NO, 227 Izmeri Ska Domovi im/i tmm* IN LANGUAO€ ONW National and International Circulation »IORNINO N€WS8>AMi 111 CLEVELAND OHIO. MONDAY MORNING. NOVEMBER 27, 1967 STEV. LXV — VOL. LXV National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, NOVEMBER 27, 1967 SLOVCNIAN atoRNme mmPAPm STEV. LXV — VOL. LXV Napad na zlato ZDA Razvrednotenje angleškega funta je povzročilo pritisk na dolar in ameriške zlate zaloge- LONDON, Ang. — Zlato je radi ameriške “zlate” politike postalo čudne vrste blago. Čeprav je blago in ima pri nas u-radno ceno $35 za unčo, je trgovina z njim prepovedana. Do nakupa ima pravico samo industrija, ki rabi zlato, kot surovino. Ameriška cena pa vendarle Veliko pomeni za gospodarstva zunaj naše dežele. Tam je še nekaj borz, ki svobodno trgujejo z zlatom. Svoje potrebe krijejo z nakupi v Južni Afriki, v Nusiji, in nekaterih drugih državah. Kakor je pa sila, se zatekajo k ameriškim zalogam. Amerika se je namreč obvezala, bo tujim narodnim bankam Zamenjala papirnate dolarje na zlate na podlagi cene $35 za Unčo. Največ prometa z zlatom je v Londonu. Tam je 5-6 velikih komisijonarjev, ki se vsak dan Zbirajo pri . Rotschildovi banki in tam trgujejo z zlatom. Ker je kgovina svobodna, morajo države z zlatimi zalogami biti pripravljene na presenečenja. Zato so ustanovile poseben konzorcij tn mu dale na razpolago do bilijona dolarjev zlata. To je že tako velika zaloga, da lahko prenese tudi močne pritiske kupcev, ki se naravno javljajo po vsem svetu. 'Kot se redno dogaja po vsakem razvnotenju velikih valut, kot je na primer angleški funt, bogataši vsega sveta zgubijo za trenutek vero v papirnati denar Ul začno vsi naenkrat kupovati ztato, “dokler je še čas”. To se Pravi, dokler ga bo Amerika dajala po $35 za unčo. To se je dogajalo pretekli teden. Ni nobenega znaka, da bi se trg po-Uiiril tekom tega tedna. Zato bo Pritisk na ameriške zlate zaloge trajal ge naprej. Naša dežela bo lahko zdržala Pritisk, dokler se ne javijo tisti Srečni lastniki takih papirnatih dolarjev, ki jih lahko zamenjajo zlato. Vsi ti lastniki imajo Pravico, da dvignejo pri nas ne-k-aj pod 14 bilijonov zlatih do-^arjev, nam torej lahko poberejo Vse zlate zaloge. Ni prav nobe-nega znaka, da bi se to moglo 2goditi, toda nezaupanje je zadano in bogati svet drvi v zla-t°' Zato bo morala naša fede-j-Ucija gledati, da ne napravi nosnega napačnega koraka, ki bi e povzročil še večje povpraše-Vanje po zlatu. Neposredna letalska ^Veza New ,York-Moskva pred (vrati > i , blEW YORK, N.Y. — Tehni-Ue priprave za neposredno le-a sko zvezo New York-Moskva ° končane in bo mogoče z red-^ ^ poleti začeti že sredi le-snjega decembra. Dvakrat na bo letelo na liniji sovjet-j 0 letalo Iljušin 62, dvakrat pa cetalo Boeing 727 Pan Ameri-911 letalske družbe. Novi grobovi Anna Urbanija Sinoči je umrla v Golden Age Nursing Home Anna Urbanija s 6522 Metta Avenue. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na E. 62 St. Friprawe m volitve i Idi? lili w itiiti CLEVELAND, O. — 7. maja 1968 bodo v Clevelandu primar-re volitve za predsedniške kandidate. Demokratje in republikanci bodo lahko postavili svoje. “priljubljene sinove”, če se le bodo odločili, da podpro te-»a ali onega kandidata, ki resno kandidira. Republikanci na primer guvernerja Romneya, demokratje predsednika Johnsona, iko bo hotel iti na primarne vo-Utve itd. Poleg tega straši še senca alabanskega guvernerja Wallace-]a, ki bi si tudi rad dobil zaupanje ohajskih demokratov. Lahko se torej pripeti, da bo v aprilu-maju politična zmeda velika, zato je treba, da se domači ohajski demokratje že sedaj pomenijo, kdo naj bi bil, ako bo potrebno, ohajski demokratski “priljubljeni sin”. Poleg tega je treba še določiti, kdo naj vodi ohajsko demokratsko delegacijo na demokratsko konvencije. Kandidatov za take politične funkcije ne manjka. Zadnji ponedeljek so se. zbrali naši vodilni demokratje in ugotovili, da so jim na razpolago imena senatorja Younga, guvernerskega kandidata Reamsa, predsednika okrajne demokratske organizacije Porterja in še druga. Torej kandidatov na pretek. Zato so se samo mogli sporazumeti, da bo treba za vsako kandidaturo postaviti kompormisnega kandidata. Za politike se je torej že začela doba ugibanja in mešetarjenja. Kurjo storilnost hočejo dvigniti ST. LOUS. Mo. — Strokovnjaki za perutninstvo se hvalijo, da so za kure že z uspehom vpeljali 18-urni dan. To se pravi: kure 'e treba držati v kurnikih, kjer dan traja z nočjo vred le 18 ur n kure znesejo jajca vsakih 18 ur. Tako je na primer najbolj ihodes in Stakes bosta sodelovala za napredek Pokopala jnapačnega “sina,, ELIZABETHON, T e n n. — Mrs. Guinn je dobila od narodne obrambe obvestilo, da je njen Guv. Rhodes in župan Clevelanda Stokes sta se preteklo soboto dogovorila o skupnem sin Padel v bo3u 9- novembra, načrtu, ki naj spravi Cleve- Dobila 3e Pa od nje§a tudi Pismo land na “pot odličnosti” COLUMBUS, O. — Demo- od 12. novembra. Med