dobili zmagovalca, sta bila potrebna dva podaljška. Po osemdesetih minutah je za gol, 33 : 32, zmagalo Gorenje. Nedeljski tekmi za tretje in prvo mesto sta bili povsem različni. Celjani so
Vaterpolisti odštevajo dneve
Kranj - Konec tedna se bo v Kranju in Ljubljani začelo letošnje evropsko prvenstvo v vaterpolu, včeraj pa so že začeli prodajati turnirske vstopnice. Te bodo za turnir v Kranju med 900 in 4500 tolarji za posamezne dneve ter 18 tisoč tolarjev za vse tekme.
Po dnevu počitka so naši vaterpolisti začeli z zaključnimi (lažjimi) pripravami za prvenstvo, dekleta pa so konec tedna nastopila na mednarodnem turnirju v francoskem Metzu. Najprej so z 1:17 izgubile proti Španiji, nato z 2:18 proti gostiteljicam Francozinjam in nato še 0:6 proti Veliki Britaniji. V tekmi za tretje mesto so se nato še enkrat pomerile z Veliko Britanjo in izgubile z 2:8.
Evropsko prvenstvo se bo v petek v Kranju začelo ob 13.45 uri s tekmo med ekipama Srbije in Črne gore ter Romunijo, naši vaterpolisti pa se bodo domačim gledalcem prvič predstavili na večerni tekmi ob 20.15 uri proti ekipi Španije. Na ženskem turnirju v Ljubljani bo prva tekma v soboto ob 13.45 uri med ekipama Nizozemske in Madžarske, naša dekleta pa bodo ob 17.30 uri najprej nastopila proti ekipi Španije. V.S.
brez težav premagali Prevent z 38 : 25. Tekma za prvo mesto pa je bila po zaslugi igralcev Gorenja prava poslastica za rokometne navdušence. Velenjčani so z borbenostjo prekosili sami sebe in tudi nasprotnike. Na koncu so zasluženo slavili z 29 : 25 in se veselili osvojitve prvega pokalnega naslova. Ljubljančani pa so letos ostali brez naslova. Kaj je po tekmi v Škofji Loki povedal selektor slovenske ženske reprezentance, Tone Tiselj: "To je bila zame in za moja dekleta verjetno ena od najtežjih tekem. Dekletom čestitam, da so tekmo končale tako, kot se šika. Kljub
VESLANJE _
visoki razliki smo se za zmago morali potruditi. Letošnja sezona je bila sanjska. Še vedno smo na pravi poti. Uvrstili smo se na svetovno prvenstvo. Hvala vsem, ki so nam pomagali na tej poti."
Še rezultati vseh tekem v Škofji Loki: Finale pokala: Mobitel Prule 67 - Celje Pivovarna Laško 31-28; Gorenje - Prevent 33-32 po dveh podaljških. Tekma za tretje mesto: Celje P.L. -Prevent 38-25; za prvo mesto: Gorenje - Mobitel Prule 67 29-25; Slovenija - Belorusija 34-24.
M.D., foto: T.D.
Miro Malavašič
(1953 - 2003)
V petek smo se v miru in tišini na kranjskem pokopališču poslovili od nekdanjega vaterpolista, ki nas je zapustil prav v času, ko se je veteranska ekipa Kranjčanov pripravljala za nastop na evropskem veteranskem prvenstvu, ki bo prav pri nas v Kranju dva dni po evropskem prvenstvu.
Miro seje v torek še razveselil, ko je kranjsko prenovljeno kopališče odprl župan mestne občine Kranj. Kajti prav na bazenu je Miro pustil svojo mladost, ko je še bil aktiven igralec kranjskega vaterpolskega moštva Triglav. Miro je bil nepogrešljiv član članskega moštva v sedemdesetih in osemdesetih letih, še bolj pa njegova nezaustavljiva levica. Miro je sicer, tako kot večina kranjskih vodnih športnikov, začel svojo športno kariero v plavalnem klubu Triglav. A ga je ljubezen do žoge kaj hitro potegnila v vrste kranjskih vaterpolistov. Tudi po končani aktivni športni karieri je ostal zvest športom z žogo. Tako je bil član košarkarskega kluba Praprot, ki nastopa v gorenjski ligi, pa tudi na nogometnih srečanjih, na katerih so se srečevali starejši, je bil vedno prisoten. Prav ljubezen do športa in gibanja v naravi ga je tudi pripeljala v lovsko in ribiško družino, rad pa je tudi gobaril s prijatelji iz košarkarskih vrst. Svojo ljubezen do športa pa je znal prenašati tudi na mlade. V slovenski vojski, kjer je bil Miro zaposlen, je bil aktiven športnik, kije znal v športna tekmovanja pritegniti tudi mlade vojake. Po njegovih stopinjah pa hodi tudi sin Črt, kije vaterpolist kranjskega Triglava.
Miro je odšel tiho in mirno, kot je tudi živel. V torek je bil po otvoritvi prenovljenega letnega bazena še na treningu s svojimi veterani, v petek pa smo se od njega poslovili, a bo Miro še vedno živel v naših srcih, kajti človeka, s katerim se ni bilo moč prepirati niti skregati, ni moč kar tako pozabiti.
Ženi in sinu, ter sorodstvu pa še enkrat iskeno sožalje.
Športni prija
Le Hacker močnejši od Čopa in Špika
Bled - Na uvodni regati letošnjega svetovnega pokala v Milanu sta se odlično odrezala blejska veslača Iztok Čop in Luka Špik, saj sta v finalu skifistov pred sebe pustila le svetovnega prvaka Marcela Hackerja. Iztok Čop je osvojil drugo mesto, Luka Špik pa je bil tretji.
Prav tako je dobro nastopil "prenovljeni" četverec brez krmarja, saj so Rok Kolander, Gregor Sračnjek ter brata Tomaž in Miha Pirih osvojili četrto mesto in v finalu ostali le za čolni Nemčije, Italije in Velike Britanije.
V B finalu se je na končno 9. mesto uspel uvrstiti tudi dvojec brez krmarja z Andrejem Hribarjem in Matijo Pavšičem, slabše pa je šlo dvojnemu četvercu (Novak, Božič, Galičič, D. Mizerit) in Mateju Prelogu v skifu, ki so na koncu osvojili 15. mesto. V.S.
LOKOSTRELSTVO
Še ena zmaga za Dejana Sitarja
Škofja Loka - Lokostrelska sekcija pri Športnem društvu Partizan v Škofji Loki je bila minulo soboto organizatorica turnirja SLP -FITA arrowhead 12+12. Udeležilo se gaje 60 tekmovalcev in tekmovalk iz enaindvajsetih klubov, v najmočnejši zasedbi pa je v disciplini sestavljenega loka med člani z rezultatom 355 krogov slavil Dejan Sitar iz Dvorij pri Cerkljah (Varing NM), pred Cvetom Florjančičem s 340 krogi (Most na Soči) in Tomažem Hodnikom s prav tako 340 krogi (Varing NM). Najboljši tekmovalec domačega kluba je bil Jernej Selak (Škofja Loka) na 4. mestu s 337 krogi. V ostalih kategorijah so v disciplini sestavljenega loka zmagali Maja Marčen (Kentaver) med članicami, Gerga Jerin (Žalec) med kadeti, Andrež Kuret (MINS Postojna) med mladinci in Guglielmo Vidale (Tolmezzo) med veterani.
V disciplini goli lok je bila med mlajšimi deklicami zmagovalka Tina Perko (LD Šmarna Gora), med članicami Staša Podgoršek (Šenčur), med veterankami Marija Justin (Škofja Loka), med dečki Gašper Smode (Ankaran), med kadeti Anže Teršek (Škofja Loka), med mladinci Gabor Smode (Ankaran), med člani Žare Kranjc s 313 krogi (Gornji grad) in med veterani Roberto Sattolo (Tolmezzo).
V disciplini ukrivljeni lok je bil med člani s 307 krogi najboljši Bojan Brulc (Dolenjske Toplice), drugi pa je bil domačin Sandi Štrukelj (Škofja Loka) z 278 krogi: Najboljši rezultat je postavil zmagovalec med mladinci domačin Rok Mažgon s 316 krogi, 309 krogov pa je bil rezultat najboljšega kadeta Josipa Maljevaca (Ilirska Bistrica). Med veterani je zmagal Zlatko Ulaga (Žalec), med članicami Alenka Štrukelj (Škofja Loka), med dečki Matej Perko (LD Šmarna Gora), med mlajšimi dečki Aleksander Fujs (LD Šmarna Gora), med mlajšimi deklicami pa Matja Zalar (MINS Postojna). V.S.
Gorenjska je obdržala drugoligaša
Kranj - Minuli konec tedna seje s slavjem nogometašev ekipe Maribora Pivovarne Laško končala letošnja prvoligaška nogometna sezona v ligi Si.mobil. Priprave na tekmo z Izraelom v kvalifikacijah za nastop na evropskem prvenstvu je začela naša nogometna reprezentanca, ki jo to soboto v Turčiji čaka tekma z Izraelom.
Še vedno pa so delavni drugoligaši, ki so minuli konec tedna odigrali 28. krog. Ekipa Domžal, ponovni prvoligaš, je doma visoko, kar s 6:0, premagala ekipo MNK Izole. Visok poraz pa so tokrat doživeli nogometaši kranjskega Triglava, ki so na gostovanju pri Aluminiju izgubili 5:1. Kljub temu so Triglavani v pomladanskem delu prvenstva dokazali, da znajo igrati nogomet in Gorenjski priborili mesto v drugoligaški druščini tudi v novi sezoni. Trenutno so na 8. mestu s 35 točkami, v nedeljo pa bodo doma igrali z zadnje uvrščeno ekipo Železničarja.
V 3. SNL - center je ekipa Britofa 3:2 premagala Kamnik, Zarica je bila 1:3 slabša od Slovana, Alpina Žid je 1:2 doma izgubila proti Slaščičarni Šmon, ekipa Šenčurja Protect GL pa je bila pri Status Kolpi boljša 0:3. V 1. gorenjski ligi so odigrali 25. krog. Rezultati: Železniki Domel - Velesovo 2:1, Jesenice - Naklo 9:1, Bitnje - Sava 1:0, Ločan - Lesce 2:0, Polet - Visoko 2:1. Na lestvici vodi ekipa Jesenic s 56 točkami, že jutri, 4. junija, ob 18. uri pa je na sporedu 26. krog. Pari so: Jesenice - Polet, Naklo - Železniki Domel, Velesovo -Ločan, Lesce - Bitnje in Sava - Visoko. V 2. gorenjski ligi so nogometaši odigrali predzadnji, 20. krog. Rezultati: Bohinj - Kondor 3:0, Preddvor - Hrastje 2:1, Trboje - Podbrezje 4:3 in Podgorje - Kranjska Gora 0:15. Na lestvici vodi ekipa Hrastja z neulovljivimi 50 točkami. Zadnji krog bo na sporedu v petek, 6. junija. V.S.
KOLESARSTVO__
Savčani in Blejci uspešni
Kranj, Bled - Peta dirka za lovoriko Kriterij slovenskih mest je potekala minulo soboto v Idriji. Tudi tokrat so gorenjski kolesarji krojili razplet v vseh kategorijah.
Med najmlajšimi v kategoriji dečki C je zmagal Mark Džamastagič iz Kolesarskega kluba Perftech Bled, njegov klubski kolega Nejc Ra-kuš pa je bil najboljši med dečki A. V kategoriji dečkov B je drugo mesto osvojil Tomaž Šernek iz Save.
Med starejšim mladinci so bili kolesarji Save nepremagljivi saj so Vanja Piljojčič, Gašper Švab in Tomi Jerše osvojili kar prva tri mesta.
Tudi kategoriji članov je zmaga odšla v Kranja, saj je zmagal David Rozman, na tretje mesto pa se je uvrstil Vladimir Kerkez.
Mladinci Save so v nedeljo nastopili v Zagrebu na cestni dirki za nagrado Zagreba. Na zahtevni dirki, ki je bila speljana po obronkih Sljemena, so Savčani ponovno krojili razplet dirke, saj je zmagal Gašper Švab na četrto mesto pa se je uvrstil še Tomi Jerše. Medtem ko je en del članske ekipe Save uspešno nastopal na kriteriju v Idriji, so ostali kolesarji nastopali na dveh pomembnih dirkah v Italiji. V soboto so v Canevi nastopili na dirki Svetovnega pokala za kolesarje do 23 let. Kristjan Fajt, Miha Švab in Rok Jerše so bili do zadnjega vzpona, tik pred ciljem v igri za zmago, vendar so Mihu in Roku pošle moči, Kristjan pa je v šprintu petnajstih kolesarjev, osvojil deveto mesto. V nedeljo so Savčani nastopili še na dirki 63. Bassano - Montegrappa. Dirka je bila izredno zahtevna, saj je bil cilj na 1775 m visokem vrhu Grappa. Med 170 kolesarji, kolikor jih je bilo na startu te 127 krn dolge dirke, sta 26. in 28. mesto osvojila Miha Švab in Rok Jerše. Člani Save naslednji teden odpotujejo v Nemčijo, kjer bodo v okolici Kolna nastopili na štirih cestnih dirkah, ki jim bodo zadnje priprave pred domačo kolesarsko dirko za Veliko nagrado Kranja. T.P.
Gorenjci vendarle niso manjkali na Giru
Gorenjci so tudi letos "preizkusili" kraljevsko etapo Gira d'ltalia.
Kranj - Minulo nedeljo se je z velikim zmagoslavjem Gilberta Si-monija v Milanu končal 86. Giro d'ltalia. V cilju dirke žal ni bilo nobenega slovenskega kolesarja, saj je na letošnji dirki nastopil le Martin Hvastja, ki pa je že prej odstopil.
Kljub temu pa so gorenjski kolesarji želeli dokazati, da so Giro vzeli za svojega, saj se jih je kar nekaj po tradiciji odpravilo na ogled 14. "kraljevske" etape, ki je bila na sporedu prejšnji konec tedna. Skupina, na čelu s Tinetom Zupanom in Alešem Luznarjem iz Mošenj, Igorjem Ropičem, Emilom Mohoričem in Marjanom Mohoričem iz Kamne Gorice, Alešem Čavšem iz Krope ter Juretom Zamido z Bleda, pa na Giro ni odšla zgolj kot skupina navijačev, ampak so se odlični gorenjski rekreativci, ki sicer nastopajo tudi na dirkah pokala Alpe - Adria, po tradiciji odločili, da tudi tokrat le nekaj ur pred tekmovalci prevozijo najtežjo etapo Gira Marostica -Alpe di Pompeago.
Na končnem cilju 162-kilometrske etape, na 1740 metrov visokem prelazu Alpe di Pampeafo, so tako v družbi kar tridesetih tisočih navijačev (prej so prevozili štiri gorske prelaze s 3000 metri skupne višinske razlike ter povprečnim naklonom 11 do 15 odstotkov), spodbujali letošnje kolesarje ene največjih kolesarskih dirk na svetu in že snovali načrte za nove kolesarske podvige, ki jih bodo morda že v kratkem uresničili z udeležbo na kraljevski etapi slovitega Tour de Franca. V.S.
Ukrajinka in Madžar zvezdi kranjskega mitinga
Irina Amšenikova iz Ukrajine in Viktor Bodrogi z Madžarske sta po seštevku treh rezultatov najboljša plavalca Mednarodnega plavalnega prvenstva mesta Kranja Siol 2003.
mmmmmm
M____r
BALINANJE
Kranj - Med šesterico razen Petra Mankoča, ki je zbral drugi najvišji seštevek, ni drugih domačih tekmovalcev. Tretji za Mankočem je še Nemec Philipp Cool, v ženski konkurenci pa sta bili za Ukrajinko najhitrejša Mirna Jukič, ki plava pod avtrij-sko zastavo, in njena kolegica iz Gradca Joerdis Steinegger. Tekmovanja, ki ga že tradicionalno prireja Plavalni klub Merit Triglav Kranj, se je letos udeležilo 363 tekmovalk in tekmovalcev, ki prihajajo iz 47 klubov 12 držav. Med njimi sicer ni bilo toliko zvenečih imen svetovnega plavanja, kot denimo lani, kljub temu pa je bila tekmovalna konkurenca spoštovanja vredna, o čemer slednjič govori tudi devetnajst doseženih rekordov. Tudi tu se je najbolje odrezala Amšenikova, kije podrla kar štiri, trikrat je bil rekorden tudi Bodrogi. A tudi naši niso od muh: rekorderji so bili Marko Milen-kovič in Alenka Kejžar, oba člana radovljiškega plavalnega kluba, mladinska rekorderja pa plavalec Ilirije Jernej Godec in Mariborčan Luka Vrtovec. Rekorde je rušila tudi Hrvatica v Avstriji Mirna Jukič, razen nje pa še Nemec Philipp Cool.
V dveh tekmovalnih dneh so se plavalci pomerili v vseh olimpijskih disciplinah, organizatorju pa je le teden dni pred tekmovanjem Svetovna plavalna zveza zagotovila, da bodo rezultati mitinga šteli za izpolnitev olimpijskih norm, kar je še dokaz več o pomembnosti kranjskega plavalnega prvenstva. Za letošnje tekmovanje pa je značilna še ena novost: glavni pokrovitelj prvenstva Siol je prek svojega podpo-rtala na internetu omogočil neposreden prenos tako sobotnega kot nedeljskega finala.
ŠPORTNO PLEZANJE
Zapišimo še, kako dobro so se v soboto in nedeljo v Kranju odrezali slovenski tekmovalci. Na 50 m prsno sta prvo in drugo mesto osvojila Matjaž MarkiČ iz Kopra in Triglavan Emil Tahiro-vič, na 50 m prosto prvo mesto Aleš Volčanšek in drugo Peter Mankoč, v isti disciplini pa sta prvi dve mesti med ženskami dosegli Sara Isakovič in Anja Klinar. Na 200 m prosto so bili uspešni moški (Jernej Godec prvo, Martin Vrhovšek drugo in Bojan Zdešar tretje mesto) in ženske (druga Anja Klinar in Tretja Sara Isakovič, obe iz plavalnega kluba Radovljica). Na 100 m delfin je zmagala Danijela Muršec, na 200 m prsno pa Matic Lipovž. Peter Mankoč je zmagal na 200 m mešano, drugi pa je bil radovljiški tekmovalec Marko Milenkovič, medtem ko je pri ženskah v tej disciplini zmagala njegova klubska kole-
Zmaga za mladinsko ekipo v Arcu
Arco - Druga tekma evropskega mladinskega pokala v italijanskem Arcu je naši ekipi prinesla še boljše rezultate kot na začetku v Imstu. Ponovno so bili najuspešnejši fantje v najmlajši kategoriji. Urban Gros in Luka Tamše sta se uvrstila v finale in Po drugem mestu v Imstu je Urban Gros v Arcu osvojil prvo niesto. Tamše je s četrtim mestom le za malo zgrešil stopničke.
V srednji skupini deklet je bila v finalu le Ana Kosmač in na koncu osvojila 7. mesto. Prav tako sedmi je bil v enaki skupini tudi Rok Klančnik. Pri mladinkah pa smo imeli še peto finalistko in sicer Polono Šantelj, kije bila na koncu osma.
Sicer pa so v Arcu nastopili vsi najboljši, med njimi tako kot v tnistu tudi močna francoska ekipa, ki je bila v Imstu daleč najuspešnejša. Očitno so se tudi pri njih zavedli pomembnosti nastopanja svojih predstavnikov na tem pokalnem tekmovanju.
Za mlade plezalce bo sedaj nekaj odmora in sicer vse do septembra, ko bo na vrsti tretja tekma za pokal v Švici, prav tako pa svetovno prvenstvo v Bolgariji.,Tam se bodo naši zdajšnji ekipi Pridružili še tisti, ki so se zaradi zasedenosti na članskih tekmah mladinskemu pokalu odrekli. Tako lahko pričakujemo uspešen nastop na najpomembnejši tekmi za mladinsko moštvo.
Tomo Česen
gica Alenka Kejžar. V "najdaljši" disciplini 1500 m prosto sta zmagovalca tudi Slovenca, Uroš Jedlovičnik in Sašo Sterd-jevič, v najdaljši ženski, 800 m prosto, pa je bila druga Radov-ljičanka Nika Kozamernik. In še nekaj kratkih: na 50 m prsno je zmagal Matjaž Markič, na 50 m prosto pa sta bila Aleš Volčanšek prvi in Peter Mankoč drugi, pri ženskah pa so vsa tri mesta osvojile Slovenke, prvi dve Go-renjki Sara Isakovič in Anja Klinar, tretje pa Nina Sovinek. Anja Klinar je bila uspešna druga tudi na 50 m delfin. Na 50 m hrbtno je pri moških zmagal Aleš Volčanšek, Peter Mankoč je bil drugi, druga pa je bila v tej disciplini tudi Alenka Kejžar. Veteran Jure Bučar se ne da: zmagal je na 400 m prosto, drugo mesto pa je šlo Juretu Fortuni. Anja Klinar se je izkazala tudi na 200 m delfin, in si-
KARATE
cer z zmago, Emil Tahirovič pa je osvojil tretje mesto na 100 m prsno. Tretja v tej disciplini je bila tudi Radovljičanka Tamara Sambrailo. Alenka Kejžar je osvojila drugo mesto še na 50 in 200 m hrbtno, njen klubski kolega Marko Milenkovič pa prvo na 400 m mešano. Slovenski šampion Peter Makoč je bil prvi na 100 m prosto, na 50 m hrbtno pa tretji. Radovljiški duo Sara Isakovič in Anja Klinar je bil na 100 m prosto znova na stopničkah, na drugi in tretji, Anja pa na vrhu na 50 m delfin. Zal se prvenstva v domačem bazenu ni udeležila favoritinja kranjskega plavalnega kluba Anja Čarman, ki se s štipendijo olimpijskega komiteja šola v Ameriki. Tokrat je bila navzoča le na plakatu (avtorja Gorazda Kavčiča iz naše časopisne hiše).
Danica Zavrl Žlebir, foto: Tina Doki
Uspeh kranjskih karateistov
Šempeter - V Šempetru pri Novi Gorici je bilo v nedeljo, 25. maja, izvedeno državno prvenstvo Slovenije za dečke in deklice. Odlično so se odrezali v konkurenci 400 tekmovalcev tudi tekmovalci iz obeh kranjskih klubov, karate kluba Kranj in karate kluba Shotokan. Prav slednji so v konkurenci mlajših deklic ekipno v postavi Tjaša Citič, Mojca Malešič, Tajda Brezurec osvojili drugo mesto v katah. V borbah pa so bili dobitniki medalj še: Vanja Šiljak -mlajše deklice - 35 kg (KK Shotokan) - 3. mesto, Nastja Bojič -mlajše deklice - 40 kg (KK Shotokan) - 1. mesto, Tjaša Žibert -mlajše deklice +48 kg (KK Shotokan) - 2. mesto, Suzana Masarec - starejše deklice - 45 kg (KK Shotokan) - 1. mesto, Rok Tičar - starejši dečki - 45 kg (KK Kranj) - 3. mesto, Matej Sušnik - starješi dečki + 48 kg (KK Kranj) - 3. mesto. Jože Marinček
PLES
^JLETIKA
£AA miting v Ljubljani
Kranj - V nedeljo 1. junija, je v Ljubljani potekal tradicionalni EAA miting - šesteroboj reprezentanc. Mitinga so se udelezdi tudi Štirje Triglavani. Tina Čarman je v skoku v daljino (ki je bil izven rednega programa šesteroboja) osvojila 1. mesto s preskočerumi 619 cm. V skoku v daljino je Eva Prezelj zasedla 3. mesto (572 cm). Kozle Prezelj je v rednem programu šesteroboja v skoku v vis.no Usedel 2 mesto z enakim rezultatom kot zmagovalec (221 cm). Mladinec David Celar je v še eni disciplini izven programa sestero-b°ja - troskoku - zasedel 5. mesto z novim osebnim rekordom 14,58 cm.
Na mitingu v soboto, 31. maja, kije potekal ob DP v mnogobojih v Mariboru, sta 2. mesto z osebnim
v teku na 100 m (10.92) in Marko Prezelj v teku na 400 m (50^56).
Pet zmag blejskega plesnega studia
Radovljica - Na DP v shovv plesih, ki je pred polnimi tribunami potekalo v dvorani SGŠ v Radovljici, so plesalci Blejskega plesnega studia osvojili pet naslovov državnih prvakov v disco dancu. Zanimivost tekmovanja je bila, da je gledalce najbolj navdušila skupina "5 do 2", plesna skupina, v kateri so se predstavili starši mladih plesalcev. BPS je bil tudi vzoren organizator prvega dela DP.
Novi državni prvaki v disco plesih so postali Kaja Lin Avguštin Jagodic (solo mladinke), Karin Jeglič in Kaja Lin Avguštin Jagodic (pari mladinke), Tjaša Kobal (solo članice), Nina Šarčevič in Vesna Urek (pari člani) in ekipa Blejskega plesnega studia (male skupine člani). Srebrno medaljo je prejela Vesna Urek (solo članice), bronaste pa Mateja Mihelič (solo mladinke) in ekipa BPS (male skupine mladinke). Članice BPS, ki niso imele svojih predstavnikov v kategoriji step, so osvojile tudi dve srebrni medalji v hip hopu (male skupine člani in formacije mladinci).
Goran Lavrenčak
Trata povozila Center
Kranj - V 5. krogu superlige sta se pomerila lanski prvak Lokateks Trata in podprvak Center Pekarna Vrhnika. V derbiju vrha so Tračani dobesedno povozili Kranjčane, saj so povedli kar s 16:0, nazadnje pa zmagali z 19:5. Jesenice so visoko odpravile Mlinarja iz Padne (18:6), v drugem gorenjskem obračunu med Hujami in Bistrico pa so bili boljši gostje (10:14). Na lestvici je sedaj Lokateks Trata s petimi zmagami (15 točk) sama na vrhu, Huje in Center Pekarna Vrhnika imata po 12 točk, sledijo Sloga in Krim Špica po 9, Skala, Bistrica in Jesenice po 6, Jadran Hrpelje Kozina in Mlinar Padna sta še brez osvojene točke.
V 1. ligi (5. krog) sta oba gorenjska predstavnika zmagala; Prim-skovo je na domačem balinišču premagalo zadnjeuvrščenega Or-leka Javor s 16:8, Planina pa v Ilirski Bistrici Planinca Kozlek (5:19). Vrstni red: Luka in Antena po 12, Hrast 10, Planina in Primskovo po 9, Brdo 8, Zabiče 7, Planine Kozlek 5, Jadran Izola 3 in Orlek Javor 0.
V 2. ligi - vzhod (5. krog) je bila Radovljica Alpetour boljša od Velenja Premogovnik (14:10), Tržič pa od Fužin (20:4). Partizan Mengeš je doma premagal EIS Budničarja s 16:8. Vrstni red: Zarja 15, Radovljica Alpetour 12, Velenje Premogovnik 10, EIS Bud-ničar 9, Tržič 8, Partizan Mengeš in Dobrova po 6, Mirna, Duplica in Fužine po 3.
V 1. gorenjski ligi so bili v 6. krogu doseženi naslednji rezultati: Adrijan Črnivec : Jesenice Gradiš 10:6, Bratov Smuk : Čirče VAN-DEN 4:12, Trata Vedrialp : Center 8:9, Rogovila TELE-TV : Lesce 9:7, Jurč Blejska Dobrava : Visoko Rapa 7:9. V zaostali tekmi 5. kroga pa je Visoko Rapa premagalo Rogovilo TELE-TV z 10:6. Vrstni red: Čirče 18, Rogovila in Visoko po 14, Lesce 9, Center 8, Bratov Smuk in Adrijan Črnivec po 7, Jurč BI. Dobrava 6, Trata Vedrialp 4, Jesenice 3.
V 2. gorenjski ligi so odigrali 5. krog: Loka 1000 : Huje Kokra 9:8, Podnart: Kres Javornik 9:8, Žirovnica : Milje 6:10, Sava : Zari-ca 10:6, Žiri Magušar prost. Vrstni red: Milje 14, Zarica 13, Žiri Magušar 10, Podnart, Loka 1000 in Sava po 9, Kres Javornik 5, Huje Kokra 3, Žirovnica 0. S.Š.
Jasmin Caušević državni prvak
Bistrica pri Tržiču - V Bistrici pri Tržiču je v nedeljo potekalo državno prvenstvo v hitrostnem zbijanju. Državni prvak je postal balinar Lokateks Trate Jasmin Čauševič, tako da so traški balinarji pobrali vse letošnje naslove državnih prvakov med člani. Rezultati finala: 1. Jasmin Čauševič (Lokateks Trata) 39 točk, 2. Zoran Red-nar (Velenje)-35, 3. Gregor Košir (Bistrica) 33, 4. Senad Ramič (Brdo) 33. S.Š.
Invalidi na državno prvenstvo
Jesenice - Ekipa Medobčinskega društva invalidov Jesenice seje v soboto, 31. maja, na Vrhniki udeležila regijskega tekmovanja v balinanju. Osvojila je 1. mesto in se uvrstila na državno tekmovanje, ki bo 21. junija v Rogaški Slatini. Ekipo so sestavljali: Drago Tarman, Milan Rijavec, Drago Filipaj in Branko Čučak. Od gorenjskih predstavnikov je nastopila še ekipa Društva invalidov Radovljica, vendar se ni uvrstila v finalni del prvenstva. J. R.
ALPINIZEM________
Slovenci opaženi v Nepalu
Ljubljana - Nepalska planinska zveza je organizirala ob 50-letnici prvega vzpona na Mount Everest mednarodno odpravo na tri deviške šesttisočake v bližini najvišje gore. Na odpravi je sodelovalo 22 udeležencev iz Japonske, Brazilije, Rusije, Romunije, Hrvaške in Slovenije. Na 6017 m visoko goro Pharilapcho sta se 21. maja prva vzpela po 850 m visoki smeri 5. težavnostne stopnje z naklonom 60 stopinj v ledu Slovenca Viki Grošelj in Rafko Vodišek v spremstvu šerpe. Isti dan so vrh dosegli še trije Hrvatje in trije Rusi, naslednji dan pa dva Brazilca. Vzpon na Kyazo Ri (6186 m) je uspel Japoncema. Za 6273 m visoki Machermo je zmanjkalo časa. Grošelj in Vodišek sta opravila še tri prvenstvene vzpone na vrhove od 5250 m do 5830 m višine. Med aklimatizacijo v Tibetu je Grošelj 8. maja z Andrejem Razdrihom opravil verjetno prvi pristop na Rongbuk peak (6040 m). Odprava z najuspešnejšim slovenskim delom je bila deležna velike pozornosti v Katmanduju, kjer je bilo več jubilejnih slovesnosti. Na zasedanju Mednarodnega združenja planincev je predsednik PZS Franc Ekar izročil zlati častni znak nepalski planinski zvezi, s katero so podpisali tudi pismo o nameri za sodelovanje. Med sprejemom v britanski ambasadi je bil edini gost prvega osvajalca Everesta - 83-letnega Edmunda Hillaryja - prav predsednik naše planinske organizacije. Ob tej priložnosti je povabil v Slovenijo prvo alpinistko na vrhu Everesta, Japonko Junko Tabei. Udeležence srečanja, med katerimi so bili tudi alpinisti Tone Škarja, Marija in Andrej Štrem-fefj. Viki Grošelj in Pavle Kozjek, je sprejel tudi nepalski kralj s kraljico. Gostje iz okrog sto držav so posadili več kot 300 dreves na višini 2000 metrov in s tem simbolično potrdili željo po ohranitvi gorske narave. S.S.
JADRAIJSIP PADALSTVO__
Spet nov rekord
Sorica - Če smo se še pred dobrim tednom veselili popravka svetovnega rekorda z jadralnim padalom v preletu s povratkom s prvim preletom čez 200 km, in se spraševali, kaj več se da še narediti, nam je odgovor ponudil kar prejšnji lastnik Primož Suša (KL Vrhnika, Termotom) ter s preletom 205 km popravil prejšnjega za slabih 5 km. Polet je s startom na Soriški planini, obratno točko Mt.Frasco-la (I), ter nazaj, trajal kar osem ur.
Da je to zares idealen kraj za rekorde, je pokazal tudi Urban Va-lič (Kovk) z novim državnim rekordom v prostem preletu in to s kar 243,78 km dolgim preletom. Polet iz Soriške planine zaključil po več kot devetih urah letenja v okolici Innsbrucka. LE.
Na sprehodu s predsednikom
države in Brodiem
Bližala se je naša 100. oddaja ŠTIRI TAČKE, ki jo že sedem let z velikim veseljem pripravljamo za televizijo TV 3, v zadnjem času pa tudi za televizijo TV PIKA. Ko smo
premišljevali, kaj posebnega bi pripravili za to jubilejno oddajo, smo se spomnili na predsednika naše države, gospoda Janeza Drnovška in njegovega angleškega mastifa Brodia. Vsi trije smo bili nad idejo navdušeni, hkrati pa smo se zavedali, da je gospod predsednik zelo zaseden in ima najbrž za tovrstne intervjuje malo časa.
