URADNI LIST
x
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 19	Ljubljana, petek 22. Junija 1979	Cena 15 dinarjev	Leto XXXVI
952.
Na podlagi 3. odstavka 378. člena ustave Socialistične republike Slovenije ter 38. člena in 1. odstavka 39. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23/76) je Predsedstvo Socialistične republike Slovenije na 22. seji, dne 12. junija 1979 sprejelo
ODLOK
o	sestavi sveta Predsedstva Socialistične republike Slovenije za ljudsko obrambo ter o razrešitvi in imenovanju njegovih članov
I
Svet ima predsednika in 14 članov.
II
1.	Razrešijo se člani sveta Predsedstva Socialistične republike Slovenije za ljudsko obrambo.
2.	Za nove člane sveta Predsedstva Socialistične republike Slovenije za ljudsko obrambo se imenujejo:
Tilka Blaha, podpredsednica republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, Janez Japelj, predsednik republiške konference Zveze rezervnih vojaških starešin,
Ljubo J a s n i č , izvršni sekretar predsedstva CK ZK Slovenije za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito,
Martin Košir, član Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije in republiški sekretar za ljudsko obrambo,
Tone Krašovec, načelnik političnega sektorja Republiškega štaba za teritorialno obrambo,
Anica Kuhar, članica Predsedstva Socialistične republike Slovenije,
Stane Markič, član Predsedstva Socialistične republike Slovenije,
Miha Petrič, generalmajor, pomočnik poveljnika Ljubljanskega armadnega območja,
Franc Poglajen, predsednik sveta pri predsedstvu republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito,
Vitja Rode, podpredsednik Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije,
Marjan Rožič, predsednik Skupščine mesta Ljubljane,
Miloš Sulin, poveljnik Republiškega štaba za civilno zaščito Slovenije,
Janez Zemljarič, član Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije in republiški sekretar za notranje zadeve,
Mara Žlebnik, podpredsednica Izvršnega sve-ta Skupščine Socialistične republike Slovenije.
3.	Predsednik sveta je po položaju predsednik Predsedstva Socialistične republike Slovenije.
4.	Tajnik sveta je republiški sekretar za ljudsko obrambo.
St. 0214-1/74
Ljubljana, dne 12. junija 1979.
Predsedstvo
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Viktor Avbelj 1. r.
953.
Na podlagi 7. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. člena zakona o pomilostitvi Socialistične republike Slovenije in 102. člena kazenske-za zakona Socialistične federativne republike Jugoslavije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije na prošnjo obsojencev
ODLOK
o pomilostitvi obsojenih eseb
1.	člen
Izrečena 'kazen zapora se zniža:
Jukiču Miletu, rojenemu leta 1944 v Božeči, se izrečena kazen 7 let zapora zniža za 1 leto.
2.	člen
Izrečena kazen se spremeni v pogojno obsodbo:
Nemethu Ladislavu, rojenemu leta 1921 v Lendavi, se izrečena kazen 6 mesecev zapora spremeni v pogojno obsodbo, tako, da se izrečena kazen ne bo izvršila, če obsojenec v 3 letih ne bo storil novega kaznivega dejanja.
St. 25-1/79
Ljubljana, dne 12. junija 1979.
Predsedstvo
Socialistične republike Slovenije Predsednik Viktor Avbelj 1. it.
954.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenij« je na seji dne 31. 5. 1979 obravnavalo pobudo Ocepka Jožeta in drugih iz Ljubljane, Titova cesta 68, in je
sklenilo:
Pobuda se ne sprejme in se ne začne postopek za oceno ustavnosti določb zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 8/78).
Obrazložitev
Solastniki stanovanjske hiše v Ljubljani, Titova cesta 68, so vložili pobudo za oceno ustavnosti določb
v izreku navedenega zakona. Pobudniki menijo, da določbe tega zakona niso v skladu z ustavo, češ da se z njimi vzpostavlja neenakopraven položaj lastnika razlaščenega stanovanja in najemnika, ki je v tem stanovanju stanoval, ker razlastitveni upravičenec najemniku preskrbi nadomestno stanovanje, razlaščenemu lastniku pa izplača le odškodnino, zmanjšano za 30%.
Po 99. členu ustave SR Slovenije je mogoče nepremičnine, na katerih ima kdo lastninsko pravico, proti pravični odškodnini razlastiti, če to zahteva na podlagi zakona ugotovljen splošni interes. Osnove- in merila za pravično odškodnino določi zakon. Z določitvijo teh osnov in meril ter z njihovo uporabo se ne smejo bistveno poslabšati pogoji za življenje in delo, ki jih je imel na podlagi uporabe nepremičnine lastnik, čigar nepremičnine se razlašča.
Zakon o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72, 19/76, 8/78 in 23/78) v zvezi z razlastitvijo stanovanjske hiše ali stanovanja kot posameznega dela stavbe ureja odnose glede dveh različnih pravic: stanovanjske in lastninske pravice. Vsem imetnikom stanovanjske pravice v razlaščeni hiši ali stanovanju — se pravi tudi lastniku stanovanjske hiše ali stanovanja, če je hkrati imetnik stanovanjske pravice v njem — se zagotavlja drugo ustrezno stanovanje, razen če so se prizadeti drugače sporazumeli. Prejšnjemu lastniku pa gre iz naslova njegove lastninske pravice tudi odškodnina za razlaščeno stanovanjsko hišo ali stanovanje.
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št/ 8/78) je podrobneje določil osnove in merila za določanje odškodnine za razlaščeno stanovanjsko hišo ali stanovanje. V okviru ustavne pristojnosti je zakon lahko predpisal, da se odškodnina glede na različno vrednost zasedenih in nezasedenih stanovanjskih hiš in stanovanj določi tako, da se za zasedeno stanovanje ali stanovanjsko hišo zmanjša za določen odstotek. Vprašanje primernosti višine oziroma odstotka takega zmanjšanja odškodnine pa ne sodi v pristojnost ocenjevanja ustavnega sodišča.
Z navedeno novo zakonsko ureditvijo se lastnik razlaščene stanovanjske hiše in najemnik stanovanja ne postavljata v neenakopraven položaj. Zaradi varstva stanovanjske pravice gre namreč, kot že povedano, pravica do drugega ustreznega stanovanja tako lastniku, če ima stanovanjsko pravico v razlaščeni stavbi, kakor tudi najemniku stanovanja v tej stavbi. Ce pa lastnik v tej stavbi nima stanovanjske pravice, mu ta tudi v primeru razlastitve stavbe ne more biti varovana ter mu poleg odškodnine za razlaščeno stanovanjsko hišo ali stanovanje ne gre še nadomestnp stanovanje.
Iz navedenih razlogov je ustavno sodišče na podlagi 15. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) sklenilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.
St. U I 83/78-6
Ljubljana, dne 31. maja 1979.
Sodnik,
ki nadomešča predsednika Ustavnega sodišča SR Slovenije
Franc Simonič 1. r.
955.
Na podlagi 22. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 36/76) in 18. člena zakona o osnovah ter načinu obračunavanja ter plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975 do 1979 (Uradni list SRS, št. 39/74, 29/75, 10/76, 23/76, 31/76, 12/77, 8/78 in 30/78) objavlja Republiški sekretariat za finance spremembe in dopolnitve
PREGLEDA
stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti za leto 1979 ter stopenj davkov iz osebnega dohodka, ki se obračunavajo in odtegujejo ob izplačilu dohodkov (Uradni list SRS, št. 27/78, 30/78, 8/79, 11/79 in 12/79)
A.	v tabeli pod 1 »Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka«, se pri zaporedni številki 12 občina Ilirska Bistrica izvršijo naslednje spremembe:
—	v stolpcu 6 stopnja 1,43 nadomesti s stopnjo
1,30;
—	v stolpcu 7 stopnja 6,76 nadomesti s stopnjo
6,13
0,73
0,29
1,20
7,29
31,50;
v stolpcu 8	stopnja	0,80	nadomesti	s	stopnjo
v stolpcu 9	stopnja	0,32	nadomesti	s	stopnjo
— v stolpcu 10 stopnja 1,33 nadomesti s stopnjo v stolpcu 11	stopnja	7,67	nadomesti	s	stopnjo
v stolpcu 13	stopnja	32,87	nadomesti	s	stopnjo
v stolpcu 14 stopnja 12,40 nadomesti s stopnjo
11,15.
B.	V tabeli točke 2 pod A a) in b) se:
— pri zaporedni številki 50 občina Šentjur v stolpcu 3 stopnja 2,70 nadomesti s stopnjo 2,50;
—	pri zaporedni številki 12 občina Ilirska Bistrica v stolpcu 3 stopnja 2,81 nadomesti s stopnjo 2,67.
C.	V točki 3 v tabeli pod A »Stopnje občinskega davka iz obrtnih dejavnosti, ki se plačujejo v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka«, se izvršijo naslednje spremembe:
a)	pri zaporedni številki 3 občina Celje:
—	v	stolpcu	4	stopnja	10	nadomesti	s	stopnjo	20;
—	v	stolpcu	5	stopnja	10	nadomesti	s	stopnjo	20;
—	v	stolpcu	7	stopnja	20	nadomesti	s	stopnjo	30;
—	v	stolpcu	9	stopnja	25	nadomesti	s	stopnjo	40;
b)	pri zaporedni številki 31 občina Maribor se:
—	v stolpcu 6 stopnja 30 nadomesti s stopnjo 20.
D.	V točki 3 v tabeli pod B »Stopnje občinskega davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, ki se plačuje v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka«, se pri zaporedni številki 3 občina Celje v stolpcu 3 stopnja 25 nadomesti s stopnjo 40.
E.	V točki 3 v tabeli pod C »Stopnje občinskega davka od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, paten-
tov in tehničnih izboljšav, ki se plačujejo od vsakega posameznega dohodka« se pri zaporedni številki 3 občina Celje v stolpcu 3 stopnja 35 nadomesti s stopnjo 40.
F.	V 4. točki »Pregled objav občinskih odlokov o davkih občanov se:
—	pri zaporedni številki 3 občina Celje vnese številka 16/79;
—	pri zaporedni številki 10 občina Hrastnik vnese številka 4/79;
—	pri zaporedni številki 21 občina Lenart vnese številka 14/79;
—	pri zaporedni številki 33 občina Mozirje vnese številka 12/79;
—	pri zaporedni številki 47 občina Slovenj Gradec vnese številka 4/79;
—	pri zaporedni številki 54 občina Trbovlje vnese številka 2/79;
—	pri zaporedni številki 59 občina Zagorje vnese številka 4/79;
—	pri zaporedni številki 60 občina Žalec vnese številka 12/79.
G.	Spremembe stopenj prispevkov iz točke A in točke B pod drugo alineo se uporabljajo od 1. 7. 1979 dalje.
St. 420-6/78
Ljubljana, dne 15. junija 1979.
Republiška sekretarka za linance
Milica Ozbič 1. r.
956.
Na podlagi 50. točke odredbe o računih za vplačevanje prihodkov družbenopolitičnih skupnosti in njihovih skladov, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, o načinu njihovega vplačevanja in o načinu obveščanja njihovih uporabnikov (Uradni list SFRJ, št. 61/77, 9/78, 41/78, 69/78 in 5/79), izdaja republiška sekretarka za linance
ODREDBO
o spremembi in dopolnitvi odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti
V	odredbi o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 30/78, 8/79 in 11/ ’/S) se v tabeli točke 2 pri zaporedni številki 12 občina Ilirska Bistrica stopnja 12,14 nadomesti s stopnjo 11,15.
Ta odredba začne veljati 1. julija 1979.
Št. 420-6/78
Ljubljana, dne 15. junija 1979.
Republiška sekretarka za finance Milica Ozbič 1. r.
957.
Na podlagi 22. člena zakona o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela (Uradni list SRS, št. 8-49/73, 37-315/73, 13-91/74, 29-1447/75 in 8-486/78) izdaja republiški sekretar za finance na predlog Službe družbenega knjigovodstva — Centrale za SR Slovenijo
ODREDBO
o obrazcu za obračun republiškega davka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela za leto 1979
1.	člen
Zavezanci za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela po zakonu o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela (Uradni list SRS, št. 8-49/73, 37-315/73, 13-91/74, 29-1447/75 in 8-486/78) sestavljajo obračun republiškega davka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela po obrazcu in metodologiji za izpolnjevanje obrazca v prilogi, ki je sestavni del te odredbe.
2.	člen
Z dnem, ko prične veljati ta odredba, preneha veljati odredba o obrazcu za obračun republiškega davka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela za leto 1978 (Uradni list SRS, št. 8-500/78).
3.	člen
Ta odredba prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 42-3/79
Ljubljana, dne 6. junija 1979.
Republiška sekretarka za finance Milica Ozbič 1. r.
OBRAČUN
davka iz dohodka temeljnih organizacij združenega
dela od 1. januarja do .................... 197....
'št?' X	Elementi	Znesek
1	2	3
001	CELOTNI PRIHODEK
002	Materialni stroški (11. člen, 1 točka ZD)
003	Stroški investicijskega vzdrževanja (11. člen, 2. točka ZD)
004	Amortizacija (11. člen, 3. točka ZD)
005	Obresti za kredite (11. člen, 4. točka ZD)
006	Zavarovalne premije (11. člen, 4. točka ZD)
007	Osebni dohodki (11. člen, 5. točka ZD in 3. člen ZS)
008	Pogodbene organizacije združenega dela (11. člen, 5. točka ZD)
009	SKUPAJ ODBITNE POSTAVKE PO 11. ČLENU ZD (zap. št. 002 do 008)
010	Drugi poslovni stroški: Izredni izdatki (12. člen, 1. točka ZD)
011	Prispevki, davki in druge obveznosti iz dohodka (12. člen, 2. točka ZD in 4. člen ZS)
012	Obveznosti iz izjemnih ugodnosti pri pridobivanju dohodka
013	Obveznosti iz naslova združevanja sredstev za skupno poslovanje (12. člen, 3. točka ZD)
1	2	3	1	2	3
014	Provizija in druga plačila za bančne storitve (12. člen, 4. točka ZD)
015	Članarine gospodarskim zbornicam ir. skupnostim, v katerih je članstvo po zakonu obvezno (12. člen, 5. točka ZD in 5. člen ZS)
016	Izdatki, ki imajo značaj osebnih prejemkov, razen osebnih dohodkov in izdatki sredstev za skupno porabo delavcev (12. člen, 6. točka ZD in 6. ter 7. člen ZS)
017	Pokritje izgub drugih TOZD (12. člen 7. točka ZD)
018	Del dohodka, ki pripada tujim vlagateljem (13. člen ZD)
019	Dohodek, dosežen s poslovanjem v tujini (13. člen ZD)
020	SKUPAJ ODBITNE POSTAVKE PO 12. IN 13. ČLENU ZD (zap. št. 010 do 019)
021	PRISPEVNA OSNOVA (zap. št. 001 manj zap. št. 009 + 020)
022	Vlaganja v Izobraževalno skupnost SRS (11. člen zakona o financiranju SIS: Uradni list SRS, št. 39/74, 29/75, 10/76, 31/76 in 8/78)
023	PRISPEVNA OSNOVA ZA IZOBRAŽEVALNO SKUPNOST SRS (zap. št. 021 manj zap. š't. 022)
024	OBRAČUNANI PRISPEVEK ZA IZOBRAŽEVALNO SKUPNOST SRS (.................!.
od zneska na zap. št. 023)
025	DEL OBRAČUNANEGA PRISPEVKA PO 19. členu zakona o koliziji (Ur. 1. SFRJ, št.
36/75, 33/76 — zap. št. 024 X ..........
BOD)
026	VPLAČANI PRISPEVEK ZA IZOBRAŽEVALNO SKUPNOST SRS
027	Vlaganja v Raziskovalno skupnost SRS (11. člen zakona o financiranju SIS — Ur. list SRS, št. 39/74, 29/75, 10/76, 31/76 in 8/78)
028	PRISPEVNA OSNOVA ZA RAZISKOVALNO SKUPNOST SRS (zap. št. 021 manj zap. št. 027)
029	OBRAČUNANI PRISPEVEK ZA RAZISKOVALNO SKUPNOST SRS (............»/o od
zneska na zap. št. 028)
030	DEL OBRAČUNANEGA PRISPEVKA ZA RAZISKOVALNO SKUPNOST SRS po 19.
členu zakona o koliziji (zap. št. 029 X .
..... BOD)
031	VPLAČANI PRISPEVEK ZA RAZISKOVALNO SKUPNOST SRS
032	DAVČNA OSNOVA (zap. št. 021 manj zap. št. 024 + 029)
033	Naložbe v izgradnjo čistilnih naprav za vodo in zrak (8. člen, 1. točka ZS)
034	Del dohodka za financiranje programov ljudske obrambe (8. člen, 2. točka ZS)
035	Naložbe v razvoj kmetijstva in morskega ribištva (8. člen, 3. točka ZS)
036	Naložbe v opremo, ki se uporablja za raziskovalno delo (8. člen, 4. točka ZS)
037	Naložbe v zavarovanje družbenega premoženja (8. člen, 5. točka ZS)
038	Združevanje sredstev za financiranje krajevnih skupnosti (8. člen, 6, točka ZS)
039	Naložbe v predelavo odpadkov za pridobivanje surovin (8. člen, 7. točka ZS)
040	Del dohodka za obveznosti do delovnih skupnosti (8. člen, 8. točka ZS)
041	Štirikratni znesek naložb v investicije na manj razvitih območjih SRS (9. člen, 1. alinea ZS)
042	Naložbe v investicije na gospodarsko nezadostno razvitih območjih SFRJ (9. člen,
2.	alinea ZS)
043	Naložbe v razvoj surovinske industrije (9. člen, 3. alinea ZS)
044	Naložbe v proizvodne zmogljivosti v državah v razvoju (9. člen, 4. alinea ZS)
045	Del dohodka, ki ga je davčni zavezanec vložil v izgradnjo objektov za prenočevanje turistov (9. člen, 5. alinea ZS)
046	Del dohodka, ki ga je davčni zavezanec vložil v razvoj višjih oblik obmejnega sodelovanja (9. člen, 6. alinea ZS)
047	Štirikratni znesek dohodka vloženega na območju občine Idrije (9. člen, 7. alinea ZS)
048	Del dohodka za združevanje v letalsko in cestno infrastrukturo ter za razvoj PTT prometa (9. člen, 8. alinea ZS)
049	Zmanjšanje davčne osnove izvoznikom (10. člen ZS)
050	SKUPNO ZMANJŠANJE DAVČNE OSNOVE (zap. št. 033 do 049)
051	ZMANJŠANA DAVČNA OSNOVA (zap. št. 032 manj zap. št. 050)
052	Del davčne osnove po 19. členu zakona o
koliziji (zap. št. 051 X ..®/o BOD)
053	Del dohodka izločenega za pokritje dela stroškov infrastrukture pri 2TP Ljublja-(12. člen ZS)
054	OSNOVA ZA IZRAČUN DAVKA (zap. št. 051 ali 052 manj zap. št. 053)
055	Znesek davka (5 % od zap. št. 054 — 2. člen ZS)
056	Znesek davka (1 %> od zap. št. 054 — 11. člen ZS)
057	Znižanje davka davčnim zavezancem — premogovnikom (13. člen ZS — 80°/o od zap. št. 055)
058	Znižanje davka na novo organiziranim davčnim zavezancem na manj razvitih območjih in Idriji (drugi odstavek 14. člena ZS — 90 »/o od zap. št. 055)
059	Znižanje davka davčnim	zavezancem	po
prvem odstavku 14. člena	ZS
060	' Znižanje davka davčnim	zavezancem,	ki
izvajajo gradbena dela za obnovitev objektov na območju zahodne Slovenije, ki ga je v letu 1976 prizadel potres (15. člen ZS)
061	SKUPAJ ZNIŽANJA (zap. št. 057 do 060)
062	OBVEZNOSTI ZA DAVEK (zap. št. 055 ali 056 manj zap. št. 061)
063	Vplačane akontacije
12	3
064	Obveznosti za vplačilo davka (062 manj 063)
065	Obračunani prispevek solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč —
0,3 o/o od zap. št. 054
METODOLOGIJA .
ZA IZPOLNJEVANJE OBRAZCA
1.	Zneski se vnašajo v celih dinarjih s parami;
2.	Posamezne postavke temeljijo na določbah:
—	zakona o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela (Uradni list SRS, št. 8/73, 37/73, 13/74, 29/75 in 8/78, v nadaljevanju besedila: ZD),
—	zakona o določitvi stopenj, odbitnih postavk in olajšav za republiški davek iz dohodka organizacij združenega dela v letu 1979 (Uradni list SRS, št. 30/ 78),
—	obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 1/79),
—	drugih republiških predpisov, sprejetih na podlagi zakona o določitvi stopenj, odbitnih postavk in olajšav za republiški davek iz dohodka. (Odlok o podrobnejši opredelitvi nekaterih olajšav za republiški davek iz dohodka TOZD, Ur. 1. SRS, št. 18/79),
—	navodila o tem, kaj se šteje za čistilne naprave za vodo in zrak, za katere se ne plačuje republiški davek iz dohodka TOZD (Ur. 1. SRS, št. 18/76),
—	navodila o sredstvih vloženih v zavarovanje družbenega premoženja;
3.	Posamezne zneske vnašamo po zaporednih številkah obrazca takole:
Zap. št. 001 — Celotni prihodek — znesek iz zap. št.
36 obrazca Poslovni rezultat med letom — bilanca uspeha.
Zap. št. 002 — Materialni stroški — znesek iz zap. št.
16 obrazca Poslovni rezultat med letom — bilanca uspeha — porabljena sredstva zmanjšana za:
—	dejansko obračunane stroške investicijskega vzdrževanja osnovnih sredstev;
—	dejansko obračunano amortizacijo osnovnih sredstev;
—	dnevnice za potovanja v državi in tujini brez povračil izdatkov za nočnine;
—	dejansko obračunana povračila za uporabo lastnega vozila v službene namene (kilometrina);
—	dejansko obračunana povračila za ločeno življenje;
—	dejansko obračunane terenske do- \ datke;
—	druge poslovne stroške — celotna skupina 73;
Poslovni rezultat med letom — bilanca uspeha.
Zap. št. 003 — Stroški investicijskega vzdrževanja osnovnih sredstev — dejanski znesek stroškov, evidentiranih v razredu 4,
vendar ne več kot 60 %> od zneska amortizacije.
Žap. št. 004 — Amortizacija — dejanski znesek dosežene armortizacije evidentirane na kontu 420.
Zap. Št. 005 — Obresti za kredite — znesek Iz zap. št.
66-c — obrazec Poslovni rezultat med letom — bilanca uspeha.
Zap. št. 006 — Zavarovalne premije — znesek iz zap.
št. 61 obrazca Poslovni rezultat med letom — bilanca uspeha.
Zap. št. 007 — Osebni dohodki — znesek izračunan tako, da pomnožimo število pogojno nekvalificiranih delavcev, izračunan po navodilu odredbe o metodologiji za izkazovanje, za primerjanje in za kontrolo izvajanja samoupravnih sporazumov o merilih za delitev dohodka in sredstev za osebne dohodke (Ur. 1. SFRJ, št. 9/78) s 4.850, oziroma s 5.560
e — za rudnike, ki izplačujejo jamski dodatek.
— Med odbitno postavko se upošteva tudi dodatek za nočno delo v dejansko obračunanem znesku, vendar največ do višine določene z družbenim dogovorom, oziroma s samoupravnim sporazumom.
Zap. št. 008 — Odbitne postavke za POZD — zneske^ ki predstavljajo:
—	odplačilo ustanoviteljevih vloženih sredstev po 35. členu obrtnega zakona;
—	del dohodka, ki pripada ustanovitelju po določilu 44. člena obrtnega zakona;
—	osebni dohodek po določbi 3. odstavka 43. člena zakona, ki pripada ustanovitelju po posebnih dodatnih merilih. Redni osebni dohodek ustanovitelja se obravnava skupno z drugimi pod zap. št. 007 obrazca.
Navedene odbitne postavke praviloma obravnavamo le ob zaključnem računu.
I
Zap. št. 010 — Drugi poslovni stroški — znesek iz zap.
št. 13 obrazca Poslovni rezultat med letom — bilanca uspeha, povečan za stanje konta 733. Primanjkljaji ugotovljeni z inventuro.
Zap. št. 011 — Prispevki, davki in druge obveznosti iz dohodka — seštevek zneskov iz zap. št. 45 do 52, 56, 64 (del), 71 (del) obrazca Poslovni rezultat med letom — bilanca uspeha, zmanjšan za vse davke in prispevke, ki se obračunavajo glede na doseženi dohodek. ,
Zap. št. 012 — Obveznosti iz izjemnih ugodnosti pri pridobivanju dohodka — znesek izkazan v zap. št. 75, 76 in 77a obrazca Poslovni rezultat med letom — bilanca uspeha.
Zap. št. 013 — Obveznosti iz naslova združevanja sredstev za skupno poslovanje — seštevek zneskov, izkazanih v zap. št. 38 in 39 obrazca Poslovni rezultat med letom — bilanca uspeha.
Zap. št. 014 — Provizija in druga plačila za bančne storitve — seštevek zneskov izkazanih v zap. št. 62 in 63 obrazca Poslovni rezultat med letom — bilanca uspeha.
Zap št 015 — Članarine gospodarskim zbornicam in skupnostim, v katerih je članstvo po zakonu obvezno — znesek izkazan v zap. št. 57 obrazca Poslovni rezultat med letom — bilanca uspeha.
Zap. št. 016 — Izdatki, ki imajo značaj osebnih prejemkov in izdatki sredstev za skupno porabo delavcev, razen osebnih dohodkov — znesek izdatkov naštetih v 6. in 7. členu ZS.
Zap. št. 017 — Pokritje izgub drugim TOZD — vključena so vsa nepovratna sredstva za pokrivanje izgub TOZD, ki niso bila še upoštevana pri zmanjšanju davčne osnove.
Zap. št. 018 — Del dohodka, ki pripada tujim vlagateljem — znesek izkazan v zap. št. 66a obrazca Poslovni rezultat, med letom — bilanca uspeha.
Zap. št. 019 — Dohodek dosežen s poslovanjem v tujini — znesek v zap. št. 33 obrazca Poslovni rezultat med letom — bilanca uspeha.
Zap. št. 022 in
027 — Vlaganje v izobraževalno in raziskor valno skupnost SRS — znesek vlaganj določen s samoupravnim sporazumom, s splošnim aktom interesne skupnosti ali z zakonom, v smislu določbe 2. odstavka 11. člena zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov SIS (Ur. 1. SRS, št. 39/74, 29/75, 10/76, 31/76, 12/77, 24/77 in 8/78).
Zap. št. 025 in
030 — Del prispevka po 19. členu zakona o koliziji — znesek, ki pripada SR Sloveniji.
958.
Na podlagi 5. člena zakona o imenih naselij in o označbi trgov, ulic in hiš (Uradni list LRS, št. 10-64/48, 8-35/49 in št. 20-108/50) v zvezi s prvim odstavkom 100. člena zakona o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 39-474/74) izdaja republiška sekretarka za urbanizem
ODREDBO
o razdružitvi, priključitvi in preimenovanju nekaterih naselij v občinah Ljubljana Šiška, Novo mesto, Ptuj, Slovenska Bistrica, Šmarje pri Jelšah in Velenje
I
V	občini Ljubljana Šiška se sestava naselja Go-vejek v k. o. Studenčice spremeni takole:
a)	del naselja Go vej ek v k. o. Studenčice in sicer območje š hišnimi številkami 3, 4, 5, 6, 7, 8 in 9, se izloči iz naselja Go ve j ek v novo naselje z imenom Osolnik;
b)	del naselja Govejek v k. o. Studenčice in sicer območje s hišnimi številkami 1 in 2 se priključi k naselju Trnovec, ki leži v k. o. Studenčice.
S tem preneha obstajati naselje Govejek kot samostojno naselje.
II
V	občini Novo mesto se k naselju Novo mesto priključijo naslednja naselja:
1.	Irča vas, Brod in Šmihel pri Novem mestu v k. o. Šmihel pri Novem mestu,
2.	Bršljin, Cegelnica pri Novem mestu, Groblje, Ločna, Mala Bučna vas, Velika Bučna vas in Muhaber v k. o. Bršljin,
3.	Ragovo in Žabja vas v k. o. Ragovo,
4.	Dolenje Kamence in Potočna vas v k. o. Dalni
vrh,
5.	Gotna vas, Jedinščica in Regrča vas v k. o Gotna vas,
6.	Krka in Velika Cikava v k. o. Smolenja vas,
7.	Mačkovec pod Trško goro v k. o. Zdinja vas.
Vsa k naselju Novo mesto priključena naselja
prenehajo obstojati kot samostojna naselja.
Ugotovi se, da ne obstoji več naselje Kunče v k. o. Smuka.
III
V	občini Ptuj se del naselja Ložina v k. o. Ložina in sicer območje s hišnimi številkami 14 do 24 izloči iz naselja Ložina in priključi k naselju Velika Varnica.
IV
V	občini Slovenska Bistrica se del naselja Zgornja Bistrica, ki leži v k. o. Slovenska Bistrica oddvoji od naselja Zgornja Bistrica in priključi naselju Slovenska Bistrica. S tem obsega naselje Zgornja Bistrica samo del, ki leži na območju k. o. Zgornja Bistrica.