tem je mrtvo truplo prišlo v njen kraj. kratski'župan Clevelanda in re-! Armadno poveljstvo je radi te-publikanski guverner Ohia sta 1 §a odPrl° rakev m vse 3e se dogovorila o skupnem naporu ida -ie mrlic Pravi sin' JruP]o za napredek mesta Clevelanda, 3e bil° Potem Pok°Pan°. Na Za-največjega mesta države Ohio. | hvalni dan se 3e Pa ‘ mrtvi sin Na prvem sestanku te vrste v P° telefonu 3avi1 materi s poti zgodovini Ohia sta sklenila, da Proti domu‘ Ni Pa ,nic vedr51’ da je bil uradno ze pokopan. Z materjo se je srečal pozno v noči na Zahvalni dan. Pokopano truplo so odkopali in zopet kontrolirali, kdo bi to utegnil biti. Po prstnih odtisih so dognali, da je vojak Tichnos iz Louisvilla, Ky. pojdeta 5. decembra skupaj v New York na malico s kakimi 200 vodilnimi predstavniki korporacij, ki jih bosta skušala pripraviti za povečanje njihovih podjetij v Clevelandu in v Ohiu sploh. Guv. Rhodes je izjavil, da bo še danes telefoniral načelniku neke korporacije in ga pozval, naj korporacija razširi svoje podjetje v Clevelandu tako, da bo ustvarila 1000 novih delovnih mest. Cleveland bo delal za ustvaritev posebne mestno-okrajne pristaniške ustanove, ki bo imela pravico izdaje bondov za gradnjo novega, pokritega športnega stadiona in poslopja za državne, mestne in okrajne urade. Župan C. Stokes se je obvezal, da bo podpiral guvernerjev predlog za izdajo državnih bondov v skupni vsoti 700 milijonov dolarjev za gradnjo vele-cest. Predlog bo predložen volivcem 7. maja. Župan in guverner bosta s skupnimi silami skušala pridobiti zvezno vlado, da čim prej omogoči izvajanje načrtov za obnovo propadajočih mestnih predelov in za gradnjo novih stanovanj za družine s podpov-nrečnimi in povprečnimi dohodki. 1 Guv. J. Rhodes se je obvezal, da bo delal dalje za izgradnjo Cleveland State University v prvorazredno visoko šolo, ki bo lahko tekmovala z najboljšimi v deželi. Francija taji napad na (ameriško zlato PARIZ, Fr. — Francoska vla- EG8 ta padec tata BRUXELLES, Bel. _ Ravno takrat, ko je londonska vlada V SPORU ZARADI CIPRA LE PREVLADALA PAMET? Vse kaže, da je posredovanje posebnega odposlanca predsednika ZD A C. Vance-a !y Ankari in Atenah (uspelo in odstranilo nevarnost oboroženega spopada med članicama NATO Grčijo m 1 urcijo. ANKARA, Tur. — Posebni odposlanec ameriškega predsednika Cyrus R. Vance je danes zjutraj priletel iz Aten ponovno sem, da nadaljuje razgovore za odstranitev krize med Turčijo in Grčijo, ki jo je sprožil napad na eno turško in eno mešano vas na otoku Cipru predpretekli teden. Mislijo, da je Vance dobil pristanek grške vlade na turško zahtevo po umiku rednih grških čet z otoka Cipra proti turškemu jamstvu, da se turške čete ne bodo izkrcale na Cipru. Prvotno je Turčija zahtevala, da začne Grčija istočasno z umikom svojih čet s Cipra tudi z delno demobilizacijo svojih oboroženih sil, ki so od preteklega tedna v polni pripravljenosti za vojno. Zdi se, da je Turčija od te . , „ .. zahteve sedaj'odstopila. Vprašanje vojne ali miru se naj bi | mod^mzaS'le- odločilo v korist miru, vendar šej^gl^vm^ j ki bi stala okoli 60 do 70 ° rvskrianad na omenieni vasi * kiji in turško vojaštvo je še Ved-*mibionov- To vs°to bl plačale Grški napad na o j . >,,, ladiah v nristaniščih Mer letalske družbe s povečanimi na Cipru naj bi bil kljub svari-,no na ladjah v pristaniščih Mer- Stališča Se sin in Iskenderun pripravljeno P^spevki za rabo letališča, be Iz Clevelanda in okolice Miklavževanje pri Sv. Vidu— V nedeljo, 3. decembra, ob treh popoldne pride v šolsko dvorano pri Sv. Vidu sv. Miklavž s svojim spremstvom. Starši, pripeljite svoje otroke, da jih obdari! Seja— Klub Ljubljana ima jutri, v torek, ob osmih zvečer sejo v SDD na Recher Avenue. Razširitev Hopkins letališča dvomljiva— Med bivšo mestno upravo pod županom R. S. Locherjem je prišlo v preteklem maju do načelnega sporazuma med mestom in letalskimi družbami, ki upora- razglasila razvrednotenje funta, iom poveljnikov čet Združenih so v belgijski prestolici zboro- narodov na otoku sprožil povelj-vali zunanji ministri Evropske nik grših in ciprskih sil gen. gospodarske skupnosti, da se Grivas. Pri napadu je bilo preko pogovore, kako nadaljevati ak- 20 Turkov mrtvih in Turčija je cijo o sprejemu Anglije v EGSJna pritisk turškega javnega Padec funta jih je pa postavil mnenja sklenila rešiti vprašanje pred nov položaj. Zato so samo ^ Cipra enkrat za vselej. Začela debatirali o tern, ali ne bi bilo je s pripravim! na njegovo za-pametno, da prosijo komisijo sedbo, potem ko je poslala v EGS, ki je izvršni organ te or-'Atene zahteve, med katerimi ganizacije, da sestavi poročilo,; sta bili najvažnejši, da mora kako bo padec funta vplival na Grčija takoj odpoklicati gen. gospodarstva članic EGS. Skle- Grivasa s Cipra in umakniti z nili niso ničesar, ker liso vedeli, otoka svoje redne čete, katerih kaj bo rekel de Gaulle. število cenijo na okoli 12,000 mož. Grška vlada je pred dobrim na