Kljub vsemu smo se odločili, da ga v oddajo povabimo ... in je povabilo sprejel.
Marsikdo bi lahko pomislil, da je s tem, ko se je gospod predsednik odzval našemu povabilu, že vse narejeno, vendar tu se je vsa stvar šele dobro začela. Najprej smo morali določiti datum snemanja, ki bi ustrezal vsem. Seveda smo se vsi skupaj zavedali, da se bomo morali prilagoditi urniku gospoda Drnovška, vendar pa nismo mogli vplivati na vreme, ki se je po dolgem sušnem obdobju začelo kujati. Kljub temu smo se z gospo Mi-riam Tereso Možgan, kije predsednikova svetovalka za odnose z javnostmi, dogovorili, da je najbolj ustrezen čas za snemanje v ponedeljek, 19. maja, ob 8. uri zjutraj. Že pred tem smo seveda vsi skupaj začeli premišljevati, kakšna vprašanja naj zastavimo gospodu predsedniku, zdaj pa je šlo zares in morali smo izbrati nekaj več kot deset vprašanj, ki so bila po našem mnenju najbolj ustrezna. Če mislite, daje to mačji kašelj, se motite, kajti vsako vprašanje smo petkrat obrnili, preden smo bili na koncu vsi zadovoljni z njim. Pred snemanjem smo imeli seveda še en kup pomislekov. Ali je dovolj ena kamera ali je bolje, če vzamemo dve in dva snemalca, kaj, če bo dež, kaj, če kakšna kamera odpove, kaj, če vsega skupaj ne posnamemo, kaj, če zvok ne bo dober, kaj, če bodo posnetki slabi, kaj, če ... Ker smo se zavedali, da popravnega izpita ni, smo se odločili, da bomo celotno dogajanje snemali z dvema kamerama, tako da bo vse skupaj potekalo brez napak. V nedeljo je bilo v ozračju čutiti malce napetosti pa tudi vznemirjenja, saj predsednika države pač ne snemaš vsak dan. Preden smo šli spat, smo z veseljem napolnili tudi vrečko z majhnimi dobrotami za Brodia. In tako je prišel ponedeljek. Da ne bi zaspali, smo navili dve uri, ki sta zvonili že ob šestih. Treba
Dr. Janez Drnovšek in Brodie
je bilo pripraviti vso opremo, se obleči in urediti. Nekaj minut do osmih pa smo bili že v Murg-lah, kjer nas je čakala gospa Minam Teresa Možgan. Skupaj smo potem odšli do hiše, kjer stanujeta predsednik države dr. Janez Drnovšek in njegov Brodie. Simpatični Brodie je pasme angleški mastif, zato na prvi pogled vzbuja strahospoštovanje. Vendar pa je ta ogromni, 80 kg težki pasji kosmatinec, ena sama dobrota na Štirih tacah. Glede na to, da smo imeli eno uro časa, da vse posnamemo, smo se hitro lotili dela. Ob tej priložnosti se moram zahvaliti gospe Miriam Teresi Možgan, svetovalki za odnose z javnost-
mi in gospe Valentini Flander, vodji kabineta predsednika republike, saj sta nam popolnoma zaupali in nam zato pustili proste roke pri delu ter sta dogajanje le z zanimanjem opazovali. Najprej smo vsi skupaj odšli na kratek sprehod, kjer sta snemalca Dino in Rok že snemala vsak naš korak. Ste se kdaj vprašali, kaj bi se več kot dvajset minut pogovarjali sami s predsednikom države? To je zanimalo tudi mene!! O politiki sicer nekaj vem, vendar ne dovolj, da bi se z njim spuščala v kakšne resne debate, sicer pa to tudi ni bil moj namen. Tako sva se ves čas pogovarjala predvsem o psih. Čeprav gospod Drnovšek slovi
po tem, da je bolj zadržane narave, moram priznati, da je vse skupaj potekalo v zelo sproščenem vzdušju. Lahko rečem, da je gospod predsednik, vsaj po mojih izkušnjah, izredno prijeten človek. Tako mi je razložil vse o svojem kužku, beseda je seveda nanesla tudi na njegovega prejšnjega psa Arturja, pa tudi na našo psičko Tiso. Čas je hitro minil in po končanem sprehodu smo odšli v atrij pred njegovo hišo, kjer smo posneli še pogovor. Priznati moram, da treme nisem imela preveč, pač pa ravno toliko, da sem pogovor odlično izpeljala. Brez napak. Presenetil pa me je tudi gospod Drnovšek, saj je o Brodiu in Ar-turju povedal kar precej in se ob tem večkrat tudi prisrčno zasmejal. Seveda je bilo večino nasmehov namenjenih predvsem Brodiu, ki se ni dal motiti in je ves čas pogovora veselo sem in tja nosil gumijastega petelina, ki smo mu ga prinesli. In kaj sem gospoda Drnovška vprašala o njegovem Brodiu?
V glavnem se ljudje zelo navežemo na svoje pse in se v določeno pasmo za vedno zaljubimo. Tudi vi brez angleškega mastifa najbrž ne bi mogli več, kajne?
"Ja, res je, na mastifa sem se zelo navadil. In ko sem lani, ko ni bilo več Arturja, razmišljal, kaj storiti, sem najprej mislil, da psa ne bom imel več. Ampak nisem dolgo zdržal, vendar, kakorkoli sem potem razmišljal o drugih pasmah, sem se vedno vračal na mastifa. Dobro ga poznam, ustreza mi po značaju, zato mislim, da bom kar ostal pri mastifih."
Seveda smo danes pri vas zaradi vašega simpatičnega Brodia. Koliko časa sta že skupaj?
"Dobil sem ga lani sredi oktobra, pri štirih mesecih, tako da je danes star približno eno leto. Saj veste, zdaj je še v tisti otroški dobi."
Kako se je navadil na življenje pri vas?
"Posvečam mu kar dovolj časa, na sprehod greva zjutraj in zvečer, sicer pa skušam z njim prebiti čim več prostih uric. Če se le da, ga vključim v kakšne svoje aktivnosti. Mislim, da je kar zadovoljen kuža."
Kaj bi vi po vseh teh letih z mastifom lahko povedali o tej pasmi?
"Zelo so samozavestni, niso nervozni in lahko se kar zaneseš nanje. Stopnjo tolerance imajo zelo visoko, tako da se ni treba
Ekipa Štirih tačk - Dino, Nataša in Ana Bešter ter Rok Bertoncelj z dr. Janezom Drnovškom in Brodiem.
bati, da bi koga napadli. Mislim, da bi Brodie reagiral le, če bi bili zares ogrožen on ali jaz. Sicer pa je zelo prijeten pes, zna se prilagajati, nima pa rad kakšne prisile."
Brodie je velik in močan kuža, zato zagotovo zahteva dosledno vzgojo. Kako to uspeva vam?
"Res je velik in močan, zato je treba vzpostaviti avtoriteto, kontrolo, ne pa delati vaj in ponavljanj za vsako ceno. Če vidi, da gre zares, potem uboga. Tudi z Arturjem v vseh 11 letih nikoli ni bilo nikoli težav, da ga ne bi mogel zadržati ali obvladati. Sicer pa že po naravi to niso agresivni psi. Brodie pa je seveda pri tej starosti še zelo igriv in nekaj te pasje igre mu je treba pustiti."
Tisti, ki imamo kužke, vemo, da je najlepše gledati televizijo ali pa brati kakšno knjigo in zraven božati našega kosmatinca. Je pri vas tudi tako? Se kdaj stisne k vam?
"Ja, ja se. Vedno hoče biti ob meni. Če jaz kaj berem, je vedno pri nogah. Tako da ga lahko tudi božam. Če se premaknem iz enega v drug prostor, gre takoj za mano in je spet pri mojih nogah, saj želi biti blizu mene. Njegova družba pa je zame zelo pomirjajoča in sproščujoča."
Med politiki je tudi veliko ljubiteljev živali. Ponavadi se z njimi pogovarjate predvsem o resnih zadevah, pa kdaj nanese beseda tudi na pasje ljubljenčke?
"Oja, nanese. Vsekakor. No, prejšnji mastif Artur je bil sploh znan, tako da so ga srečali številni politiki. Predsednik Clinton ga je imel strašno rad in je potem vedno spraševal po njem, kadar sva se srečala. Brodie pa se je do zdaj srečal že s Solano, hrvaškim predsednikom Mesi-čem in lordom Robertsonom." Ana Bešter, foto: Vito Tofaj
Piše Ah med Pašič
Islam in muslimani v Sloveniji vm.
2.6.5. Verovanje v usodo
Allah dželle šanuhu z vsem upravlja in vse določa. Pred usodo se ne more zbežati. Bog je določil, kaj je dobro (molitev, spoštovati starše, pomagati ljudem) in kaj je slabo (ubijanje, prostitucija, droga, laž). Človeku je dal razum in sposobnost, da lahko izbira med tema dvema možnostima. Glede na obnašanje človeka in Allahove dž.š. Milosti bodo ljudje na drugem svetu nagrajeni zDžennetom (rajem) ali kaznovani z Džehennemom (peklom).
2.7. Kuran
Beseda Kur'an je arabskega izvora in pomeni zbiranje, branje oz. Kur'an bi lahko označili kot berilo ali knjigo, ki se bere. Nekateri so celo mnenja, da je to zbiranje črk po zaporedju. Kur'an je zadnja nebeška Knjiga, poslana od Allaha zadnjemu Božjemu odposlancu Muhammedu a.s. v obdobju 23-ih let njegovega poslanstva. Kur'an je obrazložitev vsega tistega, kar je bilo in kar se bo zgodilo. Vse dosedanje
Božje knjige se niso ohranile v izvirniku, zato je Kur'an edina Božja knjiga, ki je ostala nespremenjena.
Kur'an ima več imen, ki ga označujejo. To so med drugim El-Kur'an, El-Kitab (pomeni knjigo), El-Furkan, Ez-Zikr (sama beseda pomeni spominjanje) in Et-Tenzil (spuščanje, misli se na objavljanje, dostavljanje).
Muhammed a.s. je dobil prvo objavo v noči Lejletul-Kadr, to je v mesecu ramadanu leta 610. po Jezusu, v jami Hira na gori Nur, nekaj kilometrov stran od Meke. Muhammed a.s. je rekel, da je bila Knjiga vzeta z Levhi Mahfuza, nato prenesena do Bejtul-Izza (Hiša Slave) na najnižji stopnji nebes v noči Kadr, potem pa objavljena preko meleka Džebraila Muhammedu a.s. v obdobju 23 let. Obstajata dva načina, s katerima je Allah pošiljal objave svojim poslancem:
1. objava preko meleka Džebraila. To je njegova naloga, za katero je bil ustvarjen.
2. direkten pristop Allaha dželle Šanuhu (Božji govor za "zastorom").
Kur'an je razdeljen na 30 džuzov (delov) ali 114 sur (poglavij). Najdaljše poglavje je El-Bekara, ki ima 286 ajetov (stavkov), najkrajše pa El-Kev-ser s tremi stavki. Kur'an ima 6360 ajetov. Vsako poglavje v Kur'anu se začne z bismillahir-rahmanir-rahim (v imenu Allaha, Milostnega, Usmiljenega), razen poglavja Et-Tevba, to pa zaradi tega, ker se navezuje na temo iz poglavja El-Enfal. Ločimo poglavja, ki so nastala v Meki in v Medini. Njihovo ločevanje je zelo pomembno, zaradi komentarja Kur'ana, razumevanja njegovega stila in prepoznavanja življenja Muhammeda a.s. Poglavja, ki so bila objavljena v Meki, govorijo o sami veri, Sodnem dnevu, raju in peklu, medtem ko medinske sure bolj govorijo o ureditvi odnosov med ljudmi, postavljajo zakone ter opisujejo ljudi Knjige, tj. kristjane in Jude. Po Kur'anu so kristjani in Judje najbližji muslimanom zaradi tega, ker so monoteisti. Do smrti Božjega odposlanca Muhammeda a.s. je veliko oseb znalo Kur'an napamet. Ostali so si ga zapisovali na drevesne ploščice, palmine liste, kamelje kože in kamen. Ebu Belaje v času svojega vladanja prosil enega od Muhammedovih a.s. pisarjev, Zejda ibn Sabita, naj zbere Kur'an v eno celoto. Razpored poglavij je določil Božji odposlanec. Noben citat ni bil
zapisan, dokler ga nista potrdili \saj dve priči. Zaradi tega je Ebu Bekr znan kot prvi, ki je zbral Kur'an v eno obliko. V času Omerovega kalifata je bil Kur'an pri Muhammedovi a.s. ženi Hafsi. Napisali so 7 ali 8 Kur'anov in jih poslali v največja mesta tedanjega islamskega sveta. Dve kopiji se nahajata v Istanbulu (palača Topkapi) in v Taškentu (bivša Sovjetska Zveza).
Kur'an je največji čudež, ki se je zgodil Muhammedu a.s. "Čudež je dogodek, ki se ne da razložiti z naravnimi zakoni. To je nadnaravni pojav, s katerim pride oseba, ki pravi, da je Božji odposlanec. Nihče drugi ne more narediti nekaj takega". Muhammed a.s. je prišel s Kur'anom in dejal, daje to,od Allaha. Obstajata dve vrsti čudeža:
1. čudež, ki ga občutimo, kot je npr. Isaa a.s. oživljal mrtve z Allahovim dovoljenjem,
2. čudež, ki ga dosežemo z razumom. Sem spada Kur'an. Kur'an je Allahovo delo in čudež, ki bo ostal do Sodnega dne, saj se v njem odkriva vedno nekaj novega.
Nekaj dokazov, daje Kur'an čudež: a) Jezik je nadnaraven po svojem stilu, strukturi in izražanju. Takega mnenja so islamski učenjaki. Zaradi tega ga je nemogoče dobesedno prevesti na katerikoli jezik, kar je dokaz, daje to Al-
lahov govor. Vsi dosedanji prevodi so samo človeški poskusi predstavljanja pomena Kur'ana in nič drugega.
b) Vsebuje zgodovino o prejšnjih narodih. Allah dželle šanuhu natančno opisuje njihovo življenje, njihov način verovanja, poslance, zakone oz. pravila ... O tem tudi sam Muhammed a.s. ni vedel, saj je bil nepismen.
c) Vsebuje dejanja o dogodkih, ki se še niso zgodili, ko pa se zgodijo, jih potrdijo s citati.
d) Kur'an ni kontradiktoren z znanostjo. Kar znanost odkriva danes, je bilo v Kur'anu objavljeno pred 1400 leti.
e) V Kur'anu ni napak in neresničnosti. Ce bi to napisal človek, bi se to zagotovo zgodilo.
f) Allah dželle šanuhu v Kur'anu zagotavlja srečo na tem in onem svetu na podlagi sledečega: oboževanja le Njega (ibadet), moralnega vedenja (ahlak), medčloveških odnosov, se pravi, kako naj živi v miru, se bojuje, če je to potrebno...
2.8. Življenjepis Muhameda a.s.
Se preden začnem opisovati življenje zadnjega od Božjih odposlancev, moram najprej opisati stanje, v katerem so živeli tedanji Arabci.
(Se nadaljuje)
V Šibu začeli graditi
Sredi aprila se je začela gradnja novih prostorov podjetja Šibo, ki bo po končanju dveh faz gradnje
čez leto in pol svoje površine potrojilo.
GOSPODARSKI KOMENTAR	
M'	"Inflacijska
	pričakovanja "
	Dr. Robert Volčjak, Ekonomski inštitut Pravne fakultete
Škofja Loka - V petek opoldne so na robu industrijske cone na Trati pri Škofji Loki simbolično položili temeljni kamen nove tovarne podjetja za proizvodnjo izdelkov iz termoplastov Šibo, d.o.o. Čeprav sedanji prostori še niso stari deset let, so postali močno pretesni, saj so število delavcev v tem izredno hitro rastočem podjetju povečali kar za desetkrat. Gradnja bo trajala v dveh fazah dve leti in do konca prihodnjega leta se bodo površine podjetja potrojile. Posebej pozorni so bili pri vplivih na okolje.
Boštjan Šifrar
Rast podjetja Šibo termoplasti, d.o.o., je zagotovo fenomen. Iz obrtne delavnice, ki jo je ustanovil Franc Šifrar, eden najvidnejših škofjeloških obrtnikov, tudi dolgoletni zelo uspešni predsednik Obrtne zbornice, njegov sin Boštjan z ženo Špelo razvija v hitro rastoče podjetje. V zadnjem desetletju so dosegali med 10 in 15 odstotki letne rasti in danes že 70 odstotkov proizvodnje izvažajo. To so izdelki iz termoplastov za elektrotehniko in belo tehniko, kar 40 odstotkov proizvodnje pa predstavljajo plastični zamaški - zaporke, kar vse izvažajo v 18 držav. Posebej kaže poudariti, da proizvodnja temelji na lastnem razvoju in znanju, za njeno pripravo pa imajo tudi lastno orodjarno. Čeprav so prostore izgradili 1994 leta, so ti postali močno pretesni, saj se je število delavcev povečalo iz manj kot deset na sto, torej več kot za desetkrat. "Sedaj hodimo skoraj eden po drugem, novogradnja je nujna," poudarja Boštjan Šifrar.
Gradbena dela so se začela sredi aprila z uvodom v delo takoj po pravnomočnosti dovoljenj, konec aprila pa so zastavili dela s polno paro.
Cilj je, da bo objekt končan konec oktobra in predan svojemu namenu. Boštjan Šifrar ocenjuje, da so projekti po zaslugi projektanta Dušana Engelsber-gerja in sodelujočega organa nadzora Lokainženiringa izjem-
no dobro pripravljeni, kar priznavajo tudi pri SGP Tehniku po šestih tednih gradnje. SGP tehnik je bil izbran za izvajalca na osnovi razpisa, na katerega so dobili šest dobrih ponudnikov, kjer je bil po rokih, kvaliteti in cenah prvi med tremi enakimi.
Posebnost je zagotovo ta, da so v neposredni okolici zemljišča za tovarno prešitih odej Odeja, poleg gradnje objekta Šibo še tri gradbišča istega izvajalca: adaptacija in dograjevanje nekdanjega   Kroja  za potrebe
Tako bo izgledal novi objekt podjetja Šibo, ki ga je projektiral Dušan Engelsberger.
črtovane širitve, saj naj bi prihodnjo pomlad začeli z gradnjo druge faze s še dodatnimi 2.300 kvadratnimi metri. To pomeni, da bi do zime 2004 svoje povr-
Simbolični temeljni kamen je zabetoniral škofjeloški župan Igor Draks-ler ob pomoči direktorja SGP Tehnik Jožeta Kumra in direktorja podjetja Šibo Boštjana Šifrarja.
Boscheve družbe Indramat, gradnja objekta elektropodjetja Košan, d.o.o., v kratkem pa se bo začela tudi gradnja novih prostorov za Kroj.
Podjetje Šibo ima sedaj v svojem objektu 3 tisoč kvadratnih metrov površin in v novem objektu jih bodo pridobili 4.200. Ta gradnja pa je le prva faza na-
IEDC Poslovna šola Bled odprla vrata
Bled - 1EDC Poslovna šola Bled, vodilna mednarodna poslovna šola v novi Evropi je v soboto, z željo po boljšem poznavanju v okolju, kjer deluje, pripravila dan odprtih vrat s štirimi organiziranimi razlagami in ogledi. Dejavnost poslovne šole je na prvem ogledu, ki je bil namenjen tudi blejskim osnovnošolcem, ki so sodelovali na nagradnem natečaju za najboljšo risbo te šole, s ponosom podrobno razložila njena direktorica prof. dr. Danica Purg. Od ustanovitve šole v letu 1985 seje na njej izobraževalo že 27.tisočudeležencev, letna zmogljivost šole, ki je lani pridobila univerzitetni status pa je dva tisoč slušateljev. Po preselitvi z Brda na Bled velja IEDC za eno najlepših v Evropi, ponosni so na svojo zbirko umetniških del, tu pa je tudi sedež združenja 170 poslovnih šol vzhodne in južne Evrope. Nagrado za najboljšo risbo je prejela učenka 4.b razreda Osnovne šole prof. dr. Josipa Plemlja pa Bled Ana Čovič. Š.Ž.
EKOLOŠKO
KURILNO OLJE
EOC d.o.o. PE LESCE, ROŽNA DOLINA 10. NAROČILA OD 7. DO 18. URE.
'ECO OIL, 04 531 77 00
UGODNI PLAČILNI POGOJI
šine več kot potrojili. Vrednost prve faze gradnje je približno 500 milijonov tolarjev, pri čemer bodo približno polovico sredstev zagotovili sami, ostalo pa s krediti.
Posebno pozornost so pri načrtovanju objektov posvetili vplivom na okolje, saj bo objekt stal na samem robu industrijske cone, torej v neposredni bližini stanovanjskih hiš. Da bi onemogočili hrup, so se odločili za okna, ki se ne bodo odpirala. Proizvodnja bo namreč tekla v treh izmenah in vsi prostori -proizvodni in pisarniški, bodo klimatizirani. Druga značilnost novega objekta bo zaprt krožni sistem porabe vode.
Za energetsko oskrbo je načrtovan lasten visokonapetostni transformator z elektronskim nadzorom konice za čim nižjo pasovno porabo. Za ogrevanje bodo uporabljali toploto tehnološke vode iz proizvodnega procesa, v konicah pa fosilna goriva (tekoča ali plin) in toplotne črpalke. V nov objekt bodo selili pisarne in proizvodnjo termoplastov, v dosedanjem objektu bo ostala orodjarna. Poleg tega bodo pridobili tudi skladišča, saj je predvideno visokoregalno skladišče s 1.100 paletnimi me-
sti. Poleg izboljšanja delovnih razmer v pisarnah, bo v operativni proizvodnji, ker bo to dopuščal dodaten prostor, povečana avtomatizacija proizvodnje, število strojev pa se bo iz sedanjih 25 povečalo na 35. Takoj po preselitvi računajo, da se bo obseg proizvodnje povečal za 40 odstotkov.
S poslovanjem v lanskem letu so bili zadovoljni, čeprav so kot velik izvoznik čutili vpliv gospodarskih razmer v svetu. Nekoliko se je zmanjšala prodaja pri dosedanjih kupcih, uspeli pa so pridobiti nove. Če z rastjo lani niso bili povsem zadovoljni, za letos že kaže bolje. V treh mesecih po preselitvi, torej ob začetku prihodnjega leta, pa se bo proizvodnja povečala za 40 odstotkov, v letu in pol, ko bo končana tudi druga faza gradnje, pa naj bi bila proizvodnja še enkrat večja od sedanje.
Štefan Zargi
Pri nas je v zadnjih tednih glavna gospodarska tema, kako čim hitreje znižati inflacijo, kije po zadnjih podatkih spet nekoliko zviška pogledala na svoje vrle krotitelje. Nekateri ekonomisti in del vladnih ministrov si na vse kriplje prizadevajo inflacijo ukrotiti s takojšnjo ukinitvijo tako imenovane indeksacije plač, ostanka časov, ko je bila inflacija bistveno večja kot sedaj. Indeksacija v preprostem jeziku pomeni prilagajanje plač, pokojnin in drugih socialnih trans-ferjev inflaciji, kar nadalje pomeni, da tako izračunani dohodki prebivalstva večajo tudi inflacijska pričakovanja. Resda bi bila odprava indeksacije s tega stališča koristna, a ker bi takšna nenadna "šok terapija" udarila predvsem ljudi z nizkimi dohodki in bi še povečala razslojevanje prebivalstva na podlagi dohodkov, je potrebno takšne in podobne ukrepe uvajati postopoma, z dobršno mero previdnosti in ob strogem upoštevanju tekočih gospodarskih gibanj, tako pri nas kakor tudi v bližnji soseščini.
V soseščini, natančneje v Evropski uniji, pa skušajo inflacijo povečati. Vrstijo se pritiski na Evropsko centralno banko naj poviša svojo inflacijsko "tarčo", kije sedaj usidrana pri dveh odstotkih, saj naj bi evropska gospodarstva za izhod iz sedanjih recesijskih tendenc potrebovala prav nekaj spodbude v obliki inflacije. Dejansko je vzdrževanje povprečne stopnje inflacije v območju evra na dveh odstotkih, medtem ko je povprečni razpon inflacijskih stopenj v posameznih državah v prvih štirih letih evra dosegel 2,7 odstotka, dokaj nesmiselno početje. Ta razkorak med stopnjami inflacije v drŽavah evro območja ima sistemske vzroke in bo vztrajal še kar nekaj časa v prihodnosti. Čeprav imajo države članice EU precej podobne cene v svojih menjalnih sektorjih, še vedno obstajajo velike razlike v cenah storitev. Te razlike nastajajo zaradi različnih stopenj velikosti plač, ki nadalje odsevajo različne stopnje razvitosti posameznih gospodarstev. Po nekaterih napovedih naj bi se v naslednjih dveh desetletjih skladno s teorijo gospodarskega približevanja tudi cene storitev in plač v vseh državah evro območja izenačile. Evropska denarna oblast bi morala takšno prilagojevanje relativnih cen, ki je povsem naraven in v dobršni meri zaželen proces, s svojo denarno politiko vzpodbujati. Kako to gre, smo imeli priložnost videti ob uvedbi evra, ki je pospešila približevanje velikosti obrestnih mer po Evropi. S tem je znižala stroške kapitala v državah z "mehkimi" valutami, ki so prej z. visokimi obrestmi plačevale visoke premije tveganja. Zaradi tega lahko rečemo, da je evro v teh drž.avah spodbudil naložbe, povečal plače in dvignil stopnjo približevanja cen v ostalih državah.
In ker bo Slovenija po zagotovilih naših in bruseljskih politikov kmalu postala članica tudi evropske monetarne unije in uvedla evro (drugačne izbire tako ali tako tudi teoretično nimamo!), si lahko samo želimo, da bi se napovedi o približevanju plač (in ne samo cen) evropski ravni uresničile. Ob predpostavki seveda, da bosta EU in evro takrat sploh še obstajala.
Lastniki Živil iščejo strateškega partnerja
Ljubljana - Kot je konec preteklega tedna poročal časnik Delo, so se največji lastniki na-kelskega trgovskega podjetja Živila investicijski sklad NFD 1, Triglav steber 1. Slovenska odškodninska družba, Pomurska investicijska družba 1 in Zlata moneta 1, ki imajo skupaj 55,7-odstotni lastninski delež, odločili za vabilo k dajanju ponudb za nakup tega podjetja. Na prodaj je 178.408 deinic, ki bi po četrtkovi vrednosti na borzi stale 2,4 milijarde tolarjev, ponudbe pa bodo zbirali 30 dni. Potencialni kupci bodo lahko pred nakupom opravili skrben pregled družbe, seveda pa bo moral kupec nato objaviti javno ponudbo za prevzem po Zakonu o prevzemih in svoje delnice bodo lahko pod istimi pogoji prodali tudi mali delničarji.
V zvezi z opisanimi dogodki smo seveda poklicali tudi v Živila, kjer smo za komentar prosili predsednika uprave Branka Remica. Po pričakovanjih nas je
opozoril, da je namera lastnikov, da prodajo svoje deleže, njihova odločitev in zanikal novice, da bi bila uprava s tem uradno seznanjena, ali celo, da bi sodelovala. Dodal je tudi, da to ni prvi poizkus prodaje njihovih lastninskih deležev in da so se lastniki očitno odločili, da prodajo svoje deleže tudi v mnogih drugih podjetjih. "To ni prvi in tudi ne zadnji primer ponudbe za prodajo lastniških deležev in za upravo Živil so ti dogodki nekaj povsem normalnega", je prepričan Remic. "Kdo bodo kupci, mi ne vemo, prvi bodo lastniki po odpiranju ponudb čez 30 dni. Kar zadeva upravo si ta želi strateškega partnerja, saj bi si tako okrepili položaj na trgu," še dodaja predsednik uprave Živil in na naše vprašanje, ali naj bo do-
mač, ali tuj, pravi, da bi dali prednost domačemu, čeprav na to nimajo vpliva. Na vprašanje, ali je možno, da pride ob tem nakupu do kapitalske povezave s partnerji v nekdanjem GIZ Suma 2000, pa Remic pravi, da je tudi to možno. V kratkem pričakuje objavo gospodarskih rezultatov v Gospodarskem vest-niku in tudi tu se bo potrdilo, da so povečali prihodke za 40 odstotkov, za enak odstotek je lani porasla tudi cena delnic in da so imeli 450 milijonov tolarjev dobička. Kar zadeva vpliv ponudbe za nakup na ceno delnice, pričakuje, da se bo cena dvignila. To bi bilo v skladu s teorijo, čeprav na slovenski borzi teorija po Remicevem mnenju vedno ne drži.
Štefan Žargi
Stanovanjski kredit ta klic
VOLKSBANK
ZAUPANJE NAS POVEZUJE.
01 53-07-590,23-06-368
02 23-80-342
03 42-87-802
04 20-13-884
05 66-34-862
Ljubljana: Maribor: Celje: Kranj: Koper:
Pokličite in vse o našem stanovanjskem kreditu vam bomo zaupali na štiri oči. Nakup ali obnova hiše, stanovanja, vikenda so pač preveč pomembne odločitve, da se ne bi oglasili pri nas.
www.volksbank.si e-mail: stanovanje@volksbank.si
Volksbank - Ljudska bnnka d.d., Dunajska 128 a, Ljubljana
gorenjske lekarne
Cenjene stranke obveščamo, da smo s 1. junijem 2003 spremenili poslovni čas
LEKARNE V LESCAH
Lekarna v Lescah, Alpska cesta 37 a
Novi poslovni čas:
od pon. do petka 8.00 -16.00 sobota 8.00- 12.00
Ognjevka se širi po Škofjeloškem
Nevarno bakterijo, ki napada predvsem hruške, jablane in nekatere okrasne rastline, so začeli množično odkrivati sredi prejšnjega tedna. Kmetijski inšpektorji še pregledujejo vzorce nekaterih rastlin na širšem škofjeloškem območju, saj obstaja nevarnost, da bi se bolezen razširila v epidemijo in zajela širše območje. Drevesnice v Svetem Duhu za
zdaj niso okužene, a se lastniki bojijo verjetnega zaprtja.
Škofja Loka - Inšpektorji Ministrstva za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano so na terenu že od konca prejšnjega tedna, preglede sadovnjakov in drevesnic pa so nadaljevali tudi v soboto in nedeljo. Tam, kjer odkrijejo žarišča nevarne bolezni, odredijo takojšnjo odstranitev in požig obolelih rastlin, saj se hrušev ožig oziroma ognjevka lahko hitro širi.
Prvo in največje žarišče naj bi bilo na Kamnitniku, kjer je bolezen napadla več sadovnjakov,
odkriti pa so bili tudi primeri v Svetem Duh, pod Plevno in še na nekaterih drugih koncih škofjeloškega območja. Prizori žaganja drevesnih vej in debel ter množično sežiganje so v minulih dneh spominjali na dogodke ob množičnih kužnih epidemijah, saj so po številnih sadovnjakih brnele motorne žage, opaziti pa je bilo tudi stebre dima.
Takšen postopek je pravzaprav edina možnost za zatrtje nevarne bolezni, ki jo lahko širijo žu-
Morda izredne razmere
Škofja Loka - Nevarna hruševa bolezen imenovana ognjevka, ki jo povzroča bakterija Ervvinia amvlovora in uniči predvsem sadno drevje in grmovnice, je v Škofji Loki in okolici naredila preplah. O tem kaj je in bo storila občina ob pojave nevarne bolezni nam je več povedal župan Igor Draksler: "Veliko ne moremo narediti, saj to ni v naši pristojnosti. V preteklih dneh so me sodelavci obveščali o razmerah na terenu, po mojih informacijah pa je zelo slabo."
Občina Škofja Loka je vsem ponudila na voljo javni službi, Loško komunalo in gasilce. Prvi drevje požagajo in odpeljejo, gasilci pa jih nato na dveh lokacijah (za Kamnitnikom in pri Sv. Duhu) sežgejo. "Glede na to, da omenjeni službi delata vse dneve, je stanje že na meji izrednih razmer. Danes imamo skupni sestanek z inšpektorji kriznega štaba, kjer se bomo dogovorili o nadaljnjih ukrepih," je še povedal župan. Občina je kriznemu štabu za lažje opravljanje dela v uporabo odstopila še malo sejno sobo, za pomoč vsem prizadetim pa je pristojna država. BJB.
Blagovne znamke treh regij
Škofja Loka - Program Phare v okviru čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Koroško vključuje tudi projekte za izboljšanje kakovosti izdelkov podeželja in uveljavitev blagovnih znamk. V projekt so se vključili Razvojne agencije Sora iz Škofje Loka, Peca in savinjsko šaleška, kmetijska in gozdarska zbornica Celovec, upravna enota Škofja Loka, kmetijski svetovalni službi Škofja Loka in Ravne na Koroškem, podjetje Novna razvoj in občina Solčava. Projekt prehaja v sklepno fazo, vanj pa je vključenih 54 proizvajalcev. Njegova promocija bo v soboto, 7. junija, v Škofji Loki. J.K.