V
V	občini Šmarje pri Jelšah sc sestava naselja Rogaška Slatina v k. o. Rogaška Slatina spremeni takole:
1.	Naselje Ločen dol, ki leži deloma v k. o. Rogaška Slatina, deloma pa v k. o. Ratanska vas se v celoti priključi k naselju Rogaška Slatina in preneha obstojati kot samostojno naselje,1
2.	K naselju Rogaška Slatina se priključijo deli naslednjih naselij:
— Tržišče v k. o. Rogaška Slatina-del in k. o. Tr-žišče-del območja hišnih številk: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55, 58, 87, 88, 89, 90, 91, 92, 83, 94, 95, 96, 97, 98, 99, 100, 102, 103, 104, 105, 106, 107, 109, 110, 115, 116,
— Ratanska vas v k. o. Rogaška Slatina-del in k. o. Ratanska vas-del območja hišnih številk: 1, 2, 3, 4, 5,6,
7,	8, 9, 10, 11, 12, 13, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 42, 43, 45, 46, 49, 50, 52, 53, 54, 55, 56, 57, 58, 60, 61, 62, 65, 66, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 73, 74, 75, 77, 78, 79, 80, 81, 82.
— Tekačevo v k. o. Rogaška Slatina-del in k. o. Tekačevo-del območje hišnih številk: 1, 2, 3, 4, 5, 7,
8,	9, 10, 11, 12, 13, 14, 16, 17, 18, 63, 64, 65.
— Spodnje Sečovo v k. o. Spodnje Sečovo območje hišnih številk: 2, 3, 4, 5, 6, 63, 64, 65, 66, 67.
— Pernek v k. o. Velike Rodne območje hišnih številk 13, 14, 15, 16, 18.
— Rja vica v k. o. Rjavica območje petih novih hiš.
VI
V občini Velenje se sestava naselij spremeni takole:
1.	Naselja Pesje v k. o. Velenje, Preloge v k. o. Velenje in Salek v k. o. Velenje se priključijo k naselju Velenje in prenehajo obstojati kot samostojna naselja.
2.	Naselju Velenje se priključijo naslednji deli naselij :
— Bevče v k. o. Bevče z območjem hišnih številk 1, la, Ib, le, 2, 2a, 3, 3a, 4, 4a, 5, 6, 6a, 6b, 7, 7a, 12 in 46.
— Paka, ki leži delno v k. o." Paka in delno v k. o. Velenje, z območjem hišnih številk 1 do 26 ter 85 do 89,
— Skale v k. o. Skale z območjem hišnih številk 114, 115, 116, 117, 118, 119 in 121,
— Podkraj, del ki leži v k. o. Velenje, z območjem hišnih številk la, 31, 51, 52, 53, 53a, 54, 55, 56, 57, 58," 59, 60, 61, 61a, 83, 83a in 85,
— Konovo v k. o. Velenje razen območja hišnih številk 136, 137, 138, 139 in 140, ki ležijo v k, o. Paka.
3.	Del naselja Konovo v k. o. Paka in sicer območje hišnih številk 136, 137, 138, 139 in 140 se priključi k naselju Hrastovec. S tem preneha obstojati naselje Konovo kot samostojno naselje.
4.	Del naselja Lopatnik, ki leži v k. o. Paški Kozjak in sic%r območje hišnih številk 11, 12, 12a, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 19a, 19b, 20, 20a, 21 in 22 se priključi k naselju Paški Kozjak.
VII
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 015-17/79
Ljubljana, dne 31. maja 1979.
Republiška sekretarka za urbanizem
Marija Zupančič-Vičar, dipl. gr. inž. 1. r.
959.
Na podlagi drugega odstavka 8. člena zakona o določitvi stopenj, odbitnih postavk m olajšav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1979 (Uradni list SRS, št. 30-1700/78) izdaja republiški sekretar za notranje zadeve
NAVODILO
o sredstvih, vloženih v zavarovanje družbenega premoženja
1.	člen
Za vlaganje v zavarovanje družbenega premoženja po 5. točki prvega odstavka 8. člena zakona o določitvi stopenj, odbitnih postavk in olajšav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1979 (Uradni list SRS, št. 30-1700/78) štejejo vlaganja v nabavo sredstev, ki so bila določena z navodilom o sredstvih, vloženih v zavarovanje družbenega premoženja iz leta 1977 (Uradni list SRS, št. 8-392/77).
2.	člen
To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 01/1-S-010/18-75
Ljubljana, dne 24. maja 1979.	>
Republiški sekretar za notranje zadeve Janez Zemljarič 1. r.
960.
Na podlagi 13. in 14. člena zakona o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78) sklenejo delovni ljudje, združeni v občinskih skupnostih za zaposlovanje
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o združitvi v Zvezo skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije
I. TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
Delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela, v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, nosilci samostojnega osebnega dela in delavci v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega dela ter občani v krajevnih skupnostih, združeni v občinskih skupnostih za zaposlovanje, se združujejo v Zvezo skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zveza skupnosti)
2.	člen
V	zvezi skupnosti se delovni ljudje dogovarjajo o usklajevanju programov in opravljanju skupnih nalog, ki so pomembne za območje republike, ter o uresničevanju pravic delovnih ljudi s področja zaposlovanja in delavcev med začasno brezposelnostjo.
V	skladu s tem samoupravnim sporazumom in na njegovi podlagi sprejetih drugih samoupravnih aktov se delovni ljudje v občinskih skupnostih za zaposlovanje sporazumevajo o uresničevanju načela solidarnosti in vzajemnosti, o izenačevanju pogojev in pravic delavcev s področja zaposlovanja v vseh občin-
skih skupnostih ter o združevanju sredstev za opravljanje nalog skupnega pomena.
3.	člen
Delovni ljudje in občani uresničujejo v zvezi skupnosti enake pravice delavcev pri zagotavljanju in varovanju zaposlitve, izbiri šolanja in poklica, zavarovanju za brezposelnost, usposabljanju in prekvalifikaciji, kadar prehajajo na drugo delo ter pri usposabljanju in zaposlovanju invalidov in teže zaposlivih oseb, predvsem:
—	z načrtovanjem skupnih nalog, pomembnih za območje republike, v skladu s potrebami enotnega izpolnjevanja nalog in uresničevanja družbenega plana SR Slovenije;
—	z vzajemnim in solidarnim združevanjem sredstev zavoljo uresničevanja pravic delavcev med začasno brezposelnostjo, pri usposabljanju, izobraževanju in zaposlovanju ter pospeševanju razvoja zaposlovanja na manj razvitih območjih;
—	z razvijanjem študijskega in raziskovalnega dela, zlasti na področju proučevanja in spremljanja potreb po kadrih in virov ter rezerv delovno sposobnega prebivalstva, gibanja in strukture zaposlenosti, usposabljanja in zaposlovanja invalidov, poklicnega usmerjanja ter razvoja poklicev, njihovih profilov, klasifikacije in nomenklature;
—	z zagotavljanjem enakih pogojev in strokovne pomoči pri poklicnem usmerjanju mladine in odraslih, da bi si izbrali šolanje, poklic in zaposlitev;
—	z načrtovanjem skupnih in splošnih ukrepov ter aktivnosti za organizirano vračanje delavcev, ki so na začasnem delu v tujini, za njihovo varstvo in informiranje v tujini ter s sodelovanjem pri oblikovanju in izvajanju mednarodnih sporazumov s področja zaposlovanja;
—	s sodelovanjem pri urejanju zadev, ki so pomembne za vso državo, z interesnimi skupnostmi za zaposlovanje drugih republik in pokrajin, in to neposredno ali prek Zveze skupnosti za zaposlovanje Jugoslavije, kar posebej velja za področje medrepubliškega zaposlovanja"
—	z usklajevanjem nalog in ukrepov s samoupravnimi skupnostmi, organi družbenopolitičnih skupnosti in organi družbenopolitičnih organizacij v republiki in s sodelovanjem pri urejanju zadev, ki so skupnega pomena ali zadevajo področje zaposlovanja;
—	z opravljanjem strokovnih, finančnih, administrativnih in drugih podobnih opravil za zvezo skupnosti ter z izdelavo in uporabo enotnih strokovnih metod, pripomočkov in postopkov v skupnostih za zaposlovanje na območju republike;
—	z obveščanjem o programih dejavnosti in nalogah, o gibanjih zaposlovanja v SR Sloveniji, o združevanju in porabi sredstev, o opravljenem delu in drugih pomembnih zadevah s področja zaposlovanja, ki jih delovni ljudje uresničujejo kot pravice in interese v zvezi skupnosti ter v ta namen razvijajo informativno in publicistično dejavnost.
4.	člen
Delo zveze skupnosti je javno. Skupščina zveze skupnosti in njeni organi obveščajo delovne ljudi in občane o svojem delu prek delegatov in prek svojih informativnih sredstev pa tudi s sredstvi javnega obveščanja.
Statut zveze skupnosti podrobneje opredeli vlogo skupščine in delegatov v skupščini ter njihovo odgovornost delovnim ljudem in občanom pri uresničevanju načela javnosti dela.
5.	člen
Ta samoupravni sporazum določa:
—	organizacijo in naloge zveze skupnosti;
—	združevanje sredstev za delo zveze skupnosti;
—	sprejemanje sklepov in priporočil v zvezi skupnosti;
—	razmerja med zvezo skupnosti in drugimi samoupravnimi skupnostmi;
—	opravljanje strokovnih, finančnih in administrativnih zadev za zvezo skupnosti;
—	samoupravni nadzor nad delom v zvezi skupnosti.
II.	ORGANIZACIJA IN ORGANI ZVEZE SKUPNOSTI
6.	člen
Organ upravljanja zveze skupnosti je skupščina. Skupščino zveze skupnosti sestavljajo delegati temeljnih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter krajevnih skupnosti, ki jih za vsako zasedanje delegirajo občinske skupnosti za zaposlovanje.
7.	člen
V skupščino zveze skupnosti delegira vsaka občinska skupnost za zaposlovanje po enega delegata.
Predsednik skupščine in namestnik predsednika skupščine se volita posebej.
8.	člen
Skupščina zveze skupnosti opravlja predvsem naslednje zadeve:
—	obravnava in sprejema srednjeročne in dolgoročne plane in samoupravne sporazume o temeljih plana zaposlovanja v tistem delu, ki zadeva skupne naloge;
—	sprejema plan sredstev za naloge in obveznosti, ki jih ima zveza skupnosti in ki jih namensko in vzajemno združujejo udeleženci tega sporazuma;
—	sprejema enotne standarde dejavnosti ter osnove in merila za solidarnostno združevanje sredstev in za financiranje dogovorjenih enotnih programov skupnosti za zaposlovanje na območju SR Slovenije;
—	usklajuje in objavlja sprejete sporazume in dogovore, ki jih sklepajo med seboj skupnosti za zaposlovanje, za opravljanje posebej dogovorjenih nalog in za združevanje posebnih namenskih sredstev;
—	sklepa družbene dogovore s področja zaposlovanja ali drugih področij, če je zveza skupnosti udeleženec takega dogovarjanja in če tako odločijo vse skupnosti za zaposlovanje;
—	obravnava zadeve, ki so skupnega pomena za delovne ljudi in organizacije združenega dela ter sprejema ukrepe za napredek dejavnosti zaposlovanja;
—	sprejema statut in druge splošne akte zveze skupnosti;
—	voli izvršilne organe, odbore in komisije,
—	sprejema (zaključni račun;
—	sklepa sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med zvezo skupnosti in strokovno službo;
—	obravnava in sprejema poročila o delu izvršilnega odbora ter letna in druga poročila strokovne službe;
—	sprejema poslovnik o svojem delu.
9.	člen
Zvezo skupnosti zastopa in predstavlja predsednik skupščine, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika, ki ju izvoli skupščina zveze skupnosti izmed članov delegacij za skupnosti za zaposlovanje.
Predsednik skupščine lahko pooblasti tudi predsednika izvršilnega odbora skupščine, da zastopa zvezo skupnosti.
Predsednika in namestnika predsednika sc voli za dobo štirih let.
Naloge, pooblastila, odgovornosti in način izvolitve predsednika skupščine urejata statut zveze skupnosti in poslovnik o delu skupščine.
10.	člen
izvršilni organ skupščine zveze skupnosti je izvršilni odbor, ki ga izvoli skupščina izmed članov delegacij za skupnosti za zaposlovanje.
Izvršilni odbor skupščine zveze skupnosti ima predsednika, namestnika predsednika in 11 članov.
Predsednik, namestnik predsednika in člani izvršilnega odbora se volijo za dobo štirih let.
11.	člen
Izvršilni odbor opravlja zlasti naslednje zadeve:
—	skrbi za izpolnjevanje sklepov skupščine in sprejetih programov ter načrta sredstev,
—	oblikuje predloge o vprašanjih in zadevah, ki jih obravnava in o katerih odloča skupščina zveze skupnosti ter v postopku priprave zbira mnenja organov in teles občinskih skupnosti in jih usklajuje,
—	daje smernice in naloge za delo strokovne službe zveze skupnosti ter spremlja in nadzoruje njeno delo,
—	odloča o uresničevanju sprejete politike ali na podlagi posebnih pooblastil skupščine o nujnih zadevah, skupščine pa ni mogoče sklicati,
—	odloča o zadevah, ki imajo podlago v že sprejetih sklepih skupščine in zadevajo tekoče poslovanje zveze skupnosti,
—	poroča skupščini zveze skupnosti o svojem delu med dvema zasedanjema,
—	opravlja druge naloge, ki mu jih zaupa skupščina oziroma sodijo po splošnih aktih zveze skupnosti v njegovo pristojnost.
12.	člen
Zveza skupnosti ima stalen odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ki ga ustanovi skupščina.
Konstituiranje, in delo odbora temelji na določilih zakona in je podrobneje opredeljeno v statutu zveze skupnosti.
13.	člen
Za opravljanje posameznih pomembnejših nalog lahko skupščina zveze skupnosti imenuje odbore in komisije.
Naloge in sestava stalnih odborov ih komisij morajo biti določene v statutu zveze skupnosti.
III.	ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA DELO ZVEZE SKUPNOSTI
14.	člen
Delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter nosilci samostojnega osebnega dela in delavci v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega dela zagotavljajo sredstva za delo zveze skupnosti.
15.	člen
Na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana zaposlovanja in programa skupnih nalog zdni-žujejo občinske skupnosti za zaposlovanje sredstva za naloge, ki jih skupno opravljajo, ter za obveznosti in pravice, ki jih uresničujejo v zvezi skupnosti.
Za združevanje sredstev po načelih vzajemnosti in solidarnosti sklenejo skupnosti za zaposlovanje samoupravni sporazum ter z njim določijo osnove in merila za solidarnostno združevanje sredstev in vzajemno financiranje skupnih nalog.
IV.	SPREJEMANJE SKLEPOV IN PRIPOROČIL V ZVEZI SKUPNOSTI
16.	člen
V	zadevah, ki jih obravnava skupščina zveze skupnosti, usklajujejo delegati mnenja in stališča delovnih ljudi in skupščin skupnosti, ki so jih delegirale.
Skupščina zveze skupnosti odloča na sejah, če je prisotna večina delegatov, ki so bili delegirani na sejo, in sprejema sklepe, če se zanje izreče večina delegatov. Enako sprejema skupščina priporočila, ki jih obravnava v skladu s svojimi nalogami.
Statut zveze skupnosti določa, v katerih primerih je potrebno soglasje delegatov vseh občinskih skupnosti za zaposlovanje.
17.	čler.
/ primerih, ko je potrebno soglasje delegatov vseh občinskih skupnosti za zaposlovanje in ko tudi z dopolnilnimi predlogi ni doseženo soglasje, se nadaljuje, dogovarjanje med delegati z usklajevalnim postopkom, ki ga vodi komisija delegatov, izvoljena na seji.
Komisija opravlja usklajevalni postopek tako, da v sporazumu z delegati sestavi predlog sporazumne rešitve.
Nadaljnji usklajevalni postopek podrobneje določa statut zveze skupnosti.
18.	člen
Pred sprejemanjem sklepov in priporočil morajo občinske skupnosti za zaposlovanje sprejeti pismeno gradivo z ustreznimi obrazložitvami najmanj 30 dni pred zasedanjem skupščine zveze skupnosti.
V	posameznih primerih, ko narava določenih vprašanj zahteva nujno obravnavo je lahko ta rok krajši, vendar mora biti priložena gradivu za razpravo posebna obrazložitev, ki utemeljuje skrajšanje roka.
19.	člen
Delegati, delegirani na sejo skupščine zveze skupnosti, morajo o vseh vprašanjih, o katerih razpravlja in sklepa skupščina posredovati mnenja in stališča, ki
so bila obravnavana in sprejeta v občinskih skupnostih za zaposlovanje.
V.	RAZMERJA MED ZVEZO SKUPNOSTI IN
DRUGIMI SAMOUPRAVNIMI SKUPNOSTMI
20.	člen
Zveza skupnosti za zaposlovanje sodeluje in usklajuje svojo dejavnost z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ter organi družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij pri opravljanju zadev skupnega pomena.
21.	člen
Zveza skupnosti se vključuje v Skupnost socialnega varstva Slovenije zavoljo usklajevanja in skupnega urejanja zadev na področju zaposlovanja invalidnih oseb ter zavoljo uveljavljanja načel in uporabe enotnih meril pri zagotavljanju socialne varnosti delovnih ljudi.
22.	člen
Zveza skupnosti skupaj s samoupravnimi interesnimi skupnostmi za zaposlovanje v drugih republikah in pokrajinah na podlagi samoupravnega sporazuma ustanavlja Zvezo samoupravnih interesnih skupnosti za zaposlovanje Jugoslavije, ki opravlja naloge, pomembne za vse republiške in pokrajinske skupnosti za zaposlovanje.
VI.	OPRAVLJANJE STROKOVNIH, FINANČNIH IN ADMINISTRATIVNIH ZADEV ZA ZVEZO SKUPNOSTI
23.	člen
Zveza skupnosti ima strokovno službo, ki opravlja strokovna, finančna, administrativna in tem podobna opravila.
Strokovno službo ustanovi skupščina zveze skupnosti s sklepom.
Osnove organizacije strokovne službe določa statut zveze skupnosti, glede na naravo in obseg njenih nalog in opravil ter upoštevaje načela racionalnosti in učinkovitosti dela.
24.	člen
Strokovna služba opravlja zlasti naslednje naloge in opravila:
—	spremlja in analizira potrebe po delavcih, delovne potenciale, priliv novih delavcev v zaposlitev, značilnosti gibanja zaposlovanja ter uresničevanja politike razvoja kadrov v SR Sloveniji in njenih družbenih regijah;
—	ugotavlja in analizira globalna in strukturna neskladja med ponudbo in potrebami po delavcih ter pomembne strukturne elemente zaposlenosti in brezposelnosti;
—	sodeluje pri oblikovanju zasnov, sprememb in dopolnitev pri usklajevanju planskih dokumentov SR Slovenije na področju kadrovske politike in politike zaposlovanja;
—	zbira in računalniško obdeluje ter posreduje statistične podatke in informacije skupnostim za zaposlovanje ter se vključuje v družbeni informacijski sistem SR Slovenije;
—	opravlja strokovna opravila v mejah dogovorjenih standardov dejavnosti na področjih zaposlovanja
in posredovanja zaposlitve, strokovnega izobraževanja in priprave za zaposlitev, usposabljanja in zaposlovanja invalidov ter vračanja delavcev iz tujine;
—	pospešuje strokovno delo na področju poklicnega usmerjanja mladine in odraslih in ga usklajuje z drugimi nosilci in izvajalci nalog na tem področju;
—	oblikuje osnove za načrtovanje in usmerjanje dejavnosti poklicnega svetovanja in informiranja z razvijanjem strokovnih pripomočkov, metod ter strokovne in informativne publicistike;
—	proučuje in oblikuje postopke za izdelavo nomenklatur in profilov poklicev ter usmerja in usklajuje njihovo izdelavo v organizacijah združenega dela, jim svetuje in pomaga pri pripravi predlogov za njihovo uveljavitev;
—	usmerja in koordinira delo na področju izvajanja zakonskih določil o zavarovanju za primer brezposelnosti in pri pripravi strokovnih gradiv za normativno dejavnost skupnosti za zaposlovanje in delovnih skupnosti;
—	spremlja in proučuje splošno in samoupravno zakonodajo in prakso na področju zaposlovanja ter predlaga spremembe in dopolnitve;
—	pripravlja gradiva in predloge za organe zveze skupnosti ter zbira in publicira informacije, ki so potrebne za obveščenost delegatov;
—	sestavlja predloge za plan sredstev, periodične obračune in zaključne račune, poročila in analize o finančnem poslovanju ter vodi računovodska opravila;
—	izdeluje programe in izvaja funkcionalno usposabljanje delavcev strokovnih služb v skupnostih za zaposlovanje;
—	opravlja strokovna in druga opravila za udeležence družbenega dogovora o štipendiranju ter štipendiranju iz Titovega sklada ter pripravlja poročila in . informacije o izvajanju družbenega dogovora;
—	izdeluje in razvija strokovne metode dela in postopke za izvajanje dogovorjenih standardov dejavnosti v skupnostih za zaposlovanje;
—	publicira opravljene raziskovalne in študijske naloge, analize, poročila in informativne preglede, s področja dela skupnosti za zaposlovanje in njihovih strokovnih služb;
—	opravlja organizacijska in druga opravila za seje in sestanke organov, zveze skupnosti in delegatov ter opravlja administrativne zadeve in tehnična opravila za zvezo skupnosti in za strokovno službo.
25.	člen
Delavci v strokovni službi zveze skupnosti, ki se organizira kot delovna skupnost, pridobivajo dohodek s svobodno menjavo dela v skladu s statutom skupnosti in s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, dolžnostih in odgovornostih, ki ga skleneta zveza skupnosti in delovna skupnost, ter na podlagi ovrednotenega programa nalog in opravil strokovne službe.
Samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, dolžnostih in odgovornostih določa osnove in merila za pridobivanje dohodka delovne skupnosti, temeljne pogoje pri izvajanju del in nalog ter za število izvajalcev v delovni skupnosti in pravice ter odgovornosti delovne skupnosti v zvezi z opravljanjem del in nalog za zvezo skupnosti.
VII.	SAMOUPRAVNI NADZOR NAD DELOM V ZVEZI SKUPNOSTI
26.	člen
Delovni ljudje in občani združeni v skupnostih za zaposlovanje neposredno in prek organa samoupravne delavske kontrole nadzorujejo delo skupščine zveze skupnosti in njenih organot ter delo strokovne službe.
Pri uresničevanju tega nadzora imajo pravico in dolžnost, da so seznanjeni z vsemi pomembnimi dogajanji v zvezi skupnosti, s sklepi skupščine in njenih organov ter z delom strokovne službe.
Delovni ljudje in občani se seznanjajo s sklepi skupščine zveze skupnosti in njenih organov ter z delom strokovne službe prek informativnih sredstev skupnosti, prek sredstev javnega obveščanja ali na drug način. Neposredno in prek delegatov dajejo pripombe in predloge ter naslavljajo vprašanja skupščini, izvršilnim organom in strokovni službi zveze skupnosti.
27.	člen
Organ samoupravne delavske kontrole v zvezi skupnosti je odbor za samoupravno delavsko kontrolo. Odbor nadzoruje izvajanje statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov zveze skupnosti, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, uresničevanje sklepov skupščine zveze skupnosti in njenih organov ter pravic, dolžnosti in interesov delovnih ljudi, ugotavlja racionalnost porabe sredstev in gospodarnost poslovanja zveze skupnosti in strokovne službe ter obravnava poročila o delu in zaključni račun zveze skupnosti.
Statut zveze skupnosti podrobneje določa naloge odbora, število članov in način njihove izvolitve.
VIII.	KONČNE DOLOČBE
28.	člen
Spremembe in dopolnitve tega samoupravnega sporazuma se sprejemajo na enak način, kot je bil sprejet samoupravni sporazum.
29.	člen
Samoupravni sporazum je sprejet, ko ga sprejmejo občinske skupnosti za zaposlovanje in ko skupščina zveze skupnosti sprejme o tem ugotovitveni sklep.
Samoupravni sporazum se objavi v Uradnem listu
SRS.
St. 2-20/99-79
Ljubljana, dne 30. maja 1979.
Skupščina Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije Ljubljana
Predsednik Igor Ponikvar 1. r.
Skupščina Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije je na svoji seji dne 25. aprila 1979 sprejela
Ugotovitveni sklep
Samoupravni sporazum o združitvi v Zvezo skup-hosti za zaposlovanje SR Slovenije je sklenjen in ve-ijaven.
Vse občinske skupnosti za zaposlovanje v SR Sloveniji so podale v skladu z določilom 29. člena samoupravnega sporazuma o združitvi v Zvezo skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije ustrezne sklepe o pristopu k temu samoupravnemu sporazumu.
St. 2-20/100-79
Ljubljana, dne 30. maja 1979.
Skupščina Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije Ljubljana
Predsednik Igor Ponikvar 1. r.
961.
Na podlagi 12. in 14. člena zakona o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78) in določil samoupravnega sporazuma o združitvi v Zvezo skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije je skupščina Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije na seji dne 25. aprila 1979 sprejela
STATUT
Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije
I.	SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
V Zvezo skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu zveza skupnosti) se združujejo delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, nosilci samostojnega osebnega dela in delavci v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega dela ter občani v krajevnih skupnostih prek občinskih skupnosti za zaposlovanje zaradi usklajevanja dela in programov na področju zaposlovanja in opravljanja nalog, ki so skupnega pomena za vse delovne ljudi v SR Sloveniji.
2.	člen
Zveza skupnosti uresničuje svoje naloge na podlagi ustave, zakonov, družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in drugih samoupravnih aktov.
3.	člen
Zveza skupnosti je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima na podlagi ustave, zakonov, samoupravnega sporazuma o združitvi v zvezo skupnosti, tega statuta in drugih predpisov ter samoupravnih splošnih aktov.
Zveza skupnosti ima pečat okrogle oblike z besedilom Zveza skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije — Ljubljana ter štampiljko pravokotne oblike z enakim besedilom.
Sedež zveze skupnosti je v Ljubljani, Glinška 12.
4.	člen
Delo zveze skupnosti in njenih organov je javno.
II.	NALOGE IN ORGANIZACIJA ZVEZE SKUPNOSTI
5.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani uresničujejo svoje pravice, interese in odgovornosti v zvezi skupnosti
s tem, da se v skladu s politiko zaposlovanja in družbenimi plani dogovarjajo ter usklajujejo in opravljajo naslednje naloge:
—	načrtujejo skupne naloge, ki so pomembne za območje republike in v skladu z zahtevami enotnega izpolnjevanja nplog in družbenega plana SR Slovenije,
—	solidarno in vzajemno združujejo sredstva za uresničevanje pravic delavcev med začasno brezposelnostjo, za usposabljanje in prekvalifikacijo brezposelnih delavcev in tistih, ki zaradi preusmeritve proizvodnje prehajajo na drugo delo, za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb ter za pospeševanje razvoja zaposlovanja na manj razvitih območjih,
—	skrbijo za razvijanje študijskega in raziskovalnega dela na področju zaposlovanja in poklicnega usmerjanja,
—	zagotavljajo enake pogoje in možnosti ter pomagajo mladini in odraslim pri izbiri šolanja, poklica in zaposlitve,
—	načrtujejo skupne in splošne ukrepe za organizirano vračanje delavcev, ki so na začasnem delu v tujini, za njihovo varstvo in informiranje v tujini ter sodelujejo pri oblikovanju in izvajanju mednarodnih sporazumov s področja zaposlovanja,
—	skrbijo za obveščanje delovnih ljudi ter delegatov skupnosti za zaposlovanje o programih, delu in nalogah zveze skupnosti, o združevanju in porabi sredstev ter o drugih'pomembnih zadevah, ki se kot pravice in obveznosti delovnih ljudi uresničujejo v zvezi skupnosti.
Skupščina zveze skupnost'
6.	člen
Organ upravljanja zveze skupnosti je skupščina. Skupščino Zveze skupnosti sestavljajo delegati temeljnih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter krajevnih skupnosti, ki jih za vsako zasedanje delegirajo občinske skupnosti za zaposlovanje.
7.	člen
V skupščino Zveze skupnosti delegira vsaka občinska skupnost za zaposlovanje po enega delegata.
Predsednik skupščine in namestnik predsednika skupščine se volita posebej.
8.	člen
Skupščina opravlja zlasti naslednje zadeve:
—	obravnava in sprejema srednjeročne in dolgoročne plane ter samoupravne sporazume o temeljih plana zaposlovanja v tistem delu, ki zadeva skupne naloge;
—	sprejema program skupnih nalog, ki ga izvaja zveza skupnosti in za katerega se dogovorijo občinske skupnosti za zaposlovanje;
—	usklajuje enotne standarde dejavnosti in normative za izvajanje standardov ter osnove in merila za solidarnostno združevanje sredstev ter druge sporazume in dogovore, ki jih občinske skupnosti za zaposlovanje sklepajo med seboj za opravljanje dogovorjenih nalog in za združevanje posebnih namenskih sredstev;
—	sklepa družbene dogovore in samoupravne sporazume s področja zaposlovanja ali drugih področij, če
je zveza'skupnosti udeleženec takega dogovarjanja in če tako odločijo vse skupnosti za zaposlovanje;
—	obravnava zadeve, ki so skupnega pomena za delovne ljudi in organizacije združenega dela na področju zaposlovanja, ter sprejema ukrepe za napredek te dejavnosti;
—	sprejema statut, poslovnik o svojem delu in druge samoupravne splošne akte zveze skupnosti;
—	sprejema plan sredstev in ugotavlja zaključni račun zveze skupnosti;
—	voli predsednika in namestnika predsednika skupščine;
—	voli izvršilni odbor skupščine ter predsednika in namestnika predsednika izvršilnega odbora;
—	voli komisije, odbore in druga delovna telesa skupščine;
—	ustanovi strokovno službo zveze skupnosti in sklepa samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med zvezo skupnosti in strokovno službo;
—	obravnava in sprejema poročilo o delu izvršilnega odbora ter letna in druga poročila strokovne službe;
—	imenuje vodjo delovne skupnosti strokovne službe;
—	opravlja druge zadeve na podlagi zakonov,
družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov in zadeve, o katerih se dogovorijo občinske skupnosti za zaposlovanje.	*
9.	člen
Skupščina dela na sejah, ki jih sklicuje in vodi predsednik skupščine.