odhod proti Cipru. da3 so se zač‘ele letalske družbe Ciper leži v vzhodnem Sredo- odrniiiati od sporazuma, ki sicei zemlju komaj 40 milj od turške |ludl ni bil nikdar uradno pod-maloazijske obale. Tekom 300- Plsan> Lef da so predvideni str o-letne turške vlade, ki je trajala ški za modernizacijo in razširi- De Gaulle bo imel danes tiskovno konferenco in bo verjetno povedal, kaj misli o posledicah padca funta na evropsko gospodarstvo. Rodezija (ne popušča tednom pozvala gen. Grivasa v Atene, od koder se ni več vrnil na Ciper. Turčija je z vojaškimi pripravami nadaljevala in vse je kazalo, da se vojni ne bo mo- da je odločno zavrnila v posebni olodovita kura znesla letno kar izjavi v soboto vsako odgovor- 487 jajc. Seveda je pa vprašanje,1 nost za nastanek in zaostritev ska bela vlada Smitha tudi ved- ili niso morda stroški za 18-urni umetni dan vendarle previsoki v primeri z 30% večjo proizvodno jajc. — Iz enega funta jekla je mogoče napraviti do 3,000 trnkov. krize funta, ki je dovedla do razveljavitve njegove prejšnje vrednosti. Prav tako trdi izjava, da Francija nima nobenega deleža pri napadu na ameriško zlato, oziroma dolar, ki je v teku od začetka preteklega tedna. SALISBURY, Rod. — Rode-'goce izogniti. Tedaj je posegel zija v sredi črne Afrike, kjer so vmes predsednik ZDA L. B. belci prevzeli vso oblast in proti Johnson in poslal v Ankaro in volji Londona oklicali neodvisno Atene svojega posebnega odpo- državo, ko je ta zahteval, da da- slanca C. R. Vancea. Glavni taj-jo polne politične pravice čr- mk ZN U Tant je pozval isto-nim prebivalcem samoupravne časno prizadete države, n a j kolonije, se uspešno bori proti Tmaknej0 vse svoie ^te s CiPra gospodarskim sankcijam, ki so|z izjemo onih, ki služijo tam v jih proti njej proglasili Zdru-!okviru Združenih narodov. V ženi narodi koncem lanskega' Atene in Ankaro se je napotil jeta j tudi glavni tajnik NATO Manlio Ko postajajo sankcije vedno Lrozio. Baje je tudi Moskva po-manj učinkovite, kaže rodezij- sredovala v Ankari, Atenah in v Nikoziji v korist miru. Grške in turške oborožene sile, oboje opremljene z ameriškim orožjem, da bi bila sposobne v okviru NATO braniti svobodno Evropo pred napadom Sovjetske zveze in njenih satelitov, si stoje še vedno nasproti v Tra- de leta 1915, se je na otoku naselilo večje število Turkov. Tako predstavljajo ti še vedno nekako petino celotnega prebivalstva. Na otoku živi okoli 590,000 ljudi. Do napetosti in prvih spopadov med ciprskimi Grki in Turki je prišlo jeseni 1963, ko je predsednik ciprske republike pravoslavni nadškof Makarios enostransko razveljavil določila mednarodne pogodbe in republiške ustave, ki so ščitila pravice turške manjšine, ker da ta onemogočajo vsako redno poslovanje državne administracije, pa tudi vsako delo parlamenta in vlade. Ko se je spor zaostril do take mere, da je grozila vojna med Turčijo in Grčijo, so Združeni narodi poslali na Ciper svoje čete, ki so odtlej vzdrževale večjim ali manjšim uspehom no manj volje do popuščanja in pomiritve z Londonom. Države črne Afrike zahtevajo že ves čas, naj Anglija nastopi proti u-porni Rodeziji z orožjem, za kar pa seveda London ne kaže nobene volje. Bunker in Westmoreland sta prodajala uradni optimizem ♦ edL» Vremenski tlačno in hladnejše. Najvišja mPeratura 35. WASHINGTON, D. C. — Počemu je predsednik Johnson poklical našega poslanika v Vietnamu Bunkerja in generala Westmorelanda prav sedaj v Washington na poročanje, še sedaj ni vsem političnim opazovalcem čisto jasno. Vsekakor sta oba predsednikova zaupnika porabila priliko, da sta vsak po svoje zagovarjala sedanjo politiko Bele hiše. Svoj posel sta skušala opraviti čim bolje. Navajalo sta v podporo svojemu optimizmu dejstva, ki se krijejo z uradnimi. Izjavila sta med drugim: Vojaške rezerve južnoviet-namske OF so prilično izčrpane. Že v lanskem juniju je morala severnovietnamska vlada poslati 14,000 mož iz severnih krajev v Južni Vietnam. Vietnamske OF torej že lani ni imela dosti vojakov. Letos je pa prišlo le 5,000 do 6,000 mož iz severnih krajev v južne. To se pravi, tudi Severni Vietnam je začel varčevati s svojimi rezervami. Ima pa vlada v Hanoiu še zmeraj dosti izbežbanih čet, ki jih ne rabi doma. Zakaj jih pa noče poslati v Južni Vietnam, je težko uganiti. Južno-vietnamske gverilske čete bi pa tako podporo krvavo potrebovale, kajti do sedaj še niso mogle zmagati niti v eni večji bitki. Pomorski blagovni promet ob vietnamski obali je skoraj popolnoma prenehal. Hoči-minh ne more več zalagati gverilcev na jugu s pošiljanjem malih bark ob vietnamski obali. Res, da komunistična OF kontrohra velik del južnoviet- namske zemlje, toda tam živi le okroglo 2.5 milijonov ju-žnovietnamskega prebivalstva. To se pravi, da pod kontrolo saaigonske vlade živi okoli 15 milijonov domačega prebivalstva. Zato komunisti ne morejo nabrati mesečno več kot 3,600 rekrutov, dočim so jih še lani nabrali do 6,000. Med rdečimi ujetniki