SREDNJA SOLA ZA FARMACIJO, KOZMETIKO IN ZDRAVSTVO
Ljubljana, Zemljemerska 5
VPISUJEMO
Kandidate/ke za prekvalifikacijo v program kozmetični tehnik. Vpišejo se lahko kandidati/ke po zaključenem triletnem poklicnem oz. štiriletnem srednješolskem izobraževanju. Podrobnejše informacije dobite po telefonu: 01/300-72-40 oz. 01/300-72-56.
REPUBLIKA ^ SLOVENIJA
UPRAVNA ENOTA TRŽIČ 4290 TRŽIČ Trg svobode 18 Telefon: (04) 5963-051, Telefax: (04) 5963-094 e-mail: ue.trzic@qov.si
Šifra: 351-68/2002-35-30 Datum: 28.05.2003
Upravna enota Tržič, Trg svobode 18, Tržič, na podlagi 4. odstavka 60. člena Zakona o varstvu okolja (Ur. I. RS, št. 32/93 in 1 /96), v postopku izdaje enotnega dovoljenja za ureditev deponije nenevarnih odpadkov Kovor, investitorici OBČINI TRŽIČ, Trg svobode 18, Tržič, ki jo zastopa župan Pavel Rupar,
OBJAVLJA
1. da je dne 27.5.2003 z odločbo šifra: 351-68/2002-35-29, investitorici Občini Tržič, Trg svobode 18, Tržič, ki jo zastopa župan Pavel Rupar, izdala enotno dovoljenje za ureditev deponije nenevarnih odpadkov Kovor na zemljiščih pare. št. 471, 470, 465, 464, 461 /2, 460/2, 459/2, 458/2, 457/2, 456/2, 455/2, 454/2, 586, 584, 585, 593/2, 594/3 in 583/2 k.o. Kovor.
2. da je bilo v postopku izdaje enotnega dovoljenja za gradnjo dne 24.4.2003 izdano okoljevarstveno soglasje št. 35405-137/2002, Ministrstva za okolje, prostor in energijo, Agencije RS za okolje, pod naslednjimi pogoji:
- pri izvedbi posega in izvajanju dejavnosti mora investitor upoštevati omilitvene ukrepe in druga okoljevarstvena priporočila, navedena v "Celovitem poročilu o vplivih na okolje za ureditev odlagališča nenevarnih odpadkov Kovor", ki ga je v marcu 2003 izdelalo podjetje Okoljsko svetovanje, Alenka Markun, s.p., Koritno 46a, Bled;
- v postopku izdaje uporabnega dovoljenja je potrebno določiti čas poskusnega obratovanja, v času njegovega trajanja pa je potrebno izvesti prve meritve, kot so navedene v poglavju 7. Monitoring v "Celovitem poročilu o vplivih na okolje za ureditev odlagališča nenevarnih odpadkov Kovor";
- v primeru ugotovitve čezmernih obremenitev okolja v času poskusnega obratovanja je potrebno določiti in izvesti ustrezne dodatne okoljevarstvene ukrepe.
3. da med javno predstavitvijo, javno obravnavo in zaslišanjem investitorja ni bilo podanih pripomb v zvezi z vplivom načrtovanega posega na okolje. A|enka Mar-jč Bedina
NAČELNICA
Hrušev ožig ali ognjevka se najpogosteje pojavi v spomladanskem času v toplem in vlažnem vremenu. Iz obolele rastline najprej začne teči bel izcedek, v katerem je na milijone bakterij, te pa se z vetrom, dežnimi kapljicami in žuželkami prenesejo na cvetove. Okuženi cvetovi imajo najprej voden videz nato ovenijo, postanejo rjavi in se sušijo, na vrščkih se znamenja okužbe opazijo takrat, ko se poganjki kljukasto ukrivijo navzdol. Veje in listje so videti, kot da jih je ožgal plamen. Pristojni inšpektorji pozivajo lastnike sadovnjakov in dresvesnic, da jih ob sumu na prisotnost hruševega ožiga nemudoma obvestijo na telefonsko številko 041/354-405.
Pristojni inšpektorji so konec tedna pregledovali jablane in druga sadna drevesa tudi v širši okolici žarišč, posnetek je iz Žabnice. Foto: Tina Doki
želke, prenaša pa se tudi z obleko, obutvijo in avtomobilskimi gumami. Pristojni inšpektorji zato svetujejo sadjarjem, dre-vesničarjem in tudi individualnim lastnikom sadovnjakov, da ob prvih znamenjih bolezni obvestijo inšpekcijo ali Upravo za varstvo in zaščito rastlin, nikakor pa naj domnevno bolnih rastlin ne nosijo okoli, saj na ta način lahko širijo okužbo.
Bolezen, ki živalim in človeku ni nevarna, in ne ogroža samo sadovnjakov, saj seje bojijo tudi drevesničarji v Svetem Duhu in Dorfarjah. Janez Porenta, lastnik drevesnice v Svetem Duhu, kjer sicer še niso zaznali bolnih rastlin, se boji, da bodo inšpektorji kljub temu izdali odločbo o zaprtju. "Drevesnica predstavlja pomembno dopolnilno dejav-
nost naše kmetije in v primeru zaprtja bi bil ogrožen socialni položaj treh ljudi," pravi Porenta. "Letos smo samo v nakup cepičev vložili od 600 do 700 tisoč tolarjev, zdaj pa se lahko zgodi, da je šel ves ta denar v nič. Inšpektorji so nam že svetovali, da naj začasno v drevesnico prenehamo vlagati, odločbo pa pričakujemo v prihodnjih dneh."
Prizadeti drevesničarji in sadjarji so imeli v petek krizni sestanek, na katerem so razpravljali o nastalem položaju, stra-homa pa pričakujejo posledice škode, ki je že zdaj precejšnja. Kmetijski inšpektorji so se namreč konec tedna odpravili na preglede še na območja Puštala, Suhe, Stare Loke, Virloga, Mo-škrinja in Crngroba, v tako ime-
Takojšnje podiranje in zažig okuženih rastlin so edini ukrep, ki lahko prepreči širjenje nevarnega hruševega ožiga. Foto: Matjaž Gregorič
novanem kilometrskem pasu pa bodo preverili, ali se ni bolezen razširila tudi v smeri proti Medvodam. Prizadetim lastnikom sadovnjakov so pri podiranju, sežigu in odvozu debel in vejevja priskočili na pomoč tudi delavci loške komunale.
Glede na širjenje bolezni tudi v gorenjskem društvu sadjarjev pripravljajo aktivnosti, ki bi lahko prispevale k zajezitvi ognje-
vke. Kot je povedala predsednica društva in vodja posestva z nasadom jablan Resje pri Pod-vinu Tatjana Zupan, bo v kratkem sklican sestanek, na katerega bodo povabili enega od strokovnjakov, ki bo drevesničarje, sadjarje in tudi zaposlene v trgovinah še enkrat podrobneje seznanil z ukrepi.
Matjaž Gregorič
Uničene pašnike obnavljajo
Povsod po Karavankah, tudi na Korenskem sedlu, so morali urediti del pašnika Poljana, ki so ga povsem uničili divji prašiči. Že dve prostovoljni delovni akciji, katerih se udeležili kmetje in lovci kranjskogorske lovske družine.
Marjan Cuznar
Podkoren - Pašna skupnost Podkoren, ki je pododbor agrarne skupnosti Podkoren, je minulo soboto organizirala že drugo prostovoljno akcijo, v kateri je 18 kmetov in lovcev, članov Lovske družine ^fŠHfe^ Kranjska Gora, mN^jm.. čistilo pašnik 1 Poljana na Korenskem sedlu. Del skoraj 7 hektarov velikega pašnika, ki leži na obeh straneh zelo prometne ceste na Korensko sedlo, so hudo poškodovali divji prašiči, zato se je agrarna skupnost odločila, da opravi temeljito melioracijo. Agrarna skupnost se je prijavila na razpis in uspela pridobiti tudi nekaj občinskih sredstev za plačilo strojnega dela, nekaj pa bo prispevala pašna oziroma agrarna skupnost.
"Pašna skupnost Podkoren ima več pašnikov. Medvejek, Podlomič in Poljano na Korenskem sedlu, kjer pa so divji prašiči tako poškodovali skoraj tri hektarje pašnika, da ni bilo mogoče storiti drugega kot opraviti melioracijo," je dejal tajnik paš-
Prostovoljna akcija na pašniku Poljana na Korensl1 ki so ga ogradili in minulo soboto očistili kamenja.
,em sedlu, pašniku,
ne skupnosti Marjan Cuznar.
"Pašna skupnost za svoje pašnike skrbi po svojih močeh, na Poljani smo pred tremi leti prvi v Zgornjesavski dolini in po nasvetu svetovalke Tilke Klinar uvedli električnega pastirja na sončne celice. Stvar seje odlično obnesla. Sončne celice smo namestili na bližnji objekt na Korenskem sedlu. Pašnik, na katerem se poleti pasejo predvsem telice, leži ob poleti precej prometni cesti na Korensko sedlo. Morali smo ga ograditi, ker
je zaradi prehoda živine na cesto že prišlo do dveh prometnih nesreč. Zgodilo se je, da so predvsem nabiralci gob puščali leso odprto, živina je uhajala.
Tega, kar so pašniku storili divji prašiči, ni bilo mogoče popraviti drugače kot z buldožerji in nato s prostovoljno akcijo urejanja pašnika. Zelo so pomagali kranjskogorski lovci, ki so
se udeležili obeh akcij. Zdaj bomo pašnik zatravili s posebno mešanico, ki je primerna za višje predele in tudi travno seme bo kar precej drago. Nato bomo pokosili in šele kasneje bo pašnik primeren za pašo."
Pospeševalka Tilka Klinar je povedala, da so podkorenski kmetje zelo delavni in da bo v pašnik Poljana vloženo kar precej sredstev. Melioracija bo stala okoli 700 tisoč tolarjev in samo za posebno travno seme bodo morali odšteti okoli sto tisoč tolarjev. Pri tem bo za strojna dela 70 odstotkov stroškov krila občina Kranjska Gora, 30 odstotkov pa bo prispevala pašna skupnost. Če pa bodo ponovno prišli divji prašiči, potem bo šlo v nič veliko volje, prostovoljnega dela in ne nazadnje tudi precej sredstev. Lovci, ki so se udeležili prostovoljne akcije, so dejali, da nevarnost divjih prašičev, ki so se zelo razmnožili in ki pustošijo po karavanških planinah, še ni povsem minila, saj so jih nedavno tega zasledili na Jureževi planini.
Darinka Sedej
Kmetijski pridelki na škofjeloškem trgu
Škofja Loka - Razvojna agencija Sora iz Škofje Loke vabi na tržnico kmetijskih izdelkov in pridelkov, ki bo v soboto, 7. junija, med 8. in 12. uro na Mestnem trgu v Škofji Loki. Tržnica bo tokrat potekala v okviru Tedna podeželja na loškem in bo popestrena z delavnicami za otroke in s prikazom kmečkih opravil ter starih običajev. Razen domačih bodo na tržnici tudi izdelki savinjske in koroške regije ter predstavitve organizacij in društev, ki si prizadevajo za ohranitev in razvoj podeželja. J.K.
Pomen gozda za vodo
Ljubljana - Osrednja slovenska prireditev v tednu gozdov je bila v sredo pred Postojnsko jamo v Postojni. Organiziral jo je Zavod za gozdove Slovenije. Ob tej priložnosti so odprli razstavo o povezanosti gozda in vode in razstavi likovnih del učencev osnovnih šol na to temo. Gozd in voda sta naravni dar, s katerim se lahko pohvalimo Slovenci. Tega se premalo zavedamo. Šele sušna obdobja, ko nam začne zmanjkovati vode, nas sili k razmišljanju, da vode lahko tudi zmanjka in da je ni v neomejenih količinah. Povezanost gozda in vode je poudarjena tudi v zakonu o gozdovih. Na pomen gozda za vodo so slovenski gozdarji prvič resneje in javno opozorili na studijsk.h dnevih v Poljčah leta 1994. Leta 2001 pa so bili izdelani območni gozdno gospodarski načrti, katerih del je tudi karta hidrološke funkc.je gozdov. V tem pogledu je Slovenija edinstven primer v Evropi. j ^
Uspešni mladi raziskovalec
Dijak kranjske Srednje elektro in strojne šole je v svoji raziskovalni nalogi "izdelal" napravo za preizkušanje motorjev
z notranjim izgorevanjem.
Najdražji alkoholni hlapi v Italiji
Mladih nadarjenih kadrov so veseli v številnih slovenskih podjetjih, čeprav je navdušenje pogosto le pogojno. To je na lastni koži skusil dijak kranjske srednje elektro in strojne šole Grega Krč,  in na srečanju
mladih raziskovalcev Slovenije v svoji nalogi predstavil zasnovo naprave za preizkušanje motorjev z notranjim izgorevanjem. Nadobudni kranjski dijak je sicer tudi letos (že drugič zapored)   odnesel   zmago na
»RILOŽNOSTNl KOVANCI
Banka Slovenije daje 2. junija 2003 v prodajo in obtok tri priložnostne kovance, ki jih je izdala Republika Slovenija ob Evropskem letu invalidov 2003.
2500
Zlatnik
z nominalno vrednostjo / 25.000 tolarjev
Srebrnik
z nominalno vrednostjo 2.500 tolarjev
Dvokovinski kovanec
z nominalno vrednostjo 500 tolarjev \
I o varit t j ti mogoče kupiti oziroma naročiti v l'.mki Slove ni jt
m v poslovnih I >.i 11 V. .t 11
l'o(lrol)fU)sc inlorin.n i|< o kov.iin ili in pOSOJih Sfl n.tkup SO oh], ivlji n< n,i j 11 < t n i f i straneh nauke Slovenije www bsi si
BANKA SLOVENIJE
državnem tekmovanju s področja elektronike, razvoj tako zahtevne naprave pa seveda kljub temu ni od muh.
Za napravo, ki je nujen pripomoček za merjenje motornega navora v posameznih območjih vrtljajev, se že zanimajo nekatera podjetja, izdelal oziroma razvil pa jo je Gregor popolnoma sam. Pravi, da je najprej težko dobil mentorja za svojo
NA KRATKO
* Južnokorejska Kia je pet let po prevzemu s strani Hvundaija (prevzem takrat obubožane tovarne je sprožil plaz kritik) dosegla rekordne prodajne in finančne rezultate. V prvem letošnjem četrtletju so prodali 21 odstotkov več avtomobilov kot v lanskem sicer rekordnem trimesečju, na evropskih trgih pa se je prodaja povečala za debelih 50 odstotkov. Zanimiv je tudi podatek, da vsak Kiin delavec v neposredni proizvodnji izdela 35 avtomobilov na leto.
* Volkswagen je za svojega novega prestižnega terenca tou-areg prejel priznanje "Best Lu-xury SUV", ki pa podeljuje priznana ameriška revija Car and dri ver. V kategoriji je bilo v izboru 25 takšnih avtomobilov, pri touargeu pa je žirija posebej izpostavila zmogljivosti in natančno vodljivost.
* Slovenska oglaševalka agencija Futura DDB je za francoski Peugeot posnela televizijski oglas modela 307. Gre za prvo tovrstno sodelovanje, saj je bil doslej Peugeot vezan na oglaševalsko agencijo Euro RSCG in se ni odločal za snemanje reklamnih oglasov z lokalnimi producenti. Zanimanje za odkup oglasa, ki povezuje model 307 z družinskimi vrednotami, že prihaja iz oglaševalsko močnih držav Španije in latinske Amerike.
* Opel se pripravlja na zagon proizvodnje drugega modela v tovarni v poljskem mestu Glivice. Tam bodo od letošnjega tretjega četrtletja izdelovali astro, 40.000 letno izdelanih avtomobilov pa bo namenjenih poljskim kupcem in trgom na območju vzhodne in srednje Evrope. V tovarni že izdelujejo Oplov mali kompaktni avtomobil agila, lani je bilo izdelanih 85.000 enot. Pred kratkim pa so pri Oplu zabeležili pomembno proizvodno prelomnico. S proizvodnih linij v matični tovarni v nemškem Bochumu je namreč zapeljala milijonta zafira, kompaktni enoprostorec, ki je v proizvodnji od leta 1999. M.G.
Nudimo ugodna
KRATKOROČNA POSOJILA
od 200.000 do 1 mio tolarjev do 2,5 let
zaposleni, upokojenci, podjetja, obrtniki ... tudi če ste kreditno obremenjeni več kot 2/3
realizacija in izplačilo v teku delovnega dne.
m.
raziskovalno nalogo, saj so bili učitelji precej skeptični, a na koncu mu je vendarle uspelo. Zdaj se za napravo že zanimajo nekatera podjetja, med drugim korporacija Hidria, ki bi lahko napravo uporabljala za merjenje obnašanja elektromotorjev pri električnem ročnem orodju znamk Iskra ERO.
Preizkusna naprava je sicer namenjena predvsem merjenju motorjev pri vozilih (Grega jo je že preizkusil pri nastavitvi in preverjanju motorja za go-kart), toda meriti je mogoče tudi navor pri električnih motorjih. Seveda bi bil mladi gorenjski raziskovalec, ki ga najbolj zanima mehatronika, nova smer v strojništvu, če se za rezultat njegovega raziskovalnega dela zanimali še v katerem od gorenjskih ali slovenskih podjetij.
M.G.
Preganjanje opitih voznikov, ki so v velikem številu krivci za prometne nezgode je ena od strateških nalog policistov v vseh evropskih državah. Prijemi za "streznitev" so različni in v marsičem podobni kot pri nas, očitno pa so tudi slovenske kazni za tovrstne prekrške že kar na evropski ravni. Slovenskim državljanom, ki se v alkoholiziranem stanju vozijo po evropskih cestah, seveda največkrat pretijo na mestu izrečene denarne kazni, tistim, ki pa nimajo zadosti polnih denarnic pa se lahko zgodi še kaj hujšega. Med državami v Evropski uniji je za pijance za volanom najbolj neprijazna Italija, saj tam policisti, če ugotovijo prekoračitev dovoljene meje alkohola v krvi, lahko izrečejo najmanj 328 evrov kazni. Njihovi španski kolegi niso nič bolj prizanesljivi, tarifa pri njih je najmanj 302 evra. V Nemčiji znaša kazen za opite voznike najmanj 250, na Portugalskem 240, na Nizozemskem 230 in v Avstriji 215 evrov. Prizanesljivejši so francoski in grški policisti, pri katerih opi-tost za volanom "stane" 155 oziroma 135 evrov. M.G.
Revija za prostočasne dejavnosti
Kljub velikemu številu revij, ki vsebinsko pokrivajo področje avtomobilizma, se s tem mesecem pojavlja na prodajnih mestih še novinka z imenom 4x4 & Caravaning. Že s tem dovolj jasno nakazuje, da bo vsebina posvečena predvsem avtodomom in počitniškim prikolicam, za popestritev pa se bo specializirala tudi na vozila s štirikolesnim pogonom. Za projektom stoji prekaljeni avtomobilski in novinarski maček Gorenjec Andrej Sedej, ki seje nove revi-
4;4
CARAVANING
Test: I Nissan i Pkk-up a,s|
je lotil z dolgoletnimi izkušnjami in znanjem s tega področja. V zadnjih letih seje Sedej, kije tudi sam navdušen popotnik z avtodomom, novinarsko udej-stvoval na nekaj lokalnih televizijah in tudi tiskanih medijih, zdaj pa je začutil, da je pravi čas, da se na pot poda sam. Caravaning in vse kar sodi zraven je namreč tudi pri nas v precejšnjem porastu, zato se odgovorni urednik nove revije ne boji, da ne bi imel bralcev. Vsak mesec jim bo na 64 straneh ponudil ve-
liko zanimivega branja, ki se bo dotikalo tudi ostalih prostočanih dejavnosti, poleg tega pa obljublja, da bo v reviji kopica za-nimivh reportaž, koristnih nasvetov, napotkov, predpisov in podobnega, kar zanima tiste, ki se na vandranje odpravljajo z avtodomom ali hišico na kolesih. Za tisk revije 4x4 & Caravaning skrbijo v kranjski tiskarni Tisk Žnidarič, pokroviteljstvo pa je prevzela novomeška Adria Mobil.
M.G.
Bližnjica do uresničitve vaših sanj
Nakup stanovanja ali gradnja hiše je običajno najzahtevnejši finančni podvig v življenju. Največkrat se zdijo sanje o lastnem domu skoraj neuresničljive. Pa le ni tako. V banki Karntner Sparkasse ' vam poleg premijskega stanovanjskega varčevanja z visokimi obrestmi in privlačno premijo ponujajo tudi strokovno pomoč.
Najugodnejše in naifleksi-bilnejše stanovanjsko varčevanje ta hip
Banka Karntner Sparkasse ponuja svojim strankam privlačno in fleksibilno premijsko stanovanjsko varčevanje. Varčevalna doba je 6 let, čas in višino vplačil pa lahko stranka določi sama. Poleg ugodne obrestne mere TOM + 2 % se hranilni vlogi vsako leto pripiše tudi premija v višini 10 % od letnega privarčevanega zneska. Če se mesečna vplačila zvišajo, se temu primerno zviša tudi letna premija. Banka omogoča svojim strankam varče-
vanje v tolarjih, tolarjih z devizno klavzulo ali evrih. še dve leti po preteku varčevanja pa jim omogoča pridobitev ugodnega kredita, ičaterega višina ni odvisna od privarčevanih sredstev.
Strokovna pomoč strankam
Finančni svetovalci banke Karntner Sparkasse se s stranko pogovorijo o načrtovanem projektu, željah in razpoložljivih sredstvih za varčevanje. Na podlagi teh podatkov pripravijo finančni načrt, ki je popolnoma prilagojen strankinim zmožnostim.
Banka brez bančnih okenc
Poslovanje banke Karntner Sparkasse je v slovenskem okolju nekaj posebnega. Finančni svetovalci namreč interesentom in strankam svetujejo na domu ali v podjetju. Banka ima območne pisarne v vseh večjih slovenskih mestih, kar omogoča nemoteno
Nasvet strokovnjaka:	
Primer tolarskega premijskega stanovanjskega varčevanja	
Mesečni polog v SIT     Letna premija v SIT	Privarčevani znesek
10.000 12.000	1.055.801,49
20.000 24.000	2.111.602,97
30.000 36.000	3.167.404,46
40.000 48.000	4.223.205,95
*) v izračunu upoštevan mesečni TOM 0,6 %	
Goran Krstič
Svetovalec za občane Telefon 04/251 94 83 info@sparkasse.si
poslovanje v vseh regijah. Strokovno znanje in podpora informacijske tehnologije pa sta poleg ugodnih konkurenčnih paketov financiranja temelj za dobro sodelovanje s strankami. Banka Karntner Sparkasse je del skupine Sparkasse, največje bančne skupine v Evropi, ki ji zaupa že več kot 10 milijonov Evropejcev.
SPARKASSE S
Moderna evropska banka
Več o produktih in storitvah banke si lahko preberete na spletni strani www.sparkasse.si.
DOLGOROČNA POSOJILA
na 5,5 in 10 let na nepremičnino
,jmk, OKMOlVud
/V    yA      Telefon: 01/56 34 840
^ \<      M      Slovensko podjetje z več kot 10-letno tradicijo
Dunajska 129 • 1000 Ljubljana • telefon: 01/56 34 840 faks: 01/56 34 850 • www.orionltd.si
Odvoslim vstop pv®pmw$Gto
Kako vemo, da se bliža valeta? Ko nakupuješ (ali pa samo gledaš) obleke, ti v vsaki trgovini takoj postrežejo s prijaznim: "A iščeš za valeto? Tukaj imamo ..." Pa v trgovinah s čevlji polno sandalčkov z vrtoglavimi petami in tisočimi bleščicami. Okrog vsega pa polno zaskrbeljenih najstnic z eno mislijo: "Nimam še obleke!" Hm, vsekakor zabaven dogodek. Uživajte!
Ana Cergolj
AHA
%% o d i) a
Anže Bernard:
Ko bom velik, bom znanstvenik
Kljub temu da je Anže star devet let, se že kar nekaj časa navdušuje nad znanstvenimi poskusi. Sončno uro, električni krog in druge zanimivosti spoznava skupaj z nekaterimi sošolci, potem pa jih včasih pokažejo tudi celemu razredu. Ko sva se pogovarjala, sta nama družbo delali enoinpolletna sestrica Živa, ki je pogum-
Čarobni tempel
Anonimni klic
Zjutraj je nekdo že ob petih zjutraj klical po telefonu. Vse je naenkrat vrglo iz postelje in odšli so do telefona. "Kje sploh je telefon?" je spraševala Ana. Nato je Jakob za-klical: "Pridite!" Vsi so tekli po stopnicah v pritličje, kjer je Jakob našel telefon. "Kdo bo dvignil?" "Bom jaz," se je javil Jakob"Ne počakaj! pritisni na gumb, da bomo vsi slišali," se je domislil Aljaž. "Prav, jaz bom govoril. "Prosim," seje oglasil Jakob. "Hitro pridite na obalo!" se je oglasil glas z druge strani in prekinil. "Pojdimo." "Ne bi bilo bolje, če bi kdo ostal tu?" je rekla Nina. "Ne hitro pojdimo," sta rekla fanta. Tekli so po obali in iskali človeka, ki jih je klical. Punci nista našli ničesar, fanta pa sta tekla in se ozirala, nenadoma pa je Jakob padel po tleh, Aljaž ni mogel kaj, da se ne bi zasmejal. Jakob je vstal, da bi mu vrnil, takrat pa sta prišli Ana in Nina. Ustavili sta pretep in Jakob je povedal zgodbo. "Ob kaj si se pa potem spotaknil?" je zanimalo Nino "Ne vem," ji je odvrnil Jakob. "Potem pa pojdimo in raziščimo!" z žepnimi lučkami so posvetili in skupaj so našli stvar, ob katero seje spotaknil Jakob. "Steklenica je!" so zavpili v en glas. "Mogoče je kakšno sporočilo v njej," je rekel Aljaž. "Odprimo jo!" Aljaž je vzel svoj žepni nož in kmalu zatem so sporočilo dobili. "Nekakšen zemljevid, poglejte reka Chenab, mi pa gremo pojutrišnjem v mesto Srinagar, potem bomo gotovo lahko raziskali to območje. Pustolovci so odšli v vilo. Ana je tekla in ko je prišla v vilo je glasno zakričala, drugi so takoj začeli teči in ko so prišli so se zgrozili. "Poglejte vse je razmetano!" "To moramo takoj pospraviti." Ko so pospravili je bila ura sedem, zajtrkovali so in nato jim je Primož potrobil.
Zasledovalec
"Vzeli so zemljevid in ga med potjo pogledali. Pustolovcem so se odkrivala vedno nova vprašanja. "Kdo jim je razmetal vilo in zakaj?" "Kdo jih je klical?" Aljaž je gledal zemljevid in odkril nekaj. "Poglejte!" "Kaj pa je?" "Del
OffGŠfeG pW&$Q
IZGUBIL SEM SE
Sli smo na Visoko. Nenadoma pa sošolcev ni bilo nikjer. Tekel sem po drugi poti, zato me niso videli. Tovarišica je učence preštela. Ugotovila je, da eden manjka. Vprašala je: "Ali ste videli Tomaža?" "Jaz ga vidim," je rekel Samo. In tako se je vse dobro končalo.
Tomaž Mur, 3.b, OŠ Ivana Tavčarja, Gorenja vas
IZGUBILA SEM SE
Sama se še nikoli nisem izgubila. Moja sestra Julija pa seje izgubila lani poleti, ko smo bili na koncertu Čukov. V prvi vrsti smo bili otroci in rajali. Nenadoma sem opazila, da Julije ni več ob meni. Prestrašena sem se obrnila k mami, ki je stala čisto blizu. Mrzlično sva jo začeli iskati. Videli sva atija, ki nama je mahal z objokano Julijo v naročju. Julija je želela k mami, a jo je zgrešila. Začela je jokati. Tedaj so jo štirje starejši otroci začeli tolažiti in so z njo čakali starše. Našel jo je ati in se otrokom zahvalil.
Tjaša Barbič, 3.b, OŠ Ivana Tavčarja, Gorenja vas
zemljevida manjka!" "Pa res!" Nekaj časa so premišljevali in Nini se je porodila zamisel. "Kaj pa če je vlomilec iskal zemljevid?" "Ni nemogoče," so odvrnili. "Toda zakaj nas je poslal na obalo, kjer je del zemljevida?" je vprašala Ana. "Mogoče pa ni vedel," ji je odvrnila Nina. "Kaj pa, če je drugi del v hiši?" je rekel Jakob. "Mogoče pa ga lahko mi poiščemo," je predlagal Aljaž, "ja, danes zvečer!" so rekli vsi naenkrat. "Pojdimo na ladjo," je rekel Primož. "Koliko časa se bomo vozili?" je vprašal Aljaž. "Približno deset minut," mu je rekel Primož. Čez pet minut so bili že na ladji, kjer so sedeli v njej in ker so bili žejni so naročili pijačo. "Komaj čakam, da bom videla živali, mogoče bom kakšno lahko vzela." Iz zvočnika so v nekaj jezikih povedali nekaj o Šrilanki. "Šrilanka je slovela kot dežela hiacint in rubinov, kot biser Vzhoda ali solza Indije. Za Grke je bila Tapro-pane, pomorci stare Arabije so ji rekli Serendib. Ime Ccvlon so prvi uporabili nizozemski priseljenci v sedemnajstem stoletju in šele leta tisoč devetsto dvainsedemdeset je dobila današnje ime: Šrilanka ali Veličastna dežela.
Nina Bečan, OŠ Jakoba Aljaža
no brenkala na bratovo kitaro in prvošolka Eva, ki nam je na koncu na violončelo zaigrala Mojster Jaka.
Anže, kaj pomeni to, da te zanima znanost?
"Zanima me predvsem narava in naravoslovni poskusi. Imam knjigo in pripomočke za mlade znanstvenike in potem poskušam na primer, kdaj baterija gori, kako sam narediti sončno uro."
Pa lahko po sončni uri res vidimo, koliko je ura?
"Ja, seveda lahko. Ampak moja je bila izdelana malo nenatančno in potem ni bilo pravilno."
Kaj pa narava?
"Narava je res super. Zelo jo imam rad. Pri starem atu, ki ima kmetijo, imam tudi svojo ovco in jaham konje."
Si že kdaj padel s konja?
"Enkrat sem. Konj se je ustrašil mačke in skočil skoraj pol metra visoko. Seveda sem bil takoj na teh."
Zelo uspešen pa si tudi pri tekmovanjih iz Vesele šole.
"Ja, na šolskem tekmovanju sem bil zelo dober in se tako uvrstil na državno tekmovanje. To je potekalo v Preddvoru, ampak rezultatov še ni."
So bila vprašanja težka? Kaj je bilo najtežje?
"Magični kvadrat je bil res težek. To je naloga povezana z matematiko, kjer izpolnjuješ tabelo s števili tako, da se med seboj ujemajo. Na državnem tekmovanju je manjkalo res veliko števil."
Še eno fantovsko vprašanje - igraš nogomet?
"Poleti ga igramo s sošolci. Ampak to je sedaj težje, ker so pred šolo postavili park in tako
H/ pa mislimo, tafeo
Ste bili že kdaj zeleni od jeze?
Kako je bilo, ko so bili prav zares jezni, nam bodo povedali učenci 3.b. OŠ Ivana Tavčarja iz Gorenje vasi.
Razjezil me je Aljoša. Pojedel je mojo edino čokolado. Ko sva šla iz šole, sem mu rekel, naj mi kupi čokolado. Kupil mi jo je. Nisem bil več jezen. Timotej Vodopivec
Ponavadi sem jezna, ko moram pobrisati prah po svoji sobi, ali ko mi mami reče, da moram hrčku zamenjati žaganje. V soboto se moram kopati in tudi tega ne maram. Eva Šturm
Jezen sem bil, ko sem skuhal kavo, ki ni bila dobra. Blaž Klemenčič
Jezen sem bil, ko mi je Ana podrla grad iz kock. Bil sem tako jezen, da sem jo hotel zapreti ven, zato je jokala. Potem sem se pomiril. Spet sva prijatelja. Aleš Oblak
Jaz sem velikokrat jezen. Imam veliko želja, in ker se mi ne izpolnijo, sem malo jezen. Vendar moja jeza ne drži dolgo. Kmalu sem spet dobre volje. A^jaž Justin
Razjezila meje sestra! Razjezila meje z besedo "tarnal"'. Jezo je bilo težko odgnati. Odgnala jo je mamica. S tem, da mi je pustila igrati igrice na računalnik. Samo Knafelj
PAJEK DOLGODLAKI
Pajek dolgodlaki, je plezal po baraki, je srečal teto muho in povabil jo na juho.
Muha juho je zaužila, pajku je za rojstni dan voščila. Prinesla mu je kos mesa in korenja dva.
No, adijo, dragi pajek, juha dobra je bila, pa še ti se kaj oglasi, da ga skupaj bova svirala.