Predsednik skupščine sklicuje seje na podlagi sprejetega delovnega načrta ter glede na potrebe, vendar najmanj dvakrat na leto.
10.	člen
Predsednik skupščine je dolžan sklicati sejo skupščine tpdi na predlog:
—	najmanj 10 skupščin občinskih skupnosti za zaposlovanje,
—	izvršilnega odbora skupščine,
—	odbora samoupravne delavske kontrole.
Ce predsednik skupščine ne skliče seje v 8 dneh po vloženi pismeni zahtevi, jo lahko skliče predlagatelj.
11.	člen
Prvo sejo skupščine skupnosti v novem mandatu skliče predsednik skupščine prejšnjega mandata, ki prične sejo in jo vodi do konstituiranja oziroma do izvolitve novega predsednika.
12.	člen
Predsednik skliče sejo skupščine s pismenim vabilom in z navedbo dnevnega reda seje. Vabilu za sejo mora biti priloženo tudi gradivo k posameznim točkam dnevnega reda.
Vabilo in gradivo za sejo skupščine mora biti poslano občinskim skupnostim za zaposlovanje praviloma najmanj mesec pred zasedanjem.
O vprašanjih, ki zahtevajo zelo hitre odločitve in ko seje zavoljo opravičenega razloga ni mogoče sklicati v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena, se lahko skliče seja s skrajšanim rokom in vročilom dnevnega reda z gradivom, vendar ne krajšim od 15 dni pred
sejo. V vabilu za sejo mora biti posebej obrazloženo, zakaj je seja sklicana v krajšem roku.
13.	člen
Predsednik skupščine lahko povabi predstavnike družbenopolitičnih in drugih organizacij, skupnosti In upravnih organov, ki s svojo dejavnostjo spremljajo delo zveze skupnosti, da njihovi predstavniki stalno ali občasno sodelujejo v delu skupščine in njenih organov. Na sejo skupščine so stalno vabljeni predstavniki Zveze sindikatov Slovenije, Republiške konference SZDL Slovenije, Gospodarske zbornice Slovenije in Republiškega sekretariata za delo.
Predsednik skupščine povabi na sejo skupščine tudi predstavnike drugih samoupravnih organizacij, skupnosti ali društev, vodje strokovnih služb občinskih skupnosti za zaposlovanje ter strokovne delavce delovne skupnosti zveze skupnosti, če lahko prispevajo k uspešnejšemu delu skupščine.
Udeleženci seje iz prvega in drugega odstavka tega člena imajo pravico enakopravno razpravljati o vseh točkah dnevnega reda, nimajo pa pravice odločanja.
14.	člen
Skupščina zveze skupnosti je mesto za sporazumevanje o svobodni menjavi dela, ki jo delovni ljudje uresničujejo prek svojih delegatov v skupščini.
V	skupščini zveze skupnosti delegati enakopravno in sporazumno oblikujejo politiko na področju dejavnosti zaposlovanja in sprejemajo programe dela in razvoja ter odločajo o drugih skupnih zadevah, ki so določene v samoupravnem sporazumu o združitvi v zvezo skupnosti.
15.	člen
Skupščina sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina delegatov.
V	skupščini se sprejemajo odločitve s samoupravnim dogovarjanjem in sporazumevanjem oziroma z odločitvijo večine glasov prisotnih delegatov na seji skupščine. Odločitve in sklepi skupščine zveze skupnosti, ki zadevajo neodtujljive pravice delovnih ljudi, so sprejeti, ko je doseženo soglasje vseh delegatov v skupščini zveze skupnosti. Tako soglasje je potrebno, ko skupščina odloča o statutu zveze skupnosti, o programu skupnih nalog, planu sredstev, poslovnem poročilu ter razporejanju sredstev za delo organov in strokovne službe.
16.	člen
Če soglasje ni doseženo, skupščina izvoli petčlansko komisijo, ki opravi usklajevalni postopek med delegati tako, da usklajuje vsebino neizglasovanega predloga.
Če tudi po tem usklajevanju, ki se opravi takoj po prekinitvi seje, a največ v 30 dneh, ni doseženo soglasje, se odločitev o zadevi odloži do naslednje seje, s tem da se zadeva vrne občinskim skupnostim za zaposlovanje z dopolnilnimi obrazložitvami In utemeljitvami ter z novim predlogom sklepa.
če na naslednji seji vnovič ni doseženo soglasje, lahko skupščina sprejme sklep z dvotretjinsko večino vseh delegatov skupščine.
17.	člen
V	organe zveze skupnosti so izvoljeni za dobo štirih let:
—	predsednik in namestnik predsednika skupščine,
—	predsednik, namestnik predsednika in člani izvršilnega odbora skupščine,
—	predsedniki, namestniki predsednikov in člani stalnih komisij odborov in drugih delovnih teles skupščine,
—	predsednik, namestnik predsednika in člani odbora samoupravne delavske kontrole.
Za funkcije v organih zveze skupnosti so lahko izvoljeni le člani delegacij za skupnosti za zaposlovanje, razen v primerih, ko je s tem statutom določeno drugače.
18.	člen
Podrobnejši postopek o delu skupščine določa poslovnik o delu skupščine.
Pravice in dolžnosti delegatov
19.	člen
Funkcija delegata je družbena in častna.
Delegat ima pravico in dolžnost, da se udeležuje sej skupščine, izvršilnega odbora skupščine ter komisij in delovnih teles, v katere je izvoljen ali imenovan.
20.	člen
Pri zavzemanju stališč o vprašanjih, o katerih odloča skupščina, ravnajo delegati v skladu s smernicami in temeljnimi stališči občinskih skupnosti za zaposlovanje, ki so jih delegirale, kot tudi v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi potrebami in interesi.
Občinske skupnosti za zaposlovanje se lahko dogovorijo, da bodo mnenja in stališča o posameznih vprašanjih, ki jih obravnava skupščina zveze skupnosti, usklajevale na organih medobčinske skupnosti za zaposlovanje.
O delu skupščine in o svojem delu v njej je delegat dolžan obveščati občinsko skupnost za zaposlovanje, ki ga je delegirala, in ji je odgovoren za svoje delo.
21.	člen
Delegat ima pravico:
—	predlagati skupščini, naj obravnava določena vprašanja;
—	predlagati skupščini, naj obravnava vprašanja v zvezi z izpolnjevanjem samoupravnih splošnih aktov zveze skupnosti z delom izvršilnega odbora in drugih organov skupščine ali z delom strokovne službe;
—	da je obveščen o vseh vprašanjih, ki so v zvezi z opravljanjem njegove funkcije v skupščini;
—	postavljati vprašanja izvršilnemu odboru skupščine v zvezi z delom izvršilnega odbora ali z delom strokovne službe;
—	do vpogleda v gradivo, ki ga pripravlja ali izbira strokovna služba.
22.	člen
Delegat lahko postavlja vprašanja in daje predloge ustno ali pismeno. Na vprašanja je po možnosti potrebno odgovoriti na isti seji skupščine; če to ni mogoče je potrebno pripraviti odgovor za prihodnjo sejo.
23.	člen
Delegatom, ki zavoljo opravljanja funkcije oziroma udeležbe v delu skupščine in njenih organov izgubijo osebni dohodek, pripada nadomestilo osebnega
dohodka v skladu z določili družbenega dogovora o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih povračil in stroškov delegatom ter voljenim in imenovanim funkcionarjem. Pogoje in višino nadomestila osebnega dohodka ter drugih povračil in stroškov določa samoupravni sporazum, ki ga sklenejo vse skupnosti za zaposlovanje.
Predsednik skupščine
24.	člen
Skupščina ima predsednika skupščine in namestnika predsednika skupščine.
Predsednik in namestnik predsednika se volita za dobo štirih let in ne moreta biti več kot dvaki’bt zapored izvoljena na to dolžnost.
25.	člen
Evidentiranje in kandidiranje za predsednika in namestnika predsednika Skupščine se izvede v organih zveze skupnosti v skladu s postopki, ki jih za vodilne funkcije v samoupravnih interesnih skupnostih opravlja republiška konferenca SZDL Slovenije.
26.	člen
Volitve za predsednika in njegovega namestnika se izvedejo z javnim ali tajnim glasovanjem, o čemer odloča skupščina.
če skupščina odloči, da se izvedejo volitve s tajnim glasovanjem, se glasuje z glasovnicami. Volitve izvede tričlanska komisija, ki jo imenuje skupščina.
Za predsednika oziroma namestnika predsednika skupščine je izvoljen kandidat, za katerega glasuje večina delegatov skupščine.
Podrobnejši postopek volitev predsednika in namestnika predsednika ter primere in postopek odpoklica s teh funkcij določa poslovnik o delu skupščine.
27.	člen
Predsednik skupščine opravlja zlasti naslednje naloge:
—	predstavlja in zastopa zvezo skupnosti,
—	sklicuje in vodi seje skupščine,
—	skrbi, da dela skupščina v skladu s poslovnikom skupščine,
—	podpisuje sklepe in druge akte, ki jih sprejema skupščina,
—	usklajuje delo skupščine z delom njenih organov,
—	skrbi za sodelovanje skupščine z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi in z organizacijami, s katerimi se povezujejo naloge zveze skupnosti,
—	opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina.
Predsednik skupščine je za svoje delo odgovoren skupščini.
28.	člen
Namestnik predsednika nadomešča predsednika skupščine z vsemi pooblastili, ko le-ta ne more opravljati svoje dolžnosti, ter opravlja druge naloge, ki mu jih zaupa predsednik ali skupščina.
Izvršilni odbor skupščine zveze skupnosti
29.	člen
Izvršilni odbor skupščine je izvršni organ skupščine zveze skupnosti.
Izvršilni odbor šteje 13 članov, ki jih izvoli skupščina izmed »članov delegacij skupnosti za zaposlovanje. Pri sestavi izvršilnega odbora se upošteva zastopanost območij, kjer se združujejo občinske skupnosti za zaposlovanje oziroma območna družbenopolitična razdelitev SR Slovenije.
Izvršilni odbor se voli na prvi seji novokonstitu-irane skupščine. Mandat članov izvršilnega odbora traja štiri leta.
Nihče ne more biti več kot dvakrat zapored izvoljen v izvršilni odbor.
30.	člen
Kandidate za člane izvršilnega odbora predlaga komisija za volitve in imenovanja skupščine po opravljenem postopku evidentiranja kandidatov.
Na listi kandidatov, ki jo predloži komisija za volitve in imenovanja je toliko kandidatov, kolikor članov se voli v izvršilni odbor.
Na listi kandidatov mora biti naveden kandidat za predsednika izvršilnega odbora, namestnika predsednika in članov izvršilnega odbora na podlagi predloga, ki se usklajuje v ustreznem organu republiške konference SZDL Slovenije,
O listi kandidatov kot celoti se glasuje z javnim ali tajnim glasovanjem.
Lista kandidatov za člane izvršilnega odbora je sprejeta, če je zanjo glasovala večina delegatov skupščine.
31.	člen
Izvršilni odbor opravlja zlasti naslednje naloge:
—	skrbi za izpolnjevanje sklepov skupščine,
—	skrbi za izpolnjevanje programa in plana sredstev zveze skupnosti,
—	oblikuje predloge o vprašanjih in zadevah, ki jih obravnava in o katerih sklepa skupščina,
—	skrbi za izvajanje samoupravnih splošnih aktov zveze skupnosti,
—	pripravlja predloge samoupravnih splošnih aktov, ki jih sprejema skupščina,
—	odloča v skladu s sprejeto politiko ali posebnimi pooblastili skupščine o nujnih zadevah, če ni mogoče sklicati skupščine,
—	odloča o zadevah, ki imajo podlago v že sprejetih sklepih skupščine in zadevajo tekoče poslovanje zveze skupnosti,
—	sodeluje in koordinira delo z izvršilnimi odbori občinskih skupnosti za zaposlovanje,
—	daje smernice in naloge za delo strokovne službe zveze skupnosti in spremlja ter nadzoruje njeno delo,
—	poroča skupščini o svojem delu,
—	odloča na drugi stopnji o pritožbah na izdana dovoljenja za sklenitev delovnega razmerja s tujimi državljani,
—	opravlja druge naloge, ki mu jih zaupa skupščina in ki sodijo v njegovo pristojnost po splošnih aktih zveze skupnosti.
Izvršilni odbor je za pvoje delo odgovoren skupščini ter je dolžan poročati o svojem delu med dvema zasedanjima skupščine.
32.	člen
Izvršilni odbor dela na sejah. Seje so sklepčne, če je navzočih več kot polovica članov.
Sklepi se sprejemajo z večino glasov vseh članov izvršilnega odbora.
33.	člen
Seje izvršilnega odbora sklicuje in vodi predsednik izvršilnega odbora, v času njegove odsotnosti pa njegov namestnik. Seje se sklicujejo po potrebi.
Predsednik mora sklicati sejo, če to zahteva najmanj 5 članov izvršilnega odbora, predsednik skupščine ali predsednik odbora samoupravne delavske kontrole.
Ce predsednik ne skliče seje v osmih dneh od dneva, ko je bila vložena zahteva, jo lahko skliče predlagatelj.
Vabilo s predlogom dnevnega reda ter z gradivom mora biti poslano članom izvršilnega odbora praviloma sedem dni pred sejo.
Kar zadeva vabljenje drugih oseb na seje izvršilnega odbora, veljajo določila 13. člena tega statuta, ki govori o vabljenju drugih oseb na seje skupščine.
34.	člen
Predsednik izvršilnega odbora opravlja zlasti naslednje naloge:
—	sklicuje in vodi seje izvršilnega odbora,
—	podpisuje akte izvršilnega odbora,
—	skrbi za izpolnjevanje sklepov izvršilnega odbora,
—	sodeluje s predsedniki izvršnih odborov občinskih skupnosti za zaposlovanje,
—	zastopa zvezo skupnosti po pooblastilu predsednika skupščine,
—	opravlja druge naloge, ki mu jih določa ta statut ali drugi splošni akti in naloge, za katere ga pooblasti skupščina ali izvršilni odbor.
35.	člen
Za proučitev posameznih vprašanj in za oblikovanje predlogov lahko izvršilni odbor skupščine imenuje komisije, določi njihovo sestavo, naloge ter rok izpolnitve naloge.
36.	člen
Podrobnejša določila o delu izvršilnega odbora, volitvah, odpoklicu in razrešitvi članov izvršilnega odbora so v poslovniku o delu skupščine zveze skupnosti.
Komisije in druga delovna telesa skupščine
37.	člen
Za proučevanje, obravnavanje in uspešnejše uresničevanje svojih nalog ustanovi skupščina stalne ali začasne komisije in druga delovna telesa.
38.	člen
Stalna komisija skupščine je komisija za volitve in imenovanja, ki šteje 7 članov.
Mandat članov komisije traja štiri leta in se sklada z mandatno dobo skupščine.
Predsednika in člane komisije imenuje skupščina.
39.	člen
Komisija za volitve in imenovanja:
—	vodi postopek evidentiranja in kandidiranja za funkcionarje zveze skupnosti, ki jih imenuje skupščina,
—	daje predloge za izvolitev predsednika in namestnika predsednika skupščine, predsednika, namestnika predsednika in člane izvršilnega odbora, predsednika, namestnika predsednika in člane odbora samoupravne delavske kontrole, predsednika in podpredsednika odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito,
—	daje ‘predlog za imenovanje vodje delovne skupnosti, če skupščina za to ne imenuje posebne razpisne komisije,
—	opravlja druge zadeve iz svojega delovnega področja, za katere jo pooblasti skupščina.
40.	člen
Komisija za volitve in imenovanja dela na sejah. Seje so sklepčne, če je navzočih več kot polovica članov. Komisija sklepa z večino glasov vseh članov.
41.	člen
Za delo komisije in drugih delovnih teles skupščine smiselno veljajo določbe o delu skupščine, ki jih določa poslovnik o delu skupščine.
42.	člen
Občasne komisije in druga delovna telesa se ustanovijo za obravnavanje posameznih vprašanj oz. za pripravo predlogov za sejo skupščine zveze skupnosti. S sklepom o ustanovitvi občasne komisije ali drugega delovnega telesa določi skupščina naziv, sestavo, naloge, rok izpolnitve naloge in druge zadeve, ki so pomembne za njihovo delo. Predsednike in člane občasnih komisij ali drugih delovnih teles imenuje skupščina ob njihovi ustanovitvi. Za predsednika je lahko imenovan le član delegacije za skupnosti za zaposlovanje, za člane pa so lahko imenovani tudi drugi delovni ljudje, delavci strokovne službe zveze skupnosti ali drugi občani.
43.	člen
Komisija in druga delovna telesa skupščine so za svoje delo odgovorne skupščini zveze skupnosti.
III.	ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE
44.	člen
Za uresničevanje in varstvo samoupravnih pravic ima zveza skupnosti odbor samoupravne delavske kontrole.
V odbor samoupravne delavske kontrole izvolijo člane občinske skupnosti za zaposlovanje tako, da skupnosti z območja, v katerem se združujejo v medobčinsko skupnost za zaposlovanje, delegirajo skupnega delegata.
Mandat članov odbora traja 4 leta in je skladen z mandatno dobo skupščine. Delegat je lahko največ dvakrat zapored izvoljen za člana odbora samoupravne delavske kontrole.
45.	člen
Predlog o sestavi odbora pripravi komisija za volitve in imenovanja skupščine zveze skupnosti. Pri se-
stavi predloga komisija upošteva predloge občinskih skupnosti za zaposlovanje.
46.	člen
Člani odbora samoupravne delavske kontrole izmed sebe izvolijo predsednika in njegovega namestnika.
47.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole sklepa veljavno, če je na seji prisotna večina članov.
Odbor sprejema sklepe z večino glasov vseh članov odbora.
48.	člen
Predsednik odbora samoupravne delavske kontrole sklicuje in vodi seje odbora.
Predsednik odbora je dolžan sklicati sejo, če to zahtevajo:
—	najmanj 3 člani odbora,
—	skupščina zveze skupnosti,
—	izvršilni odbor skupščine zveze skupnosti.
Prvo sejo odbora skliče predsednik skupščine zveze skupnosti.
49.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole nadzoruje:
—	izvajanje samoupravnega sporazuma o združitvi v zvezo skupnosti, statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov zveze skupnosti, '
—	izvajanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, ki jih sklepa zveza skupnosti,
—	izvajanje sklepov organov zveze skupnosti in skladnost teh aktov in sklepov s samoupravnimi pravicami, dolžnostmi in interesi delavcev, delovnih ljudi in občanov,
—	odgovorno" ter družbeno in ekonomsko smotrno uporabo družbenih sredstev in razpolaganje z njimi,
—	obveščanje delovnih ljudi o delu in poslovanju organov zveze skupnosti,
—	izpolnjevanje drugih samoupravnih pravic, dolžnosti in interesov delavcev, ki jih uresničujejo v zvezi skupnosti.
50.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole se sestaja po potrebi, najmanj pa enkrat na leto, da oceni delo in poslovanje zveze skupnosti.
51.	člen
Organi zveze skupnosti in drugi organi ter strokovna služba zveze skupnosti, ki so pristojni ‘za posamezne zadeve iz 49. člena tega statuta, so dolžni skrbeti za to, da je odbor samoupravne delavske kontrole obveščen in seznanjen z odločitvami in stanjem na teh področjih.
Mnenja, pripombe in predloge odbora samoupravne delavske kontrole je pristojni organ oziroma služba dolžna obravnavati in upoštevati pri tem svoje delovno področje in sporočiti svoja stališč-"
52.	člen
O svojem delu in o stališčih mora odbor samoupravne delavske kontrole sproti obveščati skupščino zveze skupnosti, o ugotovljenih pojavih in svojih.stališčih pa tudi organe in strokovno službo, ki jih zadevajo ter organe, ki imajo pravico in dolžnost, da odpravijo ugotovljene pomanjkljivosti.
Najmanj enkrat na leto odbor samoupravne delavske kontrole predloži poročilo o svojem delu hkrati z ugotovitvami in z oceno stanja skupščini zveze skupnosti, ki je to poročilo dolžna obravnavati.
53.	člen
Pri uresničevanju svojih nalog ima odbor samoupravne delavske kontrole pravico in dolžnost, da se obrača na skupščine družbenopolitičnih skupnosti, na družbenega pravobranilca samoupravljanja, na službo družbenega knjigovodstva, na organe inšpekcije in na druge organe družbenega nadzorstva in kontrole, ki so pristojni za nadzorstvo nad zakonitostjo dela zveze skupnosti, ter na sindikat, in ima pravico z njimi sodelovati pri uresničevanju svojih nalog.
Odbor samoupravne delavske kontrole obvešča organe iz prejšnjega odstavka tega člena o ugotovljenih pojavih v primerih, ko so le-ti v mejah svojih pristojnosti dolžni ukrepati po zakonu.
Organi iz prvega odstavka tega člena so na zahtevo odbora samoupravne delavske kontrole dolžni dati temu organu v 15 dneh po prejemu zahteve podatke, s katerimi razpolagajo in ki so nujni za opravljanje nalog odbora samoupravne delavske kontrole.
54.	člen
Strokovna služba zveze skupnosti je v mejah svojega delovnega področja dolžna dati odboru samou-‘ pravne delavske kontrole podatke in poročila, ki so pomembna za uresničevanje nalog samoupravne delavske kontrole in mu s lem v zvezi omogočiti tudi vpogled v listine, spise in poročila.
Strokovna služba je dolžna zagotavljati pogoje ter nuditi ustrezno strokovno in drugo pomoč za nemoteno in učinkovito delo odbora samoupravne delavske kontrole.
55.	člen
Za delo odbora samoupravne delavske kontrole se smiselno uporabljajo določila o delu skupščine, določena v poslovniku o delu skupščine.
IV.	ODBOR ZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO
56.	člen
Za opravljanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite ustanovi skupščina odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
57.	člen
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ima predsednika, podpredsednika in pet članov. Po svojem položaju so člani odbora: predsednik skupščine, predsednik izvršilnega odbora in vodja delovne skupnosti.
58.	člen
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito opravlja na področju ljudske obrambe naloge v skladu z zakonom o ljudski obrambi in z zakonom o družbeni samozaščiti, zlasti pa opravlja naslednje naloge:
— predlaga dela in naloge, ki jih iz dejavnosti ljudske obrambe in družbene samozaščite- v programih dela načrtuje in* izvaja zveza skupnosti, ter sredstva, ki se v planih sredstev določajo za te namene;
—	sprejema in dopolnjuje obrambni načrt zveze skupnosti;
—	predlaga obrambne elemente razvojnega načrta in drugih splošnih aktov ter ukrepov s področja ljudske obrambe;
—	usklajuje svoj načrt delovanja v izrednih razmerah z obrambnimi načrti občinskih skupnosti za zaposlovanje;
—	organizira in pripravlja vse možne oblike in načine izvajanja nalog in ukrepov ljudske obrambe na področju dejavnosti zveze skupnosti glede na predvidene vojne razmere;
—	v soglasju s pristojnimi republiškimi upravnimi organi določa člana odbora za opravljanje posebno zaupnih del pri pripravah za ljudsko obrambo;
—	pomaga in svetuje odborom za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občinskih skupnosti za zaposlovanje pri izvajanju njihovih nalog;
—	sodeluje z odborom za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito delovne skupnosti in mu daje ustrezna navodila za delo v vojnih razmerah.
59.	člen
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito je za svoje delo odgovoren skupščini zveze skupnosti in ji je dolžan najmanj enkrat letno poročati o svojem delu.
V.	PLANIRANJE IN SPREJEMANJE PLANOV
60.	člen
Delovni ljudje planirajo družbeni in materialni razvoj svojih organizacij oziroma skupnosti in s planiranjem usklajujejo medsebojna razmerja, kot tudi odnose pri pridobivanju dohodka, razporejanju dohodka in uporabi sredstev ter določajo pogoje za razvoj materialne podlage dela za zadovoljevanje svojih osebnih in skupnih potreb in interesov.
61.	člen
Delavci v temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih ter drugi samoupravno organizirani delovni ljudje in občani v svojih planih opredelijo tudi svoje poirebe in interese, ki jih zadovoljujejo z dejavnostjo oziroma s storitvami na področju zaposlovanja.
Na tej podlagi sklenejo delavci in delovni ljudje samoupravne sporazume o temeljih planov zaposlovanja, v katerih opredelijo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti ter določijo sredstva, ki so potrebna za uresničevanje planiranih nalog in pravic delovnih ljudi ter za zadovoljevanje potreb in interesov. V teh planih določijo, katere potrebe in interese bodo zadovoljevali oziroma katere naloge in pravice bodo uresničevali s svobodno menjavo dela v občinski skupnosti za zaposlovanje in katere v zvezi skupnosti.
62.	člen
Skupščina zveze skupnosti sprejema program skupnih nalog v obsegu in vsebini ter za obdobja, kot jih opredeljujejo samoupravni sporazumi o temeljih planov zaposlovanja.
Pred sprejemom pošlje zveza skupnosti program skupnih nalog v razpravo delegatom in delegacijam v občinskih skupnostih za zaposlovanje.
63.	člen
Samoupravni sporazumi o temeljih planov zaposlovanja določajo tudi namen, obseg in način solidarnostnega združevanja in prelivanja sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb in interesov za območje posamezne občinske skupnosti za zaposlovanje in za območje republike.
Občinske skupnosti za zaposlovanje se dogovarjajo'in s samoupravnim sporazumom določijo osnove in merila za solidarnostno združevanje sredstev in sredstev za opravljanje skupnih nalog.
VI.	ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA PROGRAM SKUPNIH NALOG
64.	člen
Delavci v temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih ter drugi samoupravno organizirani delovni ljudje združujejo sredstva za zadovoljevanje potreb in interesov, ki jih uresničujejo v zvezi skupnosti, in za opravljanje dogovorjenih nalog, ki so skupnega pomena za vse delovne ljudi v SR Sloveniji.
65.	člen
Samoupravni sporazumi o temeljih planov zaposlovanja, ki jih med seboj usklajujejo udeleženci sporazumevanja, določajo vire, osnove in merila za oblikovanje sredstev ter obseg sredstev za izpolnjevanje obveznosti posameznih udeležencev.
66.	člen
Na podlagi samoupravnih sporazumov o temeljiti planov zaposlovanja in v skladu z dogovorom o temeljih plana SR Slovenije sprejme skupščina zveze skupnosti plan sredstev (finančni načrt) za uresničevanje programa skupnih nalog.
Delavci in delovni ljudje prek delegatov v občinskih skupnostih za zaposlovanje usklajujejo svoje potrebe in interese ter obseg in vsebino skupnih nalog, ki so podlaga za program dela zveze skupnosti in za vzajemno združevanje sredstev za njihovo izpolnjevanje.
Program skupnih nalog in plan sredstev se sprejemata hkrati, potem ko so o njih razpravljale skupščine občinskih skupnosti za zaposlovanje.
67.	člen
Samoupravni sporazum, s katerim se občinske skupnosti dogovorijo o osnovah in merilih za solidarnostno združevanje sredstev, določa tudi pogoje, obseg in merila za vzajemno združevanje sredstev, potrebnih za uresničevanje programa skupnih nalog. ,
68.	člen
Samoupravni sporazum o solidarnostnem prelivanju sredstev in vzajemnem združevanju sredstev za dogovorjeni program skupnih nalog opredeljuje pogoje in določa obveznost dajanja in sprejemanja sredstev ter način združevanja teh sredstev.
Pri ugotavljanju upravičenosti do solidarnostnih sredstev in sredstev vzajemnega združevanja morajo upravičenci izpolnjevati zlasti naslednje pogoje:
— da program ali del programa dejavnosti oziroma storitev, ki se zagotavlja iz solidarnostnih sredstćv glede standardov, normativov in cene, ne presega med
udeleženci samoupravnega sporazuma dogovorjenih enotnih meril,
—	da pri uresničevanju enotnega programa dela prevzemajo najmanj enake obveznosti kot drugi podpisniki samoupravnega sporazuma,
—	da pri sredstvih za osebne dohodke ne presegajo višine, ki je določena na podlagi dogovorjenih meril in je v skladu z doseženo družbeno produktivnostjo dela.
69.	Člen
O oblikovanju in porabi sredstev, določenih s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov zaposlovanja in planom sredstev zveze skupnosti, razpravlja skupščina zveze skupnosti v rokih, ki jih določa zakon.
O svojih sklepih in ugotovitvah obvešča skupščina zveze skupnosti delovne ljudi in delegate občinskih rkupnosti za zaposlovanje v skladu z določili tega statuta o javnosti njenega dela.
70.	člen
i
Odredbodajalec plana sredstev je predsednik izvršilnega odbora skupščine zveze skupnosti. Izvršilni odbor določi, kdo opravlja naloge odredbodajalca v času odsotnosti predsednika izvršilnega odbora.
