PRIMORSKI DNEVNIK ^ AbbUlaoS5?fa,v S«ovtnt fs or 1* j '—1 gnippo - Cena 35 lir______________________ Nenadna zaostritev položaja v Milanu in na Siciliji Socialdemokrat Lami Starnuti Predsednik pokrajine v Milanu ^nj so glasovali PSDI, PSI in KPI; kandidat KD Casati prejel le vodstvo PSDI ga je pozvalo, naj poda ostavko - Vodstvo Poziva svoje pristaše, naj izstopijo iz deželne vlade na Siciliji Odmev zasedanja glavnega odbora KD Leto XVII. - St. 47 (4821) TRST,- petek 24. februarja 1961 .RlM, 23 __ <0d našega dopisnika) w izrazila resolucija glavnega odbora KD, Mo in orir,h^? nost; KD s sedanjo Fanfanijevo ni!! ^ v zvpV* dosedanjo politiko vodstva in tajniš-r*v tudi s f reževanjem vprašanja krajevnih u-na rp,,®lovanjem psi, je naletela v političnih « , i° le ta!-'Ff komentarje. Brez pridržkov jo odo-n5° danes V,°ialde.m°krati. Vodstvo PSDI, ki se je se-„„]a Uradnpaa Fi.ni. zavzelo do tega dokumenta nobe-dstvg je jf, stališča, le poslanec Preti, ki je član Sedanje J javil> da se je ---------------- zakli„| avne§a odbora leveSa centra s socialisti, ka- PolS/r^javlje- khd«a ie treh* niJe Mora fteke u aba smatrati za-Pezitivne v zafedanja za j stališča tistih Pstni meri Politiko 1 za§ovar-nl^Penju m ,ega centra». 55* «5 iSsa* »• .. f« s'": Ijo, S. d°dnjo onh i se bo vračil- aa katQ 0 in nede-Vj ^olUuhre« bodo pro- ***• ^nare|at!Vni za * H.I ndl’. ki je član i Pa Je le podčr- kor se je sestavil na občini. Predstavnik PSI Mosca pa je izjavil, da bodo socialisti podali ostavko v občinskem odboru, če se ne bo na pokrajini sestavil centristični u-pravni odbor, ker zahtevajo, da se tudi na pokrajini sestavi enak upravni odbor, kakor na občini. Peruzzotti (BS Dl) je izjavil, da bodo sve- tovalci PSDI glasovali za senatorja Lami Starnutija. Odv. Malagugini je izjavil, da bodo komunistični svetovalci gla. sovali za predstavnika levičar, ske stranke. Pri glasovanju je Lami Starnuti prejel 24 glasov, Casati pa le 19, dva svetovalca (MSI?) pa sta oddala belo glasovnico. Izvolitev odbornikov so preložili na 11. marec. Brž ko je vodstvo PSDI izvedelo za izid glasovanja, je pozvalo »tov. senatorja Lami Starnutija, naj poda ostavko na mesto predsednika pokrajinskega odbora v Mi tenu*. Tajništvo milanske KD se je sestalo takoj po seji pokrajinskega sveta, da bi proučilo položaj, ki je nastal po oblikovanju ({neracionalne, protidemokratične milazzovske fronte* v pokrajinski upravi. Za 4. marec so sklicali pokrajinski odbor KD, da bi proučili način, kako napraviti red, hkrati pa se ogniti komisarski upravi. V poslanski zbornici so danes potrdili izvolitev dr. Maria Valianteja za poslanca; od. ložili pristanek za izvedbo sodnega postopka proti poslan, cu Almiranteju (MSI) zaradi žalitve oboroženih sil osvobodilnega gibanja, nato pa začeli razpravo o zakonskem osnutku o spremembah fiskalnega režima glede bencina. Osnutku nasprotujejo socialisti in komunisti. V senatu pa so nadaljevali z razpravo o ustavni reformi senata. Sklenili so vrniti komisiji oba osnutka, ki naj ju ponovno prouči. A. P. Devet francoskih ultrasov aretirali včeraj v Alžiriji Ustanovili so * solistično skupino proti morebitnemu sporazume-vunju z Alžirci ■ V ponedeljek sestanek De Caulie-Burgiba PARIZ, 23. — Na podlagi poluradnih informacij se je zvedelo, da bosta imela de Gaulle in Burgiba v ponedeljek dva razgovora, in sicer enega zjutraj, drugega popoldne. Verjetno se bo Burgiba vinil v Ziirich šele naslednjega dne. Dopisniku tunizijskega radia je Burgiba v Ziirichu v zvezi s temi razgovori izjavil: »tipam, da bo moj sestanek z generalom de Gaullom pripeljal do sestanka med alžirsko in francosko vlado, do odkritih in lojalnih pogajanj ter do konca vojne, ki že šest let traja v Alžiriji.. Na vprašanje, ali bo z at Gaullom obravnaval tudi zadeve, ki se tičejo Tunizije, je Burgiba odgovoril: »Vsekakor bo potrebno govoriti tudi o tunizijskih zadevah, toda sedaj menimo, da, če bo mogoče pospešiti mir med Francozi in Alžirci, bodo vsi vzroki nesoglasij med Tunizijo in Francijo mnogo manjši«. Glede stališča alžirske vlade je Burgiba izjavil, da alžirski voditelji želijo sestanek brez prej določenih pogojev. Medtem potrjujejo, da bosta Burgibo spremljala v Pariz tudi tunizijski zunanji minister in predsednikov sin. glavnega od- Jh ujfendar pa Fanfamjeve PD J°Sih ?e. v politič-Prešel vkljUe«]e, da bi klado D°Vzfočii ?Pozicijo in s 5; Knzo sedanje ClJa L - bj zai,i: em izraža H a neSa odh^3 resolu- hotela «vskladiti C “kaziti stališč«, ■e Prert3 duka pl n°’ Pted-‘He govora, ki ga S SSi> S* arJe Viprav ?r3vi giasilo kgSS iTnVJ?_^a res- ■ ** “Kft «« Drvois »W 1čea od k«n- 1 b„esa-ne «*«> za radikal, na vseh L' v j. Sft bi gJ30 ^ikolj po-a* Vedno ik°. ki mogli vkliu- sol se a, sec 1 g /ei dč: izl l^tti ;ur jul “lin lev fhis “Ule r,h: k” .»:• la rot Jni vu rizi SS; «;kliuči3lišča.e £l ?.avzela no HoS>iti?.u 2asedin-V por°čilu tev da gre i3 ,*runita» Rt) rllist- n°voga blstVa za - «A «-8a centrizma. ,proti K-da se °d-i -v , Dn ] Potrl skuPš«ini, kPa tnrtZadeva korake Vla' QVake ^sedn^it °u •v Ge- V C91« s°n«ference ,anske »i im? .