27, štev., &3jsa v Ljubljen •ftSo leto . . K 5S-— ?ol leta . . . „ 28-— •'strt leta , . . „ 14-— *b mesec. . , „ 470 '/elja po »ošti: ia celo leto naprej K 60— »pol leta „ , 30— ** Četrt let® „ , J5._„ M en mesec „ 5— V Ljubljani, sreda 29. januvarja 1919. H. leto. Na pismene uaročb e brez pošiljatve denarja se ne f moremo ozirati. I Naročniki naj pošljejo ** Mi naročnino l»i3 kn j i i n a po uakaznIci* » Oglasi se rr majo po porabljenem | rostoru in sicer 1 mm visok ter 63 mm širok prostor za enkrat 25 vin., za večkrat popust. Ljubljana Uredništvo je na Starem trgu štev. 19. Upravnisivo je na Marijinem trgu štev. 8. — 'S=s==ssss Telefon štev. 360. — Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna Številka velja 30 vinarjev. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj pri loži za or’------ -• - - - naj * r» — , <• MA. OV A.MJ Jjr* A- odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi se frankirajo. — Rokopisi se ne vračajo. tudi nemško-avstrijski častniki z frank-furtaricami, torej proti določilom, da smejo nositi samo kokardo, rdeče-belo, na kapi. Na oglu Tegetthoffove in Sodnijske ulice je stal dr. Orosel, znana poturica in hujskač brez primere. Obhod je takorekoč defiliral pred njim. On pa jih je pozdravljal in hujskal. Bilo je divje, podivjano kričanje. Na Glavnem trgu je medtem nujno poklicana stotnija vojaštva zastra-žila magistrat. Množica se je navalila pred njega, divji kriki so razvnemali nerazsodne ljudi. Med demonstranti so bili otroci, čelo sprevoda so tvorili sploh sami otroci, navidezno zbrani in urejeni. Ko so se razlili po trgu, jih je bilo lahko pregledati. Skoro izključno delavci, dijaki, zelo veliko žensk, večinoma uradnic, železničarjev, tovarniških delavcev, odstavljenih pri-vandranih nemških uradnikov pošte, sodnije, kaznilnice itd. Naenkrat pade iz množice strel na vojaštvo in razbije nekemu poddesetniku bajonet, ki mu je visel ob boku. Nato divje tuljenje, straža pa, umikajoča se in braneča se, spali salvo proti napadalcem. Naslednje je nepopisno. Vsa drhal se je obrnila in zdivjala čez most. Novi železni most je bobnel, kot bi se hotel podirati; hodili so po ljudeh, mečkali otroke, vsak je hotel biti prvi onkraj Drave. Na trgu pa so ležale zaslepljene, nahujskane žrtve in rdečile s svojo krvjo na novo zapadli sneg. Blizu tndeset ranjenih in enajst mrtvih je obležalo. Lahko ranjeni pa so z drugimi vred pobegnili. Kakor, da bi mignil, je bilo mesto prazno, kakor da bi pihnil, so izginile zastave raz hiš in znaki iz gumbnic. Čez par minut ni bilo več Nemca na ulici. Sedaj so prišli na cesto trumoma Slovenci, prirejali mirne, dostojne ovacije. Nekateri so strgali s stolpa farne cerkve frankfurtarico, ravnotako s kazine. Vse trgovine v mestu so bile zaprte. Impozanten nastop Slovencev je zabranil hujše prelivanje krvi. Zopet se je sijajno dokazala premoč naše kulture in pa slovensko bistvo Maribora, ki ostane slovenski, kakor hitro odidejo tuji privandranci za nemškim kruhom. Žrtve nemških demonstracij v Mariboru. Maribor, 28. jan. (Lj. k. u.) Ob priliki včerajšnjih demonstracij so bile nastopne žrtve: Mrtvi so: Hans Bra-tschitsch z Dunaja, rojen pri Pragerskem (krogla nad levim očesom v čelo), Marija Bubak, pleskarjeva soproga (strel v tfebuh), Janez Gornik (strel v glavo), Friderik Loser (strel v srce in v pljuča) in I. Hotschevar, član mestne požarne brambe, Josipina Petak, žena nadsprevodnika juž. železnice in Mina Suppanz, žena strojnika juž. železnice; težko ranjene so: Josipina Egger, žena šolskega sluge, Slavka Uschar, uradnica štajerske eskomptne banke, Franc Hnilicka, uradnik tvrdke Gtitz, Josip Filipik, ključavničar juž. žel., Konrad Hoibl, strojni ključavničar južne žel., Franz Walcher, ključavničar juž. žel., Josip Kollaritsch, mestni učitelj, Josip Kumlesch, učitelj na meščanski šoli, Adolf Fritz, natakar brez službe, Janez Terbutz, realčan, Karel Huber, zavarovalni agent, Adolf Anger, realčan, Gabrijel Kticher, uradnik tvrdke Wastian-Kiister, August Braunitzer, železniški delavec, Franc Deutschmann, sprevodnik, Edvard Terher, železničar, Stanislav Sajovitz, gimnazijec, A. Soiger, odgojiteljca v „Tochterheimu“ in Josip Mlinarič, krošnjar. Narodu Srbov, Hrvatov in Slovencev! Avstrijo je zadela usoda, ki si jo