začenjajo prevladovati ali zelo mladi ali starejši vojaki. U-jetniki srednjih let postajajo redkost. Dalje se množi število dezerterjev. Ujetniki in dezerterji tudi niso več zaprti vase, se spuščajo v pogovore in pri tem ne lažejo preko običajne meje. Bunker in Westmoreland mislita, da je vietamsko vojskovanje približno v istem stadiju, kot so bili naši so- vražniki v drugi svetovni vojni po invaziji v Normandiji ali pa v korejski po izkrcavanju v Inchonu. Nista pa oba Johnsonova zaupnika prepričljiva, kadar govorita o prihodnjosti. Westmoreland misli na primer, da bo saigonska armada že v par letih tako močna, da bo lahko sama krotila gverilce, partizane in terence in da se bodo takrat naše čete že lahko začele umikati iz bojev. Temu njegovemu optimizmu le red-kokdo verjame, ki je kaj bral ali slišal o trdovratnih bojih okoli Dok To. Takih rdečih vojakov saigonske čete ne bodo mogle kmalu pregnati v džungle, čeprav bo držalo, da bodo po dveh letih dobro o-premljene, dobro izvežbane in se bodo borile s trdnim zaupanjem v zmago. tev letališča Hopkins preveliki. Reuther ima preveč sovražnikov in premalo časa DETROIT, Mich. — Voditelj UAW spada med nemirne ameriške duhove. Zmeraj mora imeti probleme in prepire. Trenutno ima na skrbi mezdna pogajanja z industrijo. S Fordom in Chrysler jem jih je v načelu že uredil, z General Motors jih pa še niti začel ni. Ko jih bo začel, jih ne bo mogel končati v par dneh. Med tem se bliža 7. december. Ta dan se začne letna konvencija AFL-CIO v Miami Beach, ki bo trajala do 13. decembra. Je pa za Reutherja u-sodne važnosti. Na njej se bo namreč moralo odločiti, ali naj v AFL-CIO zmagajo Reuther-jeve ali Meanyjeve ideje. Meany je predsednik unijske zveze, mir. Ta mir je pretrgal napad na omenjeni dve vasi na otoku, , , , . ^ i Reuther pa le eden med pod- za katerega krive gen. Grivasa. , , f predsedniki. Zadeva ne bi bila tako nerodna za Reutherja, ako ne bi bil že spomladi obljubil svoji uniji, da bo mezdne pogodbe spravil Nigerijska kriza bo krenila (z mrtve točke? LAGOS, Nig. — Organizacija afriške edinosti (OAE) je ime- pod streho pred začetkom kon-novala štiričlansko komisijo, ki vencije AFL-CIO. Tega pa se-naj pomaga Nigeriji, da se iz- daj prj najboljši volji ne bo koplje iz državljanske vojne. V mogel storiti. Glavni odbor komisijo so prišli cesar Haile ^ UAW unije bo imel 30. novembra v Detroitu svojo sejo, ki bo na njej skušal najti kompromis. Selasie iz Abesinije, predsednik general Ankrah iz Gane, predsednik Dior! iz republike Niger in predsednik Ahidio iz Kameruna. Načrt je lep, toda Nigerija ga noče priznati. Pravi, da je upor plemena Ibo notranja politična zadeva in da se afriške države ne smejo vmešavati vanjo. To trdi nigerijski predsednik general Gowon. Komisija se je torej znašla že ob svojem rojstvu v slepi ulici. S tem pa ni bil Hanci ni za (pogajanja? ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Zastopniki držav komunističnega bloka v Evropi trdijo, da so v Hanoiu prepričani, da Združene države ne mislijo ustvariti nevtralnega Južnega Vietnama, ampak trdno protikomunistično državo, podobno Južni Koreji. V takem slučaju bi seveda Ha-zadovoljenganski predsednik ’ noi ne mo8el vež računati z raz-general Ankrah. Hodil je toliko l^tvijo svoje oblasti preko ju-časa okoli Gowona, da ga je §a- končno pregovoril, naj komisijo Ker Severni Vietnam za sedaj i prizna. Gowon je to storil, toda . še ni voljan opustiti napora za j svoje popuščanje je zavil v iz- “združitev” obeh Vietnamov, se javo, da smatra komisijo le kot “OAE posvetovalno komisijo za nigerijske zadeve”. Vsi 4 člani komisije so že v Lagosu in bodo skušali pridobiti Gowona za metodo, kako naj se začno razgovori z uporniškim plemenom Ibo. — Moderna živilska trgovina v naši deželi ima na zalogi okoli 5000 raznih zavitkov in škatlic. tudi ni voljan pogajati o miru. Ho-Či-Minh je še vedno prepričan, da bo Severni Vietnam končno le dosegel svoj cilj, ko se bodo Združene države “naveličale” vojskovanja. Obvladoval je 20 jezikov PHILADELPHIA, Pa,—Noah Webster, ki je sestavil prvi a-meriški slovar, je obvladoval 20 različnih jezikov. 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 227 Monday, Nov. 27, 1967 bijo daije, da tako kot oni, mislijo tudi vsi njihovi sopotniki in zavezniki. Tudi na tem podračju so silo aktivni. Tragika za ameriške črnce je pa v tem, da so mnogi prepričani, da imajo v komunistih resnične in iskrene prijatelje. Ne mislijo na nevarnost, da bi jih komunizem rad vpregel v svojo pomožno akcijo za širjenje komunističnih ciljev. Ne vidijo kako se komunisti dosledno in spretno izogibajo politični svobodi, kjerkoli dobijo v roke to ali ono organizacijo. Ameriški črnci še niso komunisti, pač pa lahko padejo v komunistične zanke, ki se bodo iz njih le s težavo izmotali. Na vse to bi bilo treba stalno opozarjati vse tiste ameriške črnce, ki še niso zaverovani v črno silo, da se ne bodo tega zavedli