‘ni3u k-- P°slal '%0<\^č,rr°c!r- Se ie ^praValr.) btiif- l K ftski 3 danes se-K ^iina^veg*1 eš, da bi J4 n7‘. ort? nov rl\d!?dniKa Oy or .2 d^KrajmsK: i'dani'1 da‘,UvDeneE! se ie> n b°do u presene- No?!14 Carei 31 Se as«iia pka demo- S^v^avii 3nator i d glaso- SSo da u^mi Star- fe^bo>*oto^2 nal- vai 'ila “oru ut iiai »e ‘Jh4ibi upravw „ t • ga '■Uvi * gled1" Z3hte' * uPra Dn^" , e pokra-Vni odbor iiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinfniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiii Sporazum posvetovalnega o noti Belgiji za umik Kasavubu in Kalondži grozita OZN - Zanikane trditve o umoru belgijskih vojakov v Stanlevvillu NEW YORK, 23. — Posvetovalni odbor OZN v Kongu se je sporazumel o novi noti Belgiji, s katero se za-nteva umik vojaškega in polvojaškega osebja ter političnih svetovalcev iz Konga. Odbor je imel včeraj taj- no sejo pod predsedstvom Hammarskjoelda. Po seji so v poučenih krogih izjavili, da je Hammarskjoeld mnenja, da bi število oboroženih sil OZN v Kongu moralo znašati vsaj 23.000 mož, če Se hoče, da poveljstvo OZN prevzame odgovornost za izvajanje resolucije Varnostnega sveta. Pozvali so nekatere afriške in azijske države, naj pošljejo nove čete, ker so nekatere države umaknile svoje čete iz Konga. Kakor poročajo iz Novega Delhija, je Nehru v parlamentu nakazal možnost da bi Indija poslala no- ve vojaške kontingente v Kon. go. Dodal je, da ne more še dati dokončnega odgovora, poudaril pa je, da je zadnja resolucija Varnostnega sveta od. stranila eno od ovir proti po-šiljatvj indijskih čet v Kongo. Kasavubujev predstavnik v OZN Loliki je poslal predsedniku Varnostnega sveta pismo, v katerem pravi, da je njegova vlada odredila preiskavo o umoru Lumumbe. Pismo hinavsko trdi, da sta Kasavubu in «začasna vlada* z zgražanjem sprejela vest o usmrtitvi drugih šestih jetnikov v Bakvangi, in da so bili ti usmrčeni «brez vednosti vlade*. Kasavubujeva vlada je po- ,i,ii„i,iiiiiniiiiiiiiiiiiiimiiiliiiii(iiii'iii"'ii||i",iii,iiii,iiiii|,i,i|ii,"m milimi Novice iz Jugoslavije SZDL J o razvoju gospodarskega sistema Načelo nagrajevanja po opravljenem delu se uvaja tudi v prosveto, zdravstvo, kulturno dejavnost itd. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 23. — Izvršni odbor SZDLJ je na današnji seji razpravljal o nadaljnjem razvoju gospodarskega sistema in družbenih odnosov in ugotovil, da bodo spremembe sistemu razdelitve dohodka, v sistemu cen, kreditno-banč-nem sistemu in druge spremembe ustvarile še večje možnosti za razvoj iniciative delovnih ljudi, povečanje produktivnosti dela in zajamčile, da se bodo naloge petletnega načrta ne samo izpolnile, temveč presegle. S temi spremembami se še bolj dosledno izvajajo osnovna demokratična r.ačela, to je razdelitev dohodka po delu. Spremembe popolnoma ukinjajo zadnje ostanke birokra-tič no-državnih družbenih odnosov in omogočajo popiino uveljavitev svobodnega dela. S tem stopa jugoslovanska skupnost v novo etapo razvoja socialističnih družbenih odnosov. Osnovna načela razdelitve dohodka po delu se uva jajo s tem v ostale družbene dejavnosti: prosveto, zdrav- stvo, kulturno dejavnost itd. S tem se ustvarjajo družbenogospodarski odnosi za še bolj svobodno in učinkovito delovanje teh služb. Nov sistem razdelitve dohodka bo povzročal prehodne težave v nekaterih podjetjih, ustanovah in komunah, toda z izkoriščanjem notranjih rezerv, povečanjem proizvodnje in produktivnosti dela bodo te prehodne težave premagane. Na te spremembe je potrebno gledati v zvezi z njihovim dolgoročnim značajem, a ne v zvezi s trenutnimi težavami. Spremembe v cenah zaradi koordinacije jugoslovanskega gospodarstva na svetovnem tržišču bodo zagotovile poveč^ nje družbenega standarda. Z dobro organizirano in učinkovito družbeno kontrolo in intervencijo na tržišču je: Potrebno preprečiti morebitne peskuse, da se neopravičeno zvišajo cene. Nova razdelitev dohodka bo povečala zainteresiranost komun za uspeh delovnih kolektivov za nj.hn-vo rentabilnejšo poslovanje. Novi gospodarski ukrepi zahtevajo vsestransko aktivnost komun in povečanje vpliva družbenih organov, da bi stimulativna razdelitev dohodka prišla do čim večjega izraza. Ker bodo rezultati nove razdelitve dohodka prišli do pol-nrga izraza šele po določeni dobi, izvršni odbor Socialistične zveze meni, da je neobhod-no potrebno, da vsi odgovorni družbeni in politični organi zasledujejo izvajanje novih gospodarskih ukrepov, odstranjujejo morebitne pomanjkljivosti in zagotovijo učinkovito družbeno in politično kontrolo da bi se preprečile vse morebitne egoistične in druge težnje. Zvezni izvršni svet je na zadnjih sejah sprejel več zakonskih načrtov v zvezi s spremembami gospodarskega sistema in nov predlog zakona o spremembah pokojninskega zavarovanja, s katerim se povečajo pokojnine povprečno za 15 odstotkov. V najnižjih pokojninskih razredih je povečanje za 20 do 24.3 odstotka. B. B. Albanski vohun obsojen v FLRJ BEOGRAD. 