71.	člen
Poleg sredstev za uresničevanje programa skupnih nalog ima zveza skupnosti tudi rezervna sredstva.
Rezervna sredstva se oblikujejo v višini 1 «/0 od dohodka, ugotovljenega z zaključnim računom.
Obveznost izločanja rezervnih sredstev preneha, ko dosežejo 10% povprečnega dohodka po zaključnih računih zadnjih treh let.
Rezervna sredstva se uporabljajo za povečan obseg planiranih nalog ali nalog, ki jih v programu ni bilo mogoče predvideti, če So take naloge nujne za uresničevanje določenih ciljev za Zagotovitev že uveljavljenih pravic delavcev In bt v primeru, ko jih ne bi opravili, nastale posledice, ki jih ne bi bilo mogoče popraviti.
O porabi rezervnih sredstev odloča skupščina zveze skupnosti.
Vil. OPRAVLJANJE STROKOVNIH,
ADMINISTRATIVNIH, POMOŽNIH IN TEM
PODOBNIH DEL 2A ZVEZO SKUPNOSTI
72.	člen
Zveza skupnosti ima strokovno službo, ki opravlja strokovna, administrativna, pomožna in tem podobna dela, ki so skupnega pomena za vse občinske skupnosti za zaposlovanje.
Strokovno službo ustanovi skupščina zveze skupnosti in se oblikuje kot delovna skupnost.
73.	člen
Strokovna služba opravlja naloge in opravila, določena v 24. členu samoupravnega sporazuma o združitvi v Zvezo skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije.
74.	člen
Zveza skupnosti in delavci V delovni skupnosti, ki opravljajo dela za ZVeZo skupnosti, urejajo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti s samoupravnim Sporazumom, v skladu Z vsebino in obsegom skupnih
nalog in odgovornosti, ki jo ima zveza skupnosti pri opravljanju svojih funkcij in nalog po zakonu in na podlagi samoupravnih splošnih aktov.
75.	člen
Samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih določa merila za uspešnost dela in prispevek delavcev delovne skupnosti k rezultatom in učinkovitosti dela zveze skupnosti.
Zveza skupnosti in delavci delovhe skupnosti se dogovorijo o ceni za posamezne storitve, povračilo za izvajanje programa storitev in povračilo za izvajanje dejavnosti.
Povračilo za izvajanje programa storitev se določi tako, da se cena za posamezno storitev uporabi kot instrument vrednotenja programa.
Povračilo za opravljanje dejavnosti se določa v primerih, ko zaradi narave dejavnosti ter potreb in interesov, ki se z njo zadovoljujejo, ni mogoče vrednotiti dejavnosti s ceno posamezne storitve ali ko je dejavnost potrebna ne glede na število opravljenih storitev.
76.	člen
V samoupravnem sporazumu o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih delavci delovne skupnosti in zveze skupnosti sporazumno tudi določijo:
—	vrsto del z opredelitvijo obsega in zahtevnosti,
—	temeljne pogoje o določitvi števila in strokovne usposobljenosti delavcev, ki jo terja opravljanje dogovorjenih del,
—	osnove in merila za pridobivanje dohodka delovne skupnosti.
77.	člen
Delavci delovne skupnosti in zveza skupnosti se dogovorijo tudi o opredelitvi standardov storitev, programa storitev ali opravljanja dejavnosti, ki so po samoupravnem sporazumu o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih predmet svobodne menjave dela.
Standard obsega dogovorjena opravila in postopke, ki jih je potrebno opraviti, da bi bila naloga ali storitev opravljena.
78.	člen
Na predlog skupščine zveze skupnosti se občinske skupnosti za zaposlovanje sporazumejo o opredelitvi enotnih standardov storitev in dejavnosti. Standardi temeljijo na' najnujnejših pogojih oziroma normativih, ko jih je še mogoče uresničevati in ki predstavljajo izhodišče pri določanju cene storitev oziroma pri vrednotenju enotnih programov, namenjenih zadovoljevanju potreb in interesov delavcev, delovnih ljudi in občanov, ki izhajajo iz pravic, določenih v ustavi in zakonu.
Zadovoljevanje teh potreb in interesov se zagotavlja s solidarnostnim združevanjem sredstev.
79.	člčn
Akte delovne skupnosti, ki določajo planski obseg ter vrsto del in nalog, število delavcev, ki jih opravljajo in njihovo strokovno usposobljenost, obravnava in daje k njim svoje soglasje skupščina zveze skupnosti.
80.	člen	^
Zveza skupnosti zagotavlja temeljne pogoje za delovanje delovne skupnosti, sredstva za delo in sred-
stva za pokrivanja materialnih stroškov poslovanja.
S sredstvi za delo upravlja zveza skupnosti, delavci delovne skupnosti pa imajo za zadovoljevanje osebnih in družbenih potreb pravico do uporabe in dela s temi sredstvi.
81.	člen
Delovno skupnost vodi vodja delovne skupnosti, ki ga imenuje skupščina zveze skupnosti, potem ko dobi mnenje delovne skupnosti.
Vodja delovne skupnosti se imenuje za dobo štirih let in je po poteku te dobe lahko ponovno imenovan.
Za vodjo delovne skupnosti je lahko imenovan, kdor ima visokošolsko izobrazbo, 5 let ustreznih delovnih izkušenj in izpolnjuje pogoje družbenopolitične primernosti.
82.	člen
Vodja delovne skupnosti je za svoje delo in delo delovne skupnosti odgovoren skupščini zveze skupno-, sti in njenim izvršilnim organom.
Naloge, dolžnosti in odgovornosti vodje delovne skupnosti določa akt delovne skupnosti, ki opredeljuje tudi delo, in naloge drugih delavcev in h kateremu daje soglasje skupščina zveze, skupnosti.
83.	člen
Dela in naloge vodje delovne skupnosti se obvezno razpisujejo. Razpis mora biti opravljen najpozneje tri mesece pred iztekom časa, za katerega je vodja imenovan.
V ustreznem organu republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije se evidentirajo kandidati in usklajujejo predlogi za imenovanje vodje delovne skupnosti.
84.	člen
Razloge za razrešitev vodje delovne skupnosti in postopek določa poslovnik o delu skupščine. Ce vodja delovne skupnosti ni pravočasno imenovan, skupščina zveze skupnosti imenuje vršilca dolžnosti, vendar največ za dobo 6 mesecev.
VII.	RAZMLRJL MED ZVEZO SKUPNOSTI in
DRUGIMI SAMOUPRAVNIMI SKUPNOSTMI
85.	člen
Zveza skupnosti sodeluje z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ter organi družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij ter z njimi usklajuje svoje delo pri opravljanju zadev skupnega pomena.
86.	člen
Zveza skupnosti se neposredno vključuje v Skupnost socialnega varstva Slovenije v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi te skupnosti, V njej skupaj z drugimi udeleženci usklajuje delo na področju zaposlovanja invalidnih oseb in pri uveljavljanju načel ter uporabi epotnih osnov in meril za za-gotavljanje socialne varnosti delovnih ljudi.
87.	člen
Zveza skupnosti skupaj s samoupravnimi interesnimi skupnostmi za zaposlovanje v drusih republikah in pokrajinah ustanavlja pa podlagi samoupravnega sporazuma Zvezo samoupravnih interesnih skupnosti
za zaposlovanje Jugoslavije, ki opravlja naloge, pomembne za vse republiške in pokrajinske skupnosti za zaposlovanje.
IX. JAVNOST DELA
88.	člep
Skupščina zveze skupnosti skrbi, da je o njepem delu in odločitvah ter o delu njenih organov obveščena javnost, posebno pa delegati v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, ki sestavljajo delegacije za skupnpstt za zaposlovanje.
V ta namen skupščina zveze skupnosti določa načine in oblike ter sredstva za javno objavljanje informacij o svojem delu in o odločitvah, ki jih sprejema.
Delegati skupščine zveze skupnosti moraj° 0 delu skupščine in o svojem <jelu obveščati delegacije, ki so jih delegirale, ip delovne ljudi, ki so jih izvolili.
89.	člen
Delovni ljudje in občani, ustanovitelji zveze skupnosti, morajo biti seznanjeni z vsemi temeljnimi problemi na področju zaposlovanja in z nalogami zveze skupnosti.
Skupščina zveze skupnosti zagotavlja, da je širša javnost seznanjena s predlaganimi in sprejetimi programi dela, z njihovim izpolnjevanjem ter z višino in namenom porabe sredstev.
90.	člen
Skupščina zveze skupnosti določi, da se informj-vanje opravlja prek posebnega glasila, s posebnimi gradivi o temeljnih vprašanjih, z gradivi in predlogi, ki se pripravljajo za seje skupščine in njenih orgapov, ter prek občasnih, letnih, poslovnih in drugih poročil, ki jih izdaja zveza skupnosti.
91.	člen
Predstavniki organizacij združenega cjela> krajevnih skupnosti, družbenopolitičnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in društev ter predstavniki sredstev javnega obveščanja in občani imajo pravico prisostvovati sejam organov zveze skupnosti in sodelovati v razpravi, nimajo pa pravice odločanja.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE »2. člen
Dokler občinske skupnosti za zaposlovanje v svojih statutih ne določijo drugostopenjskega organa v postopku uveljavljanja pravic po zakonu o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb (Uradni list SRS, št. 18/79), vendar najdalj do 31. decembra 1979, se glede pritožbenega postopka uporabljajo določila členov 75.a—75.j statuta Zveze skupnosti za zaposlovanje SRS, ki jih je sprejela skupščina 9- februarja 1978 (Uradni list srs, št. 6/78).
93.	člen
Za razlago določb tega statuta je pristojna skupščina zveze skupnosti.
94.	člen
Spremembe in dopolnitve tega statuta se sprejemajo po postopku, ki velja za njegov sprejem.
Predlog za spremembo ali dopolnitev statuta lahko da vsak delegat v skupščini zveze skupnosti, vsaka skupščina občinske skupnosti za zaposlovanje, izvršilni odbor skupščine zveze skupnosti ali drug organ skupščine zveze skupnosti.
95.	člen
Ta statut začne veljati, ko ga sprejme skupščina zveze skupnosti.
Statut se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 2-20/101-79
Ljubljana, dne 30. maja 1979.
Skupščina Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije Ljubljana
Predsednik skupščine Igor Ponikvar 1. r.
REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST CELJE
962.
Na podlagi pooblastila iz 8. člena dodatka št. 2 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Celje za obdobje 1976—1980 za leti 1979 in 1980 in sklepi zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije z dne 7. februarja 1979 o obveznosti uskladitve zbranih sredstev z dogovorjeno višino, je zbor uporabnikov Občinske zdravstvene skupnosti Celje dne 26. aprila 1979 in zbor izvajalcev Občinske zdravstvene skupnosti Celje dne 17. maja 1979 sprejel
SKLEP
o dopolnitvi sklepa
o preračunu vrednosti programa za leto 1979 iz realne vrednosti (cenah leta 1978) na Aominalno vrednost (Uradni list SRS, št. 1-26/79) in sklepa o višini (stopnji) prispevkov za zdravstveno varstvo (Uradni list SRS, št. 1-27/79)
1.	člen
2.	člen sklepa o preračunu vrednosti programa za leto 1979 iz realne vrednosti (cenah leta 1978) na nominalno vrednost (Uradni list SRS, št. 1-26/79) se spremeni in dopolni tako, da novo besedilo glasi:
Preračunana nominalna vrednost programa za leto 1979 z upoštevanjem določila 1. člena tega sklepa se razporedi na posamezne glavne programske naloge takole:
v mio din
Opis	Znesek
a)	enotni	program	215,4
b)	skupni	program	9,5
c)	dopolnilni program skupno z naložbami 342,5
Skupaj	567,4
Od tega odpade obveznost združevanja sredstev:
1.	iz	združenega dela	515,9
2.	iz	prispevka upokojencev	40,0
3.	iz	prispevka kmetov	2,6
4.	iz	ostalih dohodkov	8,9
Od celotne obveznosti združevanja sredstev iz združenega dela za izvajanje programa odpade na:
—	obveznost združevanja za izvajanje
zdravstvenega varstva	445,9
—	obveznost združevanja za izplačila nadomestila osebnega dohodka za čas odsotnosti z
dela nad 30 dni, boleznine, porodi itd.	70,0
Skupaj obveznost združenega dela	515,9
Od vrednosti programa odpade na:
—	obveznost združevanja za republiško solidarnost (enotni program)	do	11,7
—	obveznost združevanja za regijsko solidarnost (dopolnilni program)	do,	8,0
—	obveznost združevanja za skupni program SRS	do	9,5
2.	člen
V prvem odstavku 1. člena sklepa o višini (stopnji) prispevkov za zdravstveno varstvo se prispevna stopnja iz bruto osebnih dohodkov uskladi iz 8,00°/# na 8,12 °/».
3.	člen
Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se določilo 1. člena za leto 1979, določilo 2. člena pa od 1. aprila 1979 dalje.
St. 022-1/1979
Celje, dne 26. aprila 1979 in 17. maja 1979.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Celje
Franc Horvat 1. r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
963.
Uresničujoč določila ustave SR Slovenije, določila družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji, stališča in sklepe družbenopolitičnih organizacij, določila zakona o združenem delu ter izhajajoč iz skupnih interesov delovnih ljudi in občanov ljubljanskih občin, da v svoji vsakodnevni samoupravi j alski in politični aktivnosti uresničujejo načela in naloge kadrovske politike, da bi tako zagotavljali hitrejše poglabljanje socialističnih samoupravnih odnosov, hitrejšo rast materialne osnove ter možnosti za hitrejši socialni razvoj in hitrejšo humanizacijo medsebojnih odnosov, sklenemo temeljne in druge or-
ganizacije združenega dela, skupščine občin in mesta, samoupravne interesne skupnosti v občini in mestu, občinske konference SZDL in mestna konferenca SZDL, občinski sveti zveze sindikatov in mestni svet zveze sindikatov, občinske konference ZKS in mestna konferenca ZKS, občinski odbori ZB NOV in mestni odbor ZB NOV, občinske konference ZSMS in mestna konferenca ZSMS, medobčinska gospodarska zbornica in skupnost za zaposlovanje
DRUŽBENI DOGOVOR o oblikovanju in Izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin
1. TEMELJNE DOLOČBE IN OSNOVNE NALOGE NA PODROČJU KADROVSKE POLITIKE
1.	člen
Za uresničitev temeljnih načel samoupravne in demokratične kadrovske politike ter smotrov in nalog, ki so opredeljeni v dokumentih, navedenih v uvodu tega dogovora in upoštevajoč kadrovske in izobraževalne potrebe, ki izhajajo iz gospodarskih, socialnih, kulturnih in družbenopolitičnih razvojnih usmeritev in ciljev, delovni ljudje in občani, organizirani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, delegatskih skupščinah občin in mesta in v družbenopolitičnih organizacijah v občinah in na ravni mesta (v nadaljevanju udeleženci dogovora), s tem družbenim dogovorom določamo smotre in naloge, ki jih bomo uresničevali pri oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin.
2.	člen
Udeleženci družbenega dogovora (v nadaljevanju dogovora) se dogovorimo za erioten družbeni dogovor o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin. Zato bodo ta dogovor smiselno uporabljale temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne organizacije in skupnosti na vseh področjih dejavnosti: na gospodarskem, vzgoj-noizobraževalncm, kulturnem, socialnozdravstvenem, upravi itd.
Udeleženci dogovora lahko v skladu z določbami tega dogovora urejajo vprašanja kadrovske politike na posameznih področjih dejavnosti s posebnimi samoupravnimi sporazumi. 3
3.	člen
Udeleženci dogovora prevzemamo obveznosti in odgovornost, da bomo z organizirano in usklajeno aktivnostjo dosledno uresničevali temeljna načela kadrovske politike. Zlasti pa si bomo prizadevali:
—	za enotnost temeljnih ciljev in celovitost meril kadrovske politike ter za demokratičnost in doslednost pri izvajanju načel in s tem družbenim dogovorom določenih nalog na področju kadrovske politike,
—	za samoupravno zasnovanost in usmerjenost kadrovske politike, ki izhaja iz družbenoekonomskega in političnega položaja delovnega človeka ter za opredelitev vsebine in postopkov oblikovanja kadrovske politike v samoupravnih splošnih aktih,
—	za ustvarjanje pogojev za vsestranski razvoj in uveljavitev delovnega človeka kot svobodne socialistične osebnosti, ki bo v združenem delu skladno s svojimi sposobnostmi in pridobljenim znanjem tvorno sodeloval pri ustvarjanju in delitvi dohodka, pri nenehnem izboljševanju modernizacije in organizacije dela, ki bo sposoben hitreje uveljavljati dosežke znanosti, sodobnejšo tehnologijo dela itd.
—	za dolgoročno planiranje potreb po kadrih, izobraževanja in usposabljanja kadrov,
—	za organizirano in sistematično spremljanje kadrov ter racionalno razporejanje kadrov v skladu z njihovo strokovno usposobljenostjo in z delom pridobljenimi delovnimi zmožnostmi, uspešnostjo opravljanja del oziroma nalog, samoupravne in politične aktivnosti, njihovega interesa in prizadevanj za nenehno izpopolnjevanje strokovnega in splošnega znanja,
—	za programiranje in smotrno organiziranje izobraževalnih oblik in vsebin, ki jih narekuje gospodarski, družbeni in kulturni razvoj,
—	za demokratičnost in javnost vseh kadrovskih postopkov,
—	za dosledno uresničevanje samoupravnega sporazuma o pogojih za zaposlovanje in o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri za,-poslovanju delavcev na območju ljubljanskih občin,
—	za organizacijo, oblikovanje in razvoj kadrovskih služb ter za strokovno usposabljanje delavcev v kadrovskih službah,
—	za tako kadrovsko politiko na področju mednarodnih odnosov, ki bo temeljila na sistemu socialističnega samoupravljanja, in ki bo zagotavljala uspešno opravljanje del oziroma nalog na področju mednarodnih odnosov ter prispevala k utrjevanju ugleda socialistične Jugoslavije ter
—	za odgovornosti in obveznosti, ki jih sprejemamo s tem dogovorom.
4.	člen
Družbenopolitične organizacije v občinah in na ravni mesta, samoupravni organi v terheljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter skupnost za zaposlovanje bodo zagotavljali vsestransko, pravočasno in objektivno informiranje delavcev in občanov o vseh problemih in nalogah s področja kadrovske politike, ter jim tako omogočali, da bodo lahko tvorno sodelovali pri oblikovanju samoupravnih odločitev na področju kadrovanja in oblikovanja kadrovske politike.
5.	člen
V skladu z določili 3. člena tega dogovora bomo udeleženci sprejemali naloge in smotre kadrovske politike ter načine njihovega uresničevanja, zlasti pa bomo:
—	sprejemali dolgoročne, srednjeročne in kratkoročne plane kadrovskih potreb,
—	sprejemali programe strokovnega, idejnopolitičnega, družbenoekonomskega in splošnega izobraževanja,
—	zagotavljali izdelavo, usklajevanje in dopolnjevanje skupnih osnov in kriterijev razvidov del oziroma nalog v združenem delu,
—	določali in razporejali sredstva za izobraževanje in usposabljanje kadrov,
—	določali merila in pogoje za izbiro kadrov za opravljanje del oziroma nalog,
—	v samoupravnih splošnih aktih urejali postopke za oblikovanje, sprejemanje in izvrševanje odločitev na področju kadrovske politike ter določali pravice, obveznosti in odgovornosti individualnih poslovodnih organov, delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi strokovnih služb in samoupravnih organov,
—	preverjali izvajanje sprejete kadrovske politike ter učinkovitost posameznih kadrovskih odločitev in to neposredno, prek samoupravnih organov, delavske kontrole in družbenopolitičnih organizacij.
6.	člen
Predvideni bolj dinamičen razvoj — potreba po hitrejšem prestrukturiranju ljubljanskega gospodarstva in skladno s tem smotrn razvoj družbenih dejavnosti — zahteva močnejše uveljavljanje kvalitetnih dejavnikov družbenoekonomskega razvoja, med katerimi
sta strokovno znanje in delovna zmožnost zaposlenih bistveni sestavini.
Zato bomo udeleženci dogovora v okviru kadrovske politike uresničevali politiko zaposlovanja, ki bo upoštevala objektivno nujnost, da je mogoče doseči prestrukturiranje gospodarstva v skladu s smernicami družbenoekonomskega razvoja Ljubljane, hitrejšo rast dohodka in hitrejše povečanje družbene produktivnosti dela, predvsem z večjo ekonomičnostjo dela in sredstev, večjega znanja in delovnih zmožnosti zaposlenih.
7.	člen .
Za dosego teh ciljev bomo udeleženci dogovora zlasti:
—	uresničevali politiko produktivnega zaposlovanja,
—	spremljali in mesečno ocenjevali izrabo načrtovanega letnega sklada delovnega časa,
—	zagotavljali pogoje za hitrejše spreminjanje strukture in obsega znanja zaposlenih in šolajoče se mladine tako, da bomo na podlagi dolgoročnih in srednjeročnih planov kadrovskih potreb usmerjali svoje delavce v izobraževanje ob delu in vplivali na usmerjanje mladine v poklice,
—	uresničevali načelo nagrajevanja po rezultatih
dela.
8.	člen
Udeleženci dogovora si bomo prizadevali, da bodo priprave kadrov za družbene funkcije sestavni del delovnih in samoupravljalskih obveznosti delavcev, samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. Skrbeli bomo za stalno evidentiranje in družbenopolitično usposabljanje možnih kandidatov za družbene funkcije v organih samoupravljanja, družbenopolitičnih organizacijah, družbenopolitičnih skupnostih in drugih skupnostih.
Udeleženci dogovora se obvezujemo, da bomo zagotavljali vse pogoje za uspešno opravljanje nalog in dolžnosti delegatov v družbenopolitičnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah. 2
2. RAZVID DEL OZmOlVIA NALOG
9,	člen
Udeleženci dogovora bomo skladno z določilom 19. člena zakona o delovnih razmerjih s samoupravnim splošnim aktom določili razvid del nziroma najog.
Razvid del oziroma nalog je praviloma samostojen samoupravni splošni akt.
10.	člen
Pri izdelavi razvida del oziroma nalog bomo udeleženci dogovora izhajali iz skupnih metodoloških osnov, katerih izdelavo bodo v skladu z družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji zagotavljali: Gospodarska zbornica Slovenije za področje gospodarstva, za posamezna področja družbenih dejavnosti pa samoupravne interesne skupnosti, oziroma kjer teh ni, ustrezni republiški upravni organi.
Pri izdelavi razvida del oziroma nalog bomo upoštevali tekoče in perspektivne potrebe temeljne organizacije združenega dela, samoupravne organizacije in skupnosti. Zato bomo naloge oziroma dela v razvidu
del oziroma nalog opisali tako, da bodo služile kot osnova za:
—	racionalno in smotrno delitev dela oziroma nalog ter razmejitev pravic, obveznosti in odgovornosti,
—	določanje pogojev, ki jih mora delavec izpolnjevati za opravljanje določenih del oziroma nalog,
—	dolgoročno, srednjeročno in kratkoročno planiranje kadrovskih potreb,
—	oblikovanje razpisov in objav del oziroma nalog,
—	izbiro, zaposlovanje in razporejanje delavcev po njihovi strokovni izobrazbi oz. z delom pridobljenimi delovnimi zmožnostmi,
—	programiranje novih profilov kadrov in njihovega znanja,
—	pripravo programov izobraževanja: funkcionalno usposabljanje pridobivanja strokovnega znanja ob delu in iz dela,
—	ustrezno zaposlovanje invalidov, težje zaposljivih oseb in za delo manj zmožnih oseb,
—	smotrno organizacijo in izvajanje varstva pri delu,
—	ureditev drugih organizacijskih in kadrovskih postopkov.
11.	člen
Udeleženci dogovora se bomo pri določanju del oziroma nalog, ki naj jih opravlja posamezni delavec v temeljni organizaciji združenega dela, ravnali po naslednjih načelih:
—	da bomo združevali tolikšen obseg vsebinsko zaokroženih del oziroma nalog, ki bo zagotavljal najboljšo izrabo delovnega časa in sredstev za delo,
—	da bomo združevali sorodna, po zahtevnosti enakovredna dela oz. naloge tako, da bodo kar najbolj izkoriščena strokovna znanja oz. z delom pridobljene delovne zmožnosti, y
—	da bomo združevali dela oziroma naloge, ki bodo ustrezale psihofizičnim sposobnostim delavca.
12.	člen
jtazvid_del^Qziroma nalog mora obsegati opis del oziroma nalog, temeljne značilnosti in zahtevnosti del oziroma nalog ter:
—	zahtevano stopnjo in smer strokovne izobrazbe oziroma z delom pridobljene delovne zmožnosti,
—	psihofizične in druge sposobnosti,
—	delpvne pogoje, v katerih se naloga izvaja,
—	vrsta odgovornosti, ki jo zahteva izvajanje delovne naloge,
—	potrebne delovne izkušnje za uspešno opravljanje naloge,
—	posebne pogoje in zahteve glede na predpise o varstvu pri delu,
—	posebne zahteve za opravljanje del oziroma na-
log-
Pri izdelavi razvidov del oziroma nalog si bomo udeleženci dogovora prizadevali za objektivno določanje stopnje in smeri strokovne izobrazbe, delovni"*' izkušenj in drugih posebnih pogojev za opravljanje po sameznih del oziroma nalog,
13.	člen
Za posamezna dela oziroma naloge se smejo zahtevati potrebne delovne izkušnje, ki pa tudi za najodgovornejša dela oziroma naloge ne smelo presegati 5 let, , razen če z zakonom ni drugače določeno.
14.	člen
Samoupravni splošni akt (razvid del oz. nalog) je potrebno stalno dopolnjevati glede na organizacijski in tehnološki razvoj temeljne organizacije združenega dela ali druge samoupravne organizacije oz. skupnosti.
15.	člen
Udeleženci dogovora bomo v svojih samoupravnih splošnih aktih določili postopek, način in kriterije za ugotavljanje z delom pridobljene delovne zmožnosti.
16.	Člen
Za delovno zmožnost se šteje tista pridobljena strokovnost ter razvite spretnosti in psihofizične sposobnosti, ki si jih je delavec pridobil in razvil pri opravljanju del oziroma nalog ter s trajnim izobraževanjem ob delu.
17.	člen
Z delom pridobljeno delovno zmožnost delavca ugotavlja strokovna komisija, ki jo imenuje delavski svet temeljne organizacije združenega dela.
Komisijo se imenuje za vsak primer posebej. Sestavljajo jo delavci z istega strokovnega področja, ki imajo vsaj eno stopnjo višjo strokovno izobrazbo in večje delovne izkušnje kot jih ima delavec, za katerega se ugotavlja z delom pridobljeno delovno zmožnost.
Komisija predloži oceno z delom pridobljene delovne zmožnosti delavca delavskemu svetu v potrditev.
18.	člen
Komisija za ugotavljanje z delom pridobljene delovne zmožnosti lahko tudi delavcu, ki je ob sklenitvi delovnega razmerja predložil oceno o svoji delovni zmožnosti, to ponovno ugotavlja, če to smatra za potrebno.
19.	člen
Temeljna organizacija združenega dela mora na zahtevo delavca podati oceno o njegovi z delom pridobljeni delovni zmožnosti. Lahko pa to oceno zahteva samoupravni organ tiste temeljne organizacije združenega dela, s katero želi delavec skleniti delovno razmerje.
20.	člen
Temeljna organizacija združenega dela, ki nima v samoupravnem splošnem aktu opredeljenega postopka, načinov in kriterijev za ugotavljanje z delom pridobljene delovne zmožnosti, ne sme v razpisih in objavah del oziroma nalog poleg izobrazbe alternativno zahtevati tudi z delom pridobljene delovne zmožnosti.
21.	člen
Udeleženci dogovora bomo v samoupravnih splošnih aktih opredelili dela oziroma naloge, ki se lahko opravljajo na podlagi pogodbe o delu in določili krite-rije, k[ bodo zagoTavijali smotrnost in družbeno upravičenost zaposlovanja upokojencev pri teh delih oziroma nalogah. Zavzemali se bomo za dosledno izvajanje zakonskih določil glede spremljanja in preverjanja zaposlovanja upokojencev.
Pri določanju kriterijev, smotrnosti in družbeni upravičenosti zaposlovanja upokojencev v zvezi s 1. odstavkom tega člena, so temeljne organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti dolžne predvsem upoštevati možnosti nadomestitve zaposlenih upokojencev z notranjimi preme-
stitvami delavcev in z zaposlovanjem nezaposlenih delavcev.
3.	NAČRTOVANJE KADROV IN IZOBRAŽEVANJA
22.	člen
Plani potreb po kadrih in izobraževanju so integralni del dolgoročnih, srednjeročnih in kratkoročnih planov družbeno-ekonomskega razvoja.
Plane potreb po kadrih in izobraževanju sprejemajo delavci po opravljeni javni razpravi po enakem postopku kot druge planske dokumente.