Nika Jelene, 4.r., OŠ Dražgoše
SEM JEZERO
Nekega zimskega dne so se otroci prišli drsat na mene. Potem pa seje naredila tema in morali so oditi domov. Naslednji dan pa se niso prišli drsat. Šli so na drugo jezero, ker je tam debelejši led kot pri meni. Tako sem ostal sam.
Matic Prevc, 2.r, OŠ Selca
SEM POTOK
Živim pod hišami. V meni so ribe in kamni. Tečem po gozdu med smrekami. Otroci me opazujejo. Ko tečem, se zabavam. Otroci me kdaj pijejo. Tudi v meni so odpadki. Ko sem umazan, sem žalosten.
Katja Bohinc, 2.r., OŠ Selca
OPIS GOSENICE
Gosenico sem našla blizu igrišča, dala sem jo v kozarec in preluknjala pokrov. V kozarec sem dala zelene rastline, dve palici in gosenico položila na zelenjavo. Gosenica ima 12 nog. Ima majhno okroglo glavo. Dolga je približno 3 cm. Je črne in rumene barve. Gosenica se počasi premika. Dobimo jo lahko v naravi. Hrani se z zelenjavo in stebli travnih bilk. Razvije se v metulja. Moja gosenica se bo kmalu razvila v metulja. Sedaj je na palici, vidi se, kot da bi bila v vreči. Ta vreča je svetlo rjave barve.
Ema Zupane, 4. r., OŠ Dražgoše
igrišče ni več tako veliko. Sicer pa raje igram namizni tenis, ki ga treniram v šoji."
To pa je že kar veliko hobijev. Še kaj?
"Nekaj časa sem igral kitaro. Sedaj je ne več, zato sem tudi večino pesmic že pozabil."
Pa bi mi mogoče vseeno kaj zaigral?
"No, ja, lahko poskusim." (Anže mi je tako za konec na kitaro zaigral še dve pesmici, potem pa si je mesto za strunami že priborila sestrica Živa)
Poletna akcija
otroških risbic in spisov
Podjetje Perftech, d.o.o., je z današnjim dnem začelo akcijo, namnjeno predšolskim in šolskim otrokom z naslovom Moj sanjski računalnik. Z njo želimo popestriti "čas kislih kumaric", ki prihaja. Risbice in spise bomo zbirali do 15. avgusta 2003 in najbolj izvirne in prikupne tudi razstavili v naših poslovnih prostorih. In nagrade? Seveda bodo! Nagradili bomo 15 najbolj izvirnih risbic in spisov, in sicer z vstopnicami za radovljiški kino, kopališče, majicami, kapami in še s čim. Slike bodo objavljene tudi na naših internet-nih straneh: www.galerija.s5.net. Risbice s svojim naslovom pošljite na naslov: PERFTECH, d.o.o., Pot na Lisice 4, 4260 Bled, ga. Vesna Tušek. Želimo uspešen zaključek šolskega leta!
PERFTECH, d.o.o. Pot na Lisice 4 4260 Bled info@perftech.si Tel.: 04 57 90 000 Fax: 04 57 90 200
Računalniška oprema Programska oprema ERGO, LARGO
Internet omrežje s5.net Velika akcije računalnikov ob zaključku šolskega leta.
NOVO, NOVO, NOVO
MALOPRODAJNA TRGOVINA V KRANJU
Bleivveisova 14, 4000 Kranj Tel.: 04 2021 317 Fax: 04 2027 272
W _
Se vedno aktualni Balkan
V času, ko je bila še Jugoslavija, so mladi ob končanju srednje šole odhajali na maturantske izlete po "širši domovini". Po letih grozot so se strasti umirile, vse bolj pa vlečejo
stvari, o katerih smo veliko slišali in tudi videli po televiziji. V živo ne.
Kranj - Trojica prijateljev iz Kranja se je zato med prvomajskimi prazniki odločila za mini maturantski izlet - Hrvaška, BIH in Crna gora. Prvi komentar - "ludnica"! David, Maruša in Aleš, trije nerazdružljivi prijatelji, so se za prvomajske praznike odpravili na potep - lahko bi rekli mini maturantski izlet - po bivši državi oziroma sedaj po številnih novih državah. Pot se je začela v Kranju nato pa skozi Zagreb in Banja Luko v Jajce, ustavili so se še v Mostarju in Dubrovniku, večino časa pa preživeli v Podgorici in Budvi ter skozi Nikšič in Sarajevo vrnili v Slovenijo. Na pot so se, letom primerno (sredi dvajsetih), odpravili z avtomobilom.
Naslednje leto bomo v Mostarju že lahko občidovali "novi stari" most.
Budva turistični raj, a zelo drag.
Prvi postanek, kjer si prijatelji niso le pretegnili nog ali kupili nove osvežitve, je bilo mesto s posebno zgodovino v bivši Jugoslaviji - Jajce. "Preprosto smo si želeli ogledati sliko, ki smo jo včasih tako pogosto videli na raznih slikah - slapove," je povedal Aleš. Družba se je nato
odpravila še v Mostar na znane čevapčiče, ogledali so si še porušen stari most, katerega rekonstrukcijo bo Nizozemska vlada naredila do januarja 2004. "Sicer so bili ljudje v Mostarju odprti in prijazni, mesto pa je polno vojakov," še pravi David. Se isti dan jih je pot vodila v
Dubrovnik. "Prespali smo v malem hotelčku v Mlinu, kjer je cena nočitve znašala le 60 kun, že navsezgodaj zjutraj pa smo si ogledali Dubrovnik. Navdušile so nas ozke ulice in življenje v starem mestu. Vsepovsod so male trgovinice in gostilnice," je še danes navdušena Maruša. Na posebni tabli pred obzidjem so bila označena vsa bombardirana mesta, vendar- danes ni več veliko sledi vojne. Po ogledu veličastnega mesta se je trojica odpravila v Črno goro, najprej v mesto Kotor. Maruša je bila tudi tu navdušena nad veličastnim obzidjem in cerkvico na vrhu, že na poti pa so videli številne
Od posnetka do fotografije
V fotografskem laboratoriju so si otroci iz vrtca Čriček ogledali proces
nastanka fotografije.
Kranj - Kako nastane fotografija, so se spraševali otroci iz vrtca Čriček na Zgornji Beli. Na to vprašanje se je v njihovih malih glavah porodilo kup zanimivih odgovorov, ki so jih pred dnevi prišli preverit v fotografski laboratorij. Tam so jim natančno razkazali ves postopek od trenutka, ko stranka prinese fotografski film, do končnega izdelka - fotografije.
Kako so sploh prišli do posnetkov na filmu, nam je razložila Lana. "Najprej moraš imeti fotoaparat, potem pritisneš na tipko in ven pride ptiček." Tako so fotografirali vsak svojega prijatelja, fifme pa prinesli razvit v laboratorij. Če ni filma, ne more nastati fotografija, so vedeli že pred obiskom, prav tako so si predstavljali, da mora film skozi "en strojček", kot so pojasnili vzgojiteljici   Mateji Mušič.
"Njihove ideje smo prenesli na plakat, da bi te trditve lahko preverili v laboratoriju," je razložila. Izkazalo, se je, da so mnogi postopek že kar dobro poznali, izvedeli pa so tudi veliko novega. "Najprej morajo film v temi vzeti iz fotoaparata, da ga svetloba ne poškoduje," je opazila
Tamara. "Filni obdelajo v posebnem stroju, nato pa izdelajo fotografije," je še dodala. Na koncu so v zahvalo laborantki, ki jim je prikazala postopek razvijanja fotografij, podarili fotoaparat iz lepenke, ki so ga sami izdelali.
M.R., foto: Gorazd Šinik
30 jubilejni vznikov vlak, 7. junij 200
GORENJSKA - Brdo, Kranj, Škofja Loka, Radovljica, Kamnik, Bled
WOTWWfWTW Adriatic
RocJJtrtJo za Inltormlnanje. d. d.. Ulica arMttekta Novaka 13, 9000 Muisha Sotaota
Kamnik
s zavarovalna družba d.d.
PE Kranj, Kidričeva 2 tel.: (04) 281 7 000
kamnite hišice. Naslednja postaja Podgorica, mesto, ki je še pred leti nosilo ime po Titu. "V zadnjih letih je opazen velik razvoj mesta. Zgradili so veliko novih hiš, blokov in poslovnih zgradb, predvsem pa je vse zelo zelo čisto," pravi Aleš, medtem ko je bil David navdušen predvsem nad njihovo korzo: "Ogromno trgovin in gostilnic je tu, vse je zelo urejeno a tudi drago." Ogledali so si tudi Manastir, do katerega vodi strma in ozka pot, in se preizkusili tudi v premagovanju 365 stopnic na Lovčen, kjer je pokopan največji črnogorski pesnik Njegoš. Z Lovčena naj bi se ob lepem vremenu videla vsa Črna gora.
Nekaj dni zatem so se odpravili v turistično mesto ob jadranski obali - Budvo. "Spet veličastno obzidje in najlepše mesto. Zelo lepo je, a tudi zelo drago. Sicer so v mestu v glavnem le bižuterije, zlatarne, trgovinice in gostilnice, a ob večerih
mesto preplavijo množice. Dvakrat smo sodelovali tudi v njihovi maškaradi," pravi Maruša. Prvomajski izlet se je kmalu iztekal in trojica mladih popotnikov se je odpravila še v Sarajevo. "Po Bosni je vse porušeno, še posebej tam, kjer je potekala meja. Vasi so izropane, hiše so poraščene, le ponekod je videti že nove hiše," je povedal David. "Ob prihodu v Sarajevo je pogled na stavbe in življenje v njih grozno. V blokih so še vedno luknje, nekje manjkajo cela stanovanja, a sosedi še vedno prebivajo v njih. Povsem drugače pa je v centru, na znani Baščar-šiji, kjer ni sledu vojne," je po-
vedala Maruša, medtem ko Aleš zatrjuje: "Obvezno mora vsak poskusiti sarajevske čevapčiče!" Dogodivščine na poti? Seveda, odgovarjajo skupaj. Na meji med Črno goro in BIH so čakali precej dalj, kot bi želeli, v Črni gori so opazili številne luksuzne avtomobile, ki pa so po vsej verjetnosti ukradeni v Evropi (številni namreč nimajo denarja niti za bencin). Opazili so tudi strašno neurejena stranišča, zato priporočajo, da vsak zdrži do hotela. In še to. V Sarajevu je prostih sob veliko, snubijo pa vas kar na ulici. Zelo poceni, pravi trojica.
Boštjan Bogataj
KER. BOMO V ŠIBENIKU
nHHHHli
Najboljši v akciji!
od 19. maja do 7. junija 2003 oz. do prodaje zalog   jj 990 SIT
Možnost nakupa na 12 obrokov!
117.990 SIT
Digitalna kamera, Digital 8, SONY, DCR-TRV 145
540.000 slikovnih točk, 2,5" LCD zaslon, 20 x optični zoom, 560 x digitalni zoom, DV izhod.
129.990 SIT
Digitalna kamera, mini DV, CANON, MV 600
800.000 slikovnih točk, 2,5" LCD zaslon, 18 x optični zoom, 360 x digitalni zoom, DV izhod
LCD monitor, BENQ, FP557s
Diagonala 15", največja ločljivost 1024 x 768, garancija 3 leta.
44.990 SIT
Televizor, GRUNDIG? T-55-4201 DAVIO
Diagonala zaslona 55 cm, TOP teletekst, AV vhod na prvi strani.
Osebni računalnik, ACER, ASPIRE, 8100 XP
Procesor AMD Athlon XP2200+ RAM 256 MB DDR, trdi disk 80 GB, CDRW + DVD enota, grafična kartica ATI Radeon 7500 64 MB TV-out, zvočniki, priložen Linux.
59.990 SIT
ZANESLJIVO NAJNIŽJE CENE!
Digitalni fotoaparat, $ONY, DSC P 32
3,2 milijona slikovnih točk, 3,2 x smart zoom, MPEG movie VX z zvokom.
MERKUR, Staneta Žagarja 67, Krani-tel.: 04 201 79 00; MERKUR, Sp. Plavž 3 tel.: 04 583 43 00; MERKURDOM,Core Radovljica, tel.: 04 537 13 00; MERKUR,
trg 12, Škofja Loka, tel.: 04 511 13 82
MERKURDOM
od 2. 6. do 9. 6. 2003
Brez dvoma
Mercator»///&$7 sosc ■//
SfttAO
Žar plošča - pleskavice, pakirano, cena za kg MDK, Kočevje
\
SAN©
Papirnati krožniki 17x20 cm, 25 kosov, beli Gozdno gospodarstvo, Postojna
'A
Mlada čebula, cena za kg Morata
Pivo Union Pils 0.5 litra Pivovarna Union, Ljubljana
Akcijska ponudba velja v vseh Mercatorjevih in franšiznih prodajalnah od 2. 6. do 9. 6. 2003 oziroma do prodaje zalog. Cene so v SIT. • Poslovni sistem Mercator, d.d., Dunajska 107, 1000 Ljubljana.
Minister za zdravje opozarja: "Uživanje alkohola lahko škoduje zdravju!"
GORENJSKI GLAS »18. STRAN
AVTOMOBILIZEM, MOTOCIKLIZEM, NAVTIKA / matjaz gregoric@g-glas si
Torek, 3. junija 2003
Test: Mazda6 Sport Combi CD 120 TE
Odraslost v vseh smereh
Mazda6 je ta hip eden najbolj zaželenih štirikolesnikov srednjega razreda na evropskih in tudi na podalpskem avtomobilskem trgu. Lastovka z Daljnega vzhoda si je začela točke priljubljenosti nabirati že ob svojem prihodu, za kar ima nedvomno največ zaslug atraktivna zunanjost, ki si podaja roke s prepričljivimi voznimi lastnostmi. To pa je
natanko tisto, kar je japonskim in Mazdinim modelom v zadnjih letih manjkalo.
***** Zunanjost: Odločitev za skoraj hkratno rojstvo treh karoserijskih različic je bila nedvomno modra, saj je na ta način mogoče zadovoljiti več različnih okusov. Mazda6 sport combi že s svojo oznako zgovorno poudarja svojo dinamično zunanjost. Oblikovalci so kom-bijevsko karoserijo, ki se spogleduje z vsemi zapovedmi sodobne avtomobilske mode, pre-finjeno začinili z ozkima in agresivnima žarometoma, masko hladilnika, ki je razprotrta v nasmeh in z zadnjimi lučmi, ki so tako kot še nekaj drugih detajlov, videti zelo "tehno". Zato se mazda6 ne izgublja* v sivem povprečju, ampak hoče na vsak način izstopati.
****/* Notranjost: Pričakovanja glede prostornosti in udobja so pri avtomobilu srednjega razreda že kar visoka, saj so pogosto namenjeni tudi ne-
nega nekoliko večjega kosa tovora, če ne gre drugače tudi z zlaganjem zadnje klopi, ki se podre z vzvodom v prtljažniku. Obdelava prostora je solidna, podobo kvari le neugleden in zmeČkljiv prtljažni rolo. Tudi v potniškem delu kabine se nadaljuje moderna filozofija zuna-
TEHNICNI PODATKI
vozilo: ..........................kombi, 5 vrat, 5 sedežev
mere: .....................d. 4,700, š. 1,780, v. 1,480 m
medosna razdalja: .............................2,675 m
prostornina prtljažnika: .......................505/1710 I
teža praznega vozila: ...........................1495 kg
dovoljena skupna teža: ..........................2120 kg
motor: ...........................štirivaljni, turbodizelski
gibna prostornina: ............................1998ccm
moč: .....................88 kW/120 KM pri 3500 v/min
navor: ..........................310 Nm pri 2000 v/min
najvišja hitrost: ..............................200 km/h
pospešek od 0 do 100 km/h: ......................10,4 s
poraba EU norm.: ..................5,7/6,6/8,3 1/100 km
maloprodajna cena: .......................5.019.248 SIT
zastopnik: ..............................MMS, Ljubljana
in radijskega sprejemnika. Za volanom se sedi zelo solidno, kar je predvsem zasluga dovolj čvrstih prednjih sedežev. Plastične sivine je za odtenek preveč in prestižnejših oblog nekaj premalo, vendarle je vtis o notranjosti odločno nagnjen na pozitivno stran.
****/* Motor: Povpraševanje po dizelskih motorjih je v zadnjem času v precejšnjem po-
sicer pa je motor sorazmerno tih in kultiviran. Naftna žeja se giblje v okviru pričakovanj, 7,5 li-
MAZDA6 SPORT COMBI in bližnji tekmeci
model maloprodajna cena
RENAULT LAGUNA GRANDTOUR EXPR. 1.9 dCi 5.494.000 SIT FORD MONDEO karavan 2.0 TDCi TREND 5.566.168 SIT
ŠKODA OCTAVIA COMBI 1.9 TDI ELEGANCE 4.474.166 SIT
koliko daljšim potovanjem. Prostornost mazde6 sport combi je zaradi kombijevske zasnove potrebno začeti gledati z zadnjega proti sprednjemu koncu. Prtljažnik z natanko 500 litri zadovoljuje večino družinskih potreb po prevozu prtljage in kakš-
njosti. Voznika navdušita velika merilnika na instrumentni plošči, ki sta žal osvetljena z zoprno rdečkasto lučjo, ostale pa moderna v srebrno barvo odeta sredinska konzola s številnimi skoraj premalo preglednimi stikali za nastavitev klimatske naprave
rastu in pri Mazdi so se mu pravočasno odzvali. V šestici sta na voljo dva turbodizelska motorja, ki imata ob enaki gibni prostornini različno moč. Šibkejši s 120 konjskimi močmi je v celoti kos svojemu poslanstvu in voznikovim zahtevam. Enakomerna razporeditev navora, ki najvišjo točko doseže že v nizkem območju vrtljajev, kljub rahli turbo luknji omogoča lahkotno in nezahtevno vožnjo, ki je le pri ostrejšem priganjanju pospremi nekoliko več hrupa,
tra zahteva motor za svoje delo na 100 kilometrov. ****^r Vozne lastnosti: dobra uglašenost podvozja pri mazdi6 sport combi obljublja zanesljivo vožnjo z zakonitost-
mi prednjega pogona, ki pomeni rahlo, a nadzirljivo odnašanje zadka pri višji hitrosti v ovinkih, če na kolesih ni gum, ki bi zdržale bočne obremenitve (testni avtomobil) se lahko nepričakovano zgodi, da začne iz ovinka siliti cel avtomobil. Zavore s protiblokirnim zavornim sistemom so učinkovite tudi po daljšem obremenjevanju, kar pri zdaj že upokojeni mazdi 626 ni bila kakšna posebna vrlina. ****/* Končna ocena: Ne manjka veliko in mazda6 sport combi bi jo z turbodizelskim motorjem in srednjim nivojem
opreme lahko odnesla s čisto petico. A ta hip je pomembno, da tudi z daljnega vzhoda prihaja avtomobil, ki se zlahka kosa s svojimi azijskimi sorodniki in tudi z imenitnejšim delom evropske konkurence.
Matjaž Gregorič
Legenda: *****odlično ****-w-dobro * * * t< ik povpreč n o **•&■& Nezadovoljivo
-frslabo / vmesna ocena
Močnejši in gibljivejši Santa Fe
Hvundaijev rekreacijski tere-nec santa fe je na avtomobilskem svetu tri leta in že kmalu po začetku prodaje se je tudi na slovenskem trgu povzpel v razredni vrh, kjer trdno drži drugo mesto. Za zdaj se proizvajalec še ni odločil za pomladitev zunanjosti, vendar pa so pred kratkim konstruktorji posegli v mehanske sklope in posodobili turbodizelski motor ter štirikolesni pogon. Turbodizelski štirivalj-nik, ki ima 2,0-litrski gibno prostornino in je opremljen z neposrednim visokotlačnim vbrizgavanjem goriva je bogatejši za nov turbinski polnilnik z variabilno geometrijo lopatic, kar zagotavlja boljše zmogljivosti ob sočasni nižji porabi goriva, znižanju nivoja hrupa in zmanjšanju škodljivih emisij.
Tako zdaj ta pogonski stroj razvije dodatnih 13 oziroma skupaj 125 konjskih moči, na 285 Nm povečan navor pa je na voljo med 1950 in 2600 vrtljaji.
Santa fe je z dodatno pridobljeno motorno močjo tudi hitrejši, najvišja hitrost znaša 171 kilometrov na uro, do 100 kilometrov na uro potrebuje 13 sekund, medtem, ko tovarna obljublja povprečno porabo 7,5 litra plinskega olja na 100 kilometrov.
Še temeljitejše spremembe se dotikajo pogonskega sklopa, kjer je namesto polovičnega
NA KRATKO
* Japonska Toyota načrtuje povečanje proizvodnih zmogljivosti s prehodom z dvo- na triizmenski delovnik v svojih evropskih tovarnah v britanskem Burnastoneu in francoskem Valenciennesu. Sprememba je predvidena za drugo četrtino prihodnjega leta. V Burnastoneu, kjer izdelujejo modela corolla in avensisi, se bo proizvodna številka z 220 tisoč dvignila na 270 tisoč, kar bo pomenilo 1000 novih delovnih mest. V Valenciennesu (model yaris) pa bodo proizvodnjo povečali s 184 tisoč na 210 tisoč (zmogljivost 240 tisoč) avtomobilov letno, zaposlili bodo 500 novih delavcev. M.G.
razmerja na prednjo in zadnjo os, motorna moč zdaj usmerjana na kolesa odvisno od oprijema. Delovanje sklopke nadzira elektronska krmilna enota, ki skrbi za hitro in natančno odzivanje. S tem je sante fe pridobil predvsem boljše terenske zmogljivosti, kar bo nedvomno nov argument pri prodaji oziroma ohranjanju tržnega deleža. Pri Hyundai Avto Tradeu imajo v načrtu zapisanih 140 teh avtomobilov; cena precej dobro opremljene različice top-k je 5,88 milijona tolarjev, prestižna z usnjenimi sedeži pa je slabih 300 tisočakov dražja. Do nadaljnjega v prodaji ostaja tudi različica s prejšnjim turbodizlom in pogonom, med bencinskimi motorji pa je ostal v programu 2,4-litrski štirivaljnik.
M.G.
Dodaten prostor za Fiat Doblo
Italijanski Fiat je že nekaj časa prisoten v razredu precej priljubljenih križancev med osebnimi in lahkimi dostavnimi avtomobili, kjer se odvija precej huda konkurenčna tekma. Italijansko oziroma Fiatovo orožje model doblo ima od letošnje pomladi še dve novi različici poimenovani doblo maxi cargo in doblo combi. Gre za nadomeščanje vrzeli, ki jo je za seboj pustil kar 23 let proizvajani lahki dostavnik fiorino, in zadovoljevanje tistega dela kupcev, ki se ukvarja z gospodarskimi dejavnostmi in pri tem potrebuje manjše vozilo za večkratno dostavo. Doblo cargo maxi je tovorna izvedba s povišano streho, zaradi katere se je prostornina povišala na 3,8 kubičnega metra in dovoljena obtežitev na 805 kilogramov. Doblo combi pa je nastal na osnovi potniške različice, vendar ima z mrežo ločen
prtljažni del in je brez zadnjega para bočnih stekel. Pogonu sta pri obeh namenjena 1,9-litrski atmosferski motor s 63 in 1,9-litrski turbodizelski motor s 100 konjskimi močmi, medtem ko se osnovna oprema navezuje na običajno potniško oziroma tovorno različico dobla, ki so ga
začeli prodajati pred dvema letoma. Pri Fiatovem zastopniku Avto Triglavu so prepričani, da bodo z doblom cargo maxi in doblom combi odgovorili na zahteve trga, prodajne številke pa so zaradi ozkosti tega segmenta precej skromne in .znašajo načrtovanih 60 vozil letno. M.G.
Rabljena vozila
Na našem pokritem centru na I.aborah v Kranju vas čaka največja izbira rabljenih vozil vseh znamk in letnikov (več kot HO vozil).
Znamka in tip Letnik-barva Cena V Sit
Ren.Laguna l,9dci k,abs,sv,cz,es... 2002 met.siva 4.160.000,00
Megane break l,9dci k,abs,sv,cz,es... 2003 šampanjec 3.080.000,00
Megane break 1,6 16v k,abs,sv,cz,es... ^2003 šampanjec 2.790.000,00
Megane Coupe 1,16v dyn. k,abs,sv,cz... 2001 met. modra 2.630.000,00
Ren. Kangoo l,5dci authentic 2003 bela 2.450.000,00
BMW318turing k,abs,sv,cz,es... 1997 modra 2.280.000,00
Volvo V70 2,0 k,abs,sv,cz,es... 1997 srebrna 2.150.000,00
Rover 620 2.0 ti k,abs,cz,es,air 1998 srebrna 1.790.000,00
Fiat Marea 1,8 k,abs, cz,sv,air 1999 bakrena 1.650.000,00
Laguna 2,0 rxe 1999 opai 1.580.000,00
Thaliaauthentic 1,4 2xair,sv 2002 srebrna 1.530.000,00
Citroen Xsara 1,6 k,air.. 1993 bela 1.390.00o'oO
RENAULT
www.alpelour-remont.si Za vozila z garancijo vam jamčimo:
♦ BREZPLAČEN PREIZKUS
♦ 45 TOČK KONTROLE NA VOZILU
♦ TEHNIČNO KONTROLO VOZILA PO 2000 PREVOŽENIH KILOMETRIH
♦ POMOČ NA CESTI, VLEKO ALI POPRAVILO
♦ 3 MESEČNO TEHNIČNO GARANCIJO
LEGENDA:
■C, VOZILO Z GARANCIJO ■K: KUMA - SV: SliRVO VOLAN j/ '^VIUAIAII/.AKI.KPANJF.
♦ K: RADIO
ES: HM-iktr DVIG STEKEL AIR: AIRIIAi;
SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ. LJUBI IANSKA 2
Centrala: 04/20 15 240
D. KRANJ
Vse za vaS avto na enem mestu:
♦ Prodaja vozil Renaull    ♦ Zavarovanje in registracija vozil
♦ Vzdrževanje vozil        . ()dkup in pro,|aja rabljenih vozil
► Najem vozil
► Vleka vozil -
•Tehnični pregledi osebnih, tovornih in priklopnih vozil
Angeli prinašajo sporočila
Seveda nekateri ljudje trdijo, da angeli sploh ne obstajajo, ker niso še nobenega videli. Drugi se spet sprašujejo, zakaj se prikazujejo samo nekaterim ljudem,
so pa tudi takšni, ki pravijo, da angeli pridejo k vsakomur.
Kaj delajo angeli?
Angeli imajo tri osnovne cilje: spoštujejo Boga, služijo kot glasniki med njim in človekom in delujejo kot naši varuhi brez pravice vmešavanja v našo svobodno voljo. Pomagajo nam pri rasti, so del božjega plana. Angeli nas rešujejo, pomagajo vnašati ljubezen v naša srca, navdihujejo nas z mirom in spokojnostjo, prinašajo sporočila. Vodijo nas, varujejo, učijo, odgovarjajo na naše prošnje in so navzoči pri našem rojstvu in naših zadnjih vzdihljajih. Pomagajo tudi pri zdravljenju. Vse to pa počnejo v službi Boga in ne zaradi njih samih, nimajo namreč svobodne volje. Angeli, ne glede na to, kako sijih predstavljamo, z nami vzpostavijo stik, če potrebujemo tolažbo.
Povezani pa so tudi z naravo - obstajajo angelska bitja, ki varujejo naravo. Mnogi jih prepoznavajo kot zaščitnike prostora. To so energije, ki jih lahko sami občutimo. Ni naključje, da ljudje tako radi planinarijo, angeli narave so prečudoviti.
Kako priti v stik z angeli?
Najbolj pomembno je, da se jim odpremo, da verjamemo v njih, da jih pričakujemo in jih pokličemo. Ce jih ne pokličemo, če jih ne prosimo za pomoč, se ne vmešavajo v naša življenja, ker nimajo svobodne volje. V naša življenja lahko "Samovoljno" posežejo le tedaj, ko smo v smrtni nevarnosti, a naš čas za smrt še ni prišel.
Angeli zaslužijo iskren pristop in spoštovanje. Za stik z njimi ni potrebno biti poseben človek. Vsi jih lahko čutimo ali zaznavamo neko pomoč v življenju. Imajo zelo pozitivno, subtilno vibracijo, ki jo bolj grobi ljudje teže za-
znavajo. Angela varuha na primer imamo vsi kot otroci tja do trenutka, ko njegovo vlogo prevzame naš notranji jaz, duša. To ne pomeni, da smo ga izgubili, toda sedaj ga prikliče naša odločitev. Angele lahko prosimo za nasvet, varstvo, pomoč, karkoli - za male in velike stvari - in pomagali nam bodo na svoj način. Vendar naj gre za iskreno prošnjo, pri stiku z angeli ne moremo kalkulirati. Imajo popolnoma drugačen pogled na življenje kot ljudje, zato nam pomagajo na svojevrsten način, ki morda ni tak, kot bi mi pričakovali, je pa najboljši. Prosimo za pomoč tako, naj se stvar zgodi v naše najvišje dobro in na optimalen način za nas. Nikoli pa ne bodo pomagali pri stvareh, ki škodujejo drugim ljudem.
Angeli zaslužijo iskren pristop in spoštovanje. Enostavno rečeno, lahko postanejo naši dragi prijatelji ... če smo pripravljeni spustiti jih v naša življenja.
Zakaj angeli spreminjajo svojo podobo?
Zdi se, da prevzamejo katerokoli obliko, ki jo pripravljena sprejeti oseba, ki jo obiščejo, včasih pa so sploh brezoblični. So preprosto sanje, misel, val moči, občutek, da te nekdo vodi. Angeli se ne oddaljujejo od naravnih pojavov. Tu tiči razlog, da si znamo tako hitro razložiti njihovo pojavljanje! Po predpostavki racionalistov se ne more zgoditi nič, kar se ne bi moglo razložiti z naravnimi pojavi. Skrivnosti se skeptikom razkrivajo na tako banalen, vsakdanji in razumen način, da jih ne bi vznemirile, saj je povsem očitno, da skeptiki nimajo nikoli izkušenj z božanskim niti s skrivnostnim. Pravilo, ki velja, je sledeče: nihče ne dobi več podatkov, kot jih je zmožen prenesti. Zato se nam angeli prikažejo skozi tisto obliko, kije našemu pogledu in verovanju najbližja. Redko se zgodi na primer, da bi imel hindujec videnje Kristusa ali da bi protestant sanjal o Budi.
Angelska hierarhija
Obstaja različno mnenje o angelskih redovih. Veda o angelih (angeologija) jih deli na devet skupin: serafini, keru-bini in troni; nadvlade, kreposti in oblasti; kneževine nadangeli in angeli. Vsak ima svoje področje delovanja; pravijo, da so na tem planetu glavni nadangeli, saj skrbijo za duhovni razvoj človeštva in planeta (Mihael, Gabrijel, Rafael, Uriel in drugi).
Marsikaj bi se lahko še povedalo o lepotah "belega sveta", najbrž toliko različnih resnic, kolikor je ljudi. Kot pri večini stvari. Toda najpomembneje je, da v poplavi različnih informacij današnjega sveta vedno prisluhnemo svo-
jemu notranjemu glasu (ne egu), kaj nam o tem in onem govori in sledimo svoji resnici. Počasi se bomo naučili razlikovati, kaj nas podpira in kaj ne. Mi smo merilo. Zdi se mi popolnoma smiselno, da ne verjamemo v višjo silo, dokler nimamo vsaj malo dokazov za to. Verjeti v Boga ali v neko silo, ki nas vodi samo zato, ker nam nekdo tako
reče, je višek neumnosti. Za to, da se sami prepričamo, imamo čutila. Dano nam je doživeti izkušnje, ki pripadajo samo nam. Z očmi vidimo, s kožo čutimo. S pomočjo naše inteligence naj bi razumeli. Vsakdo od nas mora sam priti do dna temu vprašanju. To pa je ravno najbolj zanimivo v tem našem življenju.
ZLATA ZRNA
TI SI DAR
Iz svojega življenja naredi dar. In vedno pomni: ti si dar! Bodi dar vsakomur, ki vstopi v tvoje življenje, in vsakomur, v čigar življenje vstopaš. Ne vstopaj v življenje drugega, če mu ne moreš biti dar.
Kadar kdo nepričakovano vstopi v tvoje življenje, se ozri za darom, ki ga je ta človek prišel prejet od tebe.
SVOBODNA VOLJA
Slehernemu človeku je dana svobodna volja. To ni nekaj nepomembnega in samoumevnega, ampak je največje darilo, ki ga človek dobi na svoji življenjski poti. Daje mu možnost, da o življenju, svetu o drugih in sebi misli, kar hoče! To vsi izdatno izrabljamo - v svojo korist ali škodo. Na primer, nekateri menijo, da je svet sama žalost in gorje; drugi pa, da je poln čudovitih možnosti. Nekateri mislijo, da je sosed ozkosrčen oprav-ljivec, drugi pa, daje ljubeč družinski oče. Vse je mogoče, saj imamo svobodno voljo! Toda svobodna volja po-
meni tudi popolno odgovornost. Nihče niti Nezemljani ali mesije nimajo pravice rešiti človeka proti njegovi volji. Če se hoče človek uničiti, ima do tega vso pravico - dana mu je svobodna volja. Načelo svobodne volje ima torej velike posledice. To je koz-mični zakon, saj je izraz brezpogojne ljubezni.