23. — Okrožno sodišče v Titogradu je obsodilo danes poročnika albanske obveščevalne službe Lju-ša Vataja na 7 let in 6 mesecev strogega zapora. Ljus Vataj, ki je absolviral posebni vohunski tečaj v Tirani, kjer so bili tudi nekateri inozemski inštruktorji, je bil 13. julija lani poslan v Jugoslavijo z nalogo, da se prijavi oblastem kot emigrant' in da zbira vohunske podatke. Na procesu je Ljuš Vataj pri; znal, da so mu v Albaniji govorili, da je Jugoslavija polna ameriških inštruktorjev, oborožena z ameriškim orožjem, da je v Jugoslaviji IV. ameriško brodovje, ki se skupno z Jugoslavijo in Grčijo pripravlja na napad na Albanijo. slala Hammarskjoeldu noto, s katero protestira proti resoluciji Varnostnega sveta trdeč, da gre za «napad OZN na suverenost republike Kon-go». Nota pravi, da je «kon-goško ljudstvo* pripravljeno branili suverenost z vsemi sredstvi, ter «poziva vse prebivalstvo Konga*, naj po pripravljeno na izvajanje vseh ukrepov, ki jih bo odredila »vlada v obrambo suverenosti Konga*. Zatem pa ponuja nota «lo-jalno sodelovanje kongoške vlade* z OZN in z njenim tajnikom, »kolikor bodo spoštovana načela sodelovanja in posvetovanja*. V Elisabethvil. lu je predstavnik OZN izjavil, da sta se načelnik delegacije OZN v Katangi Be-rendsen in Combe sporazumela o prekinitvi premikanja čet na tamkajšnjem področju, «da se prepreči nadaljnje prelivanje krvi*. Predsednik v Južnem Ka-saju Kalondži pa je poslal Hammarskjoeldu brzojavko, s katero protestira proti zadnjemu sklepu Varnostnega sklepa. Razen tega je Kalondži poslal brzojavko Kasavu-buju, Combeju in Mobutuju, v kateri pravi, da sklep Varnostnega sveta »narekuje nujen sestanek na vojaški in politični ravni med oblastmi Leopoldvilla, Elisabethvilla in Bakvange, da se določijo skup. ni ukrepi za obrambo suverenosti in višjih interesov naroda*. Iz pokrajine Kivu poročajo, da je Kašamura zapustil pred. sedstvo tamkajšnje pokrajinske vlade, ker je potreben počitka, in novo vlado bo vodil Adrien Oroari. General Dajal je poslal Gi-zengovi vladi noto, s katero zahteva «pojasnila o usodi političnih jetnikov, o katerih se trdi, da so bili usmrčeni v ponedeljek v Stanleyvillu». Dajal je poslal Hammarskjoel. du poročilo, v katerem pravi, da nima nobenih potrdil o uinoru političnih voditeljev v Stanleyvillu. Ker pa se glede tega vztrajno širijo govorice, ima za svojo dolžnost to poročati. Glede pokrajine Kivu pravi Dajal, da je po sporočilu o umoru Lumumbe bilo prebivalstvo ((izpostavljeno na. silju in maščevalnosti po nediscipliniranih oboroženih sku. pinah*. Dajal pravi dalje, da je «zelo težko oceniti obseg anarhije in obseg kršitve človeških pravic na tem področju, ker ima informacije, ki prihajajo samo iz maloštevilnih centrov, v katerih so razmeščene čete OZN*. Dajal pravi dalje, da mu je . neki minister Gizengove vlade dal zagotovila, da so belgijski vojaki, ki so zaprti v Stanleyvillu, zdravi, dodaja pa, da kljub temu krožijo govorice, da so bili usmrčeni. General Lundula, ki je vrhovni poveljnik kongošklh čet, je sporočil tudi francoskemu konzulu v Stanleyvillu, da so belgijski vojaki, ki so jih ujeli, ko so vodili Mobu-tujeve tolpe pri napadu na pokrajino Kivu. v zaporu pri dobrem zdravju. Kakor poročajo, je pred kratkim omenjene vojake obiskala v zaporu tudi delegacija Rdečega križa in sporočila, da jih je našla pri dobrem zdravju. -«»------- Oproščeni delavci «Galileo» FIRENCE, 23. — Sodišče je danes razsodilo, da ni vzroka za sodni postopek proti 147 obtoženim nameščencem v tovarni »Galileo*, in to zaradi pomanjkanja ovadbe. Obtoženci so bili oproščeni tudi vseh drugih obtožb. ItlTMIMIHIIIIIIIIIIIIIlllllllltllllllllllllllllltMlllllllllllllllllllllllltlltlllllllllllllllllllttltllllllllllllll Razgovor Vinogradova z generalom de Gaullom Baje sta govorila o položaju v Kongu PARIZ, 23. — Predsednik de .Gaulle je sprejel danes sovjetskega poslanika v Parizu Vinogradova in se je z njim razgovarjal 45 minut. To je bil do sedaj najdaljši razgovor de Gaulla z Vimogrado-vom. Niti od Vinogradova niti s francoske strani ni bilo mogoče zvedeti, kaj sta predsednik in poslanik govorila. Domnevajo pa, da je bil glav-ni predmet razgovora položaj v Kongu. «»• — Kambodža zavrnila načrt laoškega kralja PNOM PENH, 23. — Sever-movietnamska agencija poroča, da je Suvana Fuma izjavil, da se ne bo nikoli kompromitiral z uporniško desničarsko vlado Suvane Farne v Vien-tianu. Zato je tudi sporočil, da nasprotuje načrtu laoškega kralja o ustanovitvi tako imenovane nevtralne komisije. Tudi kambošika vlada je zavrnila predlog kamboškega