23.	člen
Delavci v združenem delu določajo smernice in sestavne elemente kadrovskih planov kot so:
—	potrebna sredstva za uresničevanje planov kadrovskih potreb in izobraževanja,
—	potrebno število delavcev za opravljanje nalog, sprejetih s plani družbenoekonomskega razvoja,
—	pregled delavcev (popis vseh delavcev po njihovi strokovni usposobljenosti oz. z delom pridobljenimi delovnimi zmožnostmi, po njihovi delovni uspešnosti Itd.),
—	plan izobraževanja in usposabljanja delavcev pred nastopom dela, ob delu in iz dela,
—	načrt potreb po štipendistih,
—	predviden odhod delavcev (upokojitve, vojaške obveznosti, povprečna fluktuacija posameznih profilov, odsotnosti z dela),
—	načini usposabljanja delavcev za kritje potreb glede na razvoj temeljne organizacije združenega dela,
—	načini razporejanja, preusmerjanja ih zaposlovanja presežka delavcev zaradi uvajanja nove tehnologije ali drugih organizacijskih in tehničnih izboljšav,
—	ukrepi za razvoj inovacijske dejavnosti,
—	kadrovski ukrepi za uresničitev plana gospodarskega in družbenega razvoja,
—	ukrepi za uresničevanje samoupravnega sporazuma o pogojih za zaposlovanje in o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev na območju ljubljanskih občin,
—	program in naloge pri evidentiranju in pripravah možnih kandidatov za opravljanje odgovornih družbenih nalog v občini, republiki in federaciji, temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih skupnostih.
24.	člen
Udeleženci dogovora bomo na podlagi sprejetih planov kadrovskih potreb in v skladu z razvojnimi programi sprejemali ukrepe:
—	za notranje razporejanje delavcev na osnovi njihove strokovne izobrazbe oziroma z delom pridobljene delovne zmožnosti, delovnih izkušenj in doseženih delovnih rezultatov,
—	za dopolnilno in funkcionalno izobraževanje delavcev in njihovo strokovno usposabljanje zaradi predvidenih sprememb v tehnologiji dela,
—	za stalno izobraževanje delavcev v skladu s potrebami in interesi temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne organizacije in skupnosti ter s sposobnostmi, zmožnostmi in nagnjenji delavcev,
—	za organizirano in sistematično izobraževanje delavcev, ki opravljajo fizično težka in zdravju škodljiva dela oziroma naloge,
—	za štipendiranje, usposabljanje in poklicno usmerjanje mladine,
—	za izvajanje pripravništva,
—	za pridobivanje novih delavcev,
—	za zaposlovanje invalidov.
25.	člen
Udeleženci dogovora si bomo prizadevali za poenotenje sistema zajemanja kadrovskih podatkov in načinov ter sistema spremljanja uresničevanja kadrovskih planov.
26.	člen
Udeleženci dogovora s tem' dogovorom sprejemamo obveznosti:
—	da bo vsak investicijski elaborat vseboval tudi podroben načrt pridobivanja in usposabljanja potrebnih delavcev, kakor tudi program prekvalifikacije in nove razporeditve delavcev,
—	da bomo plane kadrovskih potreb dopolnjevali In usklajevali z novo nastalimi potrebami v organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih,
—	da bomo kadrovske plane izdelovali za takšno obdobje, ki bd omogočalo vplivati na poklicno usmerjanje mladine že v času šolanja,
—	da bomo v skladu s svojimi kadrovskimi potrebami razpisovali štipendije in usmerjali delavce v izobraževanje ob delu in iz dela,
—	da bomo zagotavljali primerne pogoje v domovih učencev in študentov.	•
27.	člen
Predloge planov kadrov, usposabljanja in razvoia kadrov bodo:
—	v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih pripravljale kadrovske službe, ki se morajo za to delo tudi strokovno usposobiti,
—	za območje občine kot celote pa so za pripravo predlogov planov oziroma projekcij potreb po kadrih zadolženi komiteji za družbeno planiranje in gospodarstvo pri izvršnih svetih skupščine občin in mesta ter skupnost za zaposlovanje.
28.	člen
Udeleženci dogovora se dogovorimo, da bomo morebitna razhajanja med plani potreb po kadrih v organizacijah združenega dela, planom kadrov v občini ter plani vpisa v posamezne šole usklajevali v okviru družbenopolitičnih organizacij, skupščin občin in mc-z sta in samoupravnih interesnih skupnostih.
29.	člen
Udeleženci dogovora se obvezujemo, da bomo v skladu s sprejetimi roki za pripravo naslednjega srednjeročnega plana družbenoekonomskega razvoja občin in mesta pričeli s pripravami srednjeročnega plana kadrovskih potreb za obdobje 1981 do 1985 in hkrati začeli s pripravami projekcije potreb po kadrih do leta 2000.
30.	člen
Udeleženci dogovora se zavzemamo za dosledno uresničevanje temeljnih načel in smotrov vzgoje in izobraževanja, ki se izražajo zlasti v:
—	marksistični in samoupravni zasnovanosti celotne vzgoje in izobraževanja za delo in samoupravljanje,
—	odločilni vlogi združenega dela pri oblikovanju politike razvoja in vsebine vzgoje in izobraževanja,
—	povezanosti vzgoje in izobraževanja z delom, razvojem znanosti, tehnike in kulture,
—	usmerjanju zaposlenih delavcev v izobraževanje ob delu in. iz dela.
31.	člen
Udeleženci dogovora bomo v skladu s svojimi kadrovskimi plani:
—	ugotavljali potrebe po stalnem izobraževanju delavcev,
—	oblikovali vzgojnoizobraževalno politiko,
—	načrtovali vsebino, obseg in izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov,
—	s svobodno menjavo dela zagotavljali možnosti za uresničevanje vžgojnoizobraževalnih programov in za njihovo prilagajanje potrebam razvoja,
—	omogočali delavcem, ki dosegajo nadpovprečne usnehe pri delu in izkazujejo posebne nadarjenosti, da čimprej dosežejo izobrazbo in razvijajo sposobnosti za opravljanje najzahtevnejših del oziroma nalog.
32.	člen
Osnovne organizacije sindikata udeleženk dogovora bodo sprejele akcijske programe za usmerjanje delavcev, ki nimajo končane osnovne šole, da le-to končajo.
Udeleženci dogovora bomo v samoupravnih splošnih aktih opredelili pogoje za dokončanje osnovne šole. “
33.	člen
Udeleženci dogovora se dogovorimo, da bomo na ravni občine združevali načrte potreb izobraževanja.
V sodelovanju s skupnostjo za zaposlovanje bodo izobraževalne skupnosti v občinah in mestu zbiralec izobraževalnih potreb, koordinator in organizator spremljanja uresničevanja izobraževalnih načrtov.
34.	člen
Udeleženci dogovora bomo v planih kadrovskih potreb in načrtih izobraževanja m usposabljanja ter v samoupravnih splošnih aktih določili sredstva, potrebna za pridobivanje, izobraževanje in usposabljanje kadrov v skladu z določili 23. člena tega dogovora.
35.	člen
Udeleženci dogovora se bomo zavzemali za uresničevanje usmerjenega izobraževanja za potrebe vseh področij združenega dela.
Svojim delavcem bomo omogočali intenzivnejše vkljuževanie. v. izobraževanje ob delu ter razvijali de-javnostT in oblike izobraževanja ter usposabljanja. Zato bomo:
—	aktivno in stalno sodelovali z izobraževalnimi organizacijami pri oblikovanju programa, oblik izobraževanja in pri razvijanju mreže izobraževalnih organizacij,
—	razvijali strokovne službe za usmerjanje mladine in odraslih v izobraževanje in nadalinie usposab-
— vključevali učence, ki smo jih usmerili v izobraževanje, v proizvodno delo in v samoupravno in politično aktivnost,
—	spodbujali svoje najuspešnejše strokovne delavce za aktivno sodelovanje v vzgojnoizobraževalnem delu v izobraževalnih organizacijah in jim omogočali pridobitev najnujnejšega pedagoškega znanja,
—	organizirali uvajanje v delovno organizacijo (uvajalni seminar in uvajanje v delo),
—	usposabljali pripravnike za samostojno delo,
—	zagotavljali opravljanje praktičnega pouka in proizvodno delo za učepce in študente, ki v času šolanja v skladu z učnim načrtom morajo svoje teoretično znanje dopolnjevati v praksi,
—	omogočali in organizirali stalno in dopolnilno izobraževanje, strokovno prakso in specializacijo,
—	organizirali izobraževanje v zvezi z varstvom pri delu,
—	zagotavljali stalno družbenopolitično izobraževanje in usposabljanje za opravljanje družbenopolitičnih in samoupravnih nalog.
36.	člen
Udeleženci dogovora se bomo zavzemali za dosledno uresničevanje določil samoupravnega sporazuma o štipendiranju. V skladu s kadrovskimi potrebami združenega dela bomo skrbeli za izpopolnjevanje kriterijev in meril štipendiranja.
Najuspešnejše mlade delavce in učence bomo na osnovi dogovorjenih meril in kriterijev predlagali za štipendiste Tijovega sklada in Kraigherjevega sklada.
37.	člen
Udeleženci dogovora se dogovorimo za minimalne pravice in obveznosti v zvezi z izobraževanjem ob delu, ki se nanašajo na:
—	pravice in obveznosti delavcev — udeležencev izobraževanja ob delu in
—	pravice in obveznosti temeljnih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.

38.	člen
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih bodo v samoupravnem splošnem aktu določili pravice in obveznosti delavcev, ki se izobražujejo ob delu.
O pravicah in obveznostih za izobraževanje ob delti mora biti sklenjen dogovor (pogodba) v pismeni otjliki.
39.	člen
Delavec, ki se izobražuje ob delu, ima pravico do povrnitve stroškov izobraževanja v naslednjih primerih i
—	če obstajajo v temeljni organizaciji združenega dela ali drugi samoupravni organizaciji in skupnosti potrebe po kadrih s tako izobrazbo,
— Če je s strokovnim delom in družbenopolitično aktivnostjo v temeljni in drugi samoupravni organizaciji in skupnosti izkazal upravičenost do izobraževanja ob delu,
—	če se obveže, da bo po končanem šolanju ostal v temeljni organizaciji združenega dela oz. samoupravni organizaciji oz. skupnosti toliko časa, kolikor je
' trajalo šolanje.
40.	člen
Udeleženci dogovora imamo pri izobraževanju ob delu svojih delavcev pravice in obveznosti:
— kriti stroške izobraževanja ob delu: za vpisnino in šolnino, za prevozne stroške in šolnino, za seminar-
ske in laboratorijske vaje ter za izpite in za zaključne izpite,
—	omogočati izrabo izrednega študijskega dopusta: za šolanje na srednji šoli najmanj 2 delovna dneva za izpit iz posameznega predmeta in najmanj 15 delovnih dni za zaključne izpite, za šolanje na višjih in visokih šolah najmanj 3 delovne dni za vsak izpit iz posameznega predmeta in najmanj 30 delovnih dni za diplomo,
—	zahtevati povračilo stroškov v primeru prekinitve dogovora (pogodbe) s strani delavca zaradi neuspešnega šolanja in v primeru prenehanja delovnega razmerja na lastno zahtevo ali po lastni krivdi,
—	zahtevati povračilo stroškov in nastalo škodo, če delavec iz neupravičenih razlogov prekine delovno razmerje.
41.	člen
Delavec, ki se izobražuje ob delu, ima pravice in obveznosti:
—	redno opravljati izpite in druge šolske obveznosti ter šolanje zaključiti v dogovorjenem roku,
—	koristiti najmanj toliko izrednega študijskega dopusta, kot ga določa ta dogovor,
—	predložiti najmanj enkrat letno potrdilo o uspešnosti šolanja,
—	zahtevati povračilo stroškov, nastalih s šolanjem,
—	ostati po končanem šolanju v temeljni organizaciji združenega dela oziroma v samoupravni organizaciji oziroma skupnosti najmanj toliko časa, kot je trajalo izobraževanje ob delu,
—	vrniti vse s šolanjem nastale stroške, kolikor šolanje ni končal po lastni krivdi.
42.	člen
Udeleženci dogovora so se dogovorili, da se delgv-.ci praviloma usmerjajo v izobraževanje ob delu in iz dela v okviru svojega poklicnega oz. strokovnega pod- I ročja.	—4
Izjemoma se delavci lahko usmerijo v izobraževanje ob delu tudi izven svojega poklicnega oz. strokovnega področja v naslednjih primerih:
—	kadar se za dela oz. naloge, katere bodo delavci predvidoma opravljali po končanem študiju, zahteva širše oz. več znanj,
—	če to zahteva kadrovski interes temeljne organizacije združenega dela zaradi potrebe po poklioni preusmeritvi,
—	zaradi naknadno ugotovljene izrazite poklicne nagnjenosti delavca do drugega poklica.
43.	člen
V zvezi z uresničevanjem razširjene funkcije poklicnega usmerjanja bomo udeleženci dogovora organizirali in razvijali v okviru kadrovske funkcije naslednje dejavnosti:
—	sodelovanje pri načrtovanju smotrov in vsebine usmerjenega izobraževanja, vzgajanja in usposabljanja,
—	proučevanje rešitve za hitrejše prilagajanje kadrov spremembam v organizaciji dela in tehnologiji,
—	spremljanje uspešnosti delavcev pri delu in samoupravni aktivnosti,
—	ugotavljanje sposobnosti in delovnih zmožnosti delavcev,
—	svetovanje in usmerjanje delavcev v izobraževanje ob delu in iz dela,
—	usmerjanje zaposlenih delavcev na taka dela, ki najbolj ustrezajo njihovi delovni usposobljenosti,
—	proučevanje uspešnosti delavcev, ki so napredovali ali so bili razporejeni na nova dela oziroma naloge.
44.	člen
Funkcijo poklicnega usmerjanja bodo izvajale vzgojnoizobraževalne organizacije in strokovna služba skupnosti za zaposlovanje ter strokovne službe udeležencev tega dogovora.
45.	člen
Udeleženci dogovora se obvezujemo, da bomo s svojo aktivnostjo zagotavljali pogoje za dosledno uresničevanje družbenega dogovora o družbenopolitičnem izobraževanju in usposabljanju, v katerem so nakazane poti za načrtno, usklajeno in stalno družbeno izobraževanje. Udeleženci bomo usklajevali svojo aktivnost v ustreznih odborih za družbenopolitično izobraževanje pri občinskih in mestni konferenci SZDL, pri občinskih in mestnem sindikalnem svetu in v ustreznih komisijah pri komitejih občinskih konferenc ZK in pri komiteju mestne konference ZKS.
Posebno odgovornost za razvijanje kvalitete družbenega izobraževanja imajo delavske univerze in marksistični center Ljubljana.
4.	URESNIČEVANJE IN IZVAJANJE • TEMELJNIH PRAVIC IN OBVEZNOSTI IZ DELOVNIH RAZMERIJ DELAVCEV V ZDRUŽENEM DELU
4G. člen
Pred nastopom dela oziroma opravljanja nalog in pred podpisom izjave o sprejemu samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v združenem delu bomo udeleženci dogovora izbranemu delavcu na delo vročili in ga seznanili s: samoupravnim splošnim aktom o delovnih razmerjih, statutom, samoupravnim aktom o osnovah in merilih za ugotavljanje in razporejanje dohodka, čistega"'dohodka, delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, ter s samoupravnim aktom o varstvu pri delu; seznanili ga bomo tudi z drugimi samoupravnimi splošnimi akti, v katerih so urejene njegove pravice, obveznosti in odgovornosti v združenem delu.
47. člen
Pri izbiri delavcev za opravljanje samostojnih strokovnih del oz. nalog, zlasti tistih, za katere so potrebne razvite sposobnosti komuniciranja in sodelovanja z ljudmi, bomo udeleženci proučili poleg strokovnih sposobnosti kandidata tudi njegovo uspešnost pri opravljanju del oziroma nalog ter njegovo družbenopolitično aktivnost,
V primerih, ko 'ne bo dovolj podatkov o delu in usposobljenosti kandidata, bomo te ugotavljali v neposrednih pogovorih s kandidatom, s posebnimi vprašalniki, testi znanja itd. Postopek za preizkus kandidatovih sposobnosti bomo udeleženci dogovora določili v samoupravnih splošnih aktih.
48. člen
Udeleženci dogovora se obvezujemo, da bomo zagotovili pogoje za organizirano uvajanje novo izbranih delavcev k delovnim nalogam in da bomo izdelali in sprejeli program uvajanja v delo. V primerih, ko za
prosta dela oz. naloge ne bodo pripravljeni programi uvajanja v delo oz. naloge, pristojni samoupravni organi ne bodo razpisovali prostih del oz. nalog.
•	_	49. člen
Udeleženci dogovora bomo v skladu z določili zakona vsako leto izdelali in sprejeli program sprejemanja in usposabljanja pripravnikov. V programih uvajanja pripravnikov v delo bomo udeleženci določili program dela, organizacijo in vodstvo pripravništva, kakor tudi način usposabljanja pripravnikov za samostojno delo ter v vsakem konkretnem primeru določili pripravniku mentorja, ki mora imeti najmanj takšno stopnjo izobrazbe, kot jo ima pripravnik.
50.	člen
Udeleženci dogovora bomo pri občinski konferenci SZDL oz. pri IS skupščine občine ustanovili posebno komisijo z nalogo, da analizira možnosti za organizirano in postopno vračanje naših delavcev na začasnem delu. v tujini.
Naloge in pristojnosti teh komisij določi občinska konferenca SZDL. oziroma izvršni svet skupščine občine.
51.	člen
Udeleženci dogovora bomo v skupnosti za zaposlovanje združevali sredstva in preko te skupnosti vodili politiko, ki bo zagotavljala:
—	priučevanje nekvalificiranih delavcev, ki so prijavljeni kot nezaposleni,
—	funkcionalno usposabljanje kvalificiranih in strokovnih delavcev, ki so prijavljeni kot nezaposleni, če je pogoj za njihovo zaposlitev racionalna prekvalifikacija v skladu s kadrovskimi potrebami združenega dela.
Skupnost za zaposlovanje bo sofinancirala zgoraj navedene oblike usposabljanja le tistim temeljnim organizacijam združenega dela in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim, ki bodo imele izdelane programe potreb po kadrih oziroma ki bodo zagotavljala zaposlitev tako usposobljenim delavcem.
52.	člen
Udeleženci dogovora se zavezujemo, da bomo začeli postopek za sklenitev samoupravnega sporazuma, s katerim se bomo sporazumeli za pravočasne ukrepe in ustrezna sredstva za dokvalifikacijo ali prekvalifikacijo in ustrezno zaposlitev delavcev, kadar iz tehnoloških razlogov delo delavcev na določenih delbvnih nalogah ni več potrebno in ni možno zagotoviti dela v isti temeljni organizaciji združenega dela.
Udeleženci bomo zagotovili, da tedaj, ko. iz tehnoloških razlogov delo delavcev v temeljni ali drugi sa-, moupravbi organizaciji Tn skupnosti ni več potrebno in ko še niso razporejeni na drugo delo oziroma naloge, delavcem ne borrio zmanjšali osebnega dohodka.
53.	člen
Udeleženci dogovora se obvezujemo, da bomo skladno z zakonskimi določili omogočili svojim delavcem, ki so postali invalidi zaradi bolezni ali nesreče, da ostanejo še naprej v temeljni organizaciji združenega dela. Razporedili jih bomo k ustreznim nalogam ter jih za opravljanje teh nalog usposobili in jim zagotovili ustrezne delovne pripomočke.
Udeleženci dogovora bomo zaposlovanje invalidov urejali prek pokojniiisko-invalidske skupnosti in skupnosti za zaposlovanje.
54.	člen
Udeleženci dogovora bomo sodelovali s skupnostjo za zaposlovanje pri razporeditvi k delovnim nalogam invalidov in invalidnih oseb, ki so po mnenju pristojne strokovne komisije sposobni opravljati določena dela oziroma naloge.
Udeleženci dogbvora in nosilci obveznosti usposabljanja invalidnih oseb bomo v skladu z zakonom za delavce iz prejšnjega odstavka zagotovili sredstva za prekvalifikacijo oziroma dokvalifikacijo.
55.	člen
V temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in skupnostih, kjer' je nočno delo še nujno, si bomo udeleženci dogovora prizadevali za izboljšanje delovnih razmer in za zavarovanje zdravja zaposlenih. Zagotovili bomo prevoz z dela in na delo, topli obrok hrane, varstvo otrok, kjer je to potrebno, in najmanj enkrat na leto sistematični zdravniški pregled.	,
56.	člen
Udeleženci dogovora bomo v okviru svojih razvojnih programov v treh mesecih po podpisu tega dogovora izdelali programe o postopnem odpravljanju nočnega dela. Programi morajo vsebovati naloge, ukrepe in roke za postopno odpravljanje nočnega dela.
57.	člen
Udeleženci dogovora bomo zagotovili socialno var-/ nost starejšim delavcem, _ženskam nad 50 let oz. s 30 / leti delovne dobe, moškim nad 55 let oz. s 35 leti de- ~ lovne dobe, ki ne morejo več uspešno opra vij ati del oziroma nalog, na katere so bili razporejeni, tako da jih bomo razporedili na manj zahtevna, dela oziroma naloge. Ti delavci obdržijo svoj prejšnji osebni doho-dek, ki~se letno valorizira v skladu s poprečno rastjo'
'osebnih dohodkov v tv n- >-,i organizaciji združenega dela.
Obveznosti za zagotavljanje socialne varnosti delavcem iz 1. odstavka, ki jo sprejemamo s tem družbenim dogovorom, bomo udeleženci opredelili v svojih samoupravnih splošnih aktih. 5
5.	NAČELA IN MERILA KADROVANJA ZA OPRAVLJANJE NAJODGOVORNEJŠIH NALOG IN FUNKCIJ
58.	člen
Udeleženci dogovora bomo pri izbiri delavcev za individualne poslovodne organe, predsednike oziroma člane kolegijskih poslovodnih organov (v nadaljnjem besedilu: poslovodni organi) in delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi upoštevali celovitost strokovnih, družbenopolitičnih in moralnoetičnih meril. Zato bomo pri izbiri kandidatov za .navedena dela oziroma naloge poleg strokovne usposobljenosti enakopravno vrednotili:
— družbenopolitična merila.kot so: odnos do socia-listiČne revolucije, bratstva in enotnosll jugoslovanskih narodov" in narodno ti, r iahio- t in zavzetost za razvijanje socialističnih samoupravnih odnosov, druž-
bene samozaščite in ljudske obrambe ter za dosledno uveljavljanje načela delitve po rezultatih dela,
—	moralnoetična merila kot so: odnos do dela, ljudi in sodelavcev, zavzetost za spoštovanje zakonitosti, moralna odgovornost za gospodarjenje z družbenimi sredstvi ter sposobnost za povezovanje pravic, obveznosti in odgovornosti,
—	samostojnost in uspešnost opravljanja del oziroma nalog ter družbenopolitična aktivnost.
59.	člen
Pri določanju delovnih izkušenj v samoupravnih splošnih aktih in v razpisnih pogojih udeleženci dogovora ne bomo zahtevali, da so delovne izkušnje pridobljene le (samo) pri opravljanju del oziroma nalog individualnih poslovodnih organov ali delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, razen če z zakonom ni drugače določeno.
60.	člen
Udeleženci dogovora bomo v samoupravnih splošnih aktih določili dela oziroma naloge, ki jih bodo opravljali delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.
Praviloma so to dela oziroma naloge: organiziranje in vodenje delovnega procesa, proizvodno tehnične, ekonomske, komercialne, finančne, programsko razvojne, kadrovske, splošno pravne, ljudska obramba in družbena samozaščita in druge.
61.	člen
Udeleženci dogovora se bomo zavzemali, da bomo v sestavljenih organizacijah združenega dela, poslovnih združenjih, poslovnih skupnostih in drugih oblikah združenega dela, ki zajemajo več dejavnosti, formirali kolegijske poslovodne organe.
62.	člen
Poslovodne organe imenuje delavski svet na predlog razpisne komisije. Razpisna komisija je sestavljena po tripartitnem načelu, in sicer tako, da imenuje enako število predstavnikov:
—	delavski, svet temeljne organizacije združenega dela
—	družbenopolitična skupnost, na območju katere ima temeljna organizacija združenega dela svoj sedež,
—	sindikat temeljne organizacije združenega de-t la.
Predstavnike sindikatov v razpisne komisije imenuje:
—	za temeljno organizacijo združenega dela oziroma samoupravno delovno skupnost izvršni odbor osnovne organizacije sindikata oziroma sindikalna konferenca, če je v temeljni organizaciji združenega dela več osnovnih organizacij sindikata,
—	za delovno organizacijo sindikalna konferenca,
—	za sestavljeno organizacijo združenega dela koordinacijski odbor.
63.	člen
Za oblikovanje predloga za imenovanje poslovodnega organa mora razpisna komisija dobiti mnenje družbenopolitičnih organizacij.
Mnenje družbenopolitičnih organizacij posreduje sindikalna organizacija združenega dela po posvetu:
—	z občinskim svetom zveze sindikatov, v kateri ima delovna organizacija svoj sedež.
/
55tran 1120
URADNI LIST SRS
St. 19 — 22. V^. 1979
—	občinskim, medobčinskim pa tudi z republiškim svetom zveze sindikatov, če gre za sestavljeno organizacijo združenega dela in če so deli te organizacije v več občinah SR Slovenije, republikah in pokrajinah,
—	z organizacijo zveze komunistov in zveze socialistične mladine Slovenije v temeljni organizaciji združenega dela oziroma v delovni organizaciji združenega dela.
64.	člen
Udeleženci dogovora se dogovorimo, da se razpisna komisija za imenovanja poslovodnega organa oblikuje in opravlja svoje naloge tudi v temeljnih organizacijah združenega dela, ki ne oblikujejo delavskega sveta-
65.	člen
Družbena skupnost oblikuje in koordinira mnenje o kandidatih za poslovodni organ v okviru koordinacijskih odborov za kadrovska vprašanja pri predsedstvu občinske konference SZDL oziroma pri predsedstvu mestne konference SZDL.
Predstavniki družbene skupnosti v razpisnih komisijah sodelujejo pri oblikovanju mnenja iz prvega odstavka tega člena in ga posredujejo razpisni komi^ siji v temeljni organizaciji združenega dela v pismeni obliki.
66.	člen
Delavski svet imenpje za poslovodni organ enega izmed kandidatov, ki jih predlaga razpisna komisija. Po poteku mandata je lahko ista oseba imenovana za poslovodni organ praviloma samo še za en mandat.
67.	člen
Pereče kadrovske probleme, ki se nanašajo, na delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, si bomo udeleženci dogovora prizadevali reševati tudi s pomočjo koordinacijskih odborov za kadrovska vprašanji pri predsedstvu občinske in mestne konference SZDL.
68.	člen
Udeleženci dogovora se bomo zavzemali za uveljavitev načela, da bo delavec, ki opravlja dolžnost poslovodnega organa ali delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ko izpolni pogoje za upokojitev, prenehal opravljati to dolžnost. Lahko pa jo opravlja še naprej, če to narekuje širši družbeni interes in če se ne upokoji.
69.	člen
Da bi zagotovili pogoje za enotno in organizirano delovanje nosilcev kadrovske politike, se udeleženci dogovora zavzemamo, da koordinacijski odbori za kadrovska vprašanja pri občinskih in mestni konferenci SZDL sprejmejo sporazum, na osnovi katerega se bo na ravni mesta vodil postopek kadrovanja poslovodnih organov organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij posebnega pomena za mesto Ljubljana.
6.	KADROVANJE NA PODROČJU MEDNARODNIH ODNOSOV
70.	člen
Udeleženci dogovora bomo medsebojno sodelovali pri zadovoljevanju kadrovskih potreb na področju mednarodnih odnosov v občini, republiki in federaciji. Skrbeli bomo, da bodo kadrovski načrti obsegali tudi
potrebe po kadrih za delo na področju mednarodnih odnosov doma in v tujini; skrbeli borno za stalno evidentiranje kadrov, za usposabljanje in spremljanje razvoja kadrov in za ustrezen izbor in pripravo kadrov.
Usklajevanje kadrovski^ načrtov bodo opravljali koordinacijski odbori za kadrovska vprašanja pri predsedstvu občinske, mestne in republiške konference SZDL.
71.	člen
Udeleženci dogovora bomo v mejah svojih Pristojnosti sodelovali pri načrtovanju, evidentiranju, pripravi in izbiri kadrov za potrebe dela na področju mednarodnih odnosov.
72.	člen
S kadri na področju mednarodnih odnosov razumemo predvsem:
—	delavpe, zaposlene na področju mednarodnih odnosov v zveznih, republiških, mestnih in občinskih organih in organizacijah,
—	delavce v mednarodnih organizacijah,
—	delavce v skupnih gospodarskih predstavništvih v tujini,
—	delavce v predstavništvih organizacij združenega dela v tujini,
—	delavce v mešanih podjetjih v tujini,
—	delavce v okviru mednarodnega kulturnega, prosvetnega, znanstvenega in tehničnega sodelovanja,
—	dopisnike v tujini,
—	poklicne prevajalce in lektorje slovenskega jezika v tujini,
—	učitelje in profesorje za dopolnilni pouk v materinščini in socialne delavce v tujini,
—	predstavnike družbenopolitičnih organizacij in delavce,1 ki delajo v raziskovalnih institucijah.
73.	člen
Udeleženci si bomo, prizadevali, da bo evidentiranje kadrov za delo na področju mednarodnih odnosov potekalo v organizacijah združenega dela, družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih interesnih skupnostih ter v drugih samoupravnih organizacijah in skupnoslih.