šele takrat, ko bo prepozno. Prilik za opozarjanje pa ne manjka. Delovne metode, ki jih hvalita Carmichael in Pat Brown kot voditelja črne sile, so kot nalašč lepi dokazi, kakšen videz ima svoboda, kadar pride v roke črne sile. Črnci, ki bi to spoznali, ne bodo nikoli nasedli vabam svojih zagrizenih črnih rojakov. y m. BESEDA IZ NARODA kvica polna. To bo nam vsem pesem. Predragi moji, izkazujmo čast Bogu v domačem božjem hramu in z materinsko besedo! To lahko storimo, zatorej storimo!” Ko je Father to misel podajal, se je kar zagrel v čustvu in besedi. Njegov “Očenaš” je pri maši donel še lepše. Mnogi odhajajoči iz cerkve pa so govorili: Danes je bila maša lepa! i^jiijorški srenjeani se bomo videvali ®h narodnih nedeljah NEW YORK, N.Y. — Ko sem bil zadnjič v Clevelandu, sem se malo bolj pozanimal, kako so naši rojaki naseljeni. Slovenski domovi in cerkve, čeprav ni povsem tako, kot je bilo nekdaj, vendarle imajo še zmeraj močno neposredno srenjsko okolje. Te zgradbe ti povedo: tu naokoli boš našel svoje rojake. Njujorčani tega ne poznamo več. Že takrat, ko se je fara na “Osmi” začela izživljati v domači cerkvi sv. Cirila, so se naši rojaki že močno naseljevali na bruklinski strani. Sprva blizu mostu, od tam pa v Ridgewood in zdaj so vsepovsod. V bližini cerkve ;— ali vsaj v “downtownu” — živi nekako še okoli 20 Slovencev. Iti v domačo cerkev k maši ali drugim opravilom, kakor tudi na prireditve, moramo to napraviti le z narodno zavednostjo. Če nam je narod nekaj, kar občutimo v svojem bitju, potem bomo napravili tako pot. Posebno, ko vemo, da drugega prostora ni nikjer 'več za nas —■ njujorške Slovence, kot cerkvica na “Osmi” in dvorana pod njo. Od časa do časa naši rojaki še zmeraj pokažejo zanimanje za narodno skupnost. V dnevih 5., S. in 7. novembra — zlasti 7. — je bilo vsakemu, ki mu je slovenska skupnost mar, toplo pri srcu, ko je videl na večer delovnika polno domačo cerkev. V nedeljo, 12. novembra nam je župnik Father Richard podal lepo zamisel v oznanilu, ko je dejal: “Danes je za nas materinsko-mladinska nedelja. Že dolgo drugo nedeljo v mesecu namenjamo temu namenu. Včasih je udeležba lepa, včasih pa kar pičla; 40-urna pobožnost, ki je bila ob sklepu tako lepa in mogočna — ne samo po opravilu v do-močern jeziku, ampak tudi po u-deležbi, mi je poglobila misel namena današnje nedelje. Do :daj smo to nedeljo obeleževali kot materinsko-mladinsko! Prihodnji mesec ji bomo pomen razširili in poglobili. Rad bi ji dodal še eno besedo. Odslej se bo druga nedelja vsakega meseca imenovala — za nas nju-iorške Slovence — MATERIN-SKO-MLADINSKA — in NARODNA NEDELJA! Zakaj razširjevati namen te nedelje? Pomislite na te tri besede: mati, otrok, narod! V njih je osnovna črta življenja! Brez matere ni otroka; brez mater in otrok ni naroda; in brez teh dveh ni nobene narodne skupnosti na tujem. Vsled tega sem smisel in namen te nedelje poglobil, ker hočem in želim, da do naša fara sv. Cirila in vsa slovenska njujorška srenja še dolgo živela. Cerkveni obredi ji zdaj omo-gočujejo, da se zares narodno izživlja in poglablja v materini ’ seph Nemanich Desedi. Zatorej: naj bo na vsako Frank A. Turek Pafrijarh Ilsnagora v Rimu dalo narodno živi jensko silo; in PrePeval različne himne, tako to bo povezovalo ter opogumilo Mtinske kakor tudi iz vzhodnih naše otroke v narodnem čustvo- liturgij. To je povzročilo, da je vanju in za domačo govorico in vse vzdušje v baziliki ne- 'kako slovesno, praznično. Točno ob enajstih je po vsej cerkvi so prispevali po $5.00: Mr. in Osebno — eden od njujorških Mrs' Max Traven, Mary Ivec, Slovencev — bi vsem našim lju- \ ^■r’ *n ^■rs’ TTank Rupnik, Mr. dem rad dejal: “Zamislimo se vpn l^-rs- Matt Hutar in Matt Vite župnikove besede, zamislimo detic, po $2.00. Anton Smuk, se v ves naš narod, pomislimo na našo skupnost in srce ter razum nam bosta ukazovala vsako drugo nedeljo v mesecu: Pojdi na “Osmo” k slovenski maši! Ko bomo enkrat prišli in našli našo srenjo zbrano s svojo mladino, bomo še drugič na to nedeljo prišli, in potem še tretjič, četrtič, petič .... Potem se bomo tako blaženo počutili v okolju tega življenja, da nam bo postalo takšno nedeljsko srečevanje — prava narodna navada. Zdrave narodne navade pa so premnogi temelji narodovega življenja. In kaj hočemo mi: Umreti ali živeti? Mislim, da živeti — in to lahko storimo, zatorej storimo!” Sami si ne postavljamo nagrobnih spomenikov, živimo in narodno delujmo, pa nam ne bo treba nagrobnih spomenikov, ker zmeraj bodo nastajale nove zgradbe življenja . . . Tone Osovnik Komunisti in ameriški črnci Problem ameriških črncev spada med tri glavne naše bolečine, prišteti ga je treba v isti razred, kamor spadata vojna v južnem Vietnamu in pa draginja odnosno inflacija. Zato se je za usodo in položaj, pa tudi za želje in cilje ameriških črncev začel zanimati ves svet, posebno komunistični. Temu pojavu poklanja ameriška javnost veliko premalo pozornosti, zato