Kar v nekem človeku vidiš, to boš ti: Bog, če vidiš Boga; blato, če vidiš blato. Na srečo imamo svobodno voljo, vsi lahko mislimo in vidimo kar želimo.
KROG
Resnični ljudje zaprejo krog vsakega izkustva. Ne puščaj nedopolnjenih stvari za sabo! Ce na primer odideš od človeka s slabimi občutki v srcu in ne dopolniš kroga, se bo ponovil pozneje v življenju. Ne boš trpel le enkrat, temveč spet in spet, dokler se ne boš naučil. Prav je, da opazuješ kaj se ti dogaja, se učiš in postajaš modrej-ši. Prav je, da se človeku zahvališ ali blagosloviš izkušnjo in v miru odideš.
CA
O
O
CA >
•a
cd ti
(S
.2.8 .S, cd
II
d 0
85 ca cd 95 c O
11
CO
C o
C c
TJ -° "H 0 ca co
cO
c E
11
a--o ca o> c o_
■o ca 0 c P
o
I §
TJ 3
ca
-s t«
c ca a. j=
0 7Š TJ H
c 3
1 s
co ^
2 co
•C/3
N
03 TJ
0 S
C/3 CD
ca ca
•o
■CO C/3
tj £
o §
ca S
i«
E g
2 >o
CD .g
a .2,
03 c
i S
ca E
2 d
o
E
03
03
03 ^ E TJ O 13
|z
J= N O >
a cd
TJ c
< < CD UJ
2 co
S
M O cc
D_ I1J
•3 o
m
O O
LU
> t a
UJ
rx
3
O 2
IX
C/3 .CU
03 O £ <
ca c uli ca p
H TJ CO O
N >
.2 0 C O
o «= &E
■E E
TJ
TJ
ca g rj3 o 03 c
ca "o.
c c ca 7=
03 C t
'F" 03 _.
8 Č t/3 2
9- >C0 03 >N
-8 &
ca .£ N c E
03 Q3
O o * ^
03 O
E o
03 CO
b o
en <S 03 .£
a
o
cO
ca
ca -2
o. TJ
CO Q3
*1
o a
ca tj j*: o
CO C
C 03
>CJ N
* o
si
N
rr o_
O £ z O cc —i
UJ UJ
=5 a
C 03
TJ O
0 a.
1 g
N J= is
rj3
U 03 —■ >N
<
a _
o
ca
o
:£2, N a; t,
TJ < O 03 CQ
c E
N C0
O O)
■9 3
° 03 O
N .2.
6 2
C33 CD JO 03
>  O O
03 03
1 s
2l
Z) o
c cz__
C/3
a
- c
co ca
E S"
N TJ
— ca cd
ca 2
CO UJ
n o o o.
o S ■g"N
11
B co o
CO
O rt • ii 03
ca oj
f I
o °
.a g
>CJ TJ O 03
E >
03
0 'CO
ca o rji .o
03 ^
h
ca
03 TJ
1 ca
^ N
03 TJ O O
ca
N
ČO 03
is;8._
=5 JJ C0
čfo m
E ■=
O 3 E
TJ .t
ca o j*.
CJ3 ^ CO
2. ž I
s g l
co čd j2
CO   C/3 C/3
O uj co'ujg
Ql 9 E
< z §
c 3
03 CO
>o i5
^ 8
a
•is c o
03 >
E 2
03 TJ O.N
w o ca
ZJ > ■-03 % t-O   > .
TJ 2 E 03 TJ
O. C0
i
CO rt
fe W
>' C0
c« > N O
03
i
(D CD
03 O C/3 t? 03
C0 O
Si a O
21
ca D 1.2
||
3 ca
CO N
8co co cc
N s.
.2, o
03 J?
co
C ^
ca
ca
•N
03
ca 03 o cm .2 C
03  S 03
1 i
D3 o o CD
TJ 03
05
,  0 -
2
co c se;
« m 2
O
cn ca o
fe c ^ ° 03 w
c co J3 fc č
Ji?
N W 03 O Pj O.
€ .E 'P
t  03 2
E^^ S ^ I
11^
w w co
"C 'C TZ
03 C0
C0   +3 —
Q)  C0 03
5 E 2 2 5
o
C)
- ca tj o Š" co
d .3. £ .Ji .2, ca -Q
0 03 —I
S° 2 w 6 fe.
1 q I
2 TJ 03
J92   - ©
LV .£ 03
ž 11
—I  03 rt
UJ CD co
Q3 :
:c 9
0 o
O TJ
UJ LU
=J -3
LU 0_
C
03 C/3
w   C0 03
O   03 "D
5 ^ ^:
o ^ co o 9 ;g
^ «1 UJ S cl co ca~
I«? ca zj c
c O tj   - CD
tj 8uj
S J 9
fe tj "o CD tj -g 2 to 2
lil
°- 9k
■2L ° == Q
ČD i=
P CO
M 2
< UJ
lc S
- LU
< LC
i< co
n O ca
c .£
03 'O •O >&
° d 6
C   3 C
S TJ
O  CO C0
O 5 3
N 'g g
03 ^ »"co
'č -S * o) -2
CO TJ
03  C0 _
^   03 ■H
2  C 03
.b  03 —'
•C3 >IM cO
2 t1
TJ C
N cj3
P ^
CO
N
o ca
-O JD
N o
C0 .
c: u
i5 o
' oT N a E
CO 03
03 ^
■r o
t- CL
T- O
S ®
0 _Q
03 >N
TJ -fe
1 .£
TJ •-
£ to
o o a c
c ca 03 ._
I E
a. fe jo OT
.2 >o
3 .2
"C o
'2 to C0
c o
E to
S 2
J= o.
11
N £
p _c o. 2
^.2,
03 fO
^ o
CO d 03 5
— co 0
-C
.22, c c >o
03 =
0 'C
CD CL ca T-
^ CM
1 ca
CO p
>i
ca
co >-
D3 D3
BŠ
TJ C0 O C0 -i 2
S .2. c 2
> a-
-£ c o
£ cttj co g •>
g « TJ
£ o 2
iS TJ o.
co .td _
£ O :8 'Č O-JD
O  03 03
> 03 —'
jS   03 !g,
m w c .2, . ca c cm P
> 05 -=
i??
j2 55 o co ca tj
°> S rt o
TJ .8
>- 03 03 TJ
® "D .£ 03
o oo To cd c t
03 ^
T O
;o.n S
O - 03 C  03 >
E 'O
JD  O C
O — ca 2 J2
03 < n co
■pN (D
§ ^.2 > T c
O on 03
H S -2
C
00 -
8 O O. c
3 o
-5 £ ^
,co ^>
03 O.
I!
;C0 •>-
"ča ca
TJ O
o 2 o. S
> 1
E 2
a .2
.to 9
>co
E N
I 03 O
O č
< Q3
03 C0
||
C0 03 II >tj
03
O 03 03.£
O >o O. >co — d
"2 3
fO X.
fe 55
IM +^ > 03
£|
£ ž
C0 ^
t = c
>o   . fO
g »to o
^ 03 C0 JO O j? O Q.
li|
C0  = ^
N Tj o
"2 :5 to o J3 .£ a 03 _
o o 03 ca c n ^ o c
O o. cO
tj ^r-2
O ^ 3
03  ^ ^
3 _ JD
t:
>o
rt
O TJ
s!
TJ ,
^ ■§ 2
4j o?
o2i3
!co co
|-8
E S
S "§
"° ^ u-j _
f JD
W 03
3 —'
TJ 03
_C0 >o
X. -
co c
> 03 »N
"i
—i ca cd «
CO co t- CD . 03
.to £
. C0 C0 ."2
CO N
—J ca
Z) C33 w cD
:a o S¥
.h: a C co
CO
a
B h
_CD O >■§
TJ ^
03 O
§ ta
o co
/2 ca cn t! 2 a
^ "g E ^
si
So
>o
JD O
_C0 03
W CD
ca ca
03 TJ O N
« to
E -g
03 E
N Q3
■2 c
3 O
ca -g
N E
0 o.
» ca co cn ČD g C0
03 TJ
-a
C0
thS
C0 2 O o
>o >
O TJ
E 2
JD a
o „,
B 5 co
CD —"
O "2
% ;čo
ca ćo
CO 03
C0 CD
D_ t-
iti
JD jO 2 O O 3 O-TJ O
S
o
C3 JD
J= m
co >o
I--2 E o fe
c.j
11
> IM TJ >
2 >
CL O C0 5 C 03
a jd"
TJ O
2 -2
CD >
03 J2
■O 'CO O -J3
cd ca
o >co
ll
c 8
o I
II
2 o.
.2E
03 O
co xi
B C0
o c
C0 TJ
JD TJ
m
CL JO
c E
03 03
C? §
O) O
N O-
03 O JD O O ^
Z «0
N £
E o7
co co
p cO
i= TJ
O C
O. 03
O >
TJ -
JD
'E 2
l.r
03 C
E
03
CD. JO C0 O) CO
liJ
i
o
CC
'O CO
.< cc 2 o
co °
03 ■;
« 8
.co 2
0 LU CO h-
1 oo
CD O
i =
03     .3 ^:
«r     c -
C0 03
^ C0
CO ^ > 03
1^ o -2 03 :2
> = c >co
-■ o co ;čj e
to £ § :2 ,o
_co
JD _
o .£
O —
a £ ca
jz
č CD ČD >   C CO
JD TJ
3 -g §
c 03 ca
ca E
Q > z O
> D.
M
£ c
o a o
TJ
Ji   Q .i=!
_ C0 3 C
cO cO >
2 2
CL -fe
cd
o. S R|
._ uj c (-ca co
2?0 O 2
ca w
N CC
TJ
P? C0 C0
2 N N
CL * «
111
iS
Z 2 CO u
CL i
II
LlJcO CO UJ DC 0_
C3 > Z)
o
o O CM
Ki 03 O)
ci oo
03
o a o o
03
CD > D
o a
ai
I
co co
O)
A ff i)
0 C
JD 03
>N C0
3 ^ 0
TJ 00 ^
73 03 -
CD
0 ^
C >C0 >
O C0
o cc
i?_I
O =3
TJ
£ o ? i 's
CO JZ
0 iS,
—> O
8 o
■jt a
o 5
cn
0 $j TJ CO
0 CC
5^
B c
co >
2 2 q.»Kj
co o .E
O >o
O C0 CD 0
co c
5 o
C
to
0
CD _C0 TJ
O
a
0 C
> o
2
ČO
cO o CO
cd
ca
o) LO ^
0 a
o^ -5 cd ca
S? a a
0 n
1 £
o E Č0 ^
0 >c
£ o
>0 CX)
JD \
O ^
^ oo o- oo c f*-
.O <M
2 co"
s?
5 °
O CM
c oo g
0 - Q
0 oo c
C CM o
It
2 oo
JZ
42  - o
TJ   03 o
y .2 c
M   C 0
N 0 co
> co 0
.•fe   0 -O
"2 "> JT
■fe m ca
Ro •£
co 'O
•co
■o • o. 0 12
JD
co CC
i.E
."S co
3 oo
O CD
0
jO
E o
E
(D Q C0
-§ cc o S
C
od
JD
E > =i c .2.
I .S ^ o. 0 UJ
CO TJ H-O C/)
aO
O
>čo co co
X. —
o ^_
TJ ^
o ,
TJ jz
O "fe
^ to
E °. uj
TJ 2
O
•co co S
C >CJ 0
_ ca o o
O .2 N 2 E *
N
> z
U-1 fe H— CD.
C0 w
O 0
2 s
co c t 0
'CJ C C0 JD C 0
03 "fe 2 03 g JD
0  CL TJ
C  u_ 0
C0 £ g
Is«
CJ3-8 §
a >
0 Z 5»
5n o
° E 2»
CM C0 P O
2 n P »O
ČD
Cl ■ CO
co G
s -i
0 >N
E 8
- L. ^
lil
C0 O) >   f= 3
0|tj ca jo c
I co f
. o o ^
cz zj
(0
co
-a ^ £
cj cz cO
C 0 o?
TJ TJ
JD
E
Is i
2 c
o a
CL >
' 0
0 ^. g C
0
.s"°
J0 3 CD 0
ca o c o. o
0 TJ
cj.E
CD O fe O co -|i
0)
E
CC 2
>_ i_ o. 0
C0 >CJ 3
£'i §
Is^3
o. 2" E
C  o 03
co w co
05 .2 7? TJ  Z •>
.co ^ CO ca 3 °
N -H CM
'c ca • ca r o
CJ c o
co ja E o tj to
.2. > o? o c O p;
2 2 ^ ca
3 CO ,Io t O  <-     - >0
co ca cc c co co
Z3 _ £ JD
ČO
§11
I
£ JD >
0 0 O O
0 o x: .-fe
o- 3 c J=
o = 0 o
m TJ JD O.
.2 O TJ o
o Z .£
1 I
-E
o co a n
TJ S
•s i
0 0
jd j~r
0 °
E čž
i 0 N
a 2
1 OT fe
0 S
co o
0 CL
'O 03
fo £
o t:
CO 'O
o ca
CL C CD
0 2
£ o
$ %
2" 2
^ CL
CO CO
o c
JD O
2 čF o '2
CL 2
3 co
ca c
'O ^
.co z
CL N C0 £
0 «.
cd 2 -2 8
TJ CO
fe o
CL JD
.£ 2
■2 £Z
° o ca c
> >co
O TJ
> 0 O. TJ
> o
■% E
O 3
co šE
0 Z3
d^
^ ca co c
cO o >
2 c o
cl 0 32
TJ   > 0
2 2 jd"
a jd o
< <
CD LU
*i co cc
co o
cc
CL
<
'O
-co
Q
o
X N
(f)
< a: CD O CC Ol
LU
::-S
uy rr
E .2 6 0 c -c
:2 0 03
0 co
O- 2 oj o
n o E
c o > -Q
a>
rr,    C 03
0 ja
- t: ^
•N .O 0
Bca
co co - CD CZ 0 0 JZ r~ C0 ^ TJ
> 6
o
§2
CL 00
s
c ca .£
TJ CD 'O C0 0 -Cl
CD§ 8
1 > '8
Ti fe-o ž ■— ca
C 3
o > £
00 ca >Q p, O g1:^
~ > j^
0 O
E -o' 0 »co
o „
0 Q.
c > -
—  0  r- C
O -t: .£ -CL tj ^
° 2 2 Q3
TJ  CD O o O
-C > ^ >C0 8 JT
'&'£
Z3 ^
j*: co co p;
^ > J 8
c? 9 o 0 co p; iS     0 co to fe
jd a E 0
8 B
•S 03
0 JD > TJ b 03
E 0
CO JD
P E
S 9 2
*- -i 2 ;čo
0 .3  CL 0
c? 8^ S CL CL co >
's to £
It
ca fa E §
0 o o. E
HALO - HALO GOREHJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
f?OZMAN BOS Rozman Janez, s.p. Tel.: 04/53-15-249, Šenčur: 251-18-87
Trst 13.6., Lenti 5.7., Madžarske toplice od 28.6. do 4.7. in 19.7. do 22.7. 2003; Peljašac od 7.6. do 14.6. (ekskluzive); Gardaland: 25.6.2003; Lidl 12. 6. 2003; Banovci od 8.7. do 11.7. 2003;
0
Prešernovo gledališče Kranj
Glavni trg 6, 4000 Kranj
SREDA, 4. junija, ob 20.00 - H. Pinter: ZABAVA ZA ROJSTNI DAN,
gostovanje v Gledališču na Ruju, na 2. slovenskem festivalu komornega gledališča (SKUP). ČETRTEK, 5. junija, 17.00 in 18.15 - zaključna prireditev in podelitev diplom, Jezikovna šola JAN - zaključeno.
GLASOV KAŽIPOT
Prireditve
Muzejski večer
Tržič - Tržiški muzej vas v okviru praznovanja mednarodnega dneva muzejev vabi na 3. muzejski večer, in sicer v četrtek, 5. junija, ob 19. uri v Gašperjev kotiček (Tržiški muzej). Tokrat so srečanje poimenovali Skozi okno kamere, saj se boste pogovarjali o filmski in video produkciji dokumentarnih filmov o Tržiču, s poudarkom na filmo - oziroma vide-oteki, ki jo hrani muzej.
Srednjeveški dnevi
Kamnik - TIC Kamnik vas tudi letos vabi, da se udeležite srednjeveških dni, ki bodo 6. in 7 junija. Glavne predstave bodo v soboto, 7. junija. Pridružite se jim lahko v srednjeveških oblekah in tako pomagate ustvariti pravo srednjeveško vzdušje. Dodatne informacije po tel.: 01/839-14-70, vsak dan od 8. do 14. ure, v soboto pa od 9. do 13. ure.
Test hitre hoje
Križe - Jutri, v sredo, 4. junija, med 18. in 21. uro bo pri Osnovni šoli Križe test hitre hoje na 2 km. Poleg merjenja krvnega pritiska, se bo izvajalo tudi merjenje telesne teže in strokovna priporočila za zdravo prehrano.
Prireditve na Bledu
Bled - Danes, v torek, 3. junija, ob 19. uri bo v hotelu Astoria slovenska tradicionalna večerja ob spremljavi citer. Slovenska tradicionalna večerja ob spremljavi harmonike pa bo tudi v četrtek, 5. junija, ob 19. uri v hotelu Astoria. V Belem salonu hotela Park pa se lahko udeležite Glasove preje - Bled 1000 let, ki se bo začela ob 19.30 uri. Gostja bo ministrica za kulturo Andreja Rihter in Božo Benedik. Krožek bralne kulture Bled Berem - bereš - be-rimo skupaj vabi na predavanje dr. Franceta Cokana; Spomini in nasveti železnega zdravnika in predstavitev njegove knjige Eno življenje je premalo. Predavanje bo v petek, 6. junija, ob 18.30 uri v Zadružnem domu Ribno.
10. tek na Kriško goro
Križe - Planinsko društvo Križe organizira v nedeljo, 8. junija, 10. gorski tek na Kriško goro za memorial Janka Likarja, s startom ob 10. uri pred picerijo Košuta v Križah. Prijave organizator sprejema od 8. ure dalje na startu na dan tekmovanja. Zaradi varnosti tekmovalcev bosta izvedeni tudi popolni zapori na lokalni cesti Križe - Pristava pred trgovino Grašča za čas od 10 do 10.10 ure in na lokalni cesti Zg. Veterno - Gozd za čas od 10. do 10.40 ure.
Balinarski ženski turnir
Škofja Loka - Balinarska sekcija Društva upokojencev Škofja Loka vabi na ženski balinarski turnir trojk, ki bo v torek, 10. junija, ob 8. uri na balinišču Trata. Svojo udeležbo potrdite pisno ali telefonsko DU Škofja Loka, Partizanska c. 1, Škofja Loka, tel.: 51-20-664 ali na Majda Bernard, Gorenja vas - Reteče 77, Škofja Loka, tel.: 51-32-268. Prijave sprejemajo najkasneje do 4. junija. Turnir bo v vsakem vremenu.
Javna predstavitev na Jesenicah
Jesenice - Občina Jesenice vabi občanke in občane občine Jesenice ter vse zainteresirane na Javno predstavitev vpliva bazne postaje GSM na športni hali Pod-mežakla na okolje. Predstavitev bo jutri, v sredo, 4. junija, ob 18. uri v dvorani Metinga, Cesta žele-zarjev 8 na Jesenicah.
Prireditve v Tržiču
Tržič - Jutri, v sredo, 4. junija, ob 18. uri bo v dvorani Glasbene šole Tržič zaključna produkcija učencev Glasbene šole Tržič. V četrtek, 5. junija, bo ob 17. uri ura pravljic v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja - otroški oddelek. Svet gibanja, svet veselja - nastop otrok iz tržiških vrtcev bo v petek,
7. junija, ob 17. uri v Dvorani tržiških olimpijcev. Ob 18. uri bo na griču sv. Jožefa koncert raperja Klemen Klemen in gostov - informacije po tel.: 031/348-882. Ob 20. uri pa bo v baru Pr* Rih-tarju v Zvirčah kegljanje za tržiške delavce in obrtnike.
30 let Doma upokojencev Kranj - V jubilejnem letu 30-letni-ci Doma upokojencev Kranj, bodo v Domu potekale naslednji prireditvi: danes, v torek, 3. junija, ob 16. uri bo koncert MePZ Mengeš in piknik za stanovalce in svojce z ansamblom Bloški odmev, ki bo v soboto, 14. junija.
16. Groharjev teden v Sorici
Sorica - LTO - Zavod za pospeševanje turizma Blegoš iz Škofje Loke vabi na prireditev Groharjev teden v Sorici, ki bo potekal do
8. junija. Dogajanje bo popestreno tudi s športnimi in zabavnimi prireditvami, in sicer: med 4. in 6. junijem bo potekala slikarska kolonija. V petek, 6. junija, ob 17. uri bo razstava del slikarske kolonije. V nedeljo, 8. junija, se bo ob 9. uri začel košarkarski turnir za Groharjev pokal in ob 18. uri prireditev Zaplesal ti bom pesem.
Kolesarski izlet
Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vas vabi na kolesarski izlet po Selški dolini do Po-drošta, ki bo v soboto, 7. junija. Zbirno mesto bo ob 8.30 uri pri DU na Partizanski cesti. Prijave zbirajo v društvu.
Srečanje zamejskih PD
Jesenice - Planinsko društvo Jesenice vabi v nedeljo, 8. junija, na 32. srečanje slovenskih zamejskih planinskih društev v Prebengu nad dolino pri Trstu. Odhod avtobusa bo ob 5. uri z zgornje avtobusne postaje na Hrušici. Zbor udeležencev bo ob 9. uri v Boljuncu, od koder bosta organizirana lažja in težja varianta za pohodnike. Ob 14.30 uri bo družabno srečanje na prireditvenem prostoru v Prebengu. Dodatne informacije in prijave sprejemajo na upravi društva do četrtka, 5. junija, do 12. ure.
Po Oglarski poti Kranj - DU Kranj - pohodniki organizirajo v četrtek, 5. junija, izlet po Oglarski poti (Dole pri Litiji). Predviden čas hoje je 3 do 4
ure. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do srede, 4. junija, do 12. ure oziroma do zasedbe mest v avtobusu.
V Goriška Brda
Kranj - Društvo diabetikov Kranj vabi svoje člane in njihove partnerje, da se udeležite izleta v Goriška Brda na dan češenj, in sicer v soboto, 7. junija. Odhod avtobusa bo ob 7. uri z avtobusne postaje Kranj. Prijave, do zasedbe avtobusa, zbira Irma Zupan, po tel.: 031/343-171, med 16. in 20. uro.
KRČ NE ŽILE? 05 628 53 39
DU Naklo vabi
Naklo - Pohodniška sekcija pri DU Naklo vabi v juniju na dva pohoda, in sicer: 7. junija bo smer pohoda Hrastnica - Osovnik - Go-vejk. Odhod bo ob 8. uri izpred doma kulture v Naklem. 21. junija pa bo smer pohoda Dovje - Dov-ška Baba. Odhod bo ob 8. uri iz Podbrezij - gostišče Grmač. Lahko pa se odločite za izlet, ki bo 10. junija, ko se boste člani Du Naklo odpeljali na zanimiv izlet v Prebold, Šempeter, Jamo Pekel in dalje mimo Topolšice do Kavč-nikove domačije. Prijave že zbira-
jo. Vabijo pa vas tudi po nakupih v Lenti, ki bo članom omogočen 7. junija. Zanimanje je veliko, zato pohitite s prijavami.
Na Obir
Kranj - PD Iskra Kranj organizira v soboto, 7. junija, izlet na Obir (Ojsterc). Odhod s posebnim avtobusom bo izpred hotela Creina. Vzpona je za 2,5 do 3 ure, sestopa pa 1 uro do koče ter 2 do 2 uri in pol do Šajde. Oprema naj bo za visokogorje, hrano in pijačo pa v nahrbtnikih. Prijave z vplačili in dodatne informacije: Milena Pavlin, Iskra ISD, tel.: 207 67 03, Niko Ugrica, tel.: 041 734 049 ali ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva, Poslovni center Planina 3, Kranj (soba 318). Rok za prijave je 4. junij.
Obvestila
Krvodajalske akcije
Škofja Loka - Območno združenje Rdečega križa Škofja Loka vas vabi, da se udeležite krvodajalske akcije v Škofji Loki, in sicer: 3. in 4. junija v hotelu Trans-turist. V drugih odvzemnih krajih pa bodo akcije: 3. julija v osnovni šoli v Železnikih, 4. julija v osnovni šoli v Gorenji vasi in 7. ter 8. julija v osnovni šoli v Žireh.
Razstava grafike
Kranj - Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - območna izpostava Kranj vabi na otvoritev razstave del 2. medobčinskega tečaja grafike, ki bo v Cafe galeriji Pun-gert, Trubarjev trg, in sicer jutri, v sredo, 4. junija, ob 20. uri.
Razstava fotografij
Jesenice - Gornjesavski muzej Jesenice vabi na otvoritev razsta-
ve fotografij Janeza Pipana z Jesenic, ki bo danes, v torek, 3. junija, ob 18. uri v galeriji Kosove graščine (1. nadstropje) na Jesenicah. Avtorja bo predstavil Tone Konobelj. V kulturnem programu pa bodo nastopili učenci Glasbene šole Jesenice.
Slike Bogdana Borčiča
Jesenice - Gornjesavski muzej Jesenice vabi na otvoritev slikarske razstave akademskega slikarja Bogdana Borčiča, ki bo v četrtek, 5. junija, ob 18. uri v galeriji Kosove graščine na Jesenicah. Razstavo bo odprl dr. Zoran Kržišnik, v kulturnem programu pa bo nastopila mešana vokalna skupina Milko Škoberne.
Predavanja
Transcendentalna meditacija
Kranj - V četrtek, 5. junija, ob 19. uri bo v prostorih Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine (Tomšičeva ul. 7) predavanje o tehniki Transcendentalne meditacije, preizkušeni metodi za doseganje
stanja globoke sprostitve, notranje uglašenosti in povečanje zavedanja. Predaval bo Rajko Jerama, učitelj z mednarodno licenco za poučevanje tovrstne meditacije.
Eno življenje je premalo
Bled-V petek, 6. junija, ob 18.30 uri bo v Zadružnem domu Ribno pri Bledu, Izletniška 11, predavanje in predstavitev knjige dr. Frana Cokna Eno življenje je premalo.
Dobrodelni koncert
Log - Kulturno društvo Poljane vabi na dobrodelni koncert pevskih zborov za Sožitje - Društvo za pomoč duševno prizadetim Škofja Loka, ki bo v cerkvi sv. Volbenka Na Logu v Poljanski dolini, in sicer v nedeljo, 8. junija, ob 16. uri.
"Oj ta sovdaški boben" Podnart - "Oj ta sovdaški boben" je naslov letnega koncerta Moškega komornega zbora Podnart, pod vodstvom Egija Ga-šperšiča. Koncert bo v soboto, 7. junija, ob 20. uri v Domu kulture v Podnartu.
CD 03
N
3
« Z.
5.2. s*
3 (D O
£ 3 3
2,- 3 O jS =3 £2. O' ro' °
TJ Co 3 O
a. =
<§ o'
c a
cn 5 tj 2.
u
3 a -. &
o. i'
O *
To
5 &
w <
O >3 CD O
03 C CD _i
w« cn
ĆD O.
ro' 2.
\ TJ
o
CD TJ
" 3
3 TJ
§. i
CD 3
■3
3 S2. N -• ro S
03 jI
P TJ S
ca 3 3
03
N I
co ~
w -,
a g
=3 =L
i 2.
3 M'
cr <
03 3
3 5
<T 3
03 O
i. £
N ° Ztj
0 I
m o
1 03'
Stj o . ca < o 3 cd
CD C 3 <  _,, C
3 cn <f
TJ 7T
OT f ca w
ČD
CT
3 N
N
S' s;
i §
a. 3. cr (D
TJ TJ 3. O
o< O
3 CT CD [D „> CA
9 13 O TJ
O o cr«Q o5' »
TJ O 03
w
p s: 3
:TJ <
O
a.
CO v   rv N
Xi. TJ
3 B
12
03 TJ
3
■o 2
čB £2.
co Ež S. " < O
CT =š" 3-CD O
TJ O
a,
TJ
T3 3
a,
3 _ O" co<
3. CD
8-|
TJ CD O N
5" 3 3 ja
2 TJ
o
Nco
S cr O w
s°
^ O
S. 3"
O g
7T 3
O CD
C/3' _
3
a. o
w TJ
3  3  CD  O Cy
CD O CO -03 3 — TJ N O
iS*
a cd 3 o < 3
CD
f 3
w' N
03
O CO O H
N <
n i
03   3 ^ 77 O °  5 m
2 03
3
TJ CD
§ 3
c o<
a. 03
cr £
3 7T
CD CL
3 3,
> TJ
* O
>! * o£
O "
<
TJ
O
00
o
h
> -n
Z s
irj O
TJ
(/)
m c j >
° 3
oT °f !=}■ CD
i± a. co o
3. 3
o f cr cd
7T N
■ "Z.
CD 52.
al
C/3 CD
5". 9-
— CD C 3 TJ ~
£ CD
£?. TJ "H.
»03-
CD £D 5-O CO   —■
o 2, o cr • cr
« & E
N TJ -■
6 ?
_. CD
si
P o-
2T tj S" K- g co os 9- cd
\!L n —
=T rr N
£-3 0
cd iP. cr
s. o J3 °-
ro 3. 2: 1   N< w
3 3. T* O °-®   03 g.
_ cr
03
ČD
c ro' 3. ro
CD        S- " 2
03 (O
- 03
Ž* 3. m
2. 3
o
g> c|
3 - ro
O   -l co
o< o w ro' o im
3 P S > « ~
O O ro m
CD
ro
7T 1 O
cr
co 1
O CD'
O«
ro
(D &
c?3
CL TJ 03 7^ C/3 "Z-
03 ^.
CD CD
3 c
0 "S
3 n 03
18 a
o o =r < ro 2
O" 03«
ro ro
o*
CT) 9l H ro m 3
TJ
o
CL
>
O 2:
TJ
o o co
H
<
m
O
m o o
S|
C/;
s
T
TJ
o
o
f>
o
tj N<TJ
a 30
03. < ro
O  » N
0 1 03
If '8.
2, M cr
2: 1 ro
P!
E? ~ o f a§
a i*
3- ro o < w 3
1 3 -
o. 3. ro 5 o N<
_. ro
3 "
03< CL N
r* ro a>
3
03 TJ
I 03
3
o<
o <
TJ 3 § TJ
-P CD ffl
e 5 i
00 7 2.
O g CD "> 3.
O Q3 O
-    3, ČD
3 03
=r 03
ro 2:
()">' g-
K3 f TJ
O <
N
ro 3 ro
w'
ro
(O 03
TJ
3"
03
<
O cr
f2: 3'
CT
N 3
O 03
< CT.
03 O
3 2.
ro _.
T- 3
&> S.'
3 S
03_ C
ro
I CL o ro 3 o
!!•
o ro
03
00 co P 00
I o Z
< m
9
co
Oi
o o
£ o o o
\ o co
I
3
o
c oT
ll
CO
l
CZ TJ
S 3 o. CO
ro § 3 3
< TJ CD 3. OJ. TJ 3 ta ?T <
c ro
fj) w o TJ
3 3 2 3 co ro
7T q ® cr
co" ro
o cr
ta'
<
m
z O
co
H TJ
TJ O
O
>
TJ
O 33 co >
H <
m m
m m
UJ
ž
D O
TJ
O r-Z H
N
"oT W
o" 2
C TJ 3 3. 03 TJ
O § 5' 03
ro "5 3 ro
š i-
o'
P 3'
N 9-
TJ TJ
al
03 =1-
N
ro o
03 <~
^ O
o co
N3 H
•, m
I
c 2
u i
S 03
> ro
■ ol
E
co
O Q
33 JI
CO >
7; Z
Q 5
>
O O TJ O
5
TJ TJ TJ OOO
a 3
CD _
cr <
D
O
Is
2 T3 03' n S 03
03
tj ol
ro &3
TJ CD
3 o.
a o
0 s
3 a
ČD 3'
•g S
os ro
-■ 03
3 7T
» 03
» o" — ro
& (D g
I 7l lil
ro g co
P   03 3
0 03;
TJ Q< i. N
1' 3. 3 TJ
ONO cr Z ro
§ 3
3 03 03
< TJ
ro cd
3 £2
cr
03 CD
TJ
— 23 03 o. o.
o S o
0 CO co ■n 03 TJ
ro 2> ro
, o 3
8L 3
mi 03
5 S 3
£2
,__ 03
g- ČD
2" 3
03 03 ro
co
o. w 0 2"
TJ
O 03
3 5 cr 03
S 2 3' <
03
TJ CD
ro cd 3
3.g=TJ
N
co 3
03 TJ (O £?.
ro os _ ro
aco
O TJ
3 B i!
W_ O JI
=* ro tj 3 _.