Nosilci evidentiranja na ravni občine in mesta so:
—	komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve skupščin občin in mesta za opravljanje del oziroma nalog v konzularni službi in v mednarodnih organizacijah, za opravljanje del oziroma nalog na področju mednarodnih odnosov v zveznih, republiških, mestnih in občinskih organih in organizacijah,
—	družbenopolitične organizacije za opravljanje del oziroma nalog na področju mednarodnih odnosov v družbenopolitičnih organizacijah,
—	organizacije združenega dela za opravljanje del oziroma nalog v skupnih gospodarskih predstavništvih in predstavništvih organizacij združenega dela v tujini,
—	samoupravne interesne skupnosti, občinske in mestna konferenca SZDL za opravljanje del oziroma nalog s področja mednarodnih odnosov v izobraževalnih organizacijah združenega dela, raziskovalnih, kul turnih in drugih organizacijah, za katere obstoji poseben interes.
Kadrovske službe pri skupščinah občin in mesta bodo vodile evidenco zaposlenih na področju mednarodnih odnosov in posebno evidenco o evidentiranih kandidatih.
74.	člen
Udeleženci dogovora bomo zagotovili, da bo pri delavcih na področju mednarodnih odnosov spoštovano načelo rotacije in reelekcije ter da se bodo vračali na delo v domovino. Delavcem, ki so sklenili delovno razmerje v zveznih in republiških organih, družbenopolitičnih organizacijah v federaciji, republiki ali v mednarodnih organizacijah bomo zagotovili pravico, da se po prenehanju delovnega razmerja vrnejo na delo v temeljno organizacijo združenega dela', v kateri so bili nazadnje zaposleni.
'	75. člen
Udeleženci dogovora bomo skrbeli za vzpostavljanje stalnih stikov z delavci iz ljubljanskih občin, ki delajo v federaciji ali tujini.
7.	KADROVSKE SLUŽBE ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA IN KADROVSKE SLUŽBE V OBČINAH IN MESTU
78. člen
t Udeleženci dogovora se obvezujemo, da bomo za učinkovito in dosledno uresničevanje načel kadrovske politike, določil družbenega dogovora o izvajanju kadrovske politike v SR Sloveniji, določil družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin in za učinkovito izvajanje kadrovskih funkcij organizirali kadrovske službe.
Pri organiziranju kadrovskih služb bomo udeleženci dogovora upoštevali število zaposlenih, naloge, programe razvoja irt celovitost kadrovskega področja.
Za učinkovito izvajanje kadrovske funkcije morajo kadrovske službe opravljati naloge predvsem iz naslednjih področij: načrtovanje kadrov, pridobivanje kadrov, programiranje izobraževanja in usmerjanja v izobraževanje, usposabljanje kadrov za strokovno, samoupravno in družbenopolitično delo, spremljanje strokovnega razvoja kadrov, informiranje, delitev osebnih dohodkov, priprava samoupravnih splošnih aktov, ki urejajo delovna razmerja, varstvo pri delu in zaščito zdravja zaposlenih ter življenjske, kulturne, socialne in stanovanjske razmere.
Glede na naštete dejavnosti kadrovske funkcije bomo udeleženci dogovora zagotovili v kadrovskih službah potrebno število strokovnih delavcev.
Izvajanje posameznih kadrovskih funkcij pa je lahko zaradi zagotavljanja racionalnosti, strokovnosti in boljše Izkoriščenosti strokovnih kadrov organizirano v okviru skupnih služb.
77.	člen
Za kvalitetno opravljanje strokovne kadrovske dejavnosti se manjše organizacije združenega dela povezujejo tako, da strokovno bolj usposobljene in specializirane organizacije na osnovi dogovorov opravljajo strokovno zahtevnejša opravila s tega področja za več organizacij združenega dela.
78.	člen
V procesu sodelovanja vseh družbenih dejavnikov za izvajanje kadrovske politike in politike zaposlovanja so pomemben člen kadrovske službe skupščin občin in mesta ter skupnost za zaposlovanje, ki povezujejo in razvijajo kadrovsko dejavnost v občini in mestu.
Ker uresničevanje kadrovske dejavnosti zahteva polidisciplinarni pristop in ker se kadrovska dejavnost hitro bogati z novimi spoznanji in delovnimi metodami, bomo udeleženci dogovora spodbujali stalno strokovno izpopolnjevanje delavcev v kadrovskih službah.
79.	člen
Udeleženci dogovora se zavezujemo, da bomo opravljanje del oziroma nalog s področja kadrovske dejavnosti poverili strokovno usposobljenim, moralno in politično neoporečnim delavcem.
80.	člen
Udeleženci dogovora bomo zagotovili v skladu že sprejetega enotnega oblikovanja kadrovske evidence in enotne metodologije stalno ažuriranje, spremljanje in posredovanje podatkov o kadrih. Na ta način bo omogočen pregled kadrov, stalno spremljanje gibanja kadrov in uresničevanja sprejetih kadrovskih načrtov.
Udeleženci dogovora bomo v svojih samoupravnih splošnih aktih opredelili določila o zavarovanju in zaščiti podatkov kadrovske evidence kot gradiva zaupnega značaja.
Udeleženci dogovora in uporabniki kadrovske evidence bomo na osnovi potreb vplivali na postopno razširitev kadrovske evidence.
8.	ODGOVORNOSTI IN NALOGE ZA IZVAJANJE DRUŽBENEGA DOGOVORA O OBLIKOVANJU IN IZVAJANJU KADROVSKE POLITIKE
81.	člen
Družbenopolitične organizacije, skupščine občin in mesta so odgovorne za organizacijo družbenopolitične akcije, da bodo ta dogovor sprejeli vsi nosilci kadrovske politike na območju ljubljanskih občin.
V družbenopolitičnih organizacijah se delovni ljudje organizirano dogovarjajo za uresničevanje samoupravnih pravic in dolžnosti, nadzorujejo izvajanje družbenega dogovora in ga v skladu s spreminjanjem družbenoekonomskih razmer dopolnjujejo in spreminjajo.
82.	člen
Udeleženci dogovora imamo zlasti naloge, da:
—	uresničujemo določbe tega dogovora in skladno s temi rešujemo zadeve iz svoje pristojnosti,
—	pripravljamo in sprejemamo dolgoročne in srednjeročne plane kadrovskih potreb in izobraževanja,
—	spremljamo uresničevanje tega dogovora in analiziramo kadrovsko problematiko,
—	zagotavljamo uresničevanje družbenega dogovora o izvajanju kadrovske politike v SR Sloveniji,
—	spodbujamo reševanje nalog na področju kadrovske politike s samoupravnim sporazumevanjem med nosilci kadrovske politike ter skrbimo za izpopolnjevanje kriterijev kadrovske politike,
—	dajemo pobudo za raziskovalno delo na področju kadrovske politike in omogočamo uveljavljanje raziskovalnih dosežkov s tega področja,
—	dajemo pobude za dopolnitve ali spremembe tega dogovora.
83.	člen
Udeleženci dogovora se obvezujemo, da bomo svoje samoupravne splošne akte uskladili z določili tega dogovora v roku G mesecev po podpisu dogovora.
84.	člen
Udeleženci dogovora se dogovorimo, da skupščine občin in mesta oblikujejo ustrezen organ za spremljanje in izvajanje tega dogovora in družbenega dogovora o izvajanju kadrovske politike v SR Sloveniji.
S posebnim aktom skupščine občin in mesta določijo sestavo, naloge in število članov organa za spremljanje in izvajanje družbenega dogovora.
85.	člen
Organi skupščin občin in mesta za spremljanje in izvajanje družbenega dogovora:
—	zagotavljajo enotno izvajanje družbenega dogovora na območju ljubljanskih občin,
—	spremljajo izvajanje družbenega dogovora in najmanj enkrat letno poročajo skupščini občine in mesta o ugotovljenem stanju,
—	opravljajo vse naloge v zvezi z dopolnitvami in spremembami dogovora,
—	dajejo pobudo za dopolnitev ali spremembo dogovora,
—	so pooblaščeni, da dajejo pojasnila in obrazložitve v zvezi z uporabo določb tega dogovora,
—	najkasneje v roku 6 mesecev po sprejemu družbenega dogovora se organi skupščin občin in mesta za spremljanje in izvajanje družbenega dogovora dogovorijo za enotno metodologijo spremljanja in izvajanja družbenega dogovora na območju ljubljanskih občin.
86.	člen
Strokovna, tehnična in administrativna opravila za potrebe organov za spremljanje in izvajanje družbenega dogovora opravljajo strokovne službe skupščin občin in mesta.
87.	člen
Udeleženci dogovora prevzemamo medsebojno obveznost in odgovornost za uresničevanje dogovora. Za kršitev družbenega dogovora se šteje:
—	če niso v določenih rokih dopolnjeni samoupravni splošni akti, ki urejajo delovna razmerja in druga vprašanja s področja kadrovske politike,
—	če niso v določenem roku izdelani dolgoročni, srednjeročni in kratkoročni plani kadrovskih potreb in izobraževanja,
—	če ni zagotovljeno strokovno izvajanje kadrovskih funkcij,
—	če ni zagotovljeno uresničevanje pravic in dolžnosti delavcev glede strokovnega in družbenopolitičnega izobraževanja in usposabljanja,
—	če se nedosledno izvaja sprejeta štipendijska politika.
■ 88. člen
Kršitev družbenega dogovora ugotavljajo organi za spremljanje in izvajanje dogovora o kadrovski politiki pri "občinskih in mestni skupščini. S svojimi ugotovitvami morajo seznaniti ustrezni samoupravni organ in družbenopolitične organizacije udeleženk dogovora. Pristojni samoupravni organ je dolžan v 30 dneh po sprejemu obvestila o kršitvi dogovora o tem razpravljati, ukrepati in zagotoviti dosledno izvajanje in spoštovanje določil tega dogovora.
89.	člen
Če udeleženec dogovora ne ravna po določilih 88. člena tega dogovora, lahko organ pri občinski skup-
ščini in skupščini mesta za spremljanje in izvajanje družbenega dogovora, izvršilni organ občinskih in mestnih družbenopolitičnih organizacij, pristojni organ skupščine občine in mesta skliče skupno sejo.
Na seji je treba ugotoviti vzroke, zakaj se ne izpolnjujejo sprejete obveznosti, razpravljati o odgovornosti posameznikov ali organov, posameznih služb in strokovnih delavcev.
9.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
90.	člen
Predloge za spremembe in dopolnitve družbenega dogovora je treba posredovati organu za spremljanje in izvajanje družbenega dogovora pri skupščini mesta. Ta razpravlja o predlogu v navzočnosti predstavnikov predlagatelja in članov organa za spremljanje in izvajanje družbenega dogovora pri občinski skupščini. Kato o predlogu razpravljajo organi družbenopolitičnih organizacij v občinah in mestu.
Predlog za dopolnitev ali spremembo z obrazložitvijo predlagatelja ter mnenjem organa za spremljanje in izvajanje družbenega dogovora in mnenjem vodstev družbenopolitičnih organizacij dobijo v obravnavo vsi udeleženci dogovora.
Na osnovi mnenj in pripomb javne razprave izdela organ za spremljanje in izvajanje družbenega dogovora pri skupščini mesta dokončen predlog za dopolnitev ali spremembo dogovora in ga z obrazložitvijo pošlje v podpis vsem udeležencem dogovora. Predlog za dopolnitev ali spremembo dogovora je sprejet, če ga podpiše več kot polovica udeležencev družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin.
91.	člen
Do ustanovitve organov za spremljanje in izvajanje družbenega dogovora pri občinski in mestni skupščini opravljajo njihove naloge sedanje občinske komisije podpisnic družbenega dogovora in skupna komisija za spremljanje in izvajanje družbenega dogovora v mestu.
92.	člen
Družbeni dogovor začne veljati, ko ga sprejme pristojni organ upravljanja temeljne oziroma druge organizacije združenega dela, samoupravne organizacije oziroma skupnosti, ustrezni organ družbenopolitičnih organizacij, družbenopolitične skupnosti in samoupravne interesne skupnosti po postopku, ki je za sprejemanje družbenih dogovorov predpisan z zakonom.
93.	člen
Z dnem, ko pristojni organ sprejme družbeni dogovor o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike, neha veljati družbeni dogovor o temeljih kadrovske politike na območju ljubljanskih občin.
Družbeni dogovor se objavi v Uradnem listu SRS.
Skupna komisija za spremljanje in izvajanje družbenega dogovora 0 kadrovski politiki na območju ljubljanskih občin
964.
Na podlagi 3. člena samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje ljudske obrambe v Ljubljani za obdobje 1978—1980 (Uradni list SRS, št. 8/78) sprejmejo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in .delovnih organizacijah, ki v svoji sestavi nimajo TOZD (enovite delovne organizacije)
ANEKS
k samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev za financiranje ljudske obrambe v Ljubljani v obdobju 1978—1980 (spremembe in dopolnitve) za leto 1979
1.	člen
Delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih organizacijah, ki v svoji sestavi nimajo TOZD (enovite DO), s tem aneksom opredeljujejo program in potrebna sredstva za ljudsko obrambo v letu 1979.
2.	člen
V ospredju dejavnosti ljudske obrambe v Ljubljani v letu 1979 so predvsem naslednje naloge:
—	razvoj teritorialne obrambe in CZ mesta, občin in KS ter opremljanje in vzdrževanje opreme enot TO, CZ in drugih enot ter njihovo usposabljanje;
—	vzgoja in izobraževanje prebivalstva in mladine za obrambo in zaščito;
—	razvoj službe za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje;
—	gradnja, adaptacija in vzdrževanje objektov LO;
—	izvajanje materialnih priprav v TOZD in drugih OZD s področja gospodarstva in družbenih dejavnosti, ki opravljajo posebne naloge po obrambnih načrtih občin in mesta;
—	obrambno vzgojni tisk, dejavnost ZRVS, obveznosti do pokrajinskih organov, ukrepi varnosti in družbene samozaščite ter posebne naloge LO.
3.	člen
Vrednost programa ljudske obrambe v Ljubljani za leto 1979 je:	dln
1.	Organiziranje, oborožitev, opravljanje, usposabljanje in urjenje štabov in enot TO 13,063.846
2.	Organiziranje, opremljanje, usposabljanje in urjenje enot CZ, enot za zvezo in kriptozaščito, vzgoja in izobraževanje prebi-
valstva in mladine za obrambo	in	zaščito	18,442.127
3.	Razvoj službe za opazovanje, javljanje,
obveščanje in alarmiranje	1,210.000
4.	Financiranje obrambnih priprav PSTO
in PO	5,581.042
5.	Gradnja, adaptacija in vzdrževanje
objektov LO	6,221.300
6.	Obrambno vzgojni tisk, dejavnosti
ZRVS, ukrepi varnosti in družbene samozaščite, skupne akcij., ter posebne	naloge	LO	8.227.305
7.	Izvajanje materialnih priprav v TOZD
in drugih OZD	11,894.380
Skupaj:	64,640.000
4.	člen
Stopnja prispevka, s katerim se zagotavljajo sredstva za uresničitev programa LO za 1979 leto je 0,30 4 5 6/o od doseženega dohodka za tekoče leto.
5.	člen
S tem aneksom se spremeni 2. odstavek 3. člena samoupravnega sporazuma in glasi:
Prispevek se akontira od ustvarjenega dohodka in sicer v trimesečnih zneskih, ki so odvisni od ustvarjenega dohodka v obdobju januar-marec, januar-ju-nij in januar-september.
Zadnji stavek v 3. členu se črta.
6.	člen
Ta aneks k samoupravnemu sporazumu začne veljati, ko sprejmejo in podpišejo sklep pooblaščeni predstavniki večine udeležencev sporazumevanja in se uporablja od 1. 1. 1979. Ko je aneks sprejet, se objavi v Uradnem listu SRS.
Ta samoupravni sporazum je do 31. 5. 1979 podpisalo 68°/ii udeležencev. Izvirnik pristopnih izjav hrani Uprava za ljudsko obrambo Skupščine mesta Ljubljane.
965.
Na podlagi 3. člena samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za nadomestilo OD delavcem, ki v delovnem času opravljajo dolžnosti na področju ljudske oarambe (Ur. list SRS, št. 8/78) sprejmejo temelj-, ne organizacije združenega dela, delovne organizacije, ki v svoji sestavi nimajo TOZD (enovite delovne organizacije) in delovne 'skupnosti z območja ljubljanskih občin
ANEKS
k samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev za nadomestilo osebnega dohodka delavcem, ki v delovnem času opravljajo dolžnosti na področju ljudske obrambe za leto 1979
1.	člen
TOZD, DO in delovne skupnosti s tem aneksom določajo višino sredstev, ki so potrebna za nadomestila osebnih dohodkov delavcem, ki v delovnem času opravljajo dolžnosti na področju ljudske obrambe v letu 1979.
2.	člen
Podpisnice tega aneksa združujejo v letu 1979 sredstva v višini 32,50 din na zaposlenega.
3.	člen
S lem aneksom se spremeni 3. odstavek 3. člena samoupravnega sporazuma in glasi:
Sredstva po tem sporazumu bremene dohodek podpisnic.
4.	člen
Ta aneks k samoupravnemu sporazumu začne veljati, ko sprejmejo in podpišejo sklep pooblaščeni predstavniki večine udeležencev sporazumevanja in se uporablja od 1. 1. 1979. Ko je aneks sprejet se objavi v Uradnem listu SRS.
Ta samoupravni sporazum je do 31. 5. 1979 podpisalo 58°/o udeležencev. Izvirnik pristopnih izjav hrani Uprava za ljudsko obrambo Skupščine mesta Ljubljane.
LJUBLJANA
966.
Na podlagi 16. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74), na podlagi 77., 79. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list
SRS, št. 2/78), določbe dogovora o združevanju sredstev za izvajanje skupnih nalog v mestu Ljubljani za leto 1978 in odloka o proračunu mesta Ljubljane za leto 1978 (Uradni list SRS, št. 8/78) je Skupščina mesta Ljubljane na 15. seji zbora združenega dela dne 31. maja 1979 in na 15. seji zbora občin dne 31. maja 1979 sprejela
ODLOK
o zaključnem računu proračuna mesta Ljubljane za leto 1978
1.	člen
Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna mesta Ljubljane za leto 1978, katerega sestavni del je zaključni list sredstev rezerv.
2.	člen
I.	Zaključni račun proračuna izkazuje:
din
—	prihodke	286,695.696,25
—	odhodke	281,996.634,90
—	presežek prihodkov nad odhodki 4,699.061,35
II.	Zaključni račun sredstev rezerv izkazuje:
—	prihodke	8,699.680,50
—	odhodke	712.469,00
—	presežek prihodkov nad odhodki 7,987.211,50
3.	člen
Presežki prihodkov nad odhodki po zaključnih računih za leto 1978 iz 2. člena se razporedijo:
din
I.	iz presežka proračuna	4,699.061,35
—	za obveznosti poravnave računov
vojaške opreme POTO	109.580,05
—	za delovanje GS ULO (združena
sredstva)	1,213.671,65
—	poravnavo obveznpsti po pog.	GU	900.324,45
—	poravnavo obveznosti uprave
zgradb	285.980,95
—	za prenos v leto 1979 (zaloge taksnih vrednotnic in zaračunljivih tiskovin)	1,925.660,50
—	obveznost 1 “/o-nega odvoda v sredstva rezerv	263.843,75
II.	iz presežka sredstev rezerv	7,987.211,50
—	za prenos v sredstva rezerv kot
prihodek 1979	7,987.211,50
4.	člen
Odlok prične veljati po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1979.
St. 400-3/79
Ljubljana, dne 31. maja 1979.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Marjan Rožič 1. r.
Oblikovanje in razpored prihodkov proračuna mesta Ljubljane za leto 1978
Vrsta
prihodkov
Prihodki	Sk;,TJ
Razpored prihodkov
Skupaj
din
7 Prispevki iz proračunov družbenopo-
litičnih skupnosti
Skupščina občine	Lj. Bežigrad	48,543.000
Skupščina občine	Lj. Center	124,321.000
Skupščina občine	Lj. Moste-Polje	13,263.000
Skupščina občine	Lj. Šiška	47,652.000
Skupščina občine	Lj. Vič-Rudnik	31,103.000
264,882.000
6, Lastni prihodki upravnih organov 20,084.967 9 Prenesena sredstva	1,728.729
286,695.696
Skupaj prihodki
01	Dejavnost družbenopolit. skup.	163,961.019
02	Ljudska obramba	13,758.000
03	Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev	10,204.500
04	Negospodarske investicije	38,930.683
06	Znanstvena dejavnost	6,965.465
07	Kulturno prosvetna dejavnost	402.133
10	Komunalna dejavnost	28,815.322
17	Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz preteklih let	2,193.873
18	Sredstva rezerve	2,450.000
	— promet posebnih računov	14,310.635
	Skupaj	281.996,635
	— poravnava obveznosti za leto 1978	4,699.061
	Skupaj razpored prihodkov	286,695.696
967.
Na podlagi 4. člena zakona o zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 16/74) ter 76. in 89. člena statuta' mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) ter predhodnega mnenja Geodetske uprave SRS je Skupščina mesta Ljubljane na 15. seji zbora združenega dela dne 31. maja 1979 in na 15. seji zbora občin dne 31. maja 1979 sprejela
ODLOK
o spremembi območij in imen katastrskih občin na območju mesta Ljubljane
1.	člen
S tem odlokom se določijo spremembe območij in imen ter manjši popravki poteka mej katastrskih občin na območju mesta Ljubljane zaradi uskladitve z mejami občin.
2.	člen •
Spremembe območij in imen katastrskih občin deljenih z mejami občin, se izvedejo tako, da obdržijo dosedanja, imena tiste katastrske občine, v katerih ostanejo večji deli površine. Preostali deli pa dobijo nova imena ali se priključijo sosednjim katastrskim občinam.
Št. 19 — 22. VI. 1679
URADNI LIST SRS
Stran 1125
3.	člen
Na območju občine Ljubljana Bežigrad se izvedejo naslednje spremembe:
1.	Območje katastrske občine Bežigrad obsega samo tisti del, ki leži na območju občine Ljubljana Bežigrad.
2.	Del katastrske občine Brinje, ki leži na območju občine Ljubljana Bežigrad, postane samostojna katastrska občina z imenom Brinje I,
3.	Del katastrske občine Dravlje, ki leži na območju občine Ljubljana Bežigrad, se pripoji k novi katastrski občini Brinje 1.
4.	Del katastrske občine Šmartno ob Savi, ki leži na območju občine Ljubljana Bežigrad, se pripoji h katastrski občini Stožice.
5.	Del katastrske občine Zadobrova, ki leži na območju občine Ljubljana Bežigrad, se pripoji h katastrski občini Beričevo.
6.	Spremeni se območje katastrske občine Podgorica tako, da obsega sarno tisti del, ki leži na območju občine Ljubljana Bežigrad.
4.	člen
Na območju občine Ljubljana Center se izvedejo naslednje spremembe:
1.	Del katastrske občine Spodnja šiška, ki leži na območju občine Ljubljana Center, se pripoji h katastrski občini Kapucinsko predmestje.
2.	Del katastrske občine Gradišče predmestje, ki leži na območju občine Ljubljana Center, postane samostojna katastrska občina z imenom Gradišče I.
3.	Del katastrske občine Karlovško predmestje, ki leži na območju občine Ljubljana Center vzhodno od Grubarjevega prekopa, postane samostojna katastrska občina z imenom Golovec.
4.	Del katastrske občine Karlovško predmestje, ki leži na območju občin Ljubljana Center zahodno od Grubarjevega prekopa, postane samostojna katastrska občina z imenom Prule.
5.	Območje katastrske občine Kapucinsko predmestje se spremeni tako da obsega samo tisti del, ki leži na območju občine Ljubljana Center.
6.	Del katastrske občine Krakovsko predmestje, ki leži na območju ob čipe Ljubljana Center, se pripoji h katastrski občini Gradišče I.
5.	Člen
Na območju občine Ljubljana Moste-Polje se izvedejo naslednje spremembe:
1.	Del katastrske občine Bežigrad, ki leži na območju občine Ljubljana Moste-Polje, postane samostojna katastrska občina z imenom Zelena jama.
2.	Del katastrske občine Brinje, ki leži na območju občine Ljubljana Moste-Polje, postane samostojna katastrska občina z imenom Brinje II.
3.	Del katastrske občine Stožice, ki leži na območju občine Ljubljana Moste-Polje, postane samostojna katastrska občina z imenom Nove Jarše.
4.	Spremenijo se območja katastrskih občin Šmartno ob Savi, Trebeljevo, Volavlje in Zadobrova tako, da obsegajo samo tiste dele katastrskih občin, ki ležijo na območju občine Ljubljana Moste-Polje.
5.	Del katastrske občine Karlovško predmestje, ki leži na območju občine Ljubljana Moste-Polje, se pripoji h katastrski občini Stepanja vas
6.	člen
Na območju občine Ljubljana šiška se izvedejo naslednje spremembe:
1.	Del katastrske občine Brinje, ki leži na območju Ljubljana Šiška, se pripoji h katastrski občini Dravlje.
2.	Del katastrske občine Kapucinsko predmestje, ki leži na območju občine Ljubljana Šiška, se pripoji h katastrski občini Spodnja Šiška.
3.	Spremenijo se območja katastrskih občin Dravlje, Glince in Zgornja Šiška tako, da obsegajo samo tiste dele katastrskih občin, ki ležijo na območju občine Ljubljana Šiška.
7.	člen
Na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik se Izvedejo naslednje spremembe:
1.	Del katastrske občine Glince, ki leži na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik, postane samostojna katastrska ob Čin a z imenom Grič.
5.	Del katastrske občine Zgornja Šiška, ki leži na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik, postane samostojna katastrska občina z imenom Brdo.
3.	Del katastrske občine Gradišče predmestje, ki leži na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik, postane samostojna katastrska občina z imenom Gradišče II.
4.	Spremenijo se območja katastrskih občin Karlovško predmestje, Krakovsko predmestje in Šentjošt tako, da obsegajo samo tiste dele, ki spadajo v območje občine Ljubljana Vič-Rudnik.
5.	Del katastrske občine Vino, ki leži na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik, postane samostojna katastrska občina z imenom Drenik.
8.	člen
V katastrskem operatu in zemljiški knjigi se lahko izvedejo tudi manjše spremembe poteka mej katastrskih občin zaradi uskladitve z mejami občin.
9.	člen
Grafični prikaz poteka mej novo nastalih in spremenjenih katastrskih občin je razviden iz topografske karte merila 1 :25.000. Detajlni opis poteka novih meja je razviden iz zapisnikov občinskih komisij in grafičnega prikaza v zemljiško katastrskih, načrtih merila 1 :2880 in 1 :1000, ki se vodijo in vzdržujejo na Geodetski' upravi Skupščine mesta Ljubljane.
10.	člen
Geodetska uprava Skupščine mesta Ljubljane je uolžna v dveh letih od uveljavitve tega odloka uvesti v zemljiško katastrskem operatu vse s tem odlokom
predpisane spremembe.
11.	člen
Sredstva za izvedbo sprememb v zemljiškem katastru in zemljiški knjigi se zagotovijo posebej v proračunu mesta.
12.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 45-1/79
Ljubljana, dne 31. maja 1979.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane Marjan Rožič 1. r.
968.
Na podlagi tretjega odstavka 43. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72, 29/72, 19/76 in 6/78), tretjega odstavka 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13-98/74), pravilnika o enotni metodologiji za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št. 18-818/76) ter 59. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina mesta Ljubljane na 15. seji zbora združenega dela dne 31. maja 1979 in na 15. seji zbora občin dne 31. maja 1979 sprejela
ODLOK	4
o spremembi odloka o poprečni gradbeni ceni stanovanj in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč na območju ljubljanskih občin
1.	člen
V odloku o poprečni gradbeni ceni stanovanj in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 10/ 76, 12/77 in 12/78) se 2. člen spremeni tako, da se glasi:
Poprečna gradbena cena za 1 m* stanovanjske površine III. stopnje opremljenosti zmanjšane za poprečne stroške komunalnega urejanja zemljišča znaša per 31. 12. 1978:
din
—	za ureditveno območje mesta Ljubljane
(GUP) in za Medvode, Presko, Vaše, Goričane in Ladjo	7.604
—	za vse druge kraje na območju ljubljanskih občin	7.452
2.	člen
Tretji člen se spremeni tako, da se glasi:
Poprečni stroški komunalnega urejanja gradbenih zemljišč na območju ljubljanskih občin za III. stopnjo opremljenosti in gostoto naseljenosti 150 do 200 prebivalcev znašajo per 31. 12. 1978:
din
—	stroški za individualne komunalne naprave za m1 koristne stanovanjske površine	450
—	stroški za kolektivne komunalne naprave
ža m2 koristne stanovanjske površine	382
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-3/78
Ljubljana, dne 31. maja 1979.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane Marjan Rožič 1. r.
CELJE
969.
Na podlagi 2. točke 38. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/ 77) izdaja Izvršni svet Skupščine občine Celje
ODREDBO
o obveznih pregledih, diagnostičnih preiskavah
čebeljih družin ter zatiranju hude gnilobe čebelje zalege na nekaterih območjih občine Celje
1.	člen
Zaradi odkrivanja,, zatiranja in izkoreninjenja hude gnilobe čebelje zalege se morajo pregledati vse čebelje družine na območju naslednjih krajevnih skupnosti: Gaberje, Hudinja, Trnovlje, Teharje, Aljažev hrib, Center, K. D. Kajuh, S. Šlander, Dolgo polje, Dečkovo naselje in Nova vas ter v krajevni skupnosti Škofja vas južno od tovarne ETOL.
2.	člen
V prešnjem členu navedena območja se priglaša-jo za okužena s hudo gnilobo čebelje zalege.