je skovala s svojimi zločini, v trenutku, ko je stoletja od nje tlačene narode objela zlata svoboda. i JVdi l j nai°d naš, ki Te je kr-voiočmca tako kruto teptala v prah, S1 ve?no v prvih vrstah njenih rušiteljev, i voj boj za svobodo je star kakor Tvoja povest. Že stoletja si se boril proti vsem, ki so tvorili moč in bistvo Avstrije in nisi odnehal niti tedaj, ko Ti je pripravljala zadnji smrtnt udarec. Ker si samemu sebi ostal zvest, je morala propasti ona in na njenih razvalinah gradiš ponosno in svobodno svoj dom. Na zapadni strani našega sinjega morja preži sosed, omamljen od krika peščice svojig rojakov, katere si Ti gojil na svojem srcu, in pozabivši sporočila svojih najboljših sinov, Te hoče oropati najdragocenejših delov Tvoje domovine, Tvojega sinjega morja. Italija, ki je v kletem objemu Avstrije in Nemčije zasanjala o go-spodstvu nad tujimi narodi, današnja službena Italija je prestopila tudi Tvoj prag, preko katerega ho£e zasnovati svoje gospostvo in oživotvoriti težnje, radi katerih so propale njene nekdanje zaveznice. Narod zdrami se! Brezuspešen je vsak poziv na vest današnje službene Italije! Ona niti ne more naših teženj razumeti, imperialistične sanje, v katere jo je zazibala njena častihlepnost, ji ne dovoljujejo, razumeti nas, niti ne svoje prave potrebe, še manj pa potrebe svojega soseda. Mesto da bi Ti podala svobodno svojo roko v bratsko zavezo, se je vtihotapila današnja službena Italija s tem geslom v ustih, v Tvoj dom, prinašajoč Ti grozo novih temnic, okove nove novega robstva. Narod naš! Silnejši viharji so že divjali nad Tvojo glavo, Ti pa nisi klonil. Tudi danes ne boš! Pripravljeni smo, urediti si svoj dom tako, da bo nudil varno streho vsem, pripravljeni smo, ustvariti temelje dobrega sosedstva in vzajemnega spoštovanja do sosednjega italijanskega naroda. Taki stopamo pred Tebe, narod naš, s pozivom, da stopiš odločno na branik svobodne in edinstvene svoje domovine in da zapišeš na svoj prapor geslo, vredno sebe: Popolno svobodo ali pa nov boj! Če Evropa ne ugodi našim pravičnim zahtevam, ne bo miru, ker Italija vžiga na naših domovih nov svetovni požar! Danes ne stojiš več sam in zapuščen, ker nisi več raztrgan, temveč edin in ker se za idejo, za katero se Ti bojuješ — bore s Teboj vsi narodi Evrope in mlade Amerike, se bore demokracije celega sveta, na čelu jim veliki Wilson! Demonstracije v Mariboru. (Od «agtga mariborskega poročevalca.) Maribor, 27. jan. 1919. V ponedeljek dopoldne je naletaval sneg v gostih snežinkah. Naenkrat pred dvanajsto uro se dvigne v Gosposki ulici raz neke hiše nemška zastava. Sledi ji druga, tretja in v pol ure so vihrale raz mnoge nemške uise črno-rdeče-žolte, štajerske, raj- ovske in celo cesarske zastave. Ulice So se pričenjale polniti z ljudmi, ki So ze navsezgodaj trumoma dohajali la okolice> deloma z vozovi in laki. Čez dravski most je prikorakal sPrevod železničarjev z godbo, prapori in zastavami. Vsa masa v mestu se je strnila v sprevod, ki se je raz-YJ* od Glavnega trga, čez Gosposko, Grajsko in Tegetthoffovo ulico in na-Zai- Nemci so se okitili z nemškimi trakovi. Videlo se je takoj, da gre za dobro organizirano demostracijo, ker so dobili sporočilo, da pride ameriška komisija v Maribor. Mobilizirali so vse železničarje in drugo delavstvo, ki je na stotine drlo po ulicah s tujimi, na-.ase za ta obhodov Maribor povablje-nimi Nemci. Srečali smo na cesti po-starno žensko, ki se je ovila po prsih z frankfurtarico. „Lej jo, babo celo rjuho si je vzela!“ je opomnil nekdo. Ta pa se je obrnila in pričela kričati v pristnem prleškem narečju: „Kaj, kdo pa je baba, bi rada vedela ?“ Neko dekle je kričalo po slovensko in mahalo z nemško-avstrijsko in cesarsko zastavo: „Svoje krvi si ne pustim prodati! Ne! Roparji, tatovi!" in se tako kričaje pridružilo sprevodu. Slovenci pa so v občudovanja vrednem preziranju teh izzivanj odšli domov. Na cesti je bila sama sodrga, ki je kričala: „Dol s Slovenci! Dol s Srbi! Živijo republika! Ubijte pokveke! Pobijte jih!" Naši oficirji, ki so srečavali to svojat, so se težko branili raznih provokacij. Neka ženska je pljunila pred nekega poročnika in se nato pomešala med množico. Najbolj značilno Pa je, da so se nahajali v sprevodu VLADIMIR LEVSTIK. 