kralja, ki ga podpirajo ZDA. Vlada pravi, da nevtralna komi-oija ne bi mogla delovati v Laosu brez sporazuma laoške zakonite vlade. Izjava dodaja, da je najboljša rešitev v sprejemu predloga princa Sihanu-ka o sklicanju mednarodne konference. Baje se bo tudi burmanska vlada izrekla proti predlogu laoškega kralja. na petrolejski ladji LA PLATA, 23. — Argentinska petrolejska ladja «Flo-rentino Ameghino* je danes eksplodirala v pristanišču La Plata in se razklala na dvoje. Na obeh delih ladje je nastal požar, ki še traja. Do sedaj ni nobenih podatkov o morebitnih žrtvah. Govori se, da je bilo več mrtvih in ranjenih. «»-------- LONDON, 23. — Državni minister v Foreign Officeu Ormsby-Gore je odpotoval z letalom iz Londona v Wa-shington, kjer se bo razgovarjal z ameriškimi strokovnjaki o pripi avi skupnega angleško-ameriškega načrta za prekinitev jedrskih poizkusov. Načrt bodo predložili na ženevski konferenci, ko bo 21. marca nadaljevala delo. Verjetno bo angleškega ministra sprejel tudi Kennedy, Davi pa je predsednik francoske vlade Debre odpotoval z letalom v Bono v Alžiriji. Obiskal bo še nekatere druge kraje in se o vrnil v Pariz v soboto. V Parizu pa je danes napravilo velik vtis sporočilo, ki ga je objavila delegacija vlade v Alžiru, da so aretirali 9 ljudi, od katerih so 4 pripadali oboroženim silam, in sicer na področju Relizane v zahodni Alžiriji. Med temi sta tudi kapetana Souetre in Montpey-roux, ki sta dezertirala iz vojaških enot ter skupno z drugimi organizirala teroristično skupino, katere naloga naj bi bila preprečiti sleherno sporazumevanje z Alžirci. S tem so potrjene govorice, ki so se razširile že prejšnji teden o ustanovitvi francoskih desničarskih «maquijev». Uradno poročilo pravi, da bodo vojake izročili vojaškim oblastem, da jih zaslišijo in sodijo. Kapetan Souetre je pripadal padalskim odredom. V pismu, ki ga je razdelil tisku, pravi kapetan, da se ni podredil ukazu repatriacije in poziva vojake, naj se mu pridružijo in naj se postavijo «na stran časti*. V Alžiru je davi eksplodiral pod oknom sodne palače eksplozivni naboj, ki je povzročil precejšnjo škodo. Atentat spravljajo v zvezi z organizacijo kapetana Souetra. «»------- Položaj v Rodeziji LONDON, 23. — Predstavnik britanskega ministrstva za Commomvealth je davi izjavil, da bi enostranska proglasitev neodvisnosti federacije Rodezija-Njasa, s katero grozi predsednik tamkajšnje federa. cije Velensky, bila protiustav. na in nezakonita. Dal je razumeti, da bi britanska vlada odločno reagirala na tak u-krep. Velensky namerava baje razpisati referendum, da bi nato razglasil neodvisnost. Seveda bi se referenduma u-deležili samo belci. Afriški voditelj Kaunda, ki se je bil pred dnevi udeležil pogajanj v Londonu, je danes odpotoval iz Londona v Kairo, kjer se bo razgovarjal z Naserjem. Odšel bo zatem v Adis Abebo, v Najrobi in v Dar Es Salam, kjer se bo razgovarjal s predsednikom vlade v Tanganjiki. Zatem se bo vrnil v Južno Rodezijo. Pred odhodom iz Londona je Kaunda pozval Evropejce in Afričane v južnoafriškem protektoratu, naj se vzdržijo nasilja. Vendar pa je omenil možnost izzivalnih dejanj belcev. Dejal je: «Ce bodo koloni uporabljali proti našemu ljudstvu orožje, ki jim je bilo razdeljeno, ne bomo mogli ne jaz ne drugi obvladati položaja.* Kaunda je izjavil, da pušča odprta vrata za nadaljnja pogajanja o ustavni prihodnosti Severne Rodezije kljub neuspehu londonske konference. Dejal je, da je pripravljen razgovarjafi se o tem z bri-tansko vlado v protektoratu. Na koncu je Kaunda obtožil angleško vlado, da je imela «skrivnostno vlogo* pri londonskih razgovorih. Predsednik vlade Centralno-afriške federacije Roy Welen-sky je odločno odklonil skrom-nt predloge britanske vlade o reviziji ustave Severne Rodezije, dela federacije, v kateri sta še Južna Rodezija in Nja-sa. Takoj potem ko je britanska vlada sprožila te predloge v parlamentu, je Welensky pozval vojake, ki so na dopustu, naj se takoj vrnejo v svoje enote. Hkrati je obtožil britansko vlado, da hoče «pod vplivom strupenega afriškega nacionalizma, izročiti oblast v Rodeziji »neodgovornim ljudem*. Kolonialisti v Južni Rodeziji so prav tako zagrozili, da bodo proglasili neodvisnost Centralnoafriške federacije, če britanska vlada ne bo zavzela »razumnejšega stališča« do zahtev belih priseljencev. V Severni Rodeziji živi dandanes nekaj nad 3 milijone ljudi. Skoraj 3 milijone domačinov je v popolnoma brezpravnem položaju, medtem ko ima 75.000 belih priseljencev vso oblast v državi in izvaja rasno segregacijo, podobno kot v Južnoafriški uniji. Po skromnih predlogih britanske vlade naj bi samo 70.000 domačinov od skupno treh milijonov dobilo volilno pravico, medtem ko bi v izvršnem svetu Severne Rodezije sedela samo dva predstavnika ljudstva Severne Rodezije. Ta kompromisni načrt Londona je rasist Welensky odklonil. Predstavniki afriških političnih strank — Združene nacionalne stranke in stranke Afriškega nacionalnega kongresa — so z vso pravico zahtevali afriško večino v zakonodajnem in izvršnem svetu in splošno volilno pravico za vse polnoletne državljane, ne glede na njihovo rasno pripadnost. Predsednik Afrišlkega nacionalnega kongresa Severne Rodezije Nkumbula je izjavil, da se njegovo gibanje ne namerava podrediti zahtevam in grožnjam Welenskega. Ce bo nadalje tako deloval, je rekel Nikumbula, potem nam ne o-stane drugega, kot da poskrbimo za svojo zaščito. Skupaj s svojim političnim prijateljem, voditeljem Združene nacionalne stranke Severne Rodezije Kaundo, je pozval člane svoje stranke, naj ostanejo mimi. w.