ga moramo na kratko omeniti. Kdor vsaj površno pozna vsebino komunističnih časopisov, bo zelo hitro ugotovil, da v njej ne manjka^ nikoli poročil, kaj se je zgodilo ameriškim črncem in kakšne akcije-izvajajo ali pa hočejo izvajati. Že v načinu komunističnega poročanja se vidi kako bistveno drugače gleda komunistični svet na ameriške črnce kot pa svobodni. Za svobodni svet je črnsko vprašanje rase. Ker črna rasa ne vživa na vseh področjih ravnopravnosti, izvirajo iz tega dejstva zanjo tudi druge krivice. Treba je torej gledati, da se Amerikanci ne bodo več ločili po polti, potem bo črna revščina in zaostalost dobila čisto drugo in verjetno stvar-nejšo podobo. Vendar se pa pomena razlike polti ne bo dalo tako hitro zbrisati- Zato se črnska zaostalost in revščina ne bosta dali hitro spraviti s sveta. Čisto drugače pa gledajo na problem ameriške črne rase komunisti. Takole govore komunisti našim črnrim sodržavljanom: Problem nima rasnega ampak razredni značaj. Ameriški črrnci so pravi proletarijat, ki ga beli podjetniki izrabljajo na znane klasične kapitalistične načine. V tem razrednem boju si stojita nasproti črni proletarec in beli podjetnik. Borita se med seboj, ne radi različne polti ampak, kot pripadnika dveh razredov, ki sta si smrtna sovražnika. Če pa je boj med črnci in belimi razrednega značaja, ga je treba tudi obravnavati, kot boj za oblast kajti brez oblasti si noben proletarec ne more pomagati, naj bo katerekoli polti. Ameriški črrnci se morajo torej boriti za oblast in ne morda za ravnopravnost med rasami, še manj pa za integracijo. Boj za oblast se mora vršiti po tisti metodi, ki jo rabijo vsi proletarci po svetu. Črnci se morajo združiti kot proletarci, si morajo vbiti v glavo, da samo s silo lahko dosežejo oblast, da v boju za oblast ne smejo poznati ne usmiljena, ne poštenosti, ne pravičnosti, ne obzirnosti: nož za nož, klin za klin, to mora biti bojno geslo. Kot povsod drugod, bo tudi med črnimi proletarci in belimi podjetniki boj dolg, krvav, nasilen, brezobziren. Beli sovražniki bodo poskusili vse, da ukrotijo črne proletarce. zato jim tudi črni proletarci ne smejo prizanašati, naj bodo pri tem še tako hude žrtve. To kar se danes godi v Ameriki, se je v preteklem stoletju godilo tudi na Ruskem. Ruski proletarijat se je zmeraj huje spopadel s kapitalisti, v spopadih je zmagoval in bil ne malokrat poražen, zmeraj pa je trpel hude zgube, toda končno je 1. 1917 vendarle zmagal. Tudi za ameriške črnce bo prišlo “1- 1917”, do takrat pa bodo seveda morali žrtvovati veliko . . . Take glasove slišijo voditelji ameriških črncev iz komunističnega sveta. Nekateri jih gladko odbijajo, drugi pa ne. Vzemimo na premer gibanje črne sile. Verjetno je, da niti vodstvo tega gibanja ne ve dosti o naukih Marksa, Engelsa in Lenina, pač pa mu je živo pred očmi, kako je ruski proletarijat zmagal v 1. 1917. Zato so temu gibanju metode bojevanja z nasprotniki, kot so jih izoblikovali komunisti, tako simpatične, da bi najrajše v Ameriki uveljavilo prav vse. Gesla, ki jih postavljata Carmichael in Pat Brown govorijo zgovorno, kako globoko verujeta v pravilnost komunističnih metod. Pa še to je treba vpoštevati: taka gesla imajo svojo privlačnost na mlajši črni rod in ta se udeležuje bojev na ulicah in ne morda starejši črnci. Zato se zmerni črnci bojijo, da jim bo mladina ušla iz rok, ker nima smisla za evolucijo ampak le za revolucijo. To vse vedo prav dobro voditelji komunizma. Zato na vse pretege hujskajo črne zagrizence in jih verjetno tudi podpirajo ne samo z nasveti ampak tudi z denarjem. Tako se vpliv črnih zagrizencev širi v veliko veselje komunizma. Seveda komunisti vedo, da črni zagrizenci ne bodo zmagali ne jutri ne pojutrišnjem, toda to jih ne moti. Glavno jim je, da gibanje ne zaspi in da pada zmeraj bolj pod vpliv razredne miselnosti. Komunisti pa tudi vedo, da delajo zagrizenci velike napake. Po njihovem je napačno, da odbijajo od sebe vse bele proletarce in simpatizerje- Napačno je, da se skušajo izmakniti iz ameriške narodne skupnosti in da iščejo svoje odrešenje v izolaciji. Upajo pa, da bodo črni zagrizenci kmalu uvideli svoje napake in našli pot do zjedinjenja z belimi proletarci. Seveda komunisti delajo veliko propagando po vsem svetu za črne zagrizence. Ni ga komunističnega shoda, zborovanja, kongresa itd., kjer ne bi bile sklenjene pozdrav-jMATERINSKO-MLADINSKO -'klub; po $50.00: Mr. in Mrs. uspehu! ne brzojavke vodstvu Črnih zagrizencev. Komunisti skr-! in NARODNO nedeljo naša cer- Charles G. Hočevar; po $20.00: RIM, 26. oktobra, 1967. — Danes dopoldne sem bil priča zgodovinskemu dogodku. Po več kot devetsto letih, odkar se je začel nesrečni razkol med krščanskimi cerkvami, se je prvič zgodilo, da je bil v središču krščanstva z vso slovesnostjo sprejet pravoslavni carigrajski patri j arh Atenagora I. Že ob desetih dopoldne je bila velika cerkev sv. Petra skoro polna, čeprav je bil patrijarhov prihod napovedan