9. nadaljevanji Višnjeva repatica. V svojem obupu je prodal suplent nekaj knjig ter kupil samokres: nato je šel k Vidi na zadnji ?bisk in se začutil mahoma tako utolaženega, da Je nehal misliti na smrt. Kmalu potem je spoznal, •ako zala krasotica se lušči v tihoti iz zlatolasega dekletca; toda želo nedavnega razočaranja mu je °troval0 tudi to nedolžno simpatijo. »Ako jo ljubim, je ves njen čarni cvet in vonj pr.ev.ara. Če je ne ljubim, je morda res, kar sem mislil lepega o nji; potem pa je tudi ne smem lju-Jb! še ako jo ljubim, je ne smem hoteti: greh bi "° prikleniti njeno mladost na mojih trideset let »miodušja in ubitosti ... Samo stric ji morem biti, kvečjemu prijatelj.« Tako je verjel hkrati vse in ničesar, čuteč, kako mu v dvomih uhaja nežna bajke izmed prstov. Vidma bližina ga je nehala navdajati s pokojnim bla-zenstvom, in vendar je ni mogel pogrešati; biti stricu pa je prihajalo čimdalje težje, zakaj nikoli ni ugla Vida spat, ne da bi vstala lepša nego snoči. udenec tolažbe se je izpremenil v izvirek tako neznosnih stisk, da je suplent obupaval nad seboj: zlasti pa ga je težila misel: »Preslab sem, da bi se odločil; v negotovosti °m cincal, dokler mi je ne porinejo sami, in takrat bom spet prešibak, da bi se izmuznil. Oženijo me, kakor da nimam lastne volje, in nihče mi ne pove, da sem srečen ali ogoljufan . . •« Pohlinove smele načrte s hčerjo je poznal po nekaterih opazkah gospe Ane, ki je hotela s temi namigi vzdramiti Križajevo podjetnost; zato se je danes tolikanj prestrašil, videč, da je tudi profesor okrenil jadro ter snuje ukane zoper njegovo prostost. Marije še zdaj ni mogel pozabiti: »Solnce bi ji bil snel z neba,« je mrmral, pre-kladaje glavo na blazini. »Tako dobra je bila, ubo-žica, in tako sladka; njen smeh je dišal, njen glas je cvetel!« Začel je primerjati; Marija je bila sedemkrat lepša od Vide. Toda že mu je silila Vida razločneje pred oči, sveža in čista kakor gavtrožni popek; deviški poluobli sta komaj napenjali bluzo. Križaj je začutil, da ga mineva stričevska resnoba misli, ter se prevrgel stokaje na drugo stran; izkušnjavka pa se je bližala za nalašč, sklanjala se k njemu, omahovala mu v naročje; Že je sopel vonj kože in las. Ali splašil se je: v sosednji sobi je ropotal literat, vrnivši se pravkar iz krčme; pijan je večkrat budil Križaja ter ga nadlegoval za slivovko in cigarete. Suplent je kradoma lezel pogledat, ali so vrata zaklenjena; legel je, pozabil srčne skrbi, zamislil se najprej v Goloba, nato v svojo povest in utonil kmalu v trdnem, tiho sopečem spanju. Ko je prišel drugi dan ob dveh k Pohlinovim je imela Vida z očetom slovensko uro. Sprejela ga je gospa, vsa zbegana in pobita; v hiši je bil spet viharen dan. »Oče je nasajen«, se je pritožila Pohlinka, po-sadivši gosta v njegov stari, rožasti naslanjač. »Ob šestih je klical deklo in naju dve, da pričakuje imenitnega znanca ter hoče imeti sobo pospravljeno kakor škatlico; kosilo je zabelil po stari navadi, in zdaj je spet bogpomagaj.« Križaj je sodil po njenem vzdihu, da ni povedala vsega; kakor v potrdilo se je začulo tisti hip iz Pohlinove sobe srdito vreščanje: »Tak zdaj ne veš, kdo je bil pater Rogerij? In jaz, Peter Pohlin, ki slovim v več nego eni deželi, moram biti oče take gosi! Izvržek si, sramota mojih sivih las, ne hči!« Vida je ihtela; suplentu se je stisnilo srce. »Revica!« je zamrmral. »Odločno bi morali nastopiti, gospa. Kaj briga pater Rogerij mlado dekle? In čemu to zmerjanje?«< »Nastopiti !« se je ustrašila Pohlinka ter plosnila z rokami. »Križ božji! Zbil bi naju, čeprav ni junak. In sploh, kaj veste, kaj sem Že poizkušala in izkusila 1 Vsega ne morem potožiti, še vam ne,« je dejala s pogledom, ki je pričal o veliki naklonjenosti. »Marsičesa so me naučili za možitev, a tepeža ne.