------- Adenauer se je vrnil v Bonn LGNDON, 23. — Kancler A-denauer in zunanji minister vom Brenta.no sta se po dvodnevnem uradnem bivanju v Londonu vrnila z letalom v Bonn. Razgovori Adenauerja v Londonu so se končali danes. O tem sta angleški in bonn-ski predstavnik izjavila, da sta Mac Millan in Adenauer med svojimi razgovori poudarila potrebo pogostejših političnih posvetovanj med državami Zahodne Evrope, posebno pa v okviru N)ATO. Govorila sta tudi o viogi, ki bi jo Zahodna Evropa lahko imela v okviru DOlitičnih posvetovanj med Veliko Britanijo in »šestimi*. Angleški in nemški predstavnik sta izjavila tudi, da je Ader.auer obvestil Mac Milla-na, da bo bonnska vlada skrbno proučila angleško-francoski načrt za ustanovitev evropske organizacije za razvoj in raziskovanje na vesoljskem področju. Med razgovori je bilo tudi sklenjeno, da bo finančni mi-nistei Selwyn Lloyd odpotoval v Bonn 6. in 7. marca in se ho razgovarjal z bonnsko vlauu.o finančnih in gospodarskih vprašanjih, predvsem pa o neuravnovešenosti v mednarodnih plačilih. Zahodnonemški predstavnik von Eckardt je izjavil, da sta Mac Millan in Adenauer govorila o vseh vprašanjih, ki se tičejo odnosov med Vzhodom in Zahodom, in da je njegova vlada poslala zavezniškim vladam prepis spomeni-'t ki ji. je Hruščev poslal prejšnji tedrn Adenauerju. Von Eckardt je dalje izjavil, da je on Brentamo po razgovora, ki jih je imel v Wa-shingtonu, dobil vtis, da ima vprašanje plačilne bilance dva vidika: 1. kratkoročna vprašanja je mogoče obravnavati na dvostranski podlagi; 2. dolgoročna vprašanja je treba obravnavati na večstranski podlagi. Končno je von Eckardt izjavil, da velja potovanje Seiwyna Lloyda v Bonn kot priprava za poznejše večstranske razgovore, ki naj bi bili po možnosti v okviru OECD. Pri razgovorih Lloyda v Bonnu ne bodo navzoči predstavniki ZDA Turpiloquio Videmski uMessaggero Veneta» je včeraj v sveti jezi nad našim dnevnikom obrazložil končno, kako si predstavlja svoje iskreno prijateljsko sodelovanje z Jugoslavijo: če hočejo v Beogradu v resnici razjasnitev odnosov, že sami vedo, po kateri poti naj jo mahnejo in katerim ustom morajo ukazati, naj molčijo. A iz vsega polemičnega člančiča izhaja, da so to usta našega Primorskega dnevnika. Predlog je prav toliko nesramen in prepotenten in na. silen, kot so bili nasilni tisti fašisti, ki so leta 1928 ukinili slovenski tisk. Priznati pa moramo, da je za videmski dnevnik in za vse tiste, ki so v imenu borbe proti dvojezičnosti začeli najnovej. šo šovinistično ofenzivo, popolnoma logičen. Kdor je namreč proti uporabi našega jezika v uradih in na sodiščih, ima prav toliko vzrokov, da se bori proti njemu povsod in p roti vsakomur, ki ga govori in piše in ga brani. Kaj je bolj enostavno kot fašistična rešitev: vsem Slovencem zapreti usta, da bodo vsaj na zunaj Italijani, dokler ne bodo v prihodnjih generacijah tudi znotraj. Toda list, ki ga vodi človek, ki je v senci bajonetov fašističnih in imperialnih «osvoboditeljeva Ljubljane leta 1941 paševal med tistimi fušistovskimi veljaki, ki so v slovenskem glavnem mestu začeli uvajati dvojezičnost, da bi čez dvajset ali trideset let priredili proti njej letošnjim tržaškim podobne de. monstracije, ne predlaga zgolj tako običajno fašistično metodo! Ne! Saj smo od takrat že toliko napredovali, da so postali potrebni povsem novi modernejši prijemi! Slovencem v Italiji naj zapre usta in jih poitalijanči nihče drugi kot njihov matični narod in seveda v njegovem imenu njegovo vodstvo v Beogradu. Skratka roditelj naj zapre usta svojemu otroku, ali z drugimi besedami: enostavno naj ga zaduši on sam z lastnimi očetovskimi in materinskimi rokami... Za. kaj? Zato, da bosta imela tak oče in taka mati iskrene in prijateljske odnose z Italijo. Videmski dnevnik predlaga torej nekako ultrafašistično metodo uničenja Slovencev kot narodnostne skupine v Italiji, kar je povsem v skladu s pozivi, ki so odmevali toliko dni po Trstu: eFora i ščav i» in «A mor te i ščaut*, in ki so jih ob ploskanju videmskega ultrafašističnega predlagatelja, kričali nahujskani pobalini, ki se jim p ra. vi ufior fiore della gioventus. Za sedaj zgodovina človeštva