šele za enajsto uro. Po posredovanju mons. Vodopivca, ki dela v tajništvu za zedinjenje, smo gojenci Slo-venika dobili posebne vstopnice in smo tako dobili mesto pri kipu sv. Andreja, ki je čisto spredaj pred glavnim oltarjem. Med tem, ko so se množice zbirale, je zbor sikstinske kapele vzvalovilo in ljudje pri vhodu so začeli navdušeno ploskati. Tisti, ki smo bili pred oltarjem smo Mr. in Mrs. Louis Burjes; po $10.00: John Petrich in Mr. in Mrs. John Mihelich; posamezni člani Belokranjskega kluba pa Darovi za Slovensko kapelo v Washington, 0.0* CLEVELAND, D.C. — Zadnjič sem poročal, da smo na drugem sestanku društvenih zastopnikov in posameznikov prejeli 811.00. Danes pa z veseljem poročam, da se rojaki kar lepo oglašajo s svojimi darovi. Iz Washingtona, D.C., kjer je komaj kakih petnajst slovenskih družin, sem prejel naslednje obvestilo: V nedeljo, 19. novembra, smo imeli slovesno sv. mašo v narodnem svetišču. Navzoči so bili trije slovenski duhovniki in sicer: Rev. Dr. Franc Blatnik, ki je prispeval $15.00, Rev. Stanley Ceglar $15.00 in Rev. John Prah. Po sv. maši smo imeli družabni sestanek, kjer smo zbrali za začetek kar lepo vsoto. Pa $100.00 so darovali: Mrs. Ica Zebot, Mrs. Hilda Korun, Dr. Ciril Mejač, Mr. Bogomir Chokel, Mr. Vladimir N. Pregelj in Mr. Stanley Šuštaršič. Torej skupaj $635.00. Pra- Josephine Jurkovič in John De-jak. Dalje sem prejel tudi po $5.00 od Vide Zak, Christine Verbič in Mary Hudolin. Skupna vsota do sedaj nabranega je $2,182,00. Upam in želim, da bom imel za prihodnje poročilo še kaj večjo vsoto, kajti čas kar hitro beži in do koncem tega leta moramo imeti skupaj vsaj $25,000.00, če si hočemo zasigu-rati časten prostor med drugimi narodnostnimi skupinami v tem Narodnem svetišču. Čeke naredite na: SLOVENIAN CHAPEL FUND in pošljite na naslov tajnika. Pozdravljeni! Frank A. Turek, tajnik 986 Bryn Mawr Ave. Wickliffe, Ohio 44092 Bil! Oahrial dobil nagrado za uspeh v zavarovanju CLEVELAND, D.C. — Mr. Bill Gabriel, lastnik Gabriel Insurance Agency na 630 East 222nd Street Euclid, Ohio 44123 je dobil nagrado, ki jo je razpisala Travelers Insurance Company, Hartford, Conn, za najboljši uspeh v tekmi prodaje zavarovanja z imenom “Man in Motion 1967”. Bill Gabriel je za dosego nagrade moral prodati in vpisati določeno vsoto novih zavarovanj za to zavarovalnico v dobi od 1. julija do 1. oktobra 1967. In je uspel. Za nagrado je dobil plačano pot in vse stroške za petdnevni izlet v San Juan, Puerto Rico. vijo, da je to za začetek in da so i Obeta se mu torej pet dni lepega vsi navdušeni na delu, da bomo odmora v razkošnem Caribe Hil-dosegli končni cilj— $70,000.00! j ton Hotel-u v San Juan, izleti V Clevelandu sem pa v tem za ogled zanimivosti in lepot v času prejel naslednje prispevke: | okolici, zabava, gostije in še po-$300.00 Št. 50 Slovenske Ženske' sebni zabavni izlet na Virgin Is-Zveza, po 100.00: Mr. in Mrs. Jo- 'lands, vse to plačano in vklju-Mr. in Mrs.1 čeno v nagradi. Belokranjski Iskreno čestitamo k lepemu A. D. vedeli, da sta prišla v baziliko ramo ob rami poglavarja rimsko katoliške in grško pravoslavne cerkve. Množica kardinalov in škofov, ki so v Rimu na zasedanju sinode, je spoštljivo vstala in prisrčno pozdravljala papeža in patrijarha, ko sta šla mimo njih proti glavnemu oltarju. Med potjo sta se ustavila pri oltarju, kjer se hrani Naj svetejše in pri Marijinem oltarju. Pred glavnim oltarjem sta bila na vrhu stopnic postavljena dva enaka sedeža, kamor je papež kot gostitelj pripeljal svojega visokega gosta. Med tem pa je vsa cerkev izmenjaje se z zborom prepevala pretresljiv spev: ’’Mandatum novum do vobis ... Novo zapoved vam dam, da se ljubite med seboj, kakor vas je ljubil Gospod. Kjer je dobrota in ljubezen, tam je Bog. V eno nas je združila Kristusova ljubezen; vzklikajmo mu in veselimo se v njem in z vsem srcem se iskreno ljubimo, kajti kjer je dobrota in ljubezen, tam je Bog. Združimo se torej v eno in pazimo, da se ne bomo v duhu razdelili; naj že prenehajo prepiri in spori in naj bo med nami Kristus Bog, kajti kjer je dobrota in ljubezen, tam je Bog . . . Za začetek cerkvenega obreda je nato sveti oče zmolil molitev za zedinjenje: “O Bog, ki si različna ljudstva združil v iz-pričevanju tvojega imena, daj nam, da bomo hoteli in mogli storiti, kar ukazuješ, da bo v ljudeh, ki so poklicani za večnost, izpovedovanje iste vere in enotno izkazovanje pobožnosti.” Takoj po tej molitvi je katoliški dijakon prebral odlomek pisma svetega apostola Pavla Filipljanom: “Če torej kaj premore opominjanje v Kristusu, če kaj ljubeznivo prigovarjanje, če kaj skupnost Duha, če kaj sočutje i usmiljenje, dopolnite moje veselje s tem, da boste istih misli in boste imeli isto ljubezen; da boste enega duha in enega mišljenja; da ne boste ničesar storili iz prepirljivosti, ne iz prazne slavohlepnosti. marveč da boste v ponižnosti drug drugega imeli za boljšega ko sebe . . .” (Fil. 2, 1-11) Tako