«" _________ (Dalje.) Naj zadoni Tvoj glas od Triglava do Vardarja, od Dunava do sinjega morja in uduši krik Tvoje izneverjene dece ter ukroti nenasiten pohlep današnje službene Italije! Slovenci, Hrvati, Hrbi na plan! Jugosl. akariomična oinladiua. Jugoslavija. Italijansko časopisje o sporu z Jugoslavijo. Trst, 23. jan. (Lj. k. u.) (Zakasnelo.) Po kratkem presledku so se začeli italijanski listi zopet z veliko vnemo pečati z jugoslovanskim vprašanjem, mejami nove države in nje razmerjem proti Italiji. V nasprotju s članki v prejšnjih časih se drže sedaj vse notice in večinoma redakcionelni članki v zmernih in dostojnih mejah. Ker prinašajo te članke večinoma vladi prijazni in nacionalni listi, zbuja ta enakomerna intonacija vtis nekakšne enotne inspiracije. Večina teh listov naglaša potrebo o dobrem razmerju med obema sosedoma, Italijo in Jugo-=! slavijo, našteva zasluge in žrtve, ki jih je imela Italija za osvobojenje Jugoslovanov, zlasti za rešitev Srbov med vojno. Vse neprijaznosti Jugoslovanov, med temi mislijo zlasti Hrvate, proti Italijanom ne ovirajo, pravi „Giornale d’ltalia“ gledati in spoznati zdravi del neodvisne Jugoslavije od Triglava, od Vrhnike, od Kvarnera, od „štirih sed-mink“ vzhodno Adrije do Banata in do Macedonije, od koroške do štajerske Drave, od albanskih meja do ohridskega jezera in do spodnjega Vardarja. Obenem naglašajo italijanski listi vzajemno, kako veliko in brezobzirno propagando za svoje aspiracije in cilje razvijajo Jugoslovani v inozemstvu in posebno v Parizu, dočim nedostaje Italiji ta propagandistični aparat popolnoma Posebno naglašajo listi vrline Srbov, njih prejšnje dobro razmerje do Italijanov in obžalujejo vsiljevanje Hrvatov in Slovencev v Srbijo, posebno v Belgrad, kjer baje že popolnoma prevladujejo srbski element. Ločeni po kulturi in veri, bodo Hrvatje in Slovenci tam zadušili prirojeno in lojalno dobrotnost naroda v stari Srbiji. V Srbijo je vdrla nova Avstrija. (S to označbo hočejo italijanski listi omalovaževati Hrvate in Slovence.) — Ta novi položaj, piše „Gazzetta di Ven^zia", skrajno nacionalističen list, je poostril razmere z Italijo. Dr. Korošec kliče po vojni. Vesnič v Parizu proglaša londonski pakt propadlim, princ Aleksander, regent SHS, se je izpozabil ob sprejemu tržaških Slovencev z izjavami, ki kompromitirajo kraljevi ugled. Liste skrbi, da bo tako ravnanje Srbije škodilo njenemu ugledu in položaju in opominjajo k zmernosti. Njeni bodočnosti da bi utegnila škodovati trdovratnost, s katero brani dvomljive točke v Banatu in na italijanski Adriji. Italija in Srbija imata dolgo skupno pot. Od Srbije da bo odvisno, jeli bo to omogočeno. Združenje mlinov v Bački in Banatu. Subotica, 28. jan. (Lj. k. u.) Tukaj so se sestali zastopniki 66 parnih mlinov iz Banata, Baranje in iz okupiranih delov šomodske županije. Sprejeli so predlog, da se vsi ti mlini združijo v enotno organizacijo. Poseben odbor je določen, da sestavi statut in pripravi sporazumno listino za upravni odbor. Ameriška misija za Koroško. Maribor, 27. jan. (Lj. k. u.) Po dogovoru z ameriško komisijo so slovenski zastopniki prišli v Maribor, da tam povedo svoje želje z gospodarskega in narodno-kulturnega stališča. Ameriška komisija je točno dospela v Maribor in zaslišala slovenske strokovnjake. Po prihodu ameriške komisije so strokovnjaki in zastopniki Slovenske Koroške najprej podali komisiji izjavo, ki slika nov položaj, ki je na Koroškem nastal vsled kršitve vojaške pogodbe pri Nemcih. Poudarjali so, da je na dvetretjinskem slovenskem ozemlju, ki so ga zasedle nemške, tolpe, vsled nemškega terorizma in agitacije zaslišanje Slovencev nemogoče. Slovenci so na tem ozemlju brez voditeljev: županov, duhovnikov, učiteljev in uglednih kmetov, ki so morali pobegniti. Akoravno so na podlagi vojaške pogodbe hoteii v domovino, so jih Nemci ugrabili kakor hudodelce, jih vlačili po Celovcu, jih ogrožali, tepli in jih končno po raznih mukah poslali nazaj na Kranjsko, češ da jih sedaj ne puste na Koroško. Vrhutega se je poudarjalo, da Nemci na zasedenem ozemlju groze vsakemu, ki bi se izrekel za Jugoslavijo. Ob takih razmerah je vsako povpraševanje po željah in volji ljudstva iluzorno. Zaradi tega so naprosili ameriško misijo, naj pred takim zaslišavanjem uredi vse potrebno, da pride do veljave slovenski glas, neodvisen od nemških tolp. — Ameriška komisija je v navzočnosti nemškega zastopnika, ki ni ugovarjal, vzela ta protest na znanje. Premirje na Koroškem. Koroški Slovenci proti nemškim nasilstvom. Narodna vlada SHS v Ljubljani je prejela iz Prevalj nastopno brzojavko: Več tisoč broječa množica koroških Slovencev, zbrana dne 26. pros. 1919 na jugoslovanskem taboru in zaprise-ganju koroških vojakov v Guštanju ogorčeno protestira proti silovitostim obmejnih koroških