S'N'3 03 "S" ^ it 3
03 (O
■ 3 ?
co ro
CL
_. o
3 TJ
^4- UJ
5 J X 3 I?
o co 3 e.
•g S
S; c
s: »'
CO TJ 03 3. TJ TJ
O o
03 3 CL 5?.
c 3 ro' _.' < 3
03 TJ
"9 ro 3 &
II. o "9 S«"
ti
I- 2 ro
cS o a tj
«f 3
cr
03
CO «1 kT
O CD
Bal
§ s-
a 2
a?
a. o<
03   03< 03
o. o< w
r  B C
03
03
CD
03
- 03
03 <
ro % 3 m c o
03 TJ < 3.
a o
c N;
TJ
3 9. o
CO
a S 0
03<(O ro
O R
co I- 2
- ¥
CL °
03 3
03
cr
— TJ 3   3 TJ ^-   m 3
^ atj-
ro o 3
9-(Q 9
o
*9 T3 <
S ? 8
3 I S ro 1- a
3   3 03
£3   < J
3" w "9 9 3 2
2 o. a n a °
03 ? CQ _l 3= CO
cn ■— tj
03 3
o. < 2 333
9 M 3
doZ
o cj 3
2 ro o.
Q: co« o
t- °' TJ 2; 03 o B 2 T
-! 03' a:
N
s a 5 a o
3 o< cr 23 £2 5
2 S" I
3 o
03 3 O« 3
3' O
-j a:
03 03
7^ O O :u m z
c CO
s; m
NOTAR Vojko PINTAR obveščam,
da bom s 25. 5. 2003 svojo notarsko pisarno preselil v prostore nove poslovne stavbe IC DOM v Kranju (bivši Gradbinec), nasproti Zavarovalnice Triglav v Kranju.
Naslov notarske pisarne bo zato od 25. 5. 2003 dalje: Kranj, Nazorjeva ulica 1/1.
Telefonske številke notariata ostajajo nespremenjene in bodo kot doslej: Tel.: 04 281 55 20, fax: 04 281 55 30 e-mail: notar.vp@siol.net
MALI OGLASI
«201-42-47 8201-42-48
»201-42-49_
fax: 201-42-13
OBVESTILO
Naše cenjene naročnike in stranke obveščamo, da imamo v malooglasni službi
NOV DELOVNI ČAS,
in sicer: od ponedeljka do petka neprekinjeno od 7. -16.30 ure.
APARTMA -PRIKOLICE
PORTOROŽ - novi 2 ss APARTMAJI, pogled na morje, ugodno - rezervacije! TT 041/75-75-50 www.ananina.com 7031
V Termah Čatež v zidanem objektu oddamo APARTMA 48 m2, ugodno mesec junij. TT 041/633-195 7089
NOVI GRAD - PINETA, oddamo bungalov v juliju in po 15. avgustu. TT 041/357-865
7145
Prodam ADRIA CAMP PRIKOLICO 1.83, ohranjeno, ogled na Gorenjskem. TT 041/623-872 rue
Ugodno oddam POČITNIŠKO PRIKOLICO 10 km od Šmarjeških toplic. TT 031/753-484 7193
BOH. BISTRICA; 36,85 m2, letnik 2000, apartma v neposredni bližini Koble. CENA: 11,7 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana ; Enota KRANJ. 04/28 11 000
APARATI STROJI
Prodam industrijski ŠIVALNI STROJ Paft. TT 041 /378-789 7221
GR. MATERIAL
GARAŽNA VRATA Lip Bled, s kroparskim okovjem, notranje dimenzije 214 x 195 cm, ugodno prodam. TT 2328-014 7166
Prodam suhe TRAMOVE za ostrešje, cca. 6 m3. TT 572-17-86 7172
Prodam TRAMOVE raznih dimenzij za ostrešje. TT 518-14-15 7177
Prodam 3 VREČE IZRAVNALNE MASE po 25 kg (20% ceneje), TT 031 /828-594 7190
GARAŽE
KRANJ - Šorlijeva, oddamo garažo v triplex objektu, leto izdelave 1965, najemnina je 10.000,00 SIT/mesečno. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 031 635 387
KRANJ - Šorlijeva, prodamo garažo v triplex objektu, leto izdelave 1965, cena je 1.870.000,00 SIT. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 031 635 387
HIŠE KUPIMO
HIŠE KUPIMO GORENJSKA manjšo, lahko starejšo hišo za znanega kupca. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333,041/333 222 4253
GORENJSKA; več hiš, enostanovanjskih, novejših ali potrebnih adaptacije, z nekaj zemljišča po možnosti na mirni lokaciji, iščemo za naše stranke. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
ŠKOFJA LOKA: kupimo samostojno hišo, do 37 mio. FRAST, d.o.o. 04/234 40 80, 041/ 734 198
KRANJ - OKOLICA, kupimo hišo do 35mio. SIT, na parceli cca. 500 m2, za že znano stranko. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
V okolici Kranja kupimo stanovanjsko hišo cenovni razred do 40 MIO sit s pripadajočim zemljiščem za znano stranko z gotovino! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890
HIŠE ODDAMO
HOTEMAŽE - oddamo starejšo HIŠO z vrtom, 3 ss neopremljeno stanovanje, ogrevanje na trda goriva. DOM NEPREMIČNINE TT 202-33-00, 041/333-222 6593
HIŠE PRODAMO
KRANJ Vod. stolp v mirni soseski na parceli 730 m2 prodamo dvostanovanjsko hišo z vrtom in garažo, potrebno obnove, KRANJ Šorlijevo naselje na dobri lokaciji prodamo obnovljeno, zelo lepo, vrstno hišo na parceli 499 m2, cca 360 m2 uporabne površine, DRULOVKA lepo, vrstno enonad-stropno hišo 6x17 m, na parceli 178 m2, cena 36,5 mio SIT, MLAKA dvostanovanjsko hišo na parceli 1033 m2, 350 m2 uporabne površine, KOKRICA hišo v IV. gr. fazi na parceli 541 m2, lahko dvostanovan-iska, 44 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369-333, 041/333-222
BREG OB SAVI visokopritlično, ned-končano hišo z delavnico na parceli cca 1000 m2, TRŽIČ UGODNO na izredni lokaciji z lepim razgledom prodamo pritiličje hiše z vrtom in garažo, 18 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041/333 222_4252
JESENICE - Cesta 1. maja; vrstna z atrijem, 107 m2, parcela 200 m2, stara 85 let, pritlična, obnovljena leta 2001. CENA: 16,5 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
LAHOVČE; ravna parcela 1589 m2 s 100 let staro hišo in gospodarskim poslopjem, primerno za nadomestno gradnjo dveh hiš. CENA: 28,1 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
KOKRICA; 250 m2, nova hiša v 4. gr. fazi, lahko dvostanovanjska, parcela 520 m2. CENA: 46,6 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
BLED - blizu centra; prodamo letos obnovljeno, lastno tristanovanjsko hišo, 282 m2 up.p., garaža, na mirni lokaciji. CENA: 96 mio SIT oz po dogovoru. Slike si oglejte na www.svet-nepremicnine.si SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
KRANJ - Kokrica; 340 m2, poslovno stanovanjska, parcela 540 m2, pred dvema letoma v celoti obnovljena, za razne dejavnosti. CENA: 65 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
BLED - Mladinska; 160 m2, 100 let stara vila, potrebna obnove. CENA: 30,4 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
TRŽIČ - Bistrica; vrstna, 250 m2, stara 22 let, parcela 350 m2, nova streha. CENA: 38,4 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
PREDDVOR - Olševek; 200 m2, starejša hiša, pred 14 leti deloma adaptirana, lahko večstanovanjska, parcela 1600 m2, zraven tudi gospodarsko poslopje, odlična lokacija. CENA: 40,8 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
Škofja Loka - Papirnica; 250 m2, prodamo nedograjeno atrijsko hišo, 5. gr. Faza, parcela 754 m2, mirna lokacija ob gozdu. CENA: 53,9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
Škofja Loka - Podlubnik; vrstna, 169 m2, letnik 1975, parcela 310 m2, ob zelenem pasu. CENA: 45,7 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ.04/28 11 000
GORENJA VAS - Reteče; 150 m2, enodružinska, podkletena, pritlična montažna hiša, letnik 1977, na lepo urejeni parceli 2161 m2, možen nakup samo z delom zemljišča za nižjo ceno. CENA: 51,6 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
SP. BRNIK; dvojček, 150 m2, star eno leto, parcela 260 m2, v notranjosti manjkajo zaključna dela, urejena okolica. CENA: 27,2 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
KRANJ - center; 150 m2, 100 let stara meščanska hiša, lahko za PP ali stanovanja. CENA: 32,8 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
NAKLO; 150 m2, stara 50 let, parcela 800 m2, delno adaptirana. CENA: 28,2 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
CERKLJE - okolica; 200 m2, stara 35 let, visokopritlična, parcela 1000 m2. veliko gospodarsko poslopje. CENA: 40',1 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., .Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
ZBILJE; 360 m2, letnik 94, lahko dvo-družinska, parcela 804 m2, kvalitetna, razgled na jezero. CENA: 68 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
PREDDVOR - Zg. Bela; 160 m2, enodružinska, stara 28 let, parcela 700 m2, ob zelenem pasu. CENA: 36,1 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ 04/28 11 000
BLED - blizu centra; prodamo letos obnovljeno, lastno tristanovanjsko hišo, 282 m2, parcela 674 m2, garaža, na mirni lokaciji. CENA: 85,4 mio SIT. www.svet-nepremicnine.si SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
KRANJ - Kokrica; 340 m2, poslovno stanovanjska, parcela 540 m2, pred dvema letoma v celoti obnovljena, za razne dejavnosti, možen nakup po etažah. CENA: 65 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
ŽELEZNIKI; 100 m2, prodamo letos obnovljeno, lastno, visokopritlično stanovanjsko hišico, pri plavžu CK na olje, kuhinja, dnevna soba, kopalnica in dve spalnici. CENA: 14,9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ 04/28 11 000_
BLED - prodamo hišo, staro 30 let, 150 m2, parcela 600 m2, cena 33 mio. FRAST-nepremičnine 041 626 581 04/ 23 44 080_
KRANJ- 3 KM IZVEN: prodamo dvodružin-sko hišo, 3 x 90 m2, idealna za oddajo, parcela 500m2, 45 mio. FRAST-nepremič-nine 041/ 734 198_
CERKLJE: prodamo večjo stanovanjsko hišo, 20 let, parcela 1200 m2, cena 58 mio FRAST d.o.o. 041 626 581_
ŠKOFJA LOKA: prodamo hišo, 140 m2, parcela 500 m2, 34 mio. FRAST, d.o.o. 041/ 626 581_
VODICE: prodamo sodobno hišo 12x10 m, 58 mio. FRAST-, d.o.o. 041/ 626 581
PREDDVOR: prodamo hišo z objekti, zemljišče 1800 m2, cena 46 mio. FRAST d.o.o. 041/626 581 04/ 23 44 080
KRANJ- IZVEN: prodamo stanovanjsko hišo z več garažami in skladiščem, 27 let, enkraten dostop, 69 mio FRAST-nepremič-nine 041/ 626 581
PODNART, okolica - stan. hišo, potrebno popolne obnove, stan. površine cca 90 m2, pare. 774 m2, I.i. cca 1930, cca 9 mio. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
MEDVODE - luksuzno 2 družinsko hišo v varovanem okolju, cca 350 m2, pare. cca 2.200 m2, primerno za zahtevnejše kupce, I.i. 2002, cca 95 mio . Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
VISOKO, Luže -1/2 dvostanovanjske hiše v I.nad. (3 ss), 85 m2, obnovljena, delno opremljena, pripadajoča pare. 413 m2, I.i. cca 1985, cca 19,8 mio. Mike & CO. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172,
031 605-114, www.mike-co.si
CERKLJE NA GORENJSKEM - BLIŽNJA OKOLICA prodamo pritlično hišo, staro 11. leti, v celoti podkletena, na 572 m2 zemljišča, bivalno pritličje z izhodom na teraso cca 130 m2, brez CK, prevzem po dogovoru, CENA: 39.000.000.00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
DRULOVKA, prodamo zelo lepo dvodružinsko hišo (dvojček), stara 10. let, cca 380 m2 zemljišča, podkletena, bivalno pritličje in prva etaža + neizdelana galerija, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, CENA: 50.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - DRULOVKA, prodamo končno vrstno hišo, cca 200 m2 stanovanjske površine, zemljišča cca 250 m2, stara 10. let, prevzem po dogovoru, CENA: 43.300.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
PODBREZJE, prodamo hišo 10x10 z gospodarskim poslopjem 6x12 ter pripadajočim kmetijskim zemljiščem cca 3.000 m2 od tega cca 666 m2 stavbnega zemljišča, starost cca 20 let, lepo ravno zemljišče, v hiša kompletu podkletena, bivalno pritličje, prva etaža in mansarda, brez CK, vseljivo po dogovoru, CENA: 60.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
Begunje 1/2 - kot samostojna, 50 let, 400 m2 zemljišča, 140 m2 stan., izredna lokacija.Cena: 17.4 mio SIT Škofja Loka: 157m2 stan. površine,1 leto, parcela 202m2, čudovita sončna lokacija,Cena:
32 mio SIT Škofja Loka - Log: 250 m2, 30 let, 1500 m2 parcele, čudovita lokacija. Cena: 37.mio SIT. Tržič - okolica, 30 let, lahko dvostanovanjska, zelo lepo urejena, 800 m2 parcele-razgled. Cena: cca 55 mio. SIT. ITD + NEPREMIČNINE tel.: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661
Škofja Loka - poslovno stan. hiša stara 90 let, vendar popolnoma obnovljena 1.90, 110 m2 v etaži, (pritličje pisarne, nadstropje stanovanje), parcela 275 m2, cena = 44,9 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53,
Bitnje - novogradnja dvojčka vel. 9 x 11 m v IVgr.fazi, pritličje in mansarda, 2 hiši, parcela 500 m2 na enoto, cena ■ 33,3 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53,
Kranj, Mlaka - stan. hiša v lll.gr.fazi(425 m2 stan.površine), moderen tloris, parcela 1.020 m2, cena = 52,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53,
Kranj, Primskovo - na odlični lokaciji 1/2 hiše (pritličje), primerna tudi za poslovno dejavnost, parcela 378 m2, stara 70 let, cena = 25,6 mio SIT, KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53,
Kranj - stan.hiša stara 3leta, dvodružinska hiša, pritličje 116 m2 in mansarda 105 m2, ločen vhod, parcela 500 m2, bližina mesta, cena = 39,3 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53,
Cerklje - na parceli 1.063 m2, krajna lega, stan.hiša 9x13 m, sedaj dvodružinska, klet, pritličje, nadstropje in podstrešje, stara 35 let, cena = 40,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53,
Kranj, Kokrica - stan.hiša v IV.gr. fazi vel. 9x11 m na parceli 550 m2, možnost še dokupa sosednjega zemljišča, cena ■ 46,4 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53,
ŽIGANJA VAS - prodamo lepo visokopritlično hiso 12x9m, I. 1981, na parceli 579m2. STANING 04/ 20 42 754 # 051 / 306 150
KOKRICA prodamo NOVO nedokončano visokopritlično hišo, na parceli 541 m2 za 44.000.000 SIT. STANING 04/ 20 42 754 #051/ 306 150
BESNICA prodamo nedokončano visokopritlično hišo 12,7x9,6m, I. 1990, v IV. gr. fazi, na lepi odprti parceli 643m2 za 35.000.000 SIT. STANING 04/ 20 42 754 # 051/306 150
BASEU prodamo nedokončano visokopritlično hišo 300m2 uporabne površine, v IV gr. fazi, na parceli 800m2 za 33.000.000 SIT. STANING 04/ 20 42 754 #051/ 306 150
Preddvor, stan. hiša, 18 let, 180m2 površin + klet, s poslopjem 80m2 primernim za obrtno delavnico, parcela 800m2, cena 40 MIO sit, možna menjava za manjšo posest v okolici Škofje Loke! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890.___
Naklo, dvostanovanjska hiša, 180 m2 +k+m, stara 20 let na parceli 700m2, 40MIO sit možna menjava za vikend! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890.
Kranj, smer Brdo prodamo kvalitetno novoizgrajeno, znotraj nedokončano stan.hišo 240 m2+k, atraktivnega izgleda, na odlični, ravni ter sončni lokaciji, velikost parcele ca 540 m2, cena 46 MIO sit! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890
OTOČE, 12 km iz Kranja, enodružinska odlično urejena stan, hiša, obnovljena pred 5 leti, na parceli 700 m2, 150 m2 bivalnih povr., klet, garaža, CK, alarm ipd.Cena: 34.9 MIO sit. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/347 323, 04/ 2362890.
KRANJ - ŠENČUR, prodamo vrstno atrijsko hišo, leto izdelave 1985, obnovljena I. 2000, bivalne površine 260 m2, na parceli 800 m2, novejša, enostanovanjska, lahko tudi dvostanovanjska, cena je 55 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
NAKLO, prodamo v III. gradbeni fazi dvostanovanjsko hišo, leto izdelave 2001, klet meri 98 m2, pritličje 99 m2, mansarda pa 93 m2, z zemljiščem 592 m2, cena je 40 mio. SIT. IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886
KRANJ - PRIMSKOVO, prodamo polovico hiše (dvojček), leto izdelave 1980, bivalne površine 80 m2, z neizdelano mansardo, garaža, vrt in dvorišče, cena je 28 mio. SIT IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930
VODICE, prodamo starejšo hišo, leto izdelave 1900 - nadomestna gradnja, na zemljišču 650 m2, cena je 12 mio. SIT. IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886, 041 386 930
BLED okolica UGODNO prodamo samostojno, enonadstropno, podkleteno stanovanjsko hišo (33 I), na parceli 634 m2, 285 m2 uporabne površine, potrebna delne obnove, cena 29 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 041 /333 222 soes
ŽIRI prodamo enodružinsko, podkleteno HIŠO, 146 m2 stan.površine, velikost zemljišča 467 m2, CK ogrevanje, mirno urejeno okolje. Cena 13.500.000 SIT. LOKA NEPREMIČNINE, 50-60-300 mm
STRAŽIŠČE, samostojna hiša 25 LET, PARCELA 490 m.2, priključki, cena dogovor, prodam. TT 23 15 600, 041/774 101 PIANOVA NEPREMIČNINE 7185
SMOKUĆ - prodam staro HIŠO z gospodarskim poslopjem in garažo, na parceli 700 m2. Informacije na TT 5338-252 od 17. do 20. ure 7198
IZOBRAŽEVANJE
Instruiram MATEMATIKO za OŠ in SŠ. BS &BB Bitežnik in partner d.n.o., Za jezom 14, Tržič TT 031 /498-500 6602
KUPIM
Kupim televizor, kitaro in hladilnik po možnosti mini. TT 051/201-459 kličite ali pustite SMS 7175
OTROŠKI VOZIČEK kupim, Maxi Cosi ali Maxi Taxi. TT 01/361-50-99, 031/769-
712 7195
Kupim ROTACIJSKO KOSILNICO SIP, PAJEK SIP, SAMONAKLADALKO, hribovsko SIP, NAKLADALEC hlevskega gnoja, hidraulični, TROSILEC hlevskega gnoja SIP in CISTERNO za gnojevko Creina. TT 041/597-086 7204
Kupim ročni VOZIČEK (gare ali kimpeš). TT 040/654-124 7231
Kupim eno ali dvo brazdni OBRAČALNI PLUG. TT 01 /364-10-21, pozno zvečer
LOKAL PRODAMO
PLANINA 3: PRODAMO trgovski lokal, starost 17 let 35 m2 - cena 12,8 mio in 26 m2- cena 10,7 mio FRAST, d.o.o. 041/ 626 581
Kranj, Planina - na odlični lokaciji 412 m2, staro 8 let, primerno za trgovino, servisno dejavnost ali pisarne, možnost nakupa tudi po delih, cena - 186.400,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53,
Podbrezje: poslovni prostor star 5 let (pisarne z razstavnim prostorom, skladišča) vel. 175 m2, cena • 24,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53,
Kropa - gostišče z letnim šankom, vel. 230 m2, staro 50 let, obnovljeno, lastna parkirišča, cena - 58,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53
LOKAL ODDAM
BREG ob Savi ugodno oddamo delavnico za mirno dejavnost, 180 m2, tel., CK, WC, parket, cena 117.000 SIT/mes, KRANJ oddamo ali prodamo poslovne prostore za različne dejavnosti. TRŽIČ okolica oddamo vali prodamo gostilno 122 m2 z vrtom, parkiriščem in manjšim stanovanjem 40 m2 v hii. Cena najema: 164000 SIT/mes + 5 mes.varščina. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00,041/333 222 5969
Od prvega septembra 2003 oddamo v najem 450 m2 PISARNIŠKIH PROSTOROV v 1. nadstr. na Primskovem. Inf. na » 01/56-61-273 7155
ŠKOFJA LOKA v centru Škofje Loke prodamo samostojni gostinsko poslovni objekt. 140 m2 uporabne površine, starost 16 let. cena 19.000.000 SIT. LOKA NEPREMIČNINE, 50-60-300 7161
PRIMSKOVO, POSLOVNI PROSTOR 300 m2, pritličje, najemnina ugodna, ODDAM. TT 23 15 600, 041/774 101 PIANOVA NEPREMIČNINE 7i87
KRANJ, komunalna cona - nov posl. prostor, vsa dovoljenja, skladišče 108 m2, pisarne 193 m2, dve mansardi (150 m2 nedokončana, 80 m2 izdelana), 20 park. mest, I.i. 2002, 1.980 sit/m2 za skladišče in 2.100 sit/m2 za pisarne. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
KRANJ, mestno jedro - trgovina 80 m2, skladišče, sanitarije, pritličje, I.i. cca 1900, 93.400 sit/mes. Mike & Co. d.o.o., Blei-weisova 6, Kranj. 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
Kranj, Primskovo - poslovni prostor 328 m2 za trgovino, zastopništvo v pritličju in nadstropju, star 5 let, tudi po delih, cena = 2.796,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53,
MOTORNA KOLESA
Prodam MOPED APN 6, dobro ohranjen, I. 97 z dokumenti. TT 041 /344-089 ivu
Prodam SCOOTER PIAGGIO, 50 m ČELADO, prevoženih 550 km. TT 041/682-
171 7168
OTR. OPREMA
Ugodno prodam dva OTROŠKA AV-TOSEDEŽA. TT 041/335-448 717«
Prodam MOST TOMY, AVTOSEDEŽ 0-10, Avent Termos. TT 041/390-324 7192
Ugodno prodam KOMBINIRANI VOZIČEK in STOLČEK za hranjenje. TT 041/285-722 ali 25-11-629 7195
OSTALO
ISKALEC BESED v slovarju ali telefonskem imeniku. Cena 3.000 SIT. TT 23-
11-426 7164
KLETKO za 120 KOKOŠI nesnic prodam za 10 000 SIT. IT 576-91-60 7233
PRIDELKI
Sladke domače JAGODE že zorijo pri Markuti v Čadovljah pri Trsteniku. TT 256-00-48 7i03
ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE
PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM
KOVINARSKI DELAVEC
DELOV PROIZVODNJI; d. č. 3 mes.; do 06.06.03: TERMO ŠK. LOKA D.D., TRATA 32, ŠK. LOKA; št. del. mest: 2
GRADB. DELAVEC
6RADB. DELA; d. č. 3 mes.; do 10.06.03; MURANO-VIĆ ASIM SP, C. ALOJZA TRAVNA 17, JESENICE
OBDELOVALEC KOVIN
POMOČ MONTERJA OGREV NAPRAV: ned. č.; 1 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; kat. B; do 10.06.03; PMT KLIMA COMMERCE D.O.O., POT NA LISICE 8, BLED
POMOČ. MONTERJA PREZRAČEVAL. SISTEMOV; ned. č.; 1 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; kat. B; do 10.06.03; PMT KLIMA COMMERCE D.O.O., POT NA LISICE 8, BLED
POMOŽNI GRADBENIK
GRADB. DELA; d. č. 6 mes.; 1 I. del. izk.; do 03.06.03; GRADBENIŠTVO IN TRG MAKSIMOVIČ K.D., BOROVŠKA C. 82, KR, GORA
ZIDAR ZA ZIDANJE IN OMETAVANJE
PU ZIDAR; d. č. 3 mes.; 1 I. del. izk.; slov. j. - gov.; kat. B; do 11.06.03; DŽAMBIĆ ZIJAD S.P.. UL.BRATOV RUPAR 5, JESENICE: št. del. mest: 2
VARNOSTNIK
VARNOSTNIK; d. č. 3 mes.; kat. B; do 10.06.03; VARNOST D D.. BLEIVVEISOVA C 20, KRANJ; št del. mest: 2
SLAŠČIČAR
SLAŠČIČAR; d. č. 12 mes.; 2 I. del. izk.; do 14.06.03; MARTA D.O.O., GODEŠIČ 33/A, ŠK. LOKA
SLAŠČIČAR; ned. č.; 2 I. del. izk.; angl. j. in nem. j. - gov.; do 06.06.03; KOMPAS HOTELI D.D., CANKARJEVA C 2, BLED
SLAŠČIČAR, d. č. 12 mes.; slov. j. - gov. in pis., do 10.06.03; TRAVEN TATJANA S.P.. ZG.BITNJE 291, ŽABNICA
MIZAR
MONTER SUHOMONTAŽ. SISTEMOV; d. č. 6 mes.; slov. j. - gov. in pis.; kat. B; do 12.06.03; SUMONT D.O.O., SAVSKA C. 22, KRANJ; št. del. mest: 2
KLJUČAVNIČAR
STRUGAR ■ REZKALEC; ned. č.; 6 mes. del. izk.; do 06.06.03; BOGATAJ JANEZ S.P. PALOVIČE 15, TRŽIČ
KLJUČAVNIČAR; ned. č.; nem. j. - gov.; kat. B; do 06.06.03; TINEX VZDRŽEVANJE D.O.O., PLANINA 3, KRANJ; št. del. mest: 2
MONTER OGREVAL. NAPRAV
MONTER OGREVAL. NAPRAV; ned. ć.; 2 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; kat B; do 10.06.03; PMT KLIMA COMMERCE D.O.O., POT NA LISICE 8, BLED
MONTER KLIMATIZAC. NAPRAV
MONTER PREZRAČEVAL. SISTEMOV: ned. č.; 2 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; kat. B; do 10.06.03; PMT KLIMA COMMERCE D.O.O., POT NA LISICE 8, BLED
STROJNI MEHANIK
UREJEVALEC ORODJA V ODD. PLASTIKE (KAMNIK); d č. 3 mes.; 2 I. del. izk.; urej. besedil - osn.; tečaj za vo7nike viličarjev; izpit za mostni žerjav; do 14.06.03; ISKRA MEHANIZMI D.D., UPNICA 8, KROPA
ELEKTRIKAH ENERGETIK
PRIPRAVNIK; ned. č.; kat. B; do 21.06.03; POTOČNIK RUDOLF - ELEKTROMEHANIKA, HOTEMAŽE 0, PREDDVOR
AVTOLIČAR
SLIKOPLESKAR; d. č 3 mes; 12 mes. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; kat. B; do 06.06.03; DILCA D.O.O., SMLEDNIŠKA 128. KRANJ
VOZNIK AVTOMEHANIK
VOZNIK TOVORNJAKA; d č. 3 mes.: 12 mes. del. izk.; kat. B,C,E; do 07.06.03; STEELTRANS D.O.O., C. ŽELEZARJEV 8, JESENICE
VOZNIK TOVORNJAKA; d. č. 6 mes., 1 I. del. izk.; do 16.06.03; KOLEŽNIK ANTON S.P, BRITOF 44, KRANJ
KUHAR
NATAKAR; d. č. 3 mes.; slov. j. in angl. j. - gov.; do 03 06.03: FINŽGAR FRANC S.P, LINHARTOV TRG 15. RADOVLJICA
KUHAR; ned. č.; 21, del. izk.; natančnost; kat. B; do 25.06.03; ERŽEN ANDREJA SP, S P. LUŠA 16, SELCA
KUHAR; d. č. 6 mes.; do 25.06.03; LIBUŠKA RU-PERT S.P., LOŠKA 78, ŽIRI
KUHAR; d č. 3 mes.; 6 mes. del. izk; do 06.06 03; KAVČIČ LIDIJA S.P.. JOBSTOVA C. 25, ŽIRI
NATAKAR
NATAKAR; d. č. 6 mes.; 20 ur/teden; nem. j. in angl. j. - gov; do 06.06.03; INTERSPORT D 0.0., BETONOVA UL. 2, KRANJ
NATAKAR V DNEVNEM BARU; ned. č.; do 03.06.03; TEHNOCAR D.O.O., TAVČARJEVA UL 17, ŠK. LOKA
NATAKAR; d. č. 6 mes.; do 25.06.03; LIBUŠKA RU-PERT S P, LOŠKA 78. ŽIRI
STROJNI TEHNIK
ORODJAR; d. č. 12 mes.; urej. besedil in delo s preglednicami - osn.; do 18.06.03; ISKRA MEHANIZMI D D., UPNICA 8, KROPA; št. del. mest: 2
ORODJAR SPEC. (OBRAT KAMNIK); d č. 6 mes.; 2 I. del izk; angl j - gov; urej. besedil in delo s preglednicami - osn.; do 21.06.03; ISKRA MEHANIZMI D.D., UPNICA 8. KROPA
KOMERCIALIST; ned. č.; 5 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; urej. besedil in delo s preglednicami - osn.; kat. B; do 10.06.03; PMT KLIMA COMMERCE D.O.O., POT NA LISICE 8, BLED
ELEKTROTEH. ELEKTRONIK
SERVISER KLIMAT NAPRAV; ned. č.; 2 I. del. izk.; slov. j. - gov in pis; urej. besedil - osn.; kat B; do 10 06.03; PMT KLIMA COMMERCE D.O 0., POT NA LISICE 8. BLED
KEMIJSKI TEHNIK
REF. III.ZA KOMUNALNO HIGIENO; d č. 12 mes.; urej. besedil in delo s preglednicami - osn.; kat. B; do 10.06.03; ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO KRANJ, GOSPOSVETSKA UL. 12. KRANJ
FARMACEVTSKI TEH.
FARMACEVTSKI TEH. KOMERCIALIST; d. č 12 mes.; angl. j. in nem. j. - gov in pis.: delo z bazami pod in urej. besedil - osn.; kat. B; do 10.06.03; Ml-KONA D.O.O., PREDILNIŠKA C 14, TRŽIČ
EKONOMSKI TEH.