3.	člen
Dokler traja okužba je na okuženem območju prepovedan vsak promet s čebelami, maticami, satjem, voskom, medom, panji in čebelarsko opremo.
4.	člen
Preglede čebeljih družin opravi čebelarski izvedenec s pomočjo čebelarskega preglednika pod nadzorstvom veterinarskega inšpektorja občinskega inšpektorata.
5.	člen
Okužene čebelje družine s hudo gnilobo čebelje zalege se uničujejo skupaj s panji in satjem. Čebelnjak, in čebelarsko oprerho, ki je ni možno učinkovito razkužiti se uniči s sežiganjem.
Pred uničenjem se čebelje družine in inventar ocenijo po cenilni komisiji, ki jo imenuje svet za gospodarstvo občine Celje.
6.	člen
Čebelarji, katerim bodo čebelje družine in inventar uničeni, imajo pravico do odškodnine v višini tržne vrednosti, ki jo določi cenilna komisija iz prejšnjega člena.
7.	člen
Pregledi so za čebelarje brezplačni. Stroški pregledov in odškodnine se izplačajo s posebnega računa za zdravstveno varstvo živali občine Celje.
8.	člen
Kršitev določil te odredbe se kaznuje po določbah VI. poglavja zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77).
9.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 322-41/79-8
Celje, dne 6. junija 1979.
Predsednik Izvršnega sveta
Skupščine občine Celje
Venčeslav Zalezina 1. r.
CERKNICA
970.
Na podlagi 17. člena zakona o Samoupravni interesni skupnosti za PTT promet (Uradni list SRS, št. 24/75), 68. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6/76) in 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74), je Skupščina občine Cerknica na skupni seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 6. junija 1979 sprejela
ODLOK
o prispevkih za financiranje razvoja PTT prometa v Območni SIS za PTT promet Ljubljana
1.	člen
Ker so bile v območni SIS izčrpane vse možnosti za zagotovitev programa razvoja PTT prometa in ker ni bilo odločeno o vprašanju, od katerega je bistveno odvisno delo SIS za PTT promet ter na podlagi ugotovitev, da bi nastala zaradi neuresničitve v občinskih družbenih planih postavljenih nalog na področju PTT prometa družbena škoda, so na podlagi tega odloka dolžni plačevati:
a)	uporabniki — individualni naročniki telefonskih storitev (I. skupina),
b)	uporabniki družbene pravne osebe in občani, ki delajo s sredstvi v lasti občanov (II. skupina), ki niso podpisali sporazuma o financiranju programa — poseben prispevek ob ceni telefonskih storitev za kritje dela stroškov razširjene reprodukcije v višini:
—	uporabniki 1. skupine 0,10 din od cene ustvarjenega telefonskega impulza,
—	uporabniki II. skupine, ki niso podpisali samofl-pravpega sporazuma o financiranju programa 43,52 V« od cene ustvarjenega telefonskega impulza.
• 2. člen
Prispevki uporabnikov I. in II. skupine se obračunavajo in nakazujejo od dneva uveljavitve odloka mesečno hkrati z obračunom telefonskih storitev do 31. 12. 1980.
3.	člen
Tako združena sredstva se uporabljajo strogo namensko za gradnjo PTT mrež in telefonskih central, opredeljenih v srednjeročnem planu razvoja PTT zmogljivosti Območne SIS za PTT promet Ljubljana in v občinskih družbenih planih ter se zbirajo na posebnem čačunu Območne SIS za PTT promet Ljubljana. Sredstva se smejo uporabili samo za razširitev materialne osnove dela za investicije po srednjeročnem planu.	•
4.	člen
Samoupravne organizacije in skupnosti ter občani, združeni v območni SIS imajo naslednje pravice:
1.	da upravljajo z združenimi sredstvi,
2.	da nadzirajo namensko in zakonito uporabo sredstev.
Pravilnost uporabe združenih sredstev ugotavlja najmanj enkrat letno skupščina Območne SIS za PTT Promet Ljubljana in skupščine občin, sproti pa organi
samoupravnega nadzora Območne SIS za PTT promet Ljubljana in izvršni sveti skupščin občin.
5.	člen
Izvajalci PTT storitev so dolžni sproti seznanjati izvršni odbor Območne SIS za PTT promet Ljubljana in IS skupščin občin o izvajanju srednjeročnega programa ter tudi sami ustrezno ukrepati, da se planske naloge v celoti izvedejo.
6.	člen
Odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-25/79-9
Cerknica, dne 6. junija 197t,
Predsednik
Skupščine občine Cerknica
Janez Pakiž 1. r.
971.
Na podlagi 12. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti (Uradni list SRS, št. 8/78) in 167. člena statuta občine Cerknica je Skupščina občine Cerknica na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 6. junija 1979 sprejela
SKLEP
d soglasju k statutu Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Cerknica
1
Daje se soglasje k statutu Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Cerknica.
2
Ta sklep velja takoj.
St. 011-1/79-9
Cerknica, dne 6. junija 1979.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica Janez Pakiž 1. r.
IDRIJA
972.
Volilna komisija krajevne skupnosti Šabrelje objavlja na podlagi 12. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ifradni list SRS, št. 23/77)
POROČILO
o izidu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Sebrelje
Referendum je razpisala skupščina krajevne skupnosti Sebrelje s sklepom o razpisu referenduma za območje krajevne skupnosti Sebrelje.
Referendum je bil 6. maja 1979.
Volilna komisija je na podlagi pregleda glasovalnih spisov preizkusila zakonitost referenduma in ugo-
tovila, da je bil postopek za izvedbo referenduma in sam referendum izveden v skladu z zakonom in da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na izid glasovanja.
Volilna komisija je ugotovila, da je od 235 volilnih upravičencev glasovalo 214 ali 91 °/o, da je glasovalo 199 volilcev »ZA« ali 84 °/o, »PROTI« je glasovalo 13 volilcev, neveljavni pa sta bili 2 glasovnici.
Sebrelje, dne 7. maja 1979.
Volilna komisija krajevne skupnosti Sebrelje
973.
Skupščina krajevne skupnosti Sebrelje je na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73), potem, ko so se delovni ljudje in občani na referendumu dne 6. maja 1979 vnaprej izrekli za uvedbo samoprispevka, na seji dne 1. junija 1979 sprejela
5
Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendij ter nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu.
6
Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na posebnem žiro računu pri krajevni skupnosti in se bodo uporabljala izključno za namene, določene v 2. točki tega sklepa.
Za zbiranje sredstev samoprispevka skrbi poseben odbor, ki ga je imenoval svet skupščine krajevne skupnosti.
7
Samoprispevek zavezancev iz prvega in drugega odstavka 5. točke tega sklepa obračunavajo in odtegujejo izplačevalci osebnih dohodkov, nadomestil in pokojnin. Samoprispevek zavezancev iz tretjega odstavka navedene točke obračunava in odteguje občinska davčna uprava.
8
SKLEP
o uvedbi samoprispevka na območju krajevne skupnosti Sebrelje
1
Za območje krajevne skupnosti Sebrelje se uvede samoprispevek v denarju in delu za sofinanciranje izgradnjo vodovoda v Sebreljah in za vzdrževanje lokalnih cest na območju krajevne skupnosti.
Samoprispevek se uvede za dobo treh let in sicer od 1. junija 1979 do 31. maja 1982.
2
S sredstvi, zbranimi s samoprispevkom, se bo sofinancirala izgradnja vodovoda v Sebreljah in vršilo vzdrževanje lokalnih cest na območju krajevne skupnosti.
Dela za izgradnjo vodovoda bodo končana do konca leta 1981.
3
Zavezanec samoprispevka lahko zahteva, da se njegova obveznost ugotovi s pismeno odločbo, ki jo izda občinska davčna uprava.
Zoper odločbo ima zavezanec pravico do pritožbe v 15 dneh od prejema odločbe. O pritožbi odloči posebna komisija, ki jo imenuje občinska skupščina.
9
Glede izterjave samoprispevka veljajo določbe o izterjavi davkov.
10
Družbeni nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev opravlja skupščina krajevne skupnosti.
11
Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka pri izplačevalcih osebnega dohodka kontrolirata Služba družbenega knjigovodstva in občinska davčna uprava v okviru svojih pristojnosti
12
Skupna investicijska vrednost navedenih objektov znaša po cenah iz leta 1979 2,300.000 din.
Od navedenega zneska bo s samoprispevkom zbrano 1,000.000 din, od tega 400.000 din v denarju in 600.000 din v delu, ostala sredstva v višini 1,300.000 din pa bodo prispevali Občinska cestna skupnost in organizacije združenega dela.
4
Samoprispevek plačuje delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Sebrelje po stopnji 2"/o od naslednjih osnov:
1.	delovni ljudje iz razmerja v združenem delu od osebnih dohodkov oz. nadomestil osebnih dohodkov in delavci pri zasebnih delodajalcih od neto osebnih dohodkov,
2.	upokojeni občani od neto pokojnin,
3.	delovni ljudje in občani, ki samostojno kot glavni ali postranski poklic opravljajo obrtne ali druge gospodarske dejavnosti od osebnega dohodka zmanjšanega za prispevke in davke.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 2/79
Sebrelje, dne 1. junija 1979.
Predsednik skupščino krajevne skupnosti
Peter Černilogar 1. r.
LAŠKO
974.
Izvršni svet Skupščine občine Laško je na osnovi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 18/67, 27/72 in 8/78) in na osnovi 295, člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 18/78) na seji dne 6. junija 1979 sprejel
S K I, E P
o Javni razgrnitvi osnutkov urbanističnih redov
1
Osnutek urbanističnega reda krajevne skupnosti Breze, ki ga je izdelal Razvojni center Celje, št. elaborata 16/78 bo javno razgrnjen v času od 27. junija do 27. julija 1979 in sicer vsak dan od 8. do 15. ure, razen ob sobotah in nedeljah, v prostorih krajevnega urada Breze.
2
Osnutek urbanističnega reda krajevne skupnosti Jurkloštcr, ki ga je izdelal Razvojni center Celje, št. elaborata 17/78, bo javno razgrnjen v času od 27. junija do 27. julija 1979 in sicer vsak dan od 8. do 15. ure, razen ob sobotah in nedeljah, v prostorih krajevnega urada v Jur kloštru.
3
Osnutek urbanističnega reda krajevne skupnosti Vrh nad Laškim, ki ga je izdelal Razvojni center Celje, št. elaborata 15/78, bo javno razgrnjen v času od
5.	julija do 5. avgusta 1979 in sicer vsak dan od 8. do 18. ure, razen ob četrtkih, v prostorih bifeja Kovač Saše v Vrhu nad Laškim.
4
Organizacije združenega dela, temeljne organizacije združenega dela, družbenopolitične organizacije, društva in občani lahko do poteka roka razgrnitve podajo pismene pripombe in predloge k osnutku urbanističnih redov na mestu razgrnitve' in na oddelku za gospodarstvo in komunalne zadeve občine Laško.
5
Krajevne organizacije SZDL in krajevne skupnosti Breze, Jurklošter in Vrh nad Laškim v sodelovanju z Razvojnim centrom Celje in oddelkom za gospodarstvo in komunalne zadeve občine Laško organizirajo javno razpravo v času razgrnitve osnutkov urbanističnih redov.
6
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-4/79
Laško, dne 7. junija 197t>
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Laško
Srečko Brilej 1. r.
LJUBLJANA CENTER 975.
Na podlagi 46. člena zakona o blagovnem prometu (Uradni list SRS, št. 21/77) in 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Center na 15. seji zbora združenega dela. dne 29. maja 1979, na 15. seji zbora krajevnih skupnosti, dne 29. maja 1979 sprejela
ODLOK
o določitvi območja za opravljanje blagovnega Prometa v imenu organizacije združenega dela in na njen račun	„
1.	člen
S tem odlokom se določa celotno območje občine Ljubljana Center, kot območje, na katerem se lahko opravlja blagovni promet v imenu organizacije združenega dela in na njen račun.
2.	člen
Delovni ljudje sami ali skupaj s člani svoje družine lahko na območju občine Ljubljana Center opravljajo prodajo na drobno: živil, časopisov, knjig, papirja, vžigalic ter galanterijskih in drogerijskih proizvodov na podlagi pismene pogodbe o delu z organizacijo združenega dela, ki izpolnjuje pogoje za prodajo na drobno s temi proizvodi.
3.	člen
Delovni ljudje, ki sami ali skupaj s. člani svoje družine, opravljajo blagovni promet v imenu in na račun organizacije združenega dela, so dolžni pri opravljanju te dejavnosti imeti pri sebi pooblastilo z navedbo proizvodov, ki so jih pooblaščeni ^prodajati.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 330-1/78
Ljubljana, dne 29. maja 1979.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center
Miroslav Samardžija 1. r.
LJUBLJANA ŠIŠKA 976.
Na podlagi 190. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78) in 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na seji zbora združenega dela dne 28. maja 1979 in seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. maja 1979 sprejela
ODLOK
o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Šiška za leto 1978
1.	člen
Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Šiška za leto 1978.
2.	člen
zaključni račun proračuna izkazuje:
din
Prihodke	179,303.852
Odhodke	173,071.172
Presežek prihodkov	6,229.680
3. člen
4.	člen
Presežek prihodkov po zaključnem računu proračuna v znesku 6,229.680 din se razporedi:
—	za poravnavo obveznosti iz preteklega leta:
din
do posebnega računa za zdravstveno varstvo živali	4.235
do izločitve v sredstva rezerv občinskega proračuna	96.892
do Kulturnega doma Ivan Cankar	3,345.000
—	za razporeditev po zaključnem računu:
adaptacija in rekonstrukcija počitniškega doma ter nakup opreme na Pagu in Poreču /	1,690.960
izdelava strokovnega gradiva »Ljubljana 2000«	1,092.593
Zaključni račun rezervnega sklada izkazuje:
din
Prihodke	4,270.997
Odhodke	712.469
Presežek	3,558.528
5.	člen
Presežek prihodkov po zaključnem računu rezervnega sklada v znesku 3,558.528 din se prenese v rezervni sklad proračuna za leto 1979.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1-400-08/79
Ljubljana, dne 28. maja 1979.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška
Franc Dejak 1. r.
Besedilo	Plan	Realizacija	Indeks
I. PRIHODKI
1.	Davek na dohodek in davek iz osebnega dohodka	82,800.000	85,791.754	103,61
2.	Prometni davki, davki od premoženja in na premoženje	75,750.000	75,090.607	99,13
3.	Takse	5,305.000	5,490.787	103,50
5.	Prihodki po posebnih predpisih	900.000	1,043.462	115,94
6.	Prihodki upravnega organa in drugi prihodki	3,520.000	3,600.537	102,29
8.	Oročena sredstva, krediti	5,910.000	5,963.351	100,90
9.	Prenesena sredstva iz preteklega leta	2,320.000	2,320.354	100,02
	Vsega prihodki	176,505.000	179,300.352	101,53
II. RAZPOREDITEV PRIHODKOV				
01	Dejavnost DP	40,001.000	39,970.149	99,92
02	Dejavnost LO	5,064,000	5,064.000	100,00
03	Dejavnost DPO	6,703.000	6,750.417	100,71
04	Negospodarske investicije	32,420.000	29,047.659	89,60
07	Kulturno-prosvetna dejavnost	430.000	386,780	89,94
08	Socialno skrbstvo	4,027.000	4,318.452	107,24
09	Zdravstveno varstvo	50.000	22.291	44,58
10	Komunalna dejavnost	12,572.000	12,329.357	98,07
11	Krajevne skupnosti	7,080.000	7,120.000	100,56
12	Sofinanciranje mesta	47,652.000	47,652.000	100,00
15	Gospodarske investicije	15,200.000	15,200.000	100,00
16	Gospodarski posegi	817.000	836.407	102,38
17	Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz prejšnjih let	3,283.000	3,236.902	98,60
18	Izločena sredstva rezerv	1,206.000	1,136.759	94,26
	Vsega dohodki	176.505.000	173,071 173	98,05
III. PRESEŽEK PRORAČUNSKIH PRIHODKOV SE RAZPOREDI:			6,229.679	
1.	Prenos obveznosti v naslednje leto — za posebni račun za zdravstveno varstvo živali	4.235	3,146 127	
	— za sredstva rezerv	96.892		
	— za Kulturni dom Ivana Cankarja	3,345.000		
2.	Za razporeditev po ZR		2,783.552	
—	za adaptacijo in rekonstrukcijo počitniškega
doma ter nakup opreme na Pagu in Poreču	1,690.960
—	za izdelavo strokovnega Gradiva »Lj. 2000«	1,092.592
977.
Na podlagi 3. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72, 8/78) ter 43. in 190. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na seji zbora združenega dela dne 28. maja 1979 in seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. maja 1979 sprejela
ODLOK
o sprejetju zazidalnega načrta za območje ŠS 202/2a Zgornje Gameljne
1.	člen
Sprejme se zazidalni načrt za območje ŠS 202/2a Zgornje Gameljne, ki ga je izdelal Zavod za družbeni razvoj Ljubljane, TOZD Urbanizem, v februarju 1979, št. projekta: 2463/78.
2.	člen
Zazidalni načrt'vsebuje programski in tehnični del po določilih 8. člena zakona o urbanističnem planiranju.
3.	člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom in organizacijam pri upravnih organih Skupščine mesta Ljubljane in Skupščine občine Ljubljana Šiška, pristojnih za urbanizem, pri Geodetski upravi Ljubljana in pri Zavodu za družbeni razvoj, TOZD Urbanizem.
4.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri Upravi inšpekcijskih služb Skupščine mesta Ljubljane.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 1-350-09/79
Ljubljana, dne 28. maja 1979.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Franc Dejak 1. r.
978.
Na podlagi 4., 24. in 95. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74), 4. in 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77) in 190. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št, 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na svoji seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. maja 1979 sprejela
ODLOK
. o obveznem radiofotografiranju prebivalcev •ibčine Ljubljana Šiška
1. člen
Zaradi pravočasnega odkrivanja, preprečevanja, zatiranja, ugotavljanja nalezljivih in drugih bolezni ter odstranitve njihovih posledic, se izvede obvezno radiofotografiranjč prebivalcev občine Ljubljana šiška, starih nad 29 let.
2.	člen
Radiofotografiranje je za občane brezplačno. Sredstva za izvedbo radiofotografske akcije zagotavlja zdravstvena skupnost občine Ljubljana Šiška
3.	člen
Radiofotografska akcija na območju občine Ljubljana Šiška bo izvedena v mesecu oktobru in novembru 1979.
Radiofotografiranje izvede Inštitut za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik — epidemiološki oddelek.
4.	člen
Radiofotografske akcijo vodi štab, ki ga imenuje izvršni odbor občinske zdravstvene skupnosti.
5.	člen
Po izvršenem radiofotografiranju še morajo odzvati na kontrolni pregled vsi tisti občani,- ki prejmejc oosebni poziv.
6.	člen
Kdor se radiofotografiranja ali kontrolnega pregleda ne udeleži ali ovira izvršitev določil tega odloka se za prekršek kaznuje z denarno kaznijo do 5000 din
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 1-510-01/79
Ljubljana, dne 28. maja 1979.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana šiška Franc Dejak 1. r.
LJUBLJANA VlC-RUDINK
979.
Na podlagi 12. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18-1146/77 in 2-43/78) ter 169. in 209. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) je Izvršpi svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji dne
6.	junija 1979 sprejel
ODREDBO
o veterinarsko-sanitarnem redu v klavnici, predelovalnici ter skladišču mesa in mesnih izdelkov
T. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen
S to odredbo se določi veterinarsko-sanitarni red v klavnici, predelovalnici ter skladišču mesa in mesnih izdelkov, da se zagotovi proizvodnja in skladiščenje higiensko neoporečnih živil živalskega izvora, prepreči širjenje kpžnih bolezni na ljudi in živali ter da se zagotovijo pogoji za ohranitev in razvoj naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja in prepreči zdravju škodljive posledice, ki nastajajo v proizvodnji, porabi in v prometu živali, živalskih surovin, proizvodov in odpadkov.
2.	člen
voločila te odredbe se nanašajo na ravnanje z živahni pred in med zakolom, na ravnanje z mesom, mesnimi izdelki, stranskimi proizvodi, ki nastajajo pri klanju in odpadki ter na organizacijo tehnoloških postopkov, na higieno objektov in naprav.
3.	člen
.Jo določilih te odredbe so se dolžni ravnati vsi ueiavci, ki združujejo delo v organizaciji združenega dela, ki upravlja z objekti za klanje in predelavo mesa in skladiščenje (v nadaljnjem besedilu: OZD), delavci, ki opravljajo usluge v teh objektih in drugi obiskovalci ter posestniki živali.
4.	člen
OZD je dolžna organizirati neprekinjeno klavno službo ob vsakem času.
5.	člen
Klanje v sili lahko opravi strokovno usposobljena oseba, ki nima poškodb na rokah. Žival, zaklana v , sili, mora biti v koži, ekscenterirana in z označenimi pripadajočimi notranjimi organi, do veterinarsko-sa-nitarnega pregleda. Enako morajo biti opravljeni za-koli v sili na domu.
6.	člen
Zaradi varstva zdravja potrošnikov in širjenja kužnih bolezni je nezaposlenim osebam vstop v proizvodne prostore in hleve prepovedan.
V proizvodne prostore je dovoljen vstop samo v čisti delovni obleki, obutvi in pokrivalu.
Izjemoma je dovoljen vstop nezaposlenim osebam v proizvodne prostore s predhodnim soglasjem pooblaščene veterinarske organizacije za veterinarsko-sa-nitarne preglede (v nadaljnjem besedilu: pooblaščena veterinarska organizacija) oziroma občinske veterinarske inšpekcije.
7.	člen
OZD mora imeti organizirano neprekinjeno vratarsko službo, ki vodi evidenco prispelih pošiljk klavnih živali, mesa, mesnih izdelkov in odpremljenih pošiljk ter evidenco obiskov in ki vzdržuje dezobariero. Preverja tudi, če imajo pošiljke živali predpisano zdravstveno spričevalo, pri izhodu pa preverja, če imajo vozila potrdila o razkužitvi.
8.	člen
Parkiranje osebnih avtomobilov je dovoljeno samo na urejenem parkirnem prostoru, tovorna vozila pa na posebnih ločenih parkirnih prostorih.
Prepovedan je dostop z osebnimi avtomobili v ob-območje hlevov in razkladalnih ter nakladalnih ramp. Izjema so samo servisna vozila. 9 * * * * * * * * * *
9.	člen
OZD mora organizirati interni transport tako, da
se ne križajo čiste in nečiste poti. V ta namen mora
na predpisan način označiti vse posode in transportne
vozičke in sicer posebej transport surovin in živil, za
transport v vamparni — črevarni in za odpadke ter
konfiskate. Poskrbeti mora tudi za redno vzdrževanje
in čiščenje dvorišča in poti.
Zelenice je trteba vsaj trikrat letno pokositi in od-
straniti seno.
Parkiranje avtomobilov na zelenicah ni dovoljeno.
II. TRANSPORT ŽIVALI IN HLEVI
10.	člen
Vozila za transport živali morajo biti tehnično brezhibna ter opremljena tako, da je zagotovljeno varno nakladanje in razkladanje ter transport živali. Po vsakem razkladanju morajo biti vozila očiščena in razkužena. Potrdilo o razkužitvi izda veterinarska organizacija.
Odgovorna oseba OZD in pooblaščena veterinarska organizacija morata vsaj enkrat tedensko pregledati vozila za transport živali, če ustrezajo predpisanim pogojem.
11.	člen
Mučenje in draženje živali je prepovedano.
Pod mučenje živali je treba razumeti zlasti pretepanje, zvijanje repa, opuščanje krmljenja in napajanja, klanje brez omamljenja, nestrokovno omamljanje (npr. knikanje), sunkovita vožnja, prenapolnjenost, transport malih živali skupaj z velikimi, metanje živali iz višje etaže vozila v spodnjo, opustitev zakola v sili, da se prepreči mučenje, nestrokovni transport polomljenih živali v klavnico in podobno.
12.	člen
Pri prevzemu živali v klavniške hleve je treba bolne ali sumljive živali ločiti v hlev za bolne in sumljive živali — kontumačni hlev.
V klavniške hleve se lahko vhlevljajo le zdrave živali in to točno po vrstah. Velike klavne živali se morajo v hlevih privezati, razen mladih pitanih goved iz proste reje, ki pa se morajo vhleviti ločeno po spolih. V posamezni prostor je dovoljeno vhleviti le toliko živali, kolikor znaša njegova kapaciteta (število stojišč). V klavniški hlev ni dovoljeno vhlevljati živali, ki niso namenjene za zakol, oziroma ga uporabljati za druge namene. Prostor mora biti redno vzdrževan, očiščen in razkužen.
Živali, ki so v hlevu dalj kot 12 ur, je treba krmiti, napajati pa takoj po vhlcvljenju
13.	člen
Odgovorna oseba OZD mora o dopremi vsake pošiljke živali pred razkladanjem obvestiti pooblaščeno veterinarsko organizacijo.
Prijaviti mora tudi vsako spremembo v ponašanju živali, poškodbo in pogin živali. Odgovorna oseba OZD mora prijaviti pooblaščeni veterinarski organizaciji vsak pogin živali in zagotoviti prevoz trupla do zbirališča za kadavre oz. do secirnice, če bo odrejena raz-telesba trupla.
Prijavi iz prejšnjega odstavka mora priložiti zdravstvena spričevala za živali oziroma veterinarsko napotnico. Vse živali, ki so dopremljene v klavnico morajo biti označene tako, da se lahko ugotovi identiteta živali.
14.	člen
Vse živali, postavljene v klavniške hleve, je treba poklati takoj, najkasneje pa v 24 urah po vhlcvljenju.
Vse živali morajo biti vhlevljene tako, da se lahko ugotovi identiteta živali (oštevilčene, oznaka boksa ipd.). To načelo je treba upoštevati vse do zakliučka veterinarsko-sanitarnega pregleda mesa	\
15.	člen
Hleve je potrebno čistiti najmanj dvakrht, avorisco in rampo pa najmanj enkrat dnevno, razkužiti pa po vsaki izpraznitvi.
III.	KLANJE ŽIVALI, OBDELAVA, PREDELAVA IN SKLADIŠČENJE SUROVIN IN PROIZVODOV
16.	člen
OZD je dolžna pravočasno obvestiti pooblaščeno veterinarsko organizacijo o programu proizvodnje za naslednji dan. Ni dovoljeno klanje živali in obdelava mesa brez prisotnosti dipl. veterinarja pooblaščene veterinarske organizacije.
Omamljanje pred klanjem je obvezno. Omamljanje ’ahko opravlja samo strokovno usposobljena oseba. Veke klavne živali je treba pred omamljanjem privezati. Japrave za omamljanje morajo biti brezhibne. Klanje brez omamljanja in omamljanje, ki predstavlja mučenje živali je prepovedano.
Vodja oddelka za klanje živali mora pred začetkom klanja preveriti brezhibnost delovanja naprav za omamljanje, dvigal, sterilizatorjev in druge opreme ter pribora.
Omamljanje mora biti tako organizirano, da so delavci zaščiteni pred poškodbami (privezovanje ali boks za omamljanje).
17.	člen
Izkrvavitev pri velikih klavnih živalih mora trajati najmanj 6 minut, pri malih klavnih živalih pa najmanj 5 minut.
18.	člen
Tehnološki postopek na klavni liniji mora biti tako organiziran, da zagotavlja varno in hitro delo, veteri-narsko-sanitarni nadzor in higienska obdelava mesa in drobovine.
19.	člen
V klavni dvorani mora biti določen stalni delavec za odnašanje stranskih proizvodov, ki nastajajo pri klanju, za odnašanje konfiskatov in odpadkov v nečisti del klavniškega območja in za permanentno čiščenje tal klavne dvorane. Ta delavec ne sme opravljati drugih del, kjer lahko pride v stik z živili.
20.	člen
Dokler ni opravljen veterinarsko-sanitarni pregled, je vsako odstranjevanje mesa in drugih delov živali prepovedano. Vsi deli zaklane živali morajo biti- razporejeni ali oštevilčeni v zaporedni povezavi tako, da se lahko ugotovi, od katere živali so, vse do končne odločitve uporabnosti mesa.
Vodje posameznih oddelkov morajo zagotoviti pooblaščeni veterinarski organizaciji in občinski veterinarski inšpekciji vso pombč, ki je potrebna pri opravljanju veterinarsko-sanitarnega pregleda.
21.	člen
Vampi in čreva se morajo transportirati v črevarno po posebnem drsnem žlebu ali v posebnih označenih vozičkih tako, da je zagotovljeno zaporedje in veterinarsko-sanitarni pregled. Vampi in čreva morajo biti očiščeni, obdelani in konzervirani takoj po veterinar-sko-sanitarnem pregledu. 22 23 * *
22.	člen
Delavec, ki pri svojem delu opazi na mesu, koži ali notranjih organih bolezenske spremembe, je dolžan takoj obvestiti ■ pooblaščeno veterinarsko organizacijo.
23.	člen
Začasno zaplenjeno meso in drobovino, ki je v bak-
teriološki preiskavi ali kaki drugi preiskavi, se mora
razhlajevati in hraniti v posebni hladilnici za sumljivo meso, ki se zaklene.
Ključe te hladilnice hrani pooblaščena veterinarska organizacija. Te hladilnice ni dovoljeno uporabljati za druge namene«
Sumljivo meso in drobovina mora biti označeno z »začasno zaplenjeno«. Ta oznaka mora biti pritrjena na vsak kos mesa in organ ali na embalažno enoto.