Nemcev, ki plenijo in uprizarjajo grozote po slovenskih delih koroške skupine. Z brati Primorci protestiramo zajedno proti neupravičeni zasedbi slovenskega Primorja. Obljubljamo zvestobo vladi Jugoslavije, pošiljamo iskrene pozdrave bratom Srbom in Hrvatom ter regentu uje-dinjene države Aleksandru. — Andrej Oset, predsednik Narodnega sveta za mežiško dolino v Prevaljah; Franc Grafenauer, bivši koroški državni poslanec. Pod italijanskim jarmom. Italijani v Rovtah ravnajo zelo brezobzirno z našimi ljudmi. Kdor prestopi brez dovoljenja demarkacijsko črto, ga kaznujejo z zaporom do petih let. Za demarkacijsko mejo so izkopali v treh vrstah strelske jarke. Pravijo, da bodo Rovte v 50 letih popolnoma italijanske. Domači župnik ima na stanovanju 12 Italijanov, katere uči nemški. Italijanske oblasti se norčujejo iz žigosanih bankovcev Jn jih nočejo priznati za veljavne. Če hoče kdo iz ene vasi v drugo, mora že imeti legitimacijo. Si-ccr pa pravijo, da bodo takoj zbežali, če pridejo Srbi. Mirovna konferenca. Gospodarska in druga vprašanja. Vprašanja nemških kolonij. Pariz,’ 28. jan. (Lj. k. u.) Agence Havas poroča: Včeraj dopoldne in popoldne so se posvetovali predsednik Wilson, ministrski predsedniki in ministri za zunanje stvari aliiranih in asociiranih držav ter oba zastopnika Japonske. Predmet posvetovanju način in program delovanja nove komisije za gospodarska, finančna, mornariška in zasebnopravna vprašanja. Popoldne se je nadaljevalo posvetovanje o vprašanju prejšnjih nemških kolonij v Tihem morju in na Daljnem vzhodu. Pri tem posvetovanju so govorili tudi zastopniki dominijonov in kitajskega prebivalstva. Danes se je svet zopet sešel. Tittoni o ligi narodov. Split, 28. jan. (Lj. k. u.) Italijanski poslanik v Parizu Tittoni se je izrazil o ligi narodov: Tudi jaz želim ligo narodov, toda ne razumem, kako more ona biti uvod v mirovno konferenco, ko bi logično morala biti njena posledica. Ako bo mirovni dogovor pravičen in ako se bo oziral na vse razumne aspiracije in vse legitimne interese in ako nemškega imperializma, nemške politične hegemonije in nemškega ekonomskega monopola ne bodo zamenili drugi imperializmi, hegemo- nije in monopoli, bo liga narodov mogoča, sicer bo samo hlinjeni pojav ljubezni. Med Grki in Italijani je skoraj dosežen sporazum. Italijansko-jugoslovanski spor se še ni ublažil. Lugano, 28. jan. (Lj. k. u.) Če-hoslov. tisk. urad poroča: Kakor javlja „Secolo“ iz Pariza, ie vsled neposrednega razgovora med Venizelosem, Sonninom, in Orlandom skoraj dosežen sporazum med italijanskimi in grškimi zahtevami. Italijansko - jugoslovanski spor se še ni ublažil. Zelo močno pozornost je v Italiji vzbudil intervievv, kjer srbski ministrski predsednik zahteva, naj se Italija popolnoma odreče londonski pogodbi, vso vzhodno obalo prepusti Albancem in Grkom in izjavi svoje nezanimanje za Albanijo. Posebno zahteva po opustitvi Valone, ki jo vsebuje ta program, je v Italiji vzbudila veliko ogorčenje v demokratičnem časopisju, ki sicer največ zagovarja sporazum z Jugoslavijo. Splošna mirovna konferenca se prične 2. maja. Pariz, 28. jan. (Lj. k. u.) Čelio-slov. tisk. urad poroča: Minister za zunanje stvari Pichon je izjavil v zborničnem odseku za zunanje stvari, da se bo splošna mirovna konferenca pričela ob navzočnosti vseh strank dne 2. maja, na dan obletnice sklepa frankfurtskega miru, v Versaillesu. Nemčija bo morala plačati več sto miljard vojne odškodnine. Pariz, 28. jan. (Lj. k. u.) Čeho-slov. tisk. urad poroča: „Echo de Parisu javlja, da bo morala Nemčija plačati več sto miljard vojne odškodnine. Del te vsote, 80 do 100 milijard, bo morala plačati tekom 12 mesecev v gotovini ali pa z notrajnimi posojili. Nadalje bo morala Nemčija plačati letno 8 do 9 miljard. Ta vsota se bo plačala iz železniške in carinske uprave. Vojno odškodnino pa bo morala Nemčija plačevati tudi z naturalijami. Pogajanja med Grško in Italijo. Lugano, 29. jan. (Lj. k. u.) Glasom čehoslov. tisk. urada poroča „SecoIo“, da se med Venizelosom, Sonninom in Orlandom vrše pogajanja glede spornih ozemelj. Dosegel se je baje sporazum, da dobi Grčija Dodekanez, Italija pa obdrži otok Lerce kot oporišče za svojo mornarico. Venizelos se je odrekel svojim zahtevam po Epiru in delih Albanije. Dopi isi. Iz