slovesne so se zdele te besede v trenutku, ko sta pred nami sedela dva moža, predstavnika dveh cerkva, ki jih je razdvojila neposlušnost teh apostolovih besed, Takoj po berilu je vse ljudstvo zopet začelo peti: “Ubi caritas et amor . . . Kjer je dobrota in ljubezen, tam je Bog. V eno nas je združila Kristusova ljubezen, ljubimo se torej z iskrenim srcem . . .” Da (bi ipren'ehal razkol Nato je stopil na ambon pravoslavni dijakon z evangelijsko knjigo v roki. Patrijarh Atenagora je najprej vse navzoče pozdravil z: “Eirene pasi — Mir vsem”. Pomislil sem, kako globoko pomemben je ta patrijarhov pozdrav v tem treutku. Bila je to prva beseda, ki jo je uradno spregovorril pravoslavni patrijarh po tolikih stoletjih v cerkvi poglavarja katoliške cerkve. V tej cerkvi, čeprav je bila zgrajena pred stoletji, se še ni nikdar slišala beseda pravoslavnega škofa. In prva beseda ki jo je uradno spregovoril poglavar grške pravoslavne cerkve na grobu sv.. Petra je bila: “Mir vsem.” Za tem je začel dijakon z branjem evangelija: “Pro de tes heortes tou pasha ... Pred velikonočnim praznikom je Jezus, ker je vedel, da je prišla njegova ura, ko pojde s tega sveta k Očetu, in ker je vzljubil svoje, ki so bili na svetu, svojim skazal ljubezen do konca . . .” (Jn. 13, 1-15) Usliši te /prošnje, o Gospod Takoj za tem je pristopilo šes.t duhovnikov in so v šestih jezikih molili prošnje za vse potrebe: “Perche tutti i credent! . . . Da bi bili vsi, ki verujejo v Kristusa obvarovani vsakega zla in se spopolnili v njegovi ljubezni, prosimo Gospoda”. In vsa množica je trikrat odgovorila: “Ky-rie eleison”. “Eti doemetha hyper tou Ha-giotatou Papa Romes Paulou . • • Za svetega očeta, rimskega papeža Pavla in za nadškofa in patrijarha Atenagora, da bi njuni koraki vedno vodili po poti dobrih del, prosimo Gospoda.” Vse ljudstvo zopet: “Kyrie eleison, Kyrie eleison, Kyrie eleison”. “Pour que le parole du Seigneur ... Za vse tiste, ki nosijo Kristusovo ime, da bi se spolnila Gospodova beseda in bi bila njih edinost popolna, prosimo Gospoda.” — “Kyrie eleison.11 “For all who are gathered here . . . Za vse, ki so tukaj zbrani in za vse, ki po vsem svetu skupaj z nami molijo, da bi lahko posvetili svoje moči delu za mir, ljubezen in pravico, prosimo Gospoda.” — “Kyrie eleison . . .” “Auf dass der Herr ali jene .. • Za vse vladarje in tiste, ki izvršujejo oblast v svetu, da bi bili blagoslovljeni in razsvetlje-ai v svojem delu za resničen in složen mir med ljudmi in narodi, prosimo Gospoda.” — “Kyrie eleison . . .” “Por toda alma cristiana . . • Za vse preizkušane in potrte krščanske duše, za vse tiste, ki rabijo božje usmiljenje in pomoč; za vse tiste, ki iščejo Kri-rtusovo luč, prosimo Gospoda.” — “Kyrie eleison . . .” Papež je nato zaključil te prošnje z molitvijo: “O Bog, ki sl določil, da je polnost vseh zapovedi v ljubezni do bližnjega, rsliši te prošnje za potrebe vsega sveta, ki smo ti jih izrazili iz jubezni do tvojega Imena. Po Kristusu Gospodu našem.” — ‘Amen.” Za tem je sveti oče v obliki ivalospevne molitve zahvalil 3oga. za vse, kar smo vsi kri-djani skupnega prejeli: poznan-e božjih resnic, eno vero in en nrst, sveto Rešnje Telo, polnost dvetega Duha, ki oživlja, na-Dolnuje in vodi Cerkev. “Zato re ves svet in tudi nebeške moli veselijo in s skupnimi glasovi nenehno slavijo govoreč: 3vet, svet, svet . . . Nepopisno nogočno je donelo po veliki baziliki sv. Petra, ko je vsa množica prepevala: “Sanctus, sanc-tus, sanctus . . . Svet, svet, svet si ti Gospod, Bog nebesnih čet, nebesa in zemlja so polna tvojo slave ...” Kralj vekov-vir edinosti Nato je sveti oče nadaljeval s prekrasno molitvijo za zedinje' nje: “Res si svet, Kralj vekov i11 vir edinosti, ki si različne na-’ode združil v izpovedovanj11 tvojega imena; Svet edinorojeni tvoj Sin, D je na večer, ko je bil izdan, molil, da bi bili vsi verniki eno i11 je svojim apostolom dal svoj6 telo in kri kot zakrament edinosti; Svet tudi tvoj Duh, po katerem si hotel poklicati in zdrti' šiti ljudstvo nove zaveze v edi' iost vere, upanja in ljubezni, f0 laterem si tudi v naših dneh Budil duhove kristjanov, da s6 • skesanim srcem in goreči#1 lelorn trudijo za popolnejše z6' linjenje Kristusovega Telesi-7si mi namreč, ki nam je bil oznanjen ta evangelij; ki sm° rdruženi z enim krstom in si#0 ieležni istih skrivnosti in kari' :em; ki se zatekamo pod varstvo iste Bogorodice in ved#0 Device Marije; ki smo bili p0#' 'eni po zgledih apostolov 111 svetnikov, z globoko žalost j0 spoznavamo, da smo zaradi r>e' srečne razdeljenosti že stoleB3 'očeni od polnega in zgledneg# medsebojnega združenja. Poglej torej na nas, svoje sH' žabnike, ki nas razsvetljuje i#1' lost tvojega Duha in vodi bral' ska ljubezen, ko se kesamo gre" hov proti edinosti in tebe in bra te ponižno prosimo odpuščanj3 ter enoglasno prosimo za pop0^ no zedinjenje vseh, ki v te ver11 (Dalje na-3. strani) Maks Metzger: Monika potuje na Madagaskar K)00()0(>