POSREDOVALEC STORITEV; d. č. 6 mes.; 6 mes. del. izk.; do 06.06.03; pisne vloge poslati: ABANKA VIPA D.D., SLOVENSKA C 58, 1517 LJUBLJANA
GIMNAZIJSKI MATURANT
OPERATER; d. č. 6 mes.; do 06.06.03; GORENJSKA BANKA KRANJ, BLEIVVEISOVA C. 1, KRANJ
INŽ. STROJNIŠTVA
VIŠJI STROK. SOD. ZA TARIFIRANJE; d. č. 12 mes.. 31, del. izk.; angl. j - gov; urej besedil in delo s preglednicami - osn.; poznavanje carinske zakonodaje: do 18.06.03; ISkRA MEHANIZMI D.D., UPNICA 8, KROPA
PRAVNIK
REF. V IZVAJANJU; ned. č.; do 03.06.03: ZPIZ SLOVENIJE LJ., OE KRANJ, STARA C 11. KRANJ
NATAKAR ned. č.; 2 I. del. izk.; kat. B; do   VIŠJI UPRAVNI DELAVEC
06 06.03; JOVANOVIC SLOBODAN S P, PODNART 25A,PODNART
NATAKAR; d. č. 12 mes; 6 mes. del. izk.; do 06.06.03; KAVČIČ LIDIJA S P, JOBSTOVA C. 25, ŽIRI
ČLAN KOMISIJE ZA VOZNIŠKE IZPITE; ned. č ; 3 I. del. izk.; kat. A.B.C. inštruktorski izpit A,B,C,E,F,G,H kat.; preizkus za ocenjevalca pred kom MZN, poznavanje kodeksa javnih uslužbencev; do 06 06.03; RS UPRAVNA ENOTA KRANJ. SLOVEN-
SKITRG 1, KRANJ: Št. del. delna otava
PODARIM
Podarim VEC KUZKOV v starosti 1,5 mesecev. TT 041/550-140 7081
Dobrim ljudem podarimo 4 sivo bele MUCKE, vajene čistoče, TT 257-18-05
POSESTI
KMETIJSKO ZEMLJIŠČE ali KMETIJO kupim. TT 031/54-88-41 1314
LAHOVČE na robu naselja prodamo več ravnih, zazidljivih parcel različnih velikosti, možnost gradnje na ključ, BESNICA v mirnem naselju sončno parcelo, 660 m2, 17000 SIT/m2, BRITOF Voge prodamo zaz. parcelo 486 m2, na robu naselja, 9,9 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041 /333 222 4254
Lahovće pri Brniku prodamo - parcele z gradbenim dovoljenjem in nove stanovanjske hiše zgrajene do IV. gradbene faze v pripravi Interda, d.o.o., tel.: 041/647-257,041/333-222
PARCELE KUPIMO KRANJ, ŠK. LOKA, RADOVUICA KUPIMO več zazidljivih parcel za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369 333, 041/333
2 2 2 4255
ZAZIDLJIVE PARCELE; KRANJ - Britof 486 m2, LAHOVČE 1589 m2, PREDDVOR - Možjanca 484 m2 in kmetijska zemljišča, MLAKA nad Begunjami 830 in 843 m2, RADOVLJICA - Predtrg 2110 m2, GOZD MARTULJEK 1600 m2. Bled, Koritno -zazidljiva parcela 598 m2, primerna za stan.hišo, cena = 16.400,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53,
GORENJSKA; zazidljive parcele za gradnjo stanovanskih hiš nujno iščemo za naše stranke. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
Preddvor, Tupaliče - 1236 m2 zazidljiva parcela za hišo, cena = 14.100,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53,
Britof: stavbna parcela 498 m2 za stan. hišo, cena = 25.630,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53,
Smlednik: zazidljivo parcelo cca 600 m2 po ugodni ceni, cena - 25.630,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13
53,
V okolici Bohinj. Bistrica: prodamo kmetijsko zemljišče {gozd 3,3 ha v enem kosu in pašnika 2,2 ha v enem kosu), cena za vse = 233,50 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53
ŠENTURŠKA GORA, prodamo zazidljivo vikend parcelo 527 m2, prevzem možen takoj, cena 8.155.000,00 S IT. AGE NT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
NAKLO - prodamo zazidljivo parcelo, cca 800 m2, prevzem možen takoj, cena 23.500,00 SIT/ m2. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
BRITOF - VOGE, prodamo zazidljivo parcelo, 488 m2, prevzem možen takoj, cena 11.500.000,00 SIT.AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - ZG. BESNICA, prodamo zazidljivo parcelo, 666 m2, prevzem možen takoj, cena 11.320.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
Breg ob Savi - v pripravi za prodajo so PARCELE z grad. dovoljenjem in HIŠE v IV. gr. fazi. Interda, d.o.o., 041/647-257
Krvavec pod Ambrožem: Prodamo dve manjši parceli 280m2 in 430m2 ali v kompletu, na eni parceli narejeni izkop, vsi priključki v neposredni bližini Cena: 15.000 SIT/m2. Jesenice: Zazidljiva parcela 420m2 in 450 m2 z obstoječim objektom, možna nadomestna gradnja, sončna lokacija, bližina mesta.Cena za vse: 6 mio SIT. Lesce: mirna ravna in sončna lokacija: prodamo parcelo 1990 m2. Cena 15.000,00 sit /m2 Radovljica - Predtrg: 800 m2, mirna in sončna ravna parcela. Cena 24.000,00 SIT/m2 Golnik: čudovita parcela, 1650 m2, odmaknjena od naselja, z že postavljeno vikend hišico, ob potočku in gozdičku, dostop urejen, voda elektrika na parceli. Cena: 23.300.000,00 SIT. ITD + NEPREMIČNINE tel.: 04/236-66-70 041/755-296, 040/204-661
GOLNIK, parcela ca 1500 m2, ravna, mirna, sončna lega. Elektrika, voda in brunarica na parceli, cena 15.000 sit/m2! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890
KOVOR pri TRŽIČU, prodamo zazidljivo parcelo, 790 m2, z lokacijskim dovoljenjem, cena je 10,55 mio. SIT. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886
SP. BESNICA, prodamo zazidljivo parcelo 435 m2, lokacijsko dovoljenje, cena je 22.250,00 SIT/m2. BEGUNJE - okolica, prodamo zazidljivo parcelo, 1400 m2, vsi priključki na parceli, že pridobljeno lokacijsko dovoljenje, cena je 9,8 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930__
BLED - KORITNO, prodamo zazidljivo parcelo 1400 m2, cena je 24,5 mio. SIT IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 _
BRITOF - VOGE, prodamo zazidljivo parcelo v izmeri 488 m2, cena je 23.400,00 SIT/m2. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
GOLNIK - LETENCE, prodamo zazidljivo parcelo v velikosti 869 m2, cena je 13,2 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930_
PODVIN - okolica: ugodno prodamo ravno, sočno, ZAZDIUIVO PARCELO 672 m2, priključki v bližini, cena 14.900 SIT/m2. DOM NEPREMIČNINE TT 202-33-00,041/333-222 5543
BITNJE prodamo ravno, sončno parcelo ob cesti, elektrika in voda na parceli 967 m2, KRANJ Jama prodamo ravno, sončno parcelo ob cesti 778 m2. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 041/333
222 5966
Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO, 967 m2, ob glavni cesti v Zg. Bitnjah, izredna lokacija, cena ugodna. TT 041/404-960 6367
Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO v Šk. Loki, 1192 m2. TT 031/647-949 6964
ZMINEC pri Škofji Loki prodamo zazidljivo parcelo 861 m2 z vsemi projekti za gradnjo stanovanjske hiše, cena 42 EUR/m2. LOKA NEPREMIČNINE, 50-60-300 7158
PREDDVOR okolica (3 km) ugodno prodamo zaz. parcelo v hribu za gradnjo hiše, cca 1000 m2 in vikend parcelo v hribu, cca 400 m2, BREZJE ugodno prodamo manjšo parcelo 572 m2 z lepim razgledom, dostop urejen, elektrika in voda ob parceli, 7,5 mio SIT, BREG ob Savi prodamo več manjših, sončnih parcel z gradbenim dovoljenjem. DOM NEPREMIČNIHNE, 202 33 00, 041/333 222 7214
POSLOVNI STIKI
KRATKOROČNI KREDITI do 100.000 SIT v 1 uri! GORFIN d.o.o., Kranjska c. 4, Radovljica, TT 04/531-48-39, 040/633-
903 5747
Iščemo POSLOVNE TRGOVINE na območju Gorenjske za posredovanje pri servisiranju GSM aparatov. Ugodni pogoji. TT 040/834-691 7092
POZNANSTVA
Glas o uspešnem posredovanju stikov posredovalnice v Zdravilnem dotiku je segel že zelo daleč. Posredujemo izključno samo za nevezane. T02/52-11-828. Ženitna posredovalnica v "Zdravilnem dotiku", Majda Šiftar s.p., Gederovska ul.14, 9000 Murska Sobota. 7138
RAZNO PRODAM
Prodam AVTOMOBILSKO PRIKOLICO in ČEBELJE DRUŽINE. TT 041/839-941
DRVA meterska, razžagana in rezan les, prodam. Možnost dostave. TT 041/718-
019 7122
Prodam MOTORNO KOLO BT 50 in brejo ZAJKLJO. TT 25-22-507 7194
Prodam JAGENJČKE za zakol, PRIKLJUČKE za Ferguson in ENOOSNO PRIKOLICO. TT 5862-484, 040/886-208
Prodam BUKOVA DRVA. TT 250-37-12
Prodam TOČILO za med ter raznovrstne DESKE. TT 031 /578-840 7232
STANOVANJA ODDAMO
ŠKOFJA LOKA - Partizanska ul, GARSONJERO, 20.5 m2, opremljeno, 42 000 SIT/mes, KRANJ Gubčeva ul. oddamo obnovljeno 2 ss, 64 m2/ll., delno premljeno, nova kuhinja, vsi priklj. 55000 SIT/mes+1 varščina, RADOVLJICA Gradnikova ul, oddamo obnovljeno 2 ss, novo opremljeno, 55 m2/lll za 2 osebi 70.000 SIT/mes (300 EUR)+280.000 SIT varščine, MEDVODE Preska oddamo opremljeno 2 ss, 58 m2/IV, cena 70.000 SIT/mes. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 041/333
222 6592
V Ljubnem ODDAM opremljeno enosob-no STANOVANJE v najem z enoletnim predplačilom. TT 040/389-518 7176
GOLNIK, garsonjera 26 m2, 2. nad/2, balkon, brez CK, neopremljena, najemnina 35000 SIT, predplačilo. TI 23 15 600, 041/774 101 PIANOVA NEPREMIČNINE
ODDAMO: Stražišče- etažo hiše s teraso, PRIMSKOVO - 80 M2, 18 let, RADOVUICA - DVOSOBNO STANOVANJE - 52 M2. FRAST, d.o.o. 041/ 734 198
PLANINA I - 2 sobno, 55 m2, VII/7, sprotno plačilo, 1 mes. varščina, opremljeno, I.i. cca 1978, 70.000 sit/mes. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
STRAŽIŠČE - 3 sobno, pritličje dvostano-vanjske hiše, 93 m2, obnovljeno v celoti in opremljeno, samostojen vhod, terasa, del vrta, I.i. cca 1945, 93.000 sit/mes., 1 mes. varščina, 3 mes. predplačila. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj,20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
ZLATO POLJE - 2 sobno, 48 m.2, IV/4, opremljeno, I.i. 1961, 58.300 sit/mes, 1 mes. varščina, 3 mes. predplačila. Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
Bled: 2SS novo, popolnoma opremljeno z novo opremo, garaža, prevzem možen takoj, možen daljši najem, 3mes. predplačila, varščina.Cena: 140.000 SIT ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661
STANOVANJA KUPIMO
STANOVANJA KUPIMO KRANJ enosob-no stanovanje ali garsonjero, KRANJ ŠOR-LIJEVO NAS. 1 ss ali manjše 2 ss za znanega kupca.. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222 4248
KRANJ - Zlato polje, kupimo manjše 3 ss . do 2. nadstr ali menjamo 2 ss, 49 m2, za večje z doplačilom. DOM NEPREMIČNINE TT 202-33-00, 041/333-222_6597
Kupim STANOVANJE ali starejšo HIŠO potrebno obnove v Kranju z bližnjo okolico. TT 041/681-510 _^i_
ŠKOFJA LOKA Podlubnik nujno kupimo za znano stranko 2 sobno stanovanje, nižje nadstropje za gotovino. LOKA NEPREMIČNINE, 50-60-300 "62
KRANJ, ŠKOFJA LOKA, RADOVLJICA, TRŽIČ; iščemo več stanovanj različnih velikosti, v hiši ali bloku, novejša ali starejša, potrebna adaptacije, lahko kasneje vseljiva. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana ; Enota KRANJ. 04/28 11 000
Kranj - Šorlijevo naselje; garsonjero za našo stranko takoj kupimo. Pokličite SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana , Enota KRANJ. 04/28 11 000
KRANJ-kupimo GARSONJERO, takojšnje plačilo. FRAST, d.o.o 04/234 40 80, 041 / 734 198
PLANINA 3: kupimo dvosobno stanovanje + kabinet, plačilo v 7 dneh. FRAST, d.o.o. 04/234 40 80, 041/ 734 198
KRANJ - PLANINA I, PLANINA II, PLANINA III, ŠORLIJEVO NASELJE, VODOVODNI STOLP, kupimo več garsonjer različnih velikosti za že naše znane kupce, cena od 7.000.000,00 Sit do 10.000.000,00 sit. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - OKOLICA, kupimo več enosob-nih stanovanj, za že znane stranke. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - OKOLICA, kupimo več dvosobnih stanovanj, za že znane stranke. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ-bližina vodovodnega stolpa, Šorlijevo naselje, bližina bazena kupimo dvosobno stanovanje obrnjeno na jugozahodno stran, v prvem ali drugem nadstropju, do 13. MIO SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
Na celotnem območju Gorenjske odkupujemo stanovanja različnih velikosti za znane kupce. Plačila takoj ali v zelo kratkem času. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661
KRANJ, BLED, RADOVLJICA, TRŽIČ, ŠKOFJA LOKA, kupimo stanovanja različnih velikosti, plačilo takoj, (pomagamo pri nakupu druge nepremičnine in pridobitvi posojil.). IDA nepremičnine 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
STANOVANJA NAJAMEMO
Najamemo manjše 2 ss in 1 ss za 2 osebi. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00,
041 /333 222 5967
Najamem GARSONJERO v Kranju, po možnosti opremljeno. TT 041/387-009
KRANJ: najamemo DVOSOBNO STANOVANJE. FRAST-nepremičnine 041/ 734 198
STAN. OPREMA
Ugodno prodam rabljen DVOSED z ležiščem in dva FOTELJA. TT 031/531-
909 7179
SPORT
Prodam GLISER dol. 5 m, reg. do 2004, I. 89, izvenkrmni motor, 70 KM, na prikolici. » 031/325-442 7097
STORITVE
SENČILA ASTERIKS, Rozman Peter, s.p., Senično 7, Križe, TT 5955-170, 041/733-709, ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava v najkrajšem času! 25
KITANJE in BELJENJE - hitro in kvalitetno! Nahtigal Roman,s.p., Šorlijeva 19, Kranj, TT 031/508-168 38io
IZDELAVA PODSTREŠNIH STANOVANJ, predelnih sten v Knauf izvedbi, polaganje vseh vrst oblog in parketov. 23-30-825, 031/50-46-42, Planinšek Vilma, s.p., Pre-bačevo 34, Kranj 5863
PREVZAMEM VSA ZIDARSKA DELA - od temelja do strehe, tudi adaptacije, notranje omete, škarpe, fasade, tlakovanje dvorišč, kanalizaoija - delamo hitro in poceni. TT 041 /593-492 BYTYQI OČE IN SIN d.no., Cegelnica 48 b, Naklo 6196
Nudimo vam različne MARKIZE. Montaža po celi Gorenjski brez stroškov prevoza. Ro-letarstvo Berčan Matjaž s.p., Mala vas 3 a, Ljubljana, TT 01/5683-894, 041/630-700
STROJNI OMETI notranjih sten in stropov, HITRO in po UGODNI CENI. TT 041/642-097, Urmar, d.o.o., Zakal 15, Stahovica
ŽALUZIJE, LAMELNE in PLISE ZAVESE, ROLETE, IZDELUJEMO in MONTIRAMO. Nograšek Ladislav s.p., Mavsarjeva c.46, 1357 Notr. Gorice TT 01/365-12-47, 041 /334-247 6846
Imamo skupino, delamo z vašim ali našim materialom - od temeljev do strehe,notranji ometi, ometi fasad, predelne stene. Bytyqi-Bene in ostali, d.no, Struževo 3a, Kranj, 041/561-838 6904
Izdelujemo FASADE Termo puc, Demit, Teranova, notranje omete, imamo oder, delamo z vašim ali našim materialom. TT 041/414-038, Radovan Anđeličinoski, s.p., Paradiž 7, Tržič 7174
STOPNICE - notranje, zunanje, zložljive, PROTIVLOMNE KOVINSKE MREŽE za okna, pohodne REŠETKE, NADSTREŠKI za vhodna vrata in MARKIZE - TENDE. GELD d.o.o., Ul. Janeza Šmida 15, Jesenice TT 580-60-26 7213
STANOVANJA PRODAMO
BISTRICA PRI TRŽIČU - DETELJICA; pro-dam 2 sobno STANOVANJE s kabinetom, 61 m2, na lepi lokaciji, sončno, lep razgled. Cena zelo ugodna - 12,3 mio SIT. Informacije na TT 031 /782-386 ibi
BISTRICA PRI TRŽIČU - 2 sobno s kabinetom, 61 m2, lepo, ugodna cena - 12,3 mio SIT in 1 sobno, 39 m2, 2. nadstr. nizkega bloka, zelo ugodna cena - 9 mio SIT! KRANJ Planina I, sončno 1 ss, 39,80 m2/VII, V-Z, selitev avgusta, 10,5 mio SIT, KRANJ Vod.stolp obnovljeno 2 ss, 54,5 m2/l, CK plin, 13,7 mio SIT, KRANJ Zlato polje obnovljeno 2 ss, 49 m2/IV, CK plin, 13 mio SIT, KRANJ Tuga Vidmarja 2,5 ss, 82 m2/l, 2 balkona, 17,5 mio SIT, KRANJ Planina I sončno 3 ss, 78 m2/V, 14,9 mio SIT (možno kupiti tudi garažo), TRŽIČ sončno z lepim razgledom, 3 ss v hiši z vrtom in garažo, 139 m2+344 m2 vrta, 18 mio SIT, TRŽIČ - garsonjera, 24 m2, souporaba sanitarij, 2,4 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222 4247
1 sobno STANOVANJE, s kabinetom, 39 m2, v nizkem bloku, BISTRICA PRI TRŽIČU, lepo, mirna okolica, prodam. Zadnja - ugodna cena je 9 mio SIT!!! Kličite resni TT 040/831-251 6304
KRANJ - Planina I; garsonjera, 30 m2, v 7, nad., stara 26 let, lega Z, po sobi parket. CENA: 8,9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
VODOVODNI STOLP; 58 m2, 2,5 ss, obnovljeno leta 99, pritličje, zahod, balkon. CENA: 15 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11
000
TRŽIČ - BALOS 07, prodamo garsonjero, 18,5 m2, v stanovanjskem bloku, leto izdelave 1959, 2. nad., cena je 4,8 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886
KRANJ - PLANINA II., Tuga Vidmarja, prodamo 2,5 ss, 82 m2, v 1. nad., leto izdelave 1981, 2 balkona. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930
KRANJ - Gosposvetska, prodamo 2ss, 56 m2, v stanovanjskem bloku, leto izdelave 1964, cena je 14,5 mio. SIT. IDA nepremičnine 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
KRANJ - PLANINA L, prodamo 4ss, 100 m2, v stanovanjskem bloku, leto izdelave 1973, v 2. nad., vsi priključki, vselitev po dogovoru, cena je 18,7 mio. SIT IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331
KRANJ - Planina I; 89 m2, 2 + 2 ss, 4. nad., dvigalo, staro 25 let, balkon, lep razgled, adaptirana kopalnica. CENA: 19,4 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
KRANJ - Planina; 83 m.2, 4,5 ss, mansard-no, staro 17 let, UGODNA CENA: 15,1 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
n|dornplan \ družba za inženiring, \ nepremičnine, urbanizem gma^l j in energetiko, d.d,
; kranj,bleiweisova 14 tel.h.C.:04/20-68-700, fax: 04/20-68-701
KRANJ - mestno jedro, prodamo garsonjero v obnovljeni meščanski hiši, obnovljeno 1987, 23 m2, v 2. nad., vsi priključki, brez balkona, cena 7,2 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930
ŠKOFJA LOKA, prodamo 1 ss, 34 m2, v stanovanjskem bloku, leto izdelave 1992, v 3. nad., cena 10 mio. SIT. IDA nepremičnine 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
TRŽIČ - Deteljica, prodamo 1ss, 40,60 m2, v stanovanjskem bloku, leto izdelave 1975, urejeno, lepo, vzdrževano, 5. nad., cena je 9,8 mio. SIT IDA nepremičnine 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
TRŽIČ - Balos, prodamo 3ss, 77 m2, v stanovanjskem bloku, leto izdelave 1959, etažna CK, 2. nad, možen nakup garaže, cena je 12,5 mio. SIT IDA nepremičnine 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
TRŽIČ - Bistrica; 44 m2, 1 ss, v 1. nad., okoli 100 let stare hiše. CENA: 5,5 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
ŠKOFJA LOKA - center; 54 m2, 1. nad., leta 2000 obnovljene meščanske hiše, CK, takoj vseljivo. CENA: 12,9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
ŠKOFJA LOKA - center; 148 m2, 3 ss, dvoetažno, v 2. nad., kvalitetno obnovljeno leta 2000, v meščanski hiši. CENA: 24,1 mio SIT SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
KRANJ - Planina I; 78 m2, 3 ss, blok star 29 let, 4. nad., urejeno in adaptirano, velik balkon. CENA: 18 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
KRANJ - Planina I; 54 m2, 2,5 ss, dobra razporeditev, 29 let star blok, adaptirano, lega J, 9. nad.. CENA: 13,4 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
KRANJ - Planina I; 55 m2, 2,5 ss, blok star 29 let, 3. nad., adaptirana kopalnica, lega J, balkon. CENA: 14 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
KRANJ - Kokrica; 51 m2, 2 ss, adaptirano pred enim letom, 1. nad., CK na olje, odlična lokacija. CENA: 13,8 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
BLED - Cesta v Megre; 88 m.2, lastno 2 ss stanovanje s kabinetom, v pritličju letos obnovljene tristanovanjske hiše, na mirni lokaciji, z garažo, takoj vseljivo. CENA: 300.000 SIT/m2 oz. po dogovoru. Slike si oglejte na www.svet-nepremicnine.si SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana- Enota KRANJ. 04/28 11 000
TRŽIČ - Deteljica; 41 m2, 1 ss pregrajeno v 1,5 ss, urejeno, pred 5 leti v celoti adaptirano, 5. nad. CENA: 10,5 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana- Enota KRANJ. 04/28 11 000
član NZ
NEPREMIČNINE
sedaj tudi na internetu
GSM: 041-331-886
Cenjene stranke in poslovne partnerje obveščamo, da smo se preselili na novo lokacijo - Planina 3, Poslovni center (bivši samski dom Iskre), Kranj.
STRAŽIŠČE; 62 m2, 2 ss, pritličje večs-tanovanjskega objekta, na novo (leta 2002) delno adaptirano, klasično ogrevanje. CENA: 13,5 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
KRANJ - Šorlijeva; 76 m2, obnovljeno leta 99, 4. nad., nizek blok, balkon, mirna lega. CENA: 18,5 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
KRANJ - Planina II; 68 m2, 2 ss, 7. nad., odlična lokacija, dober razpored, lega J, velik balkon, staro 23 let. CENA: 15 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
KRANJ - Vodovodni stolp; 53 m2, 2 ss, 4. nad., adaptirana kopalnica, nova okna, CK-plin, staro 39 let. CENA: 13,5 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
KRANJ - Planina I; 89 m2, 2+2 ss, zelo lepo, pred tremi leti v celoti adaptirano, 1. nad., dva balkona, lahko opremljeno. CENA: 21 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
KRANJ - Planina I; 49 m2, 1 ss, v pritličju z atrijem, adaptirano pred tremi leti, nizek blok, dobra lokacija. CENA: 14,3 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
KRANJ - Zlato polje; 74 m2, 3 ss, letnik 98, mansardno, klima, dobra razporeditev, dve garaži . CENA: 21 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
KRANJ - Zlato polje; 54 m2, 2 ss, staro 30 let, 4. nad., nova kuhinja, dobra razporeditev. CENA: 13,9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
BLED - Cesta v Megre; 88 m2, lastno 2,5 ss stanovanje s kabinetom, v pritličju letos obnovljene tristanovanjske hiše, na mirni lokaciji, z garažo, takoj vseljivo. CENA: 27,3 mio SIT. www.svet-nepremicnine.si SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
PLANINA 3: prodamo DVOSOBNO STANOVANJE, 60 m2, 2. nad, 15,5 mio, 17 let. FRAST, d.o.o. 041/ 734 198
PLANINA 1: prodamo DVOSOBNO STANOVANJE, 63 M2, adaptirano 1998, 14 mio. FRAST, d.o.o. 04/ 234 40 80 041/734 198
PLANINA 1: prodamo ŠTIRISOBNO stanovanje, 91 m2, adaptirano 1998, 18,7 mio . FRAST, d.o.o. 04/ 234 40 80 041/ 734 198
VODOVODNI STOLP: prodamo TRISOBNO STANOVANJE , 2. nad, adaptirano 1997, cena 18,8 mio FRAST , d.o.o. 04/ 234 40 80 041/ 734 198
VODOVODNI STOLP: prodamo TRISOBNO STANOVANJE, 74 M2, adaptirano 1995, 17,5 mio. FRAST , d.o.o. 041/ 734 198
PLANINA 2: prodamo veliko TRISOBNO STANOVANJE, 89 m2, 17,5 mio in ŠTIRISOBNO STANOVANJE , 95 m2, 20,5 mio., 22 let. FRAST, d.o.o. 04/234 40 80, 041/ 734 198
KRANJ- prodamo ŠTIRISOBNO STANOVANJE, 88 m2, 30 let, 19 mio. FRAST, d.o.o. 041/ 626 581 04/ 23 44 080
PREDDVOR prodamo novo stanovanje, nivojsko, 92 m2 , svoj vhod, 23 mio. FRAST, d..0.0. 041/ 626 581
PREDDVOR: prodamo NOVO DVOSOBNO STANOVANJE, 56 M2, 15 mio. FRAST, D.O.O. 041/ 626 581
VODOVODNI STOLP; prodamo garsonjero, 24 m2, 30 let, 8 mio FRAST, D.O.O. 041 734 198
PLANINA -gars., 27,18 m2, HI/3, prazna, balkon, I.i. cca 1973, cca 8,8 mio. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
ZLATO POLJE - 1,5 sobno, 46,60 m2, H/4, v celoti obnovljeno, I.i. cca 1963, cca 14,5 mio. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
PLANINA II - 2 sobno, 69,20 m2, I/7, zast. terasa + balkon, I.i. cca 1983, cca 17 mio. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www. mike-co.si
ŠKOFJA LOKA, Podlubnik - 2 sobno, 60,75 m2, VI/12, prazno, I.i. cca 1978, 15,2 mio. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www. mike-co.si
PLANINA III - 2 sobno, 62,50 m2, H/7, I.i. cca 1985, cca 15,2 mio. Mike a Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
PLANINA - 2,5 sobno, 75,80 m2, I/2, l.i. cca 1988, cca 18,6 mio. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
VAUAVCEVA - 3 sobno, 74,90 m2, P/4, obnovljeno v celoti, l.i, cca 1963, cca 19,5 mio. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www. mike-co.si
PLANINA I - 3 sobno, atrijsko, 85,20 m2, P/4, v celoti prirejeno za invalida na vozičku, l.i. cca 1976, cca 20 mio. Mike &Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
PLANINA I - 2+2 sobno, 88,70 m2, I/7.V celoti obnovljeno, 2 balkona, l.i. cca 1978, cca 21 mio. Mike & Co. d.o.o., Bleiweiso-va 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
KRANJ - PLANINA II, prodamo garsonjero z ločeno kuhinjo, 31,10 m2, visoko pritličje/nizek blok, staro 25 let, komplet opremljena kuhinja brez bele tehnike, vsi priključki, vseljivost po dogovoru, CENA: 10.mio. SIT. AGENT KRANJ tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - CENTER, v zelo lepi, staromeščanski hiši prodamo mansardno garsonjero, staro 11.let, 30,20 m2, 2.nadstropje, francoski balkon, CK, vseljiva julij 2003, CENA: 9mio.SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - PLANINA I, prodamo garsonjero 23,10 m2, 1, nadstropje/nizek blok, staro 30.let, vseljivo takoj, cena 7.300.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
ŠKOFJA LOKA - KAMNITNIK, prodamo enosobno stanovanje, 34,34 m2, 3. nadstropje/nizek blok, staro 20.let,brez balkona, vsi priključki + klima, vseljivost po dogovoru, CENA: 10 mio. SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - CENTER, prodamo enosobno stanovanje v 2. nadstropju, staro 12.let, 48,20 m2, CK, TEL, obnovljena kopalnica, brez balkona, vseljivo po dogovoru, CENA: 13.144.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ-PLANINA II, prodamo enosobno stanovanje s kabinetom, 52,80 m2, 1. nadstropje, staro cca 25 let, opremljena kuhinja z belo tehniko, balkon, vsi priključki, lepo ohranjeno, vseljivo po dogovoru, CENA: 16. mio. SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KARANJ - PLANINA I, prodamo komplet opremleno enosobno stanovanje, 39,90 m2, staro 16 let, 2. nadstropje/nizek blok, balkon, večja klet, vsi priključki, mirna okolica, vseljivo po dogovoru. CENA: 11.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - VODOVODNI STOLP, prodamo komplet opremljeno dvosobno stanovanje, 52 m2, staro 40 let, 1. nadstropje/ nizkek blok, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, CENA: 14.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - CENTER, v komplet obnovljeni zelo lepi staromeščanski hiši, prodamo dvosobno stanovanje v fazi adaptacije, staro 12 let, 70,90 m2, 1. nadstropje, balkon + sorazmerni delež vrta, vsi priključki, prevzem možen takoj, CENA: 16.300.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - ZLATO POLJE, prodamo dvosobno stanovanje 47,80 m2, staro cca 40 let, pritličje, brez balkona, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, CENA: 12. 500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - PLANINA I, prodamo dvosobno stanovanje, 65,70 m2, staro 28 let, 3. nadstropje/ nizek blok, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 15.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - PLANINA II, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom, staro cca 25 let, 79,80 m2, 1. nadstropje, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, CENA: 17.400.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - VAUAVCEVA, prodamo trisobno stanovanje, staro cca 40 let, 74,90 m2, visoko pritličje/nizek blok, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, CENA: 19.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - PLANINA I, prodamo komplet adaptirano in opremljeno trisobno stanovanje, staro cca 25 let, 77,70 m2, 4. nadstropje, balkon, vsi priključki, vseljivo julij 2003, CENA: 21.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
GORICE, v tristanovanjski hiši prodamo komfortno urejeno štirisobno stanovanje 130 m2, staro 11 let, visoko pritličje, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, CENA: 24.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ- PLANINA II, prodamo dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma, 81,50 m2, 2. nadstropje/ nizek blok, staro 20 let, balkon, CK, TEL. priključek, vseljivo takoj. CENA: 20.900.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
Tržič-Bistrica: enoipolsobno,14 let, 40 m2, 5. nads., cena: 10.5 mio.SIT Tržič-mestno jedro: Garsonjera, 2 leti, 54m2, Lnad, obnovljeno, cena: 8,4 mio. Tržič -novogradnja: zelo lepa sončna, mirna lokacija so naprodaj nova stanovanja različnih velikosti, ugodni plačilni pogoji, vseljivo marec 2004. Kranj - Zlato polje: Prodamo zelo lepo 2SS, 46m2, 1 leto, Hnad, renovirano, cena: 14.5 mio. SIT. Šk. Loka - Podlubnik: 2SS, 62m2, 25 let, IX. nad, zelo lepo vzdrževana, lep razgled, cena: 15 mio. SIT Kranj-Planina III: 2SS, 62m2, 14 let, II. nad, lepo vzdrževano, dobra lokacija, cena: 15.5 mio SIT. Lesce: 3SS, 30 let,74 m2, delno obnovljeno, mirna lokacija, cena: 13.000.000,00 SIT ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120,04/236 66 70,040/204-661
(MI^McJT©raGLAS
Kranj-Planina II: 3SS.20 let, 88m2, VI. nad, vsi priključki, 2x balkon, lepo vzdrževano, cena: 17.5 mio. SIT. Radovljica - Gradnikova: 4SS, 25 let, 74m2, I. nad, dobra lokacija, nadstrešek, cena: 18 mio. SIT Kranj - Planina I: 3SS, 1 leto, 77m2, IV. nad, renovirano - res lepo, v račun tudi 1SS, cena: 18.7 mio.SIT. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120,04/236 66 70,040/204-661
Kranj - Planina I: 2SS+2, 1 leto, renovirano, I.nad, 88m2, dva balkona, vedno ogleda. Cena: 21.9 mio. SIT Kranj - Planina III: 3SS atrijsko, 1 leto, čudovito popolnoma renovirano stanovanje, 90,77 m2, izredna lokacija, vsi priključki, vseljivo takoj. Cena 25.6 mio SIT. Hrastje: 2SS, 60m2, 30 let, I. nad, vsi priključki, kopalnica renovirana, balkon, parkirno mesto, mirna sončna lokacija, Cena: 13. mio. SIT. Tržič - Bistrica: 3 SS, 10 let, pritlična etaža starejše vile, cc 100m2, stan površine, cca 500m2 vrta, garaža, mirna sončna lokacija, cena: 18.000.000,00 SIT ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120,04/236 66 70,040/204-661
KRANJ, Šorlijeva -1 SS 44,40 m2, pritličje s balkonom, letnik 64, cena = 13,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53,
KRANJ, Vodovodni stolp - 2 SS 51 m2, 3. nadstropje, nova kopalnica in okna, cena = 14,0 mio SIT, možnost nakupa garaže v bližini, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53,
KRANJ, Planina III - 2 SS 62,0 m2 v 2. nad., letnik 85, cena - 15,5 mio SIT K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53,
KRANJ, Vodovodni stolp - 2 SS 53 m2 v
4. nad., nova okna in CK na plin, letnik 64, cena = 14,0 mio SIT K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53,
KRANJ, Planina I - popolnoma obnovljeno 2 SS + 2 K 88,7 m2 v l.nad., letnik 75, vseljivo po dogovoru, cena = 20,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53,
KRANJ, Planina I - 2 SS + 2 K 90 m2 v
5. nad., takoj vseljivo, letnik 75, cena = 19,8 mio SIT, 2 SS + 2 K 91 m2 v 6.nad., letnik 75, cena = 18,4 mio SIT; 2 SS + 2 K 95,4 m2 v 2.nad., letnik 75, takoj vseljivo, cena = 18,6 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53,
KRANJ, Planina II - 2 SS 68,20 SS v 7nad., letnik 85, cena - 15,1 mio SIT, plačilo po obrokih, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53,
KRANJ, Planina I - 2 SS+K 54 m2 v 3.nad., letnik 74, cena = 13,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53,
KRANJ, Planina I - 2 SS 63,30 v lO.nad., letnik 74, nova kop., cena = 14,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53,
TRŽIČ, Koroška c- 2 SS 45 m2 v Lfiad., letnik 1950, obnovljeno pred 15 leti, cena ■ 6,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53,
PLANINA I prodamo 2 SOBNO + 2 KABINETA ,89m2, 1.1975, v IV. nads., za 18.000.000 SIT. STANING 04/ 20 42 754 #051/ 306 150
PLANINA I prodamo 2,5 sobno, 54,8m, I. 1974, obnova 2003, za 13.400.000 SIT. STANING 04/ 20 42 754 # 051 / 306 150
PLANINA III prodamo 2 sobno.v III. nad., 67,7m2, I. 1989, za 17.200.000 SIT. STANING 04/ 20 42 754 # 051 / 306 150
V PREDDVORU na voljo še nekaj novih stanovanj (izgrajenih "na ključ"), primernih tudi za vikend apartma. Možna takojšnja vselitev! Cena 250.000 sit /m2! Možnost odloga plačila! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/2362890
OREHEK pri Kranju, prodamo več novih stanovanj izgrajenih na ključ, velikosti od 37 m2 do 95 m2, možnost nakupa tudi du-pleks enot. Prevzem možen v septembru 2003! Cena: 289.000 sit/m2.