Škofjeloke. Notar Niko Lenček si še vedno ne more predstav- , ljati, da se nahaja v Jugoslaviji! To kaže ne le samo s tem, da vzgaja svojo družino v strogo nemškem duhu in da se ne sliši njegovih otrok in soproge nikdar govoriti v slovenskem jeziku, pač pa tudi še vedno pošilja j uradno strankam vabila itd. z avstrijskim orlom in pridevkom c. kr. Je-li temu zadnjemu kriva malomarnost, ali še stari avstrijski patrijotizem, je pač Vaša stvar g. notar! Zdi se nam pa, da je temu vzrok edinole Vaš čut hvaležnosti do bivših avstrijskih vladarjev, ki so Vas tako okrasil! z odlikovanji in pa ljubezen do — bodimo odkritosrčni — matere Germanije! Verujemo Vam, da nimate nikogar drugega, s katerim bi mogli še nemšku-tariti, kot znanega avstrijskega agenta gozdarja Docenta, a to tem slabše za Vas g. notar, da s tem razvpitim'nemškutarjem in italijanašom govorite v nemškem jeziku, čeravno znata oba prav dobro slovenski! Resni opomini, da napravite enkrat konec temu nem-škutarjenju niso izdali nič, mogoče bo pomagalo to! Sicer imamo pa na razpolago še druge stvari, ako to ne bo pomagalo. Sedaj pa govorite Vi in branite se kot »zaveden Slovenec". Iz Hrastnika. Naša industrija uganja še naprej svoje germanizato-rično delo pri premogokopu, kjer ni ne enega nemškega delavca, ni ne enega slovenskega uradnika. Da, celo pisarniške moči, dasi je dovolj slovenskih na razpolago, so skoro izključno nemške ali renegatske in očividno ima novi ravnatelj (Nemec) veliko veselje na tem, da sprejema nazaj v službo subjekte, ki so nam skrajno sovražni. Iste razmere so pri kemični: nobenega nemškega delavca in nobenega slovenskega uradnika. Ravno tako je pri steklarni. Gospodje pri vladi I Res so to privatna podjetja, katerih se ne more siliti, da spremene svojo smer in se odpovedo svojim nalogam it> cilju, ponemčevanju Hrastnika. Kolikor nam je pa znano, dobila je vlada navodil in nasvetov, po katerih bi s* ravnatelju Wieitschniggu pokazala pot ki vodi iz Hrastnika v Gradec. C& vlada kljub temu noče ničesar storiti j in mirno gleda, da se moramo Hrast- ! ničanje še nadalje boriti za svoje pra- ; vice proti nemškemu nasilstvu, da moramo ponižno trpeti, da vsa boljša mesta zavzamejo še vedno naši na- ; sprotniki, nam bo potrpežljivost končno pošla. — Kaj pa bo z našo šulferajn-sko šolo? Se bo že vendar enkrat ukazalo slovenskim staršem, ki so po- ? šiljali svojo deco v to šolo, da jo , pošljejo odslej tja, kamor spada, nam- | reč v slovensko šolo?! Seveda, dokler boste trpeli, da bo okrajni šolski svet j, v nemških rokah, takega ukaza ni | pričakovati. Sramota! Celje. Tukajšni trgovci se nočejo | poboljšati. Ako gre človek mimo ma- f nufakturnih izložb, se mu mora gabiti, | tako nesramno visoke cene so na pre- I gled. Tudi sukanca so naložili ti prebrisanci kar polne izložbe, pred par ; tedni ga ni bilo dobiti drugače kot S prav mastnim mazilom. Cene istega so pa tako oderuške, da presega i( vse meje. Ako se ne bodo te razmet5 takoj predrugačile, bomo prihodnjif prizadete s polnim imenom imenovali; Med tukajšnjim prebivalstvom kroži govorica, da je neki trgovec lansko leto zavozil skoraj celo zalogo na i svoje privatno stanovanje. Da je bilo to v špekulacijske namene, je samo, ob sebi umevno. Ali bi ne bilo umestno proti takim navijalcem cen up> kjer je bil vzlic temu, da je sin slovenskih staršev, najbolj zagrizen itali-janaš. Njegove navadne besede bile: tutti schiavi brucciare, tutta qulla maledetta razza impicarli. (Vse slovefl' ske svinje zažgati, ono prokleto plen>e pobesiti.) Svojega materinega jezik* se sploh ni nikdar posluževal, ampaK veduo le laščine ali nemščine. Ta člo' veče je danes v službi kraljevine SHS in ima drzno čelo, da nosi narod«0 kokardo. Pri vsem tem ima v Pmju najboljše mesto v pisarni in brije norca z drugimi tovariši - redarji, ki s° bili vedno poštenjaki. Razna poročila. Viljema preženo v nizozem. Indij0* Berlin, 27. jan. (Lj. k. u.) Čeh°' slov. tisk. urad poroča: Iz Ženeve se javlja: Vest, da bodo cesarja Viljema poslali v progcanstvo v nizozemsk0 Indijo in da bo francoski komisnrij* zaplenil njegova posestva v Alzacij1' Lotaringiji, je napravila v Parizu ze*. dober vtis. Samo fanatiki so smatra* posebno sodišče za neizogibno. Nemci so še vedno zaljubljeni ^ svojega „Kajserja“. Berlin, 28. jan. (Lj. k. u.) Če^°' slov. tisk. urad poroča: Nemška . rodna stranka, bivši nacionalni liberalc' je prejšnjemu cesarju Viljemu povodoročal pri raznih tvrdkah za kredit. Tudi sem bil z A. Kristanom in »Konzumom" v kupčijski zvezi, pa sem moral blago plačati po visoki ceni, poleg tega sem pa dobil tako blago, da sem pri njem navadno veliko izgubil. N. pr. sir, vino, cikorjo itd. Kdo je torej oderuh in krvoses? Podpisani sem od leta 1915 pri žitnem * Uredništvo ne prevzame za .Poslana" nobene odgovornosti. zavodu kot komisijonar in sem se bavil s kmetijstvom. Ne eno ne drugo mi ni dalo takega dohodka. Končno omenjam, da sem se pečal večjidel s kupčijo, kljub temu sem naenkrat v imenovanih listih vojni dobičkar. O g. Kristanu boino pa gotovo kmalu čitali, da je za časa vojne obožal! Kdo živi v lepi vili in kdo je posestnik velikega zemljišča v Šiški in prve vrste bogataš? Ta zasluži že zdav-uej vidno mesto. Mar ne g. Kristan! Sicer se mi pa ni pred nikomur treba opravičevati in tudi menim, da imam toliko poštenja kot g. Kristan, zato se mi ni treba nikogar bati in lahko povsod odkrito nastopam. Kristan je toliko Jugoslovan, k o li k o r in u n e s e. On je podpira! Nemce in od voj aš čine o p ro š če val, to je dobro znano gg. Ororsij in Linengar. Torej na katero mesto spada Kristan? To končam enkrat zavselej. Ivan Robežnik, Vič. Omn|/ua (fige), limone in pomaranče raz-OtaiUcvTC pošilja na debelo po dnevnih cenah Mihael Samida v Mariboru, Stolni trg štev. 3. 246 10—5 komunal Ako rabite vrtna al' Po|iska se-dulilGlidi mena pišite po cenovnik. Trgovina s semeni Sever & komp., Ljubljana. 206 10-5 Dioolni otrni dobro ohranjen, se kupi. — I louKili Ml OJ Ponudbe pod „A. L." na 26S 4-2 Nova vina izbrana K 450-— (v mestu K 470’—) za 100 litrov v vsaki množini. MILKO JESIH 269 2 Ljubljana, Florijanska ulica 36. Drogerija J. C. KOTAR :: LJUBLJANA :: Wolfova ulica št. 3. FotomanufaKtura upravništvo. 0|||>nH|Qn (nadomestek), črn (ročni suka-olmullGu nec), proda na debelo, tucat po K T—, firma Matej Zorko, Št. Jurij ob juž. železnici. 273 3 zelo dobro, staro, letnik 1917, rdeče in belo, proda Matej Zorko, trgovec in posestnik, Št. Jurij ob juž. žel. 273 3 Manufakturno blaga! S«'»K"" nega mirovnega blaga, kakor je bilo pred j vojno naprodaj v celjskem okraju, se proda. Naslov pove upravništvo. 275 3 Pfl7flf I Dve vsestransko izobraženi gospo-rUtUl ■ dični želita znanja z samo zelo inteligentnimi, finimi gospodi. Izključeni so oni, ki so bili v vojaški službi na avstiijski fronti, ker ni izključen zakon. Odgovor do 4. februvarja. Resne ponudbe pod Ciklamen in Vijolica na upravništvo. 280 2 1 Knjigovodjo in korespondenta stojno moč, sprejme podjetje v Ljubljani. Pismene ponudbe pod »Knjigovodja-*, Ljubljana, poštni predal 74. ! T Kupim par kobil ljani, Sv. Petra cesta 3, II. nadstr. (Dostal). Ponudbe na Franc Lenart, Ptuj. 286 3—1 Begunska rodbina nje s pohištvom ali j brez pohištva. Ponudbe na upravništvo pod ; »Korošci*1. ,285 3—1 j noltnr.fi za napravo gramoza in snaženje UGlGiuti cestišče mestna občina ljubljanska. Plača po dogovoru. Oglasiti se je pri cest- j nem nadzorstvu na magistratu (glavni vhod, ; pritličje, desno). Mestni mag.strat ljubljanski, j dne 18. januvarja 1919. 264 3—1 j Kupujem pisalne stroje L“Se„TS' nove. Dolinšek, Klavnica 4. 281 5—1 Piro klobučar, Store, sprejema a lili) ženske in moške panama klobuke v popravilo po najnižji ceni. 289 1 Drinnrrtno co zaloga raznih šivalnih stro-ril|Ju!uuu uB jev in potrebščin L. Rebolj v Kranju. Ravnotam se proda tudi dober in lep godbeni avtomat za gostilno ali kavarno in dobro ohranjen landaver. 296 dobro ohranjeno, se kupi. Ponudbe pod „Sokol“ na upravništvo. 2932 1 »Narodna knjižnica". Snopič 1 in 2. Palentina Hodnika izbrani spisi. Cena 3 krone. Natisnila in založila Zvezna tiskarna v Ljubljani. Proslavimo spomin Valentina Vodnika s tem, da ga spoznamo! PST- Naročite takoj! Stev. 517/1919. Razglas. Avguštin Sedlo TriiP iščei° ™eblovano sobo lllju uoiliu£u!lil z električno razsvetljavo event. tudi s samo dvema poseljama. Ponudbe na upravništvo. 