še ne pozna tehničnega izraza za tako roboto, in upamo, da ga sodobniki in bodoči zgodovinarji ne bodo morali iskati, ker smo prepričani, da se taki predlogi ne bodo več ponavljali. Saj se tudi mi ne bi ozi- rali nanje in naših čitate- Ijev ne bi seznanjali z vsemi fašističnimi izbruhi videmskega trobila. Po oktobru leta 1954 smo se tega pravila tudi držali in na skoraj vsakodnevne napade v tem listu nismo v teh šestih letih niti odgovarjali ra zen ob znameniti aferi s fojbami, ko prav zares nismo mogli molčati, saj je bil videmski dnevnik edini, ki je poskušal utemeljevati akcijo pod pokroviteljstvom vseh krajevnih oblasti. To pravilo ignoriranja fašističnih fanatični h pisunov smo prekršili šele po začetku najnovejše ofenzive proti našim pravicam, ki se je povzpela v začetek protislovenskih pogromov. To smo pač morali storiti, ker se je pokazalo, da so se po ulicah začele spreminjati v dejanja hujskaške parole takega pisanja. Zato mu odgovarjamo tudi danes in ga vprašujemo: 1. Kdaj je svojim čitate-Ijem povedal, kaj vse so kričali njegovi mladinci proti Slovencem in proti Jugoslaviji? Nikoli in nikjer. 2. Zakaj namesto tega trdi, da se dijaške demonstracije niso nikoli spremenile v pretirane akcije? Kaj morda, ob zatrjevanju in slovesnem pisarjenju o dobrih in najboljših odnosih z Jugoslavijo itd, itd., napadi na slovensko knjigarno, na slovensko banko, na še nedograjeni kultur, ni dom in poskus napada na slovensko gimnazijo niso pre. tirane akcije? 3. Kričati dneve in dneve po tržaških ulicah «A morle i šča ris in eFora i ščavfa in vse ostalo na račun poglavarja sosedne države: ali vse to ni poziv na genocid, pozivanje, ki ga MV in ostali nacionalistični tisk tako vztrajno zamolčuje? Ali ni laž, da je jugoslovanski tisk odobraval tiste, ki so pred leti masakrirali tržaške dijake? Seveda bo M V ponovno zapisal, da so vsa ta vprašanja «turpiloquio» in aimmon-da stupidita di accusare gli italiani di genocidio». Ze vnaprej mu odgovarjamo: na hujskaške članke šovinističnega in fašističnega tiska, ki imajo za posledico take demonstracije, kakršnim smo bili priča v prvih dneh tega meseca, ne bomo molčali, kajti prva naša naloga je, da vsakodnevno razkrin-kuj emo tiste, ki hujskajo mladino, naj po tržaških ulicah kriči, da je treba Slovence izgnati ali pa jih pomoriti, Ko nam bo ta naloga onemogočena, izhajanje našega dnevnika ne bo imelo nobenega smisla več. Za zaključek pa naj povemo še vsem tako imenovanim demokratičnim republikanskim in krščanskim politikom: prečitajte si včerajšnjo Messaggerovo polemičico, da se boste prepričali, kam vodi vaše zanikanje pravice uporabljanja slovenščine tudi v javnih uradih. mn mm .............................................. V Jeruzalemu objavljena obtožnica proti vojnemu zločincu Eichmannu ■v Obtožnica govori o zločinih proti Zidom, o zločinih proti človeštvu in o pripadnosti obtoženca zločinskim organizacijam ■ Začetek procesa 10. IV, JERUZALEM. 23. — Izraelski državni pravdnik je uradno položil pri jeruzalemskem sodišču obtožnico proti vojnemu zločincu Eichmannu. Obtožnica vsebuje- petnajst obtožb, in sicer štiri zaradi zločinov proti židovskemu prebivalstvu, osem zaradi zločinov proti človeštvu, tri pa zaradi njegove pripadnosti zločinskim organizacijam. Obtožnica navaja: A) Obtoženec je skupno z drugimi v letih od 1939 do 1945 povzročil umor milijonov Židov kot odgovoren za izvajanje nacističnega načrta za fizično iztrebljenje Zidov, ki je bil znan pod imenom »končna rešitev židovskega vprašanja«. B) Takoj po izbruhu druge svetovne vojne je bil obtoženec imenovan za načelnika sekcije gestapo, katere naloge so bile lokalizirati, deportira-ti in pomoriti Zide v Nemčiji in v drugih državah osi ter Zide zasedenih področij. C) Navodila za izvajanje načrta o uničenju v Nemčiji je obtoženec dal neposredno krajevnim poveljnikom GeStapo, medtem ko so v Berlinu, na Dunaju in v Pragi dali navodila obtoženca osrednjim oblastem, nad katerimi je imel obtoženec osebno odgovornost. D) Na področjih, ki jih je zasedla Nemčija, je obtoženec deloval s pomočjo uradov policijskih poveljnikov in SD ter s pomočjo oseb, ki so bile nalašč pooblaščene, da se ba-viji »z židovskimi zadevami« in ki jih je imenovala sekcija Gestapo in so dobivale njegova navodila. E) V državah osi in na področjih, ki so jih te države zavojevale, se je obtoženec posluževal uradov diplomatskih predstavnikov Nemčije ob stalni koordinaciji s posebnimi sekcijami nemškega zunanjega ministrstva v Berlinu, ki so se bavila z židovskimi vprašanji. F) Obtoženec je skupno z dmgimi poskrbel za pobijanje Židov, s tem da so jih pobijali v koncentracijskih taboriščih katerih funkcija je bila množično pobijanje. Najvažnejša taborišča so bila: 1. Osvvieczin: V tem taborišču je bilo od leta 1941 do konca januarja 1945 pobitih na milijone Zidov v plinskih celicah, v krematorijih s streljanjem in obešanjem. Obtoženec je odredil, naj poveljniki tega taborišča uporabljajo plin, znan z imenom «Zyklon B«. Leta 1942 in 1944 je obtoženec poskrbel za dobavo večje količine plina za pobijanje Zidov. 