KRANJ, Planina II, prodamo dvoinpolsobno stanovanje z dvema balkonoma v I. nadstropju, 83 m2! Cena 17 MIO! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890
KRANJ, Kebetova ulica, 3 sobno, 4.nadstropje, nizek blok, preurejeno in kvalitetno obnovljeno, CK plin.Cena 17,7 MIO! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.:041/ 347 323, 04/ 2362890
KRANJ, Valjavčeva ul., dvosobno, adaptirano, CKplin, SZlega, 13,5 MIO, takoj vseljivo! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.:041/ 347 323, 04/ 2362890
PREDDVOR, manjše dvosobno, 54 m2, novo, I. nadstropje/3, vseljivo takoj. Zelo ugodni plačilni pogoji! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/347 323, 04/ 2362890_
ŠENČUR, večje dvosobno, možnost predelave v trisobno, 70 m2, 36 let, 1.nadstropje, nizek blok. Cena ca 13 MIO sit! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041 / 347 323, 04/ 2362890
BOHINJSKA BISTRICA, prodamo manjše 2 ss, 37,81 m2, visoko pritličje, leto izdelave 1980, delno opremljeno. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930_
KRANJ - PLANINA II., prodamo 2 ss, 68,40 m2, v stanovanjskem bloku, leto izdelave 1981, v 6. nad., v račun vzamemo manjše stanovanje, cena 14,9 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 031 635 387
UGODNO! KRANJ - Šorlijevo naselje, prodamo 3 ss, 72 m2, v stanovanjskem bloku, leto izdelave 1968, v 4. nad., obnovljeno, zelo lepo, cena je 18,5 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930, 031 635 387
KRANJ - PLANINA L, prodamo 3 ss, 79 m2, pritličje, v stanovanjskem bloku, leto izdelave 1972, dva balkona, cena je 16,8 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930
Na Planini I, v mirnem okolišu, nizek blok, prodam 1 ss, predelano v 2 ss, v pritličju, z atrijem, telefon, KTV, toplovod, individualni števec za vodo... Vredno ogleda. TT
040/573-316 6764
GOLNIK - prodam GARSONJERO 31,5 m2. TT 041/385-913, od 16.-17. ure 6985
KRANJ - STRAŽIŠČE, stanovanje v hiši zelo prijetno, obnovljeno 122 m2, parkirišče, vrt, vseljivo junija, 21,5 mio SIT. TT 041/627-137 7153
ŠKOFJA LOKA Partizanska c. (stari del) prodamo garsonjero 20,41 m2, ck ogrevanje, 9. nadstr. vsi priključki, cena 7.000.000 SIT. LOKA NEPREMIČNINE, 50-60-300 7156
ŽELEZNIKI prodamo GARSONJERO 24 m2, visoko pritličje z balkonom, zgrajeno I. 1964, CK ogrevanje, cena 4.800.000 SIT. LOKA NEPREMIČNINE, 50-60-300 /is/
ŠKOFJA LOKA Podlubnik prodamo 2 sobno stanovanje 61 m2 visoko pritličje, delno obnovljeno, staro 26 let, vsi priključki, cena 15.000.000 SIT. LOKA NEPREMIČNINE, 50-60-300 7159
V večstanovanjski HIŠI prodamo starejše, dvosobno STANOVANJE v pritličju. TT 041 /323-960, zvečer po 19. uri 7ie?
VODOVODNI STOLP GARSONJERA 24 m2, 3. nad./4, CK, priključkii, brez balkona, cena ugodna, prodam. TT 23 15 600, 041/774 101 PIANOVA NEPREMIČNINE 7181
TRŽIČ BISTRICA, enoinpolsobno STANOVANJE, 40 m2, 2. nad./4, priključki, cena ugodna, prodam. TT 23 15 600, 041/774 101 PIANOVA NEPREMIČNINE
7182
PLANINA III, enoinpolsobno STANOVANJE, 51 m2, 1. nad./7, priključki, balkon, prazno, ugodno prodam. TT 23 15 600, 041/774 101 PIANOVA NEPREMIČNINE
KRANJ trisobno STANOVANJE v hiši 75 m2, CK, garaža, vrt, cena 13 mio SIT, prodam. TT 23 15 600, 041/774 101 PIANOVA NEPREMIČNINE /184
Kranj - okolica, 3 SOBNO STANOVANJE, obnovljeno, vseljivo takoj, pritličje, menjava, odlična mirna lokacija, vrt, parkirišče, bližina šole, pošte, avtoceste, vredno ogleda, ZELO UGODNO. TT 041/570-605
Dvosobno STANOVANJE prodamo na Titovi ulici na Jesenicah. TT 5863-418, po
20. uri 7217
CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, DA SMO SE PRESELILI V NOVE POSLOVNE PROSTORE,
ŽIVALI
VIKENDI
KRANJ, CERKLJE, SK.LOKA KUPIMO BIVALNI VIKEND za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE 202 33 00, 041/333
2 2 2 7216
VOZILO KUPIM
ODKUP, PRODAJA, PREPIS RABLJENIH VOZIL, GOTOVINSKA PLAČILA. TT 20-11-413, 041/707-145, 031/231-358, Avto Kranj d.o.o., Savska c. 34, Kranj 6887
VOZILA
ODKUP RABLJENIH VOZIL od I. 1992. Plačilo v GOTOVINI, uredimo prenos lastništva. ADRIA AVTO.d.o.o., Partizanska c. 1, Škofja Loka (bivša vojašnica). TT 5134-148,041/632-577 v.g
ODKUP, PRODAJA, PREPISI RABLJENIH VOZIL. TT 23-23-298, 041/773-772 MEPAX d.o.o., Kranj 5919
MARK MOBIL, d.o.o., ODKUP IN PRODAJA RABLJENIH VOZIL TER PRENOS LASTNIŠTVA. TT 2353-500 IN 041/668-
283 6462
Prodam FORD FIESTA 1.1 CL, I. 1990, kov. zelena barva, 165.000 km, cena 170.000 SIT. TT 041 /582-545 7147
Prodam KIA PRIDE 1,3 letnik 96, reg. do 3/04. TT 513-60-07 7197
XSARA BREAK 1.6, LET 2000, MET SREBRNA, KLIMA, ABS, 4X AIR BAG, EL OPREMA, 1.890.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O, TEL: 04-5319-118
MAREA 2.0 HLX, LET 99, BELA, 4X AIR BAG, ABS, AVT KLIMA, 4V, OHRANJENA, 1.470.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118_
ATOS 1.0, LET 98, MET MODER, EL OPREMA, AR, SERVISNA, 840.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL. 04-5319-118
GOLF 1.9 TDI VARIANT, LET 2000, 127.000 KM, MODER, SERVISNA, KLIMA, ABS, 4X AIR BAG, AR, OHRANJEN, 2.590.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118_
ROVER ,45 2.0 DTI, LET 2001, KLIMA, ABS, 4X AIR BAG, EL OPREMA, 4V, SERVISNA, ZELO OHRANJEN, 2.690.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
Rodio Tfiolov
»® Prvi glo/ek Gorenj/ke^
®
Prvi olo/ Gorcnj/ke
Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4 427CLJe'en!ce
STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89 8 - Jesenice, 101,5-Kranjska Gora, 101,1-Bohinj
DORFARJE 17, 4209 ŽABNICA. Te!.: 04/513 74 00, fax: 04/513 74 01, GSM: 031 66 44 66, www.talon.si
• MENJALNICA • ODKUP IN PRODAJA VOZIL • PRODAJA TOMOS PROGRAMA
VLJUDNO VABLJENI!
LANTRA 1.8 GLS WAGON, LET 96, MET MODRA, SERVO, EL OPREMA, 2X AIR BAG, 790.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
PASSAT 1.9 TDI VARIANT, LET 2000, 117.000 KM, MET SREBRN, SERVISNA, KLIMA, ABS, 4X AIR BAG, EL OPREMA, AR, ZELO OHRANJEN, 2.950.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
NISSAN, TER RAN O II 2.4 SGX 4X4, LET 94, MET SIV, KLIMA, 7 SEDEŽEV, NOVE GUME ALU, LOKI + PRAGOVI, MEGL, OHRANJEN, 1.580.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
MEGANE 1.9 DTI, LET 2001, MET SREBRN, 5V, KLIMA, ABS, 4X AIR BAG, AR CD, KOT NOV, 2.380.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
VECTRA 2.0 DI KARAVAN, LET 99, MET MODRA, KLIMA, ABS, 4X AIR BAG,SERVISNA, ZELO OHRANJE-NA.1.990.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
BMVV, 320 I, LET 99, MET SREBRN, AVT KLIMA, EL OPREMA, SERVISNA, 6X AIR BAG, KOT NOV, 3.790.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
FOCUS 1.8 TDI, LET 99, 99.000 KM, MET SREBRN, 5V, 1.LASTNIK, SERVISNA, 1.950.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.. 04-5319-118
|HC] Bratov Prnprotnlk 10. 4203 H * Tel./Fax. 04/257 6052
PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER AVTOMOBILSKIH «^ BLAŽI LCEV ^SSiA^iklD/->
^MONROEf
OMEGA 2.5 TD LIM., LET 2000, MET SREBRNA, AVTOMATIK, AVT KLIMA, ALU, XENON, OHRANJENA, SERVISNA, 2.950.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.. 04-5319-118
ACCENT 1.3 LSI, LET 95, MODER, 3V, OHRANJEN, 590.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
PASSAT 1.9 TDI 130KM VARIANT 4MO-TION, LET 2002, 24.000 KM, MET MODER, SERVISNA, VSA OPREMA, 4.890.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118
OGLEJTE SI VSO NAŠO ZALOGO VOZIL NA WWW.AVTO-LESCE.SI
NAKUP RABLJENIH VOZIL NA POLOŽNICE, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
Prodam OPEL KADETT 1,4 LS letnik 1990, reg. do 27.9., ohranjen, cena 180 000 SIT. TT 041/446-213_7200
Prodam R 5 CAMPUS, 1.93. TT 040/83-
12-18 7208
KOMBI CITROEN C 25 D, 1.91, 8+1, potreben klep. in lic. popravila, prodam ali menjam. Cena 240 000 SIT. TT 533-66-86,031/450-915 7210
ZAPOSLIM
SPIN ZAVAROVANJA, d.o.o., Išče se sodelavce na področju Gorenjske za posredovanje zavarovalniških storitev. Naziv delovnega mesta: svetovalec osebnih zavarovanj znanim strankam. NAD-POVPREŠNO PLAČILO. POGOJI: Polnoletnost, vsaj srednja šola, lasten prevoz, dobrodošla je samoiniciativnost in motiviranost na dolgi rok. Vsa potrebna znanja pridobi posameznik na naših brezplačnih izobraževalnih seminarjih in z delom v praksi. Pismene prošnje na Robi Pičulin, Tekstilna ulica 8, 4000 KRANJ 6465
Podjetje ADRIA EVENT d.o.o. (del poslovnega sistema Adria mobil in eno od vodilnih podjetij v navtični industriji) s proizvodnjo v Kropi, zaradi širjenja proizvodnje redno zaposli več MIZARJEV, STROJNIH MEHANIKOV, AVTOLIČARJEV IN ELEKTRIČARJEV za delo na plovilih. Obenem zaposlimo tudi AVTOMEHANIKA. Pisne ponudbe pošljite na naslov: ADRIA EVENT d.o.o., Kropa 1, 4245 Kropa. Od kandidatov pričakujemo vestnost in delavnost ter delovne izkušnje na podobnih delih. 6517
Za področje Gorenjske in Ljubljane z okolico zaposlimo 5 VODIJ in več PREDSTAVNIKOV za organizirano prodajo nemškega artikla. TT 238-28-98, 041 /80-50-37 N & M - Nina Pečnik k.d., Kidričeva c. 12, Kranj 6885
Zaposlim ELEKTROINŠTALATERJA. TT 041/767-309 Bohinc Brane s.p., POd-brezje 32, Naklo 6993
Zaposlimo simpatično dekle za delo v strežbi. TT 041/773-107 Kozjek Gorazd s.p., Dvor 2, Zg. Besnica e99b
Zaposlimo KV AVTOMEHANIKA z vsaj 3 leta delovnih izkušenj. Pisne vloge: Avtome-hanika, Podboršek Janislav s.p., Struževo 1, Kranj 7003
VOZNIKA C kategorije ali C in E kategorije v mednarodnem transportu, redno zaposlimo. TT 041/614-722, Vrba,d.o.o., Struževo 4, Kranj /004
Iščemo dekleta in fante za delo v strežbi na prireditvi Evropsko prvenstvo v vaterpolu od'6.6. dalje. Pogoji: opravljen higienski minimum in sanitarni pregled. Palustris bar, Rok Jus s.p., Reginčeva 4, Kranj TT 041/420-616 7016
Honorarno delo dobi ženska za pomoč v kuhinji. TT 01/3611-242 Belšak Dušan s.p., Golo brdo 8, Medvode /020
Zaposlimo MIZARJA ali DELAVCA vajenega mizarskih del. TT 251-55-30 Mizarstvo Sitar Jože s.p., Velesovska 20, Šenčur
7030
V mizarski delavnici zaposlimo DELAVCA pri površinski obdelavi pohištva (lakiranje, brušenje..). Delovne izkušnje v stroki so zaželjene. Smolej d.o.o., Kovor, Pod gozdom 30, Tržič, TT 595-88-02 ali 041/619-
302 7033
Redno zaposlitev nudimo OFFSET TISKARJU za delo na strojih Heidelberg in Roland.Peg d.o.o., Zg.Bitnje 34, Žabnica
Zaposlim KV MIZARJA. TT 01/3612-851, Dolinar Janez, s.p., Studenčice 32, Medvode 7149
Iščem voznika z mojim avtom občasno, ki nima obveznosti. TT 051/314-154 7150
Za delo v strežbi zaposlimo NATAKARJA-ico. TT 25-75-901, Benz, d.o.o., Naklo, Krakovo 31 7163
Redno zaposlimo MIZARJA z izkušnjami za delo v lakirnici. Inf. na TT 01 /36-11-211, 01/36-13-522, Pohištvo Iskra d.o.o., Bar-letova c.3, Medvode 7169
jir glas
Za občasno pomoč na manjši kmetiji 10 km iz Kranja nudim dobro plačilo. TT 070/204-568_/mo
Zaposlimo KV MESARJA - KUHARJA. TT 041/650-975, Mesarstvo Oblak, Delavska ul. 18, Žiri 7188
GOSTILNA SONCE v Stražišču zaposli KUHARJA, lahko tudi pripravnika. TT 041/330-041 Saša Vrandečič, s.p., Škofjeloška 112, Kranj /206
Zaposlim dekle brez obveznosti za pomoč v kuhinji. TT 5720-100 Zupan Alojz s.p., Boh. Bela 128, Boh. Bela 7209
V Mercatorjevi franšizni prodajalni na Bledu in v Kranju zaposlimo PRODAJALKO ali pripravnico ter PRODAJALKO OBUTVE v Kranju. Prošnje pričakujemo na naslov MAK, Praprotnik Bojan s.p., Škofjeloška 20, Kranj 7212
ZAPOSLITEV IŠČE
Iščem delo - pomoč in nega starejših oseb na domu. TT 040/883-876 07/0
Iščem delo - varstvo otrok na Planini. TT 040/826-924 /,«9
RJAVE in GRAHASTE KOKOSI v začetku nesnosti prodajamo vsak delavnik od 8-17 ure, sobota do 13 ure. PERUTNINARSTVO Gašperlin, Moste 99 pri Komendi, 01/83-43-586 6999
Prodam vrhunske mladiče ROTTWEILER-JEV z rodovnikom. TT 041 /610-628 7099
Prodam 5 KRAV po izbiri. TT 041/944-287 _/143
Podarimo 8 tednov stare MUCKE. TT 58-74-076_7144
Prodam dve OVCI za zakol, ugodno. TT 255 11 71 /us
Prodam BIKCA simentalca, starega 3 mesece. Meglic, Potarje 3, Tržič /151
Prodam 7 dni staro TELIČKO simentalko. TT 031/738-506 7154
(S)
>UŽ)C
90.9, 97.2, 99.5, 103.7 MHZ
UKV, STEREO, RDS
Prodam PONI ZREBICKA. TT 572-53-32
7170
Prodam več KOZ s kozliči, lahko tudi posamično ali zamenjam za teleta za zakol ipd. Prodam tudi trop OVAC z ovnom ali zamenjam za klavno goved. TT 040/307-654
7171
TELIČKO simentalko 250 kg težko prodam ali menjam za bikca, kupim pa teleta simentalca 10 dni starega. TT 2531-483
PRAŠIČE, različno težke, prodam in pripeljem na dom. TT 041 /724-144 7202
Prodam več TELIČKOV sim. za zakol ali nadaljno rejo. TT 592-10-10 7205
Prodam BIKCA simentalca, starega 7 dni. TT 5725-015 7235
ŽIVALI KUPIM
ODKUPUJEMO mlado pitano GOVEDO, TELETA, KRAVE. Mesarstvo Oblak, TT 041 /650-975 5828
Kupim BIKCA simentalca do 14 dni stare-ga. TT 031/245-415_7007
Kupim BIKCA simentalca. TT 031/281-
87 5 7215
OBJAVA URADNIH UR IN DEŽURSTEV POGREBNIH SLUŽB
AKRIS, d.o.o., Nova vas 17, Radovljica tel.: 04/533-33-65, Šk. Loka; 04/5123-076 MOBITEL: 041/631-107
KOMUNALA KRANJ - DE Pogrebne storitve URADNE URE: od 6. do 14. ure, od ponedeljka do petka, Tel./Fax: 04/28-11-391, dežurna služba neprekinjeno 24 ur, mob.: 041/638-561
NAVČEK, d.o.o., Pogrebne storitve
tel.: 04/253-15-90, MOB.: 041/628-940
JEKO - IN, Pogrebna služba
Blejska Dobrava
URADNE URE: od 7. do 15. ure
od ponedeljka - petka, tel.: 5874-222
Dežurna služba popoldan do 20. ure
tel.: 5874-222, od 20. ure dalje do 6. ure zjutraj
tel.: 5860-061, 5860-064, GSM 041/587-283
POGREBNIK Dvorje
tel.: 25-214-24, 041/614-528, 041/624-685
POGREBNE STORITVE NOVAK
Anton Novak, s.p. Hraše 19, Lesce Dežurna služba: 04/53-33-412, 041/655-987 031/203-737
LOŠKA KOMUNALA, d.d., ŠKOFJA LOKA
Kidričeva c. 43/a, Škofja Loka
od ponedeljka do petka od 7. do 14. ure,
tel.: 50-23-500, 041/648-963
Dežurna služba od
14. do 7. ure zjutraj naslednjega dne
041/648-963
041 /357-976
POGREBNE STORITVE HIPNOS D.O.O.
Barletova cesta, Preska - Medvode, tel/fax.: 01/3613-589 dežurni: 050/ 620-699
ZA OBJAVO OSMRTNICE ALI ZAHVALE V GORENJSKEM GLASU DOBITE OBRAZCE PRI VSEH DEŽURNIH SLUŽBAH.
ZAHVALA
Po dolgotrajni bolezni nas je v 85. letu zapustila naša draga žena, mama, stara mama, prababica in tašča
TEREZIJA STENOVEC
1918 - 2003
Iskreno se zahvaljujemo prijateljem, sorodnikom, sosedom, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Posebno zahvalo izrekamo dr. Pogačnikovi za pomoč in moralno oporo v času bolezni ter medicinskemu osebju bolnišnice Golnik.
Hvala tudi g. župniku Zidarju za ganljiv pogrebni obred in zvonarjem za zvonjenje.
Žalujoči vsi njeni
ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si
VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO
AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo
Ko Se U*C0A Por**
<?a, jo podgan e z*po5ča:i©.
TOREK
5
od 12 °C do 26 °C
SREDA
od 12 °C do 28 °C
ČETRTEK
od 13 °C do 30 °C
Danes, v torek, bo še nekaj popoldanskih ploh in neviht, v sredo in četrtek pa kaže na sončno poletno vreme. Le nad gorami bo nastalo nekaj kopaste oblačnosti.
NiS0 bili tako razvajeni    Potapljači čistili Blejsko jezero
Ob petdesetletnici mature so se zbrali takratni dijaki kranjske gimnazije.
V sobotni čistilni akciji so potapljači z jezerskega dna pobrali več kot 3 tone odpadkov.
Kranj - Visok jubilej, petdeseto obletnico mature, so minuli teden obeležili dijaki kranjske gimnazije letnika 1953. Na srečanju, ki so ga pripravili v Britofu, se je zbralo 25 od 36 takratnih dijakov. Sicer pa je šlo skozi njihov razred kar 71 dijakov - nekateri so namreč iz razreda odhajali, drugi prihajali. Tako so ob zaključku šolanja razred sestavljali dijaki od letnika 1930 pa vse do 1935. Ob tej priložnosti so izdali tudi zbornik, Plamenica 2003, ki so ga posvetili štirim pokojnim sošolcem.
Prvič so obletnico mature pripravili šele po desetih letih, potem pa so se srečevali precej pogosteje, je razložil France Vurnik. Vsi po vrsti so namreč zatrdili, da so bili zelo povezani in so se dobro razumeli, nekateri celo tako zelo, da se zadnja leta dobivajo dvakrat na leto, tudi pred novim letom. In kako
se spominjajo svojih skupnih let? "Bili smo generacija, ki je živela v hudem pomanjkanju. Spominjam se, da sem sama imela le dve krili, in še to iz istega blaga. A smo se zaradi tega vsake stvari izredno veselili in močno smo verjeli, da bo nekoč boljše," je pripovedovala Nada Cirman. Večina se je strinjala,
da so se precej razlikovali od današnjih maturantov. "Predvsem smo bili manj razvajeni," je dejal Valentin Pivk, ki je bil kasneje tudi sam 22 let ravnatelj na isti gimnaziji, na kateri je leta 1953 maturiral.
Nekateri so se obletnic mature udeleževali bolj poredko, saj jih je življenjska pot odpeljala v tujino. Med njimi je tudi Rezka Palovšnik Ronchevich, ki živi v Ameriki. "Zadnjič sem bila tu, ko smo imeli trideseto obletnico. Tiste, ki sem jih takrat videla, se mi zdijo povsem enaki tudi zdaj, druge sem pa komaj spoznala." Priznala je, da se na dijaška leta ni prav pogosto spomnila, saj ji je veliko časa vzela služba in družina, je pa kljub temu ohranila stike z bivšimi sošolci in sošolkami preko dopisovanja z eno od njih. Da je matura res prava prelomnica v življenju, dokazujejo besede Valentina Pivka. "Ko sem maturiral, sem misli, kaj sem! Vse je bilo še pred mano. Čeprav kasneje ugotoviš, da je to pravzaprav šele začetek neke poti, se kljub temu s prijetnimi občutki oziram nazaj na tisti čas," je dejal.
Mateja Rant, foto: Gorazd Kavčič
Parkirnina na Vršiču
Na našem gorskem prelazu že teden dni pobirajo parkirnino, ki jo morajo plačati vsi, ki se za nekaj časa ustavijo in parkirajo. 700 tolarjev plačajo osebna vozila, avtobusi 1600 tolarjev, motoristi pa 300 tolarjev. Poslanec prišel plačat dolg.
Vršič - Parkirnino pobirajo izmenično enotedensko pobiralci iz kranjskogorske občine, drugič pa pobiralci s primorske strani. Na gorenjski strani na Vršiču skrbijo za red in čistočo ter za parkiranje člani martuljškega športnega društva VAR-PA. Vodi jih neutrudni in zelo prizadevni Bogdan Oman, ki je povedal, da na Vršiču predvsem skrbijo za čistočo.
Bogdan Oman in Jožef Školč na Vršiču, kjer je slednji poravnal dolg plačila parkirnine. Poslanec Školč je dejal, daje od tedaj, ko se pobira prispevek, Vršič neprimerno bolj čist kot nekdaj...
Še preden se zjutraj prvi avto pripelje na Vršič, je vse počiščeno, tako, da res nikjer ni niti papirčka. Na Vršiču je prostora
za 129 osebnih vozil, prostori pa so vsi zasedeni predvsem avgusta, ko je na prelazu in po vršiški cesti tudi največ prome-
ta. Gorenjski pobiralci so lani prodali okoli 6 tisoč kart, obiskovalci pa se nad parkirnino - z izjemo nekaterih ljubljanskih voznikov - ne pritožujejo. Ujeli smo tudi poslanca Jožefa Školča, ki se je Bogdanu Omanu prišel vljudno opravičit, ker zadnjič ni mogel plačati parkirnine in jo je plačal pač naknadno, minulo nedeljo. Poslanec Školč je dejal, da je pobiranje parkirnine pravilno, saj je poslej Vršič izredno čist - in to je naša podoba pred številnimi tujimi obiskovalci.
Bogdan pravi, da se na Vršič v poletni sezoni pripelje vsa Evropa, saj so avtomobilske registracije res iz vseh evropskih držav. Lepo je, da je vse urejeno in počiščeno. Poskrbeli so tudi za stranišča, ki so zdaj primerno odmaknjena in skrita očem, vsekakor pa bi se na vr-šiškem prelazu dalo urediti še več parkirnih mest, a prelaz je v Triglavskem narodnem parku in nobene spremembe, tudi, denimo zasutje jame ob cesti ali poti, ki pelje na Mojstrovko, zaradi plazov ni možno.
Darinka Sedej
Bled - Več kot 150 potapljačev se je udeležilo desete, jubilejne, čistilne akcije Blejsko jezero 2003, ki jo je pripravilo blejsko Društvo za podvodne dejavnosti (DPD), v akciji pa je sodelovala še vsaj stotnija članov slovenskih potapljaških klubov.
Dobri dve uri so potapljači čistili Blejsko jezero in otok ter vreče z odpadki odlagali na 26 mestih jezerske obale. Gostje blejskih hotelov in tisti, ki jih je lepo vreme privabilo v gorenjski turistični biser, so se radovedni ustavljali ob vrečah z odpadki, angleška gosta, s katerima smo se zapletli v pogovor, pa sta bila navdušena nad podatkom, da v akciji sodeluje dobra stotnija in pol potapljačev, kar blejsko čistilno akcijo brez dvoma uvršča med največje tovrstne akcije v Sloveniji. V sobotni čistilni akciji so poleg prireditelja DPD Bled sodelovali tudi potapljači iz Maribora, Murske Sobote, Kopra, od gorenjskih
klubov sta sodelovala še kranjski klub Som in DPD Kranj, jubilejnega čiščenja pa so se udeležili tudi potapljači iz Italije. "Pri čiščenju jezera in organizaciji sodeluje blizu 300 potapljačev in članov potapljaških klubov, pridružila se nam je tudi blejska Ribiška družina, Infrastruktura Bled bo poskrbela za odvoz zbranih odpadkov, čistilna akcija pa poteka pod okriljem Potapljaške zveze Slovenije. Odziv je odličen in dobra udeležba naši akciji zagotovo daje mesto največje tovrstne akcije v Sloveniji," je povedal predsednik DPD Bled Janez Andreje. Kljub temu da Blejsko jezero čistijo že deseto leto,
Štefanova hiša spet oživela
Poljane - V Štefanovih hiši v Poljanah, rojstni hiši slikarjev Janeza in Jurija Šubica je bila od četrtka do nedelje letošnja Šubičeva delavnica, na kateri je ustvarjalo 19 slikarjev, kiparjev, oblikovalcev in fotografov. Člani Združenja umetnikov Škofja Loka so letos že drugič v Štefanovi hiši v Poljanah (pet let so likovna druženja prirejali na Mlaki nad Poljansko dolino) organizirali likovno kolonijo, po novem imenovano Šubičevo delavnico. Nekoč je namreč tu delovala rezbarska delavnica Štefana Šubica, očeta slikarjev Jurija in Janeza. Tema delavnice je bila tokrat slika slednjega z naslovom Pismo, ki velja za prvo sliko obdobja likovnega realizma pri nas. Razstavljena dela pa bodo na ogled--
je tovrstna akcija, ki je vsako leto konec maja ali v začetku junija, še potrebna, saj so potapljači tudi letos z jezerskega dna in obrežja pobrali za dobre 3,5 tone različnih odpadkov. Največ je bilo steklenic in pločevink, tudi stoli in lopate, pa vedra in ostala krama, so se znašli v jezeru. Nič manj odpadkov kot lani! Slednje da ■misliti. Da smo ljudje še daleč od želene ekološke ozaveščenosti in da je blejska akcija še kako potrebna. Čistilno akcijo je letos drugič spremljal tudi sejem nove in rabljene potapljaške opreme in oblek, ki je bil zanimiv tudi za mimoidoče sprehajalce, končala pa se je, tako kot se za družabne potapljače spodobi, s srečanjem, na katerem so ribe še enkrat zaplavale v dobri kapljici. Čistilna akcija je tudi precejšen finančni zalogaj, Andreje je ob tem povedal, da so jim letos pomagali Potapljaška zveza Slovenije, blejska občina in hoteli ter gostinci in drugi donatorji. Blejski DPD nima le akcije z največjo udeležbo, ampak je tudi eden največjih potapljaških klubov v Sloveniji. Ima 150 članov, vsako leto pa v njem izšolajo okoli 30 novih potapljačev. "Med otroki je veliko zanimanje za potapljanje, vsaj tristotim letno omogočimo zadihati pod vodo, čistilna akcija pa je naš prispevek k čistim vodam in lepšemu okolju," je dejal Andreje. Renata Skrjanc, foto: R.Š.
fpolo
Igra štirih številk
Izžrebane številke
Hi
02.06.2003 12:00
31.05.2003 12:00
30.05.2003 12:00
5H3
mu.,,.....ni.......I
dobite?^    1.051.440 SIT
še v sredo med 16. in 19. uro in v soboto med 11. in 16. uro. Dela bodo še ta mesec razstavili tudi v Galeriji Loškega gradu.
Igor KavčičM
LOTO
Rezultati žrebanja 22. kroga igre na srečo
Izžrebane številke: 6, 11, 16, 23, 25, 35, 39 in dodatna 38
Izžrebana Lotko številka pa je: 347094
V 23. krogu za sedmico 64.000.000 SIT
dobitek Lotko predvidoma 7.000.000 SIT
Novorojenčki
V preteklem tednu je bilo v obeh, gorenjskih porodnišnicah 30 rojstev, in sicer v Kranju 25 in na Jesenicah 5.
V kranjski porodnišnici je na svet prijokalo 25 novorojenčkov (med njimi tudi dvakrat dvojčki), od tega 9 deklic in 16 dečkov. Na prvem tehtanju je bila najlažja deklica, ki je tehtala 2.330 gramov, najtežji pa je bil deček s 3.910 grami.
V jeseniški porodnišnici pa je prvič na ves glas zajokalo 5 dojenčkov, in sicer 3 deklice in 2 dečka. Kazalec na tehtnici je 4.420 gramov pokazal najtežjemu, 2.990 gramov pa najlažjemu dečku.
«5550
RADIO KRANJ, d.o.o.
^Slovenski trg 1, KRANJ
TELEFON:     (04) 2022-825 REDAKCIJA (04) 2021-186 TRŽENJE (04) 2022-222 PROGRAM FAX: (04) 2021-865 REDAKCIJA
(04) 2025-290 TRŽENJE E-pošta: radiokranj@radio-kranj.si Spletna stran: http://www.radio-kranj.si NAJBOLJ POSLUŠANA RADIJSKA POSTAJA NA GORENJSKEM ,
SHttmt uvrnut