294 3—1 Proda se posestvo nikUn sadonosnikom. Redi se iahko deset glav goveje živine in par konj. Pripravi se lahko 7 do 8 polov-njakov sadne pijače. Poslopje je vse zidano in z opeko krito. Posestvo leži skupaj v ravnini in meri okoli 40 oralov. Cena se izve pri Francu Dobiču, posestniku, vas Slatina št. 12, Šmartno v Rožni dolini pri Celju. ____________________________ 290 2—1 7flllhila CD IP na Mestnem trgu rujava LyUUIIQ 00 ju usnjata denarnica z večjo vsoto denarja. Pošten najditelj naj jo blagovoli proti nagradi oddati pri tvrdki Petričič na Mestnem trgu. 298 I ftn -»orliiinl/ se nudi invalidu, ženski ali Lup LUdluLCitv dečku, ki bi se vsak dan zjutraj peljal v Zagreb in zvečer nazaj. — Naslov pove upravništvo pod BKurir“. Več raznašalcev sprejme uprav. „ Jugoslavije". Tiskarskega strojnika sprejme takoj „Zvezna tiskarna" v Ljubljani, Stari trg 19. Zbirko zanimivih povesti in novel z Gorenjskega obsega knjiga: m m m m m V „ Šopek Samotarke„“ Spisala znana povsod priljubljena ljudska pesnica in pisateljica Manica Romanova. Založila in izdala „Zvezua tiskarna44 v Ljubljani. Cena vezani knjigi K 3.60, broširani K 3-— Priporoča se tvrdka: JOS. PETELINC Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 7 ob Ljubljanici. Zaloga šivalnih strojev in njih posameznih delov, igel in olja, ter drugega galanterijskega blaga. Istotam se proda: Steklo za izložbene omare (belgijsko steklo) kompletno z valjčnimi zastori, mera 135X184, 63X1S4. 20 59X184 in eno rabljeno 90)<162. 8 sa Pisemski papir najfinejše vrste priporoča Marija Tičar, Ljubljana Največja izbira umetniških razglednic Vsled ukaza kr. ministrstva za ti-uance so odreja: 1. Žigosati (Uradni list štev. 250) se ne smejo več ti-le bankovci avstro-ogrske banke: po K 20, II. izdaja, od 2. jan. 1918. po „ 25 od 27. oktobra 1918, po „ 200 od 27. oktobra 1918. po „ 10.000 od 2. novembra 1918. 2. Prepoved izrečena pod 1., velja tudi za bankovce po K 500, ki so bili baje izdani od avstro-ogrske banke zadnje dni oktobra ali prve dni novembra 1918, katerih emisijske podatke pa ni mogoče dognati uradno. 3. Podružnice avstro-ogrske banke v območju Narodne vlade SHS v Ljubljani bodo zamenjavale bankovce, navedene pod 1. in 2., naj si so že žigosani ali ne, za nežigosane kose prejšnjih emisij. Z ozirom na bližajoči se končni rok žigosanja (2. februarja) naj se ob-, činstvo, kolikor se ne more poslužiti posredovanja denarnih zavodov, s to zamenjavo kolikor mogoče požuri. Po tem roku, a ne1 dalj kakor do 8. februvarja t. 1., se bodo menjavali omenjeni bankovci le še denarnim zavodom, ki se jim dovoljuje, da smejo bankovce, prejete potom te zamenjave od avstro-ogrske banke, pod nadzorstvom pristojnega političnega oblastva 1. stopnje naknadno žigosati. 15. februvarja t. 1. pa mora biti tudi to naknadno žigosanje dovršeno. Državni uradi naj oddajo bankovce v svrho zamenjave do najpozneje 8. februarja t. 1. finančni deželni blagajni v Ljubljani. Ponavlja se, da mora biti žigosanje v obče, (Uradni list štev. 250) brezpogojno dne 2. februarja t. 1. zaključeno. Poverjeništvo za finance Narodne vlade SHS v Ljubljani, dne 26. januvarja 1919. Dr. Kukovec, m. p. Naznanilo. P. n. občinstvu vljudno naznanjam, da 1. svečana 1919 zopet otvorim mojo mesarsko in prekajeualska obrt. Kakor preje, tako se bom tudi sedaj potrudil, da bom ccnjenim odjemalcem zadovoljno postregel, ter se priporočam za nadaljno naklonjenost. 291 [Franc Golob, Spod. Šiška št. 50. Vabilo na subskripcijo. V kratkem se ustanovi delniška družba,Triglav4 7A\ izdelavo žitno kave in sadnih Itonserv. Delnice so po K 500—. Vabite se, da se udeležite subskripcije in da prijavljeni znesek‘takoj vplačate po poštni nakaznici na podružnico Jadranske banke“ ali pa pri ..Ljubljanski kreditni banki" v Ljubljani. S92 10—t Za pripravljalni odbor delniške družbe „Triglav“: Fr. Cerar. M. Gostinčar. V. Jeretina. Mast, slaninu, suho meso I salamu (Braunšvajger) razašiljem u sve krajeve Jugoslavije u poštanskim pa-ketima od 20 kg po dnevni cijeni. Ia kavin nadomjestak nepakovan K 5.50 po kg. Ia kavin nadomjestak u paketima V^g P° K 650 po kg. Novac unapried ili 50% kapare, ostatak uz pouzeče. Pakovanje (Sanduk) računam K 9.—, a poštarinu K 4-20. Kupci, koji lično dogju, mogu slobodno iz mjesta kao i preko granice Hrvatske svaku količino sa sobom poneti. 295 10—l I i rv /» tvomica suhomesnate robe 1 masti, J ■ Kj 15O VIL) Nova Gradiška, Slavonija. li