Prepovedano je oddajati v promet živalske odpadke in konfiskate brez dovoljenja pooblaščene veterinarske organizacije.
Delavci, ki so bili v stiku s sumljivim, okuženim ali pokvarjenim mesom, smejo opravljati drugo delo šele potem, ko so si ustrezno umili in razkužili roke ter zamenjali delovno obleko.
24.	člen
V	ohlajevalnico je dovoljeno sprejeti sveže, higiensko obdelano meso, ki je ocenjeno kot uporabno za prehrano ljudi in je predpisano označeno, t
Zakol živali in obdelava mesa morata biti opravljena v skladu z zveznim pravilnikom. Pooblaščena veterinarska organizacija redno pregleduje higieno obdelave in o svojih ugotovitvah sproti obvešča oddelko-vodje posameznih oddelkov, Le-ti morajo pod vzeti takojšnje ukrepe za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti.
25.	člen
V	hladilnicah, kjer se hladi in skladišči meso, ni dovoljeno hladiti ali skladiščiti živalskih trupov v koži, rib in drugih surovin in proizvodov z vonjem, ki lahko negatiyno vpliva na organoleptične lastnosti mesa.
. V ohlajevalnici in hladilnicah ter skladišču zamrznjenega mesa mora biti taka organizacija dela, da zagotavlja načelo izpodrivanja mesa. To pomeni, da mora meso iz prostora v istem zaporedju, kot je bilo vneseno.
26.	člen
Razkosano meso je treba obesiti na kljuke ali naložiti v ustrezne posode. Posode za meso in drobovino je prepovedano polagati direktno na tla, temveč na podstavke iz nerjavečega materiala. Pri nakladanju teh posod drugo na‘drugo se ne sme vsebina posode dotikati dna gornje.
27.	člen
V	proizvodnih prostorih, kjer se opravlja razsek, krojenje, izkoščevanje in pakiranje mesa ter mešanje nadevov in polnjenje mesnih izdelkov, temperatura zraka ne sme presegati 10" C.
28.	člen
Pri nakladanju in razkladanju mesa je ireoa preprečiti vsako onesnaževanje mesa. Delavci morajo biti oblečeni v posebne plašče-pelerine s kapuco.
29.	člen
Slrojnik-hladilničar mora vsak štiri ure preverjati temperaturo zraka v posameznem hlajenem prostoru in voditi evidenco temperature ter vzdrževanje hladilnih naprav. Oddelkovodja hladilnice mora kontrolirati, temperaturo mesa pred odpremo iz hladilnice.
IV.	VZDRŽEVANJE HIGIENE IN VARSTVO
OKOLJA
30.	člen
Po končanem delu je treba vse proizvodne prostore in opremo očistiti in razkužiti.
x Vse odpadke živalskega porekla je treba odstraniti iz proizvodnih prostorov v kontejnerje za kontiskate, ostale odpadke pa v kontejnerje za smeti.
Po končanem delu je treba očistiti tudi pomožne prostore in dvorišče.
Zagotoviti je treba čiščenje in vzdrževanje higiene med delovnim Časom, higieno v sanitarijah po proizvodnih oddelkih in redno izpraznjevanje posod za odpadke.
Vodje organizacijskih enot so odgovorni za tekoče izvajanje splošnih higienskih ukrepov, kot tudi posebnih higiensko epidemioloških ukrepov.
31.	člen
Izpraznjene vozičke in police za obešanje mesnin izdelkov ter kljuke za obešanje mesa je sproti odstranjevati iz ekspedita in jih po predhodnem čiščenju ter razkuževanju vračati v proizvodne oddelke.
32.	člen
Ce se pri pregledu mesa ugotovi kužna bolezen, je treba takoj klavnične prostore in vse uporabljeno orodje in pribor razkužiti.
Pri vhodu in izhodu je treba redno vzdrževati raz-kuževalno preprogo.
Podrobnejša navodila za izvajanje navedenih ukrepov izda veterinarski inšpektor.
33.	člen
Organizacija združenega dela mora skrbeti za zadostno število kontejnerjev za odvoz kontiskatov in smeti, ki morajo biti po vsakem izpraznjeniu očiščeni in razkuženi.
Zagotovljen mora biti redni odvoz konfiskatov, smeti in odpadne embalaže.
Redno je treba prazniti gnojišče. Na gnojišče ni dovoljeno metati odpadkov živalskih tkiv, papirja, drugih odpadkov, pralnih sredstev in razkužil.
Gnoj iz klavnice je dovoljeno deponirati le na površinah, ki jih odobri pristojni veterinarski inšpektor.
34.	'člen
Rabljeno kartonsko škatlo in poškodovano metalno embalažo ni dovoljeno uporabljati in jo je treba takoj odstraniti iz proizvodnih oddelkov.
|
35.	člen
OZD je dolžna redno pregledovati obrat in sproti odpravljati vse tehnične pomanjkljivosti oziroma zagotavljati redno vzdrževanje obrala.
Opravljanje vzdrževalnih del v proizvodnih pro štorih je med delovnim časom prepovedano, razen tistih, ki so potrebna, da se zaključi tehnološki (proizvodni) postopek, vendar je treba ustrezno zavarovati živila.
36.	člen
Sestanki delavcev niso dovoljeni v prostorih, kjer se opravlja obdelava, predelava in skladiščenje surovin in proizvodov.
37.	člen
V proizvodnih prostorih je prepovedano kajenje ter uživanje pijač in hrane. 38
38.	člen
Delavci morajo prihajati na delo zdravi, čisti in primerno urejeni. Delavci morajo biti obriti, primerno ostriženi, s pristriženimi nohti. Pri delu ni dovoljeno nositi prstanov, zapestnic in ročne ure.
Delavci morajo med delom stalno skrbeti za vzdrževanje osebne higiene. Po zakolu oziroma obdelavi vsake živali si morajo umiti roke in sterilizirati orodje. Orodje morajo sterilizirati tudi po vsakem onesnaženju orodja.
Pred začetkom in po končanem delu je obvezno umivanje in razkuževanje rok. OZD mora skrbeti za to, da so stalno na razpolago papirne brisače, tekoče milo, razkužila in toaletni papir.
Sprehajanje delavcev po proizvodnih prostorih je prepovedano.
Pooblaščena veterinarska organizacija kontrolira vzdrževanje higiene delovnih površin in osebne higiene delavcev (vizualno, z bakteriološkim pregledom brisov).
39.	člen
Delovna obleka mora biti čista. Menjati jo je treba vsak dan. Po potrebi pa jo je treba zamenjati tudi med delovnim časom. V žepih delovne obleke ni dovoljeno nositi raznih predmetov, razen robcev.
Osebna zaščitna sredstva in orodje mora delavec vsak dan po končanem delu očistiti in razkužiti.
40.	člen
Za hranjenje delovne in civilne obleke mora imeti vsak delavec dvodelno garderobno omarico ali pa ločeno čisto in nečisto garderobo.
V	garderobni omarici je dovoljeno hraniti samo čisto delovno obleko in osebna zaščitna sredstva ter civilno obleko v drugem delu omarice.
Garderobne omarice morajo biti vzdrževane in redno čiščene. Pregled garderobnih omaric opravlja neposredni vodja delovne skupine, občasne pa tudi pooblaščena veterinarska organizacija oziroma veterinarski inšpektor.
V	garderobnih omaricah je prepovedano hranjenje pijače, hrane in predmetov, ki niso osebno zaščitno sredstvo.
Umazano delovno obleko morajo delavci oddati v pranje takoj po končanem delu.
41.	člen
Oddelkovodja mora pregledati delavce, ce imajo na koži (rokah, obrazu) rane, ekceme ali druge poškodbe, kjer pridejo v stik z živili in jim ne sme dovoliti opravljati dela.
V	primeru lažje poškodbe mora na tem mestu imeti gumijasto ali plastično zaščitno sredstvo.
42.	člen
Zagotoviti je treba redno deratizacijo in dezinsekcijo. Dezinsekcija pa mora biti opravljena tako, da sredstvo za dezinsekcijo ne bo prišlo v stik z živalmi in živili.
43.	člen
Ves proizvodni proces mora biti organiziran tako, da zagotavlja čimvečje varstvo okolja. Zato je potrebno redno vzdrževanje parnih kotlov, depo goriva in maziva ter vzdrževanje čistilne naprave.
44.	člen
V	kanalizacijo je prepovedano spuščati k()i, živalske odpadke, maščobe, kemikalije, odpadno gorivo in mazivo. Lovilce maščob, talne odtoke in sifone je treba dnevno čistiti in vzdrževati.
Za vzdrževanje čistilne naprave in lovilcev maščob mora biti zadolžen usposobljeni delavec. Voditi je tre-
ba dnevnik o obratovanju čistilne naprave in vzdrževanju lovilcev maščob in drugih jaškov.
Pooblaščena veterinarska organizacija mora vsaj trikrat letno odvzeti vzorce odplak in jih dostaviti v
analih
V.	KONČNE DOLOČBE
45.	člen
Kršenje določil te odredbe se kaznuje po kazenskih določilih zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77).
46.	člen
Veterinarsko-sanitarne preglede po rej oareaov opravlja pooblaščena veterinarska organizacija, nadzor nad izvajanjem pa opravlja občinski organ za veterinarsko inšpekcijo.
47.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 322-4/79
Ljubljana, dne 6. junija 1979.
Predsednik Izvršnega sveta • Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik France Martinec 1. r.
ŠENTJUR PRI CELJU
980.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je na podlagi
4.	in 29. člena zakona o varstvu prebivalcev pred nalezljivimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 7/77), 1. in 2. člena zakona o varstvu prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 2/74 in 5/78), 4. in 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77), ter 124. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74), na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 6. junija 1979 sprejela ODLOK
o obveznem radiofotografiranju prebivalcev občine Šentjur pri Celju
1.	člen
Zaradi pravočasnega odkrivanja, preprečevanja in zatiranja tuberkuloze in pljučnega raka sc izvede obvezno radiofotografiranje prebivalcev občine Šentjur pri Celju, starih nad 29 let po programu A, za prebivalce stare nad 39 let pa še dodat nr po programu D.
2.	člen	'
Radiofotografiranje je za občane brezplačno. Stroški radiofotografiranja gredo v breme občinske zdravstvene skupnosti Šentjur pri Celju.
3.	Člen
Na območju občine Šentjur pri Celju izvede radiofotografiranje Inštitut za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik, Epidemiološki oddelek v času od 2. 7. do vključno 11. 7. 1979.
4.	člen
Radiofotografsko akcijo vodi odbor za izvedbo ra-diofotografske akcije, ki ga imenuje izvršilni odbor Občinske zdravstvene skupnosti Šentjur pri Celju.
5.	člen
Skupščina občine Šentjur pri Celju pooblašča oddelek za splošne zadeve in družbene službe Skupščine občine Šentjur pri Celju, da daje navodila ter spremlja in nadzira potek akcije.
6.	člen
Po izvršenem radiofotografiranju se morajo na individualni poziv pooblaščenega zdravstvenega zavoda pozvane osebe odzvati na kontrolni pregled
7.	člen
Organizacije združenega dela in druge pravne ose-oe ter zasebni delodajalci so dolžni svojim delavcem omogočiti udeležbo na radiofotografiranju ob uri, ki jo določi odbor za izvedbo radiofotografske akcije.
8.	člen
Z denarno Tcaznijo od 20 do 5000 dinarjev se kaznuje posameznik, ki se ne udeleži radiofotografiranja ali kontrolnega pregleda.
Z denarno kaznijo od 100 do 30.000 dinarjev se kaznuje organizacija združenega dela ali druga pravna oseba in zasebni delodajalec, ki ne omogoči svojim delavcem radiofotografiranja ob uri, ki jo določi odbor za izvedbo radiofotografske akcije.
Z denarno kaznijo od 20 do 3000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 510-1/78-5
Šentjur pri Celju, dne 6. junija 1979.
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Stanko Lesnika, kmet. inž. I. r.
981.	1
Skupščina občine Šentjur pri Celju je na podlagi 124. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74) in v skladu z družbenim dogovorom o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, v občini Šentjur pri Celju, na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 6. junija 1979 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne in drugih vojn ter za njihove družinske člane
1. člen
V 3. členu se za 4. točko doda nova 5. točka, ki se glasi:	►
»Izjemoma tudi aktivni sodelavci v narodnoosvobodilnem gibanju, ki imajo po predpisih o pokojninskem zavarovanju priznano posebno dobo v času med narodnoosvobodilno vojno v dejanskem trajanju«;
Dosedanja 5. točka postane 6. točka.
2.	člen
5.	člen se spremeni in se glasi:
»Pravico do stalne priznavalnine po tem odloku imajo udeleženci narodnoosvobodilne vojne iz prve, druge in tretje točke 5. člena odloka, če skupen mesečni dohodek upravičenca in njegovega zakonca deljen po enakih delih na oba zakonca ali družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne presega na osebo vsakokratnega mejnega zneska naj nižjih pokojninskih zneskov, ki ga določi skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za tekoče leto (v nadaljnjem besedilu: mejni znesek).
Udeleženci NOB in borci iz 4., 5., 6. točke 5. člena imajo pravico do stalne priznavalnine, če skupni mesečni dohodek upravičenca in njegovega zakonca deljen po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ne presega na osebo 80 odstotkov mejnega zneska.
Za dohodke, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do priznavalnine po tem odloku, se štejejo vsi dohodki, razen tistih, ki se po posebnih predpisih ne štejejo za dohodek.
Za dohodek iz kmetijske dejavnosti se šteje 40°/» katastrskega dohodka iz prejšnjega leta. Ce je zemljišče oproščeno davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, se dohodek od kmetijske dejavnosti ne upošteva.«
3.	člen
V 9. členu se za 4. odstavkom doda nov 5. odstavek, ki se glasi:
»V primeru, ko bi bilo potrebno zaradi spremenjenih socialnih — ekonomskih okoliščin opravičencu stalno priznavalnino občutno znižati ali ukiniti, lahko po presoji in predlogu komisije za vprašanja borcev zadrži upravičenec izjemoma priznavalnino v enakem znesku tudi vnaprej, če bi znižanje ali ukinitev imelo_ negativne posledice pri uživalcu oz. v okolju, v katerem živi.«
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1979.
St. 191-2/78-5/2
Šentjur pri Celju, dne 6. junija 1979.
Predsednik Skupščine občine
* Šentjur pri Celju Stanko Lesnika, kmet. inž. 1. r.
982.
j\a podlagi 2. odstavka 15. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/ 77) in 126. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Šentjur pri Celju na 12. seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 10. maja 1979 sprejela
ODLOK
o organizaciji, ureditvi in poslovanju veterinarsko-higienske službe
SPLOŠNA DOLOČILA 1. člen
S tem odlokom se določa organizacija, ureditev in način poslovanja veterinarsko-higienske službe.
Organizacija združenega dela in druge organizacije ter posamezniki, ki se ukvarjajo z varstvom in gojitvijo živali ter organizacije pri katerih v proizvodnji in prometu nastajajo živalski odpadki (v nadaljnjem besedilu; posestniki živali) morajo preprečevati zdravju škodljive posledice, ki nastajajo pri poginu živali in morajo z živalskimi trupli, z deli živalskih trupel in drugimi živalskimi odpadki- (v nadaljnjem besedilu: živalski odpadki) ravnati tako, da ni ogroženo, prizadeto ali moteno okolje in zdravje živali.
PRIJAVA, ZBIRANJE ŽIVALSKIH ODPADKOV IN RAZTELESBA
2.	člen
PosestniK živali mora v določenih primerih taicoj prijaviti pooblaščeni veterinarski organizacij —Veterinarskemu zavodu Celje PE Šentjur pri Celju (v nadaljnjem besedilu: PE Šentjur pri Celju) pogin živali ali nastanek živalskih odpadkov.
Voznik, ki je povzročil pogin živali, upravljale! javnih cest in organi za notranje zadeve morajo prijaviti PE Šentjur pri Celju vsako živalsko truplo na javnih cestah.
3.	člen
VZ Celje — PE Šentjur pri Celju mora zagotoviti redno odvažanje živalskih odpadkov od mesta pogina živdli do zbirališča za živalske odpadke v Lahovni pri Celju.
Veterinarski zavod Celje mora organizirati stalne transportne proge za zagotovitev rednega odvažanja živalskih odpadkov iz obratov z industrijskim načinom proizvodnje in večjih aglomeracij ter objektov za promet z živalmi in živalskimi proizvodi.
Zbirališča živalskih odpadkov iz prejšnjega odstavka določita PE Šentjur pri Celju in zainteresirane delovne organizacije.
4.	člen
Redno higiensko in tehnično vzdrževanje in tekočo dezinfekcijo zbirališča za živalske odpadke v Lahovni pri Celju, opreme, pribora in vozil veterinarsko-higienske službe mora zagotoviti VZ Celje.
Higiensko vzdrževanje in dezinfekcijo posod za živalske odpadke v zbirališčih iz tretjega odstavka 3. člena mora zagotoviti posestnik živali.
5.	člen
Raztelesba živalskih trupel iz območja občine Šentjur pri Celju se opravlja v secirnici Lahovna pri Celju.
Stalno službo za ugotavljanje vzroka pogina v secirnici Lahovna pri Celju mora zagotoviti VZ Celje.
6.	člen
Dezinfekcijo mesta, kjer so bili živalski odpadki, prevoznega sredstvu, nakladalne — razkladalne rampe, zbirališča, secirnice, pribora in opreme ter objektov ali mest, kjer se ugotovi živalska kužna bolezen opravlja VZ Celje.
7.	člen
PE Šentjur pri Celju mora organizirati službo za sprejem prijave pogina živali ter na krajevno običajen način obvestiti o tem vse posestnike živali (o dežurni službi, številki telefona ipd.).
Posestnik živali je dolžan pomagati pri nakladanju trupla v vozilo oziroma ga mora odpremiti do prevozne ceste, če je truplo na neprevoznem kraju.
VETERINARSKO-HIGIENSKA SLUŽBA
8.	člen
Veterinarsko-higienska služba pooblaščene veterinarske organizacije VZ Celje — PE Šentjur pri Celju opravlja na območju občine Šentjur pri Celju naslednje naloge:
—	sprejema prijave pogina živali in nastanka živalskih odpadkov;	,
—	zagotavlja redno odvažanje živalskih odpadkov od mesta nastanka do zbirališča;
—	pomaga pri raztelesbi živalskih trupel, odvzemu ter pošiljanju materiala v diagnostični zavod;
—	opravlja dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo objektov in opreme za rejo in promet živali; zbirališč, secirnic, vozil in drugih objektov veterinarskih organizacij;
—	v občasnih akcijah lovi živali brez lastnikov in neregistrirane pse oziroma pse, ki niso cepljeni proti steklini, ali se gibljejo brez nadzorstva;
—	zagotavlja oskrbo živali iz prejšnje alinee v določenem roku in oskrbo živali, ki so sumljive na steklino;
—	vodi evidenco o razkužbah, poginih in pomaga pri vodenju sekcijskega protokola in dokumentacije o odvzemu ter pošiljanju v diagnostične zavode.
FINANCIRANJE
9.	člen
Stroški za organizacijo in delovanje veterinarsko-higienske službe in drugi stroški, ki nastajajo z odstranjevanjem živalskih trupel in odpadkov pri zasebnih rejcih in na javnih površinah se plačujejo iz proračuna občine Šentjur pri Celju.
Organizacije združenega dela same nosijo stroške za neškodljivo odstranjevanje živalskih trupel in odpadkov iz obratov z industrijsko proizvodnjo, kjer so vpeljane stalne transportne proge, kakor tudi iz obratov, kjer se vrši obdelava, predelava in promet živalskih proizvodov (drugi odstavek 3. člena).
Višino stroškov sporazumno določita organizacija združenega dela in Veterinarski zavod Celje kot izvajalec veterinarsko-higienske službe.
10.	člen
Vse ostale zadeve organizacije, ureditve in poslovanja veterinarsko-higienske službe za območje občine celjske regije so urejene z medobčinskim družbenim dogovorom med uporabniki in izvajalcem veterinarsko-higienske službe.
NADZOR
11.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja veterinarska inšpekcija Skupščine občine Šentjur pri Celju.
KAZENSKA DOLOČBA 12 * * * * *
12.	člen
Za kršitev določil tega odloka sc uporabljajo ka-
zenske določbe iz 5. točke 62. člena, 3. in 7. točke 64.
člena, 65. in 66. člena zakona o varstvu živali pred kuž-
nimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18-1146/77 in 2-43/
78).
KONČNA DOLOČBA
13.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 322-24/79-3
Šentjur pri Celju, dne 6. junija 1979.
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Stanko Lesnika, kmet. inž. 1. r.
POPRAVEK
seznama obstoječega stanja imen ulic, cest, trgov in naselij po občinah na ureditvenem območju mesta Ljubljane z dne 26. 4. 1979, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 15/79 z dne 18. 5. 1979.
Naslednje ulice se pravilno pišejo:
Občina Ljubljana Center
1.	Naselje Ljubljana — del 47. Gruberjevo nabrežje Občina Ljubljana Moste-Polje
3.	Naselje Dobrunje
2.	Cesta II. grupe odredov (del)
Občina Ljubljana Šiška
1. Naselje Ljubljana — del 34. Cesta v hrib Občina Ljubljana Vič-Rudnik 1. Naselje Ljubljana — del 85. Kogej eva ulica
Načelnik uprave
Janez Obreza, dipl. inž. geod.
V	odloku o odpravi odloka o določitvi obveznega prispevka za financiranje ljudske obrambe za obdobje 1978—1980, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 17-871/79, je bila v primerjavi'z izvirnikom ugotovljena napaka; zato na podlagi 3. odstavka 189. člena poslovnika Skupščine občine Kamnik dajem
POPRAVEK
odloka o odpravi odloka o določitvi obveznega prispevka za financiranje ljudske obrambe za obdobje 1978—1980
Naslov odloka se pravilno glasi:
»Odlok o odpravi odloka o določitvi obveznega prispevka za financiranje ljudske obrambe v občini Kamnik.«
1. člen odloka se pravilno glasi:
»Odlok o določitvi obveznega prispevka za financiranje ljudske obrambe v občini Kamnik (Uradni list SRS, št. 12-854/78) se odpravi.«
St. 020-37/78
Kamnik, dne 8. junija 1979.
Sekretarka Skupščine občine Kamnik
Marija Gorjan 1. r.
POPRAVEK
odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje ter občinskih upravnih organih in strokovnih službah
V	43. členu odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine Ljubljana Moste-Rolje objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 15/79 se spremeni vrstni red odstavkov, tako da se omenjeni člen pravilno glasi:
»Upravne organe vodijo funkcionarji. Funkcionar predstavlja upravni organ, organizira in vodi delo, skrbi za zakonitost dela in opravlja druge naloge iz okvira svojih pravic, pooblastil, dolžnosti in odgovornosti, ki jih določa zakon.
Komite vodita v mejah pravic in dolžnosti, ki jih določa zakon, komite kot kolegijski upravni organ in predsednik komiteja. Sekretariat vodi sekretar, oddelek in upravo vodi načelnik.
Samostojno strokovno službo vodi vodja službe.
Funkcionarje iz drugega odstavka imenuje in razrešuje skupščina občine na predlog predsednika izvršnega sveta ter na podlagi mnenja komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve za dobo štirih let in so lahko ponovno imenovani za enako mandatno dobo, izjemoma in po posebnem postopku pa še za nadaljnja štiri leta.
Funkcionarje drugih upravnih organov in strokovnih služb imenuje in razrešuje izvršni svet za dobo štirih let in so po preteku te dobe lahko ponovno imenovani.«
Sekretar
Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Erika Račič-Šift 1. r.
POPRAVEK
V odloku o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev na območju zazidalnega načrta obrtne cone v Boštanju (Uradni list SRS, št. 16/79) je v 3. členu pomotoma izpadlo naslednje besedilo:	^
»pare. št. 279/1 sadovnjak v izmeri 2281 m2 in šupa v izmeri 48 ma ter pare. št. 279/3, njiva v izmeri 948 mf, obe pripisani pri vložku št. 682 k. o. Boštanj, last Tomažin Franca in Štefanije, roj. Černič, D. Radulje l/a.«
Sekretar
Skupščine občine Sevnica
Jože Jeke 1. r. * 30
VSEBINA
PREDSEDSTVO SR SLOVENIJE	Stran
952.	Odlok o sestavi sveta Predsedstva Socialistične re-
publike Slovenije za ljudsko obrambo ter o razrešitvi In imenovanju njegovih članov	1093
953.	Odlok o pomilostitvi obsojenih oseb	1093
USTAVNO SODlSCE SR SLOVENIJE
954.	Sklep, da se ne sprejme pobuda in ne začne posto-
pek za oceno ustavnosti določb zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o razlastitvi In o prisilnem prenosu pravice uporabe	1093
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
955.	Pregled stopenj davkov iz osebnega dohodka In stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti za leto 1979 ter stopenj davkov Iz osebnega dohodka, ki se obračunavajo in odtegujejo ob izplačilu dohodkov (Uradni list SRS, št. 27/78,
30 78, 8/79, 11/73 in 12/79)	M94
956.	Odredba o spremembi in dopolnitvi odredbe o pre-
hodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov In prispevkov tz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti In samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti	1095
957.	Odredba o obrazcu za obračun republiškega davka Iz
dohodka temeljnih organizacij združenega dela za leto 1979	•	1995
Stran
958.	Odredba o razdružitvi, priključitvi in preimenovanju
nekaterih naselij v občinah Ljubljana Šiška, Novo mesto, Ptuj, Slovenska Bistrica, Šmarje pri Jelšah in Velenje	/	•	1098
959.	Navodilo o sredstvih, vloženih v zavarovanje družbenega premoženja	1099
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
960.	Samoupravni sporazum o združitvi v Zvezo skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije	1099
961.	Statut Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije 1103
REGIONALNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI
962.	Sklep o dopolnitvi sklepa o preračunu vrednosti pro-
grama za leto 1979 iz realne vrednosti (cenah leta 1978) na nominalno vrednost (Uradni Ust SRS, št. 1-26/79) In sklepa o višini (stopnji) prispevkov za zdravstveno varstvo (Uradni list SRS, št. 1-27/79) (Celje)	1112
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
963.	Družbeni dogovor o oblikovanju In izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin	1112
964.	Aneks k samoupravnemu sporazumu o združevanju
sredstev za financiranje ljudske obrambe v Ljubljani v obdobju 1978—1980 (spremembe in dopolnitve) za leto 1979	1123
965.	Aneks k samoupravnemu sporazumu o združeva-
nju sredstev za nadomestilo osebnega dohodka delavcem, ki v delovnem času opravljajo dolžnosti na področju ljudske obrambe	za	leto 1979	1123
966.	Odlok o zaključnem računu proračuna mesta Ljubljane za leto 1978	1123
967.	Odlok o spremembi območij in imen katastrskih ob-
/ čin na območju mesta Ljubljane	1124
968.	Odlok o spremembi odloka o poprečni gradbeni ceni
stanovanj in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč na območju ljubljanskih občin (Ljubljana)	1126
969.	Odredba o obveznih pregledih, diagnostičnih preiska-
vah čebeljih družin ter zatiranja hude gnilobe čebelje zalege na nekaterih območjih občine	Celje	1126
970.	Odlok o prispevkih za financiranje razvoja PTT pro-
meta v Območni SIS za PTT promet Ljubljana (Cerknica)	1127
971.	Sklep o soglasju k statutu Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Cerknica	im
972.	Poročilo o izidu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Sebrelje	(Idrija) 1127
973.	Sklep o uvedbi samoprispevka na območju krajevne
skupnosti Sebrelje (Idrija)	H28
974.	Sklep o Javni razgrnitvi osnutkov urbanističnih redov (Laško)	1128
975.	Odlok o določitvi območja za opravljanje blagovnega prometa v Imenu organizacije združenega dela
in na njen račun (Ljubljana Center)	1129
976.	Odlok o zaključnem računu o izvršitvi proračuna
občine Ljubljana Šiška	za leto 1978	1129
977.	Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje SS
202/2 a Zgornje Gameljne (Ljubljana Šiška)	i 1131
978.	Odlok o obveznem radlofotografiranju prebivalcev
občine Ljubljana Šiška	1131
979.	Odredba o veterinarsko-sanitarnem redu v klavnici,
predelovalnici ter skladišču mesa In mesnih izdelkov (Ljubljana Vič-Rudnlk)	1131
980.	Odlok o obveznem radlofotografiranju prebivalcev
občine Šentjur pri Celju	1133
981.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o družbeni
skrbi za udeležence narodnoosvobodilne In drugih vojn ter za njihove družinske člane (Šentjur pri Celju)	1135
982.	Odlok o organizaciji, ureditvi In poslovanju veterl-
narsko-hlglenskc službe (Šentjur pri Celju)	1136
—	Popravek seznama obstoječega stanja Imen ulic, cest,
trgov in naselij po občinah na ureditvenem območju mesta Ljubljane	1137
—	Popravek odloka o odpravi odloka o določitvi obvez-
nega prispevka za financiranje ljudske obrambe za obdobje 1978—1980 (Kamnik)	1137
—	Popravek odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine
Ljubljana Moste-Polje ter občinskih upravnih organih in strokovnih službah	1138
—	Popravek odloka o prenehanju lastninske pravice In
drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev na območju zazidalnega načrta obrtne cone v Boštanju (Sevnica)	1138

- Tiska tiskarna Tone TomSlč, ni po izidu
proda”. ^mto^nln^M w -%Trc račun smoaMs P	davka po mnenju Sekretariata za informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, št. 421 172