2. Chelmo: To uničevalno taborišče je delovalo od novembra 1941 do začetka 1945 in tu so uporabljali strupeni plin skupno z drugimi uničevalnimi sredstvi. 3. Bel-sen: To taborišče je delovalo od začetka 1942 do pomladi 1643 in tudi tu so uporabljali strupeni plin skupno z drugimi uničevalnimi metodami. 4. Scbibor: To taborišče je delovalo od marca 1942 do oktobra 1943: med drugimi zgradbami v uničevalne namene so sezidali tudi pet plinskih celic. 5. Treblinka: To taborišče je delovalo od 23. julija 164? do novembra 1943. Tudi tu so uporabljali strupeni plm med številnimi drugimi metodami. 6. Maidenek: Taborišče je delovalo od 1941 do julija 1944 in uporabljali so strupeni plin ter druge metode. Na podlagi prve točke obtožnice je Eichmann obtožen tudi za zločine skupin, ki so izvrševale pokole in ki so bile znane pod imenom »operativne skupine«. Obtožnica ugotavlja, da so te skupine na splošno delovale na židovski praznile »Sabbath« in ob drugih židovskih praznikih, ki so jih izbirali za pobijanje Zidov. Druga obtožnica obtožuje Eichmanna. da je milijone Zidov postavil v take življenjske pogoje, katerih namen je tii njih fizično uničenje. V ta namen je odredil: 1. naj prisilno delajo v taboriščih; 2. naj jih pošljejo v židovske četrti, kjer so jih zaprli; 3. pošiljali so jih na tranzitna taborišča in na druge koncentracijske točke; 4. množično so jih deportiraii v razna ta- borišča v nečloveških pogojih. Tretja točka obtožnice obtožuje Eichmanna, da je povzro. čil hude fizične in duševne poškodbe milijonom Zidov s suženjstvom, stradanjem, deportacijami in preganjanjem ter zapori. Četrta točka obtožuje Eichmanna, da je skupno z drugimi osebami pripravil ukrepe za preprečitev nosečnosti med Zidi Nemčije in v državah, ki so jih Nemci zasedli. Peta točka obtožuje Eichmanna, da je povzročil umor, uničevanje, suženjstvo, stradanje in deportacije civilnega prebivalstva. Šesta točka obtožnice govori o preganjanju Zidov iz narodnostnih, rasnih, verskih in političnih razlogov. Sedma točka govori o odvzemu lastnine milijonom Židov z nečloveškimi ukrepi, n so vsebovali izsiljevanje, tatvino, terorizem in mučenje. Osma točka govori o slabem ravnanju, o deportacijah in pobijanju Zidov. Deveta točka govori o deportaciji nad 500 tisoč poljskih civilistov iz njihovih krajev. zato da so v te kraje naselili nemške družine. Deseta točka govori o deportaciji nad 14.000 slovenskih civilistov, zato da so v njihove kraje naselili nemške družine. Enajsta točka govori o deportaciji več desettisočev ciganov in njih prevoz v uničevalna taborišča, kjer so jih pomorili. Dvanajsta točka govori o deportaciji okoli sto otrok iz češkoslovaške vasi Lidice na Poljsko, kjer so jih pobili. Trinajsta, štirinajsta in petnajsta točka govorijo o pripadnosti Eichmanna «SS», »S L« in gestapo. Eichmanriiov zagovornik advokat Robesrt Servatius je odpotoval danes iz Tel Aviva v Zahodno Nemčijo, kjer bo skušal doseči od bonnske vlade. da bi plačala stroške za obrambo Eichmanna. Izjavil je, da bo bonnska vlada poslala na proces svojega uradnega opazovalca. Vreme včeraj: najvišja temperatura 11.7, najnižja 7.2, ot> 19. u-ri 9.8, zračni tlak 1029 raste, veter zahodni k 1 km na uro, vlage 73 odst., nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 9.3 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 24. lebr“’ Matija d Sonce vzide ob 6.54 in z" ^ 17.44 Dolžina dneva 10-5"- ,( “-ne o° * febrn"!* vz.de ob 12.25 in zatone at Jutri, SOBOTA, 25. Saš« Pred zaostritvijo borbe v CRDA Zaradi epidemije slinavke-parkljevke Delavci kovinarske stroke podprli s stavko delavce AFA Demonstracija kovinarjev pred podjetjem ■ Včeraj so se sestali vsi sindikati kovinarjev iz Trsta in Tržiča ter razpravljali o položaju v CRDA - Danes skupščina uslužbenk trgovinske stroke Po popolnoma uspeli stavki delavcev CRDiA v Trstu in Tržiču so se včeraj na sedežu Delavske zbornice CGIL v Ul. Pondares v Trstu sestali predstavniki vseh petih sindikatov kovinarjev iz Trsta in Tržiča ter napravili obračun dosedanje borbe, hkrati pa se tudi sporazumeli o nadaljnji akciji v zaščito delavskih interesov. Sindikati niso objavili o tem sestanku nobenega poročila, ker hočejo s stavko iznenaditi delodajalce, kot so storili že ob zadnji 24-umi stavki. Čeprav ni zato nobenih točnih vesti o bodoči borbi, pa se je slišalo, da bodo sin. dikati sklicali enotni skup-6čini delavcev CRDA v Trstu in Tržiču, če bodo pri Intersindu še nadalje vztrajali na nesprejemljivih pogojih za pričetek pogajanj, se torej pričakuje ostra in dolgotrajna borba, saj se že govori tudi o stavki za nedoločen čas. Včeraj so podprli s stavko delavce podjetja AFA, katerih bcrba traja že 38 dni, delavci vseh malih kovinarskih podjetij, kot na primer pri Dilfi, Orion, Saifac itd. Delavci so stavkali od 9. do 10.30 ure ter -jj množično odšli pred tovarno AFA, kjer so demonstrirali proti tamkajšnjim delodajalcem, ki tako trmasto odklanjajo upravičene zahteve delavcev Stavka v vseh omenjenih podjetjih je bila stoodstotna. Včeraj je poslala tržaška federacija PSDI 20.000 lir za podporo stavkajočim delavcem AFA. Tem delavcem so razdelili sedaj tretji obrok pomoči, in sicer 120.000 lir FIOM in 60.000 lir sindikat kovinarske stroke Delavske zbornice CISL. Danes bo ob 19.30 v prostorih Delavske zbornice CGIL skupščina uslužbencev trgovinske stroke. Na njej bodo razpravljali o sporazumu med vsedržavnimi sindikalnimi organizacijami in Confcommer-cio glede prilagoditve plač in mezd delavk in uslužbenk plačam in mezdam delavcev in uslužbencev. Sporazum določa, da se mora plača žensk zvišati tako, da dosežejo vsaj 9;i odstotkov plače moških enake kategorije. Zvišanje ženskih plač in mezd bodo izvedli v treh presledkih. 30 odstotkov tega zvišanja bodo izvedli 1. marca letos, nadalj-rjih 30. odstotkov 1. marca 1962, ostalih 40 odstotkov pa 1. marca 1963. S prvim majem iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiii Mešani odbor razpravlja o šolstvu Mfšanj italijansko-jugoslovanski cdbor za izvajanje posebnega statuta se je sestal tudi včeraj ter razpravljal o šolstvu na Tržaškem in v bivši ceni B. Iz Rima nismo mogli zvedeti nič drugega kot to, da se je zasedanje tudi včeraj nadaljevalo. Prav tako nismo mogli zvedeti, če so točne trditve «11 Picco'a», da je prišlo do nepopustljivosti pri sestavljanju dnevnega reda in da naj bi bile potrebne intervencije na višji ravni ter da naj bi posredovala minister za zunanje zadeve Segni ter jugoslovanski veleposlanik v Rimu. Prav tako niso potrjene vesti o nekem novem »elementu«, ki bi »utegnil povzročiti poznejši razvoj nekaterih obravnavanih vprašanj, in sicer v perspektivi prihodnjega potovanja ministra Segnija v Beograd spomladi ali najpozneje poleti.« V zvezi z obveščanjem jav- letos pa bodo zvišali sedanjo draginjsko doklado (8 točk) žensk, tako da bo dosegla 95 očst. draginjske doklade moških enake kategorije. Z istim dnem se uvede tudi nova vitdnost točk draginjske doklade. Na skupščini bodo poročali še o pogajanjih za druge zahteve uslužbencev, kot na primer o znižanju delovnega časa. o klasifikaciji osebja v veleblagovnicah in o podobnih zadevah. Delna prilagoditev ženskih plač moškim je sad borbe uslužbencev trgovinske stroke, ki so stavkali v decem-biu. Ker razpravljajo te dni tudi o drugih zadevah trgovinske stroke poziva sindikat FILMCAS-CGIL uslužbence, nai se še bolj strnejo okrog njega in naj podprejo njegova prizadevanja. Z novim sporazumom je bil storjen velik korak naprej, seveda pa se ne bedo delavke in uslužbenke odrekle zahtevi po popolni enakopravnosti pri plačah po r.ačelu enakega plačila za enako delo. Tajništvo PSDI sporoča, da sta se politični tajnik tržaške federacije Oberdan in nacionalni svetnik stranke Giorgio Cesare včeraj sestala z vladnim generalnim komisarjem dr. Palamaro ter mu orisala stališče socialdemokratov do resnega sindikalnega spora v CRDA in ga opozorila na hude posledice, ki bi jih utegnila imeti za vse mestno življenje zaostritev stavke. Zvečer je tajnik Pierandrei odpotoval v Rim, kjer se bo v zvezi s stavko v CRDA sestal z nacionalnim tajništvom stranke in s funkcionarji ministrstva za delo. Do 9. marca zaprta meja za maloobmejni promet Ureditev položaja uslužbencev bivše ZVU Državni svet je izrekel razsodbo o ureditvi položaja policistov V najnujnejših primerih se bodo prebivalci lahko poslužili izrednih propustnic Od danes opolnoči je zaprta bodo v zelo nujnih primerih — meja za maloobmejni promet na obmejnem področju med Tržaškim ozemljem in sosednimi jugoslovanskimi področji. Lkrep so sprejele jugoslovanske oblasti, v soglasju z italijanskimi in sicer zaradi nenehnega širjenja slinavke-parkljevke v tržaški okolici in na Goriškem. Ker obstaja resna nevarnost, da se epidemija razširi tudi preko meje, so jugoslovanske zdravstvene oblasti predlrgale pristojnim organom, da dosežejo preventivno zaprtje meje. Poudariti je namreč treba, da gre za zelo nevaren virus slinavke-parkljevke, zaradi katere je na našem področju poginilo že več glav živine, prpdvsem na Trsteniku in n» Opčinah. Meja bo zaprta za vse imetnike obmejnih propustnic. Izjemo tvorijo le šoferji avtobusov in kamionov, delavci, ki hodijo na delo iz enega na drugo področje, medtem ko se Nova pogodba z Javnimi skladišči Promet CSR skozi Trst bo dosegel 250.000 ton Pogodbo so podpisali na pogajanjih v Pragi - CSR ho prihodnje leto uradno sodelovala na tržaškem velesejmu V Pragi so se zaključila pogajanja med tržaško gospodarsko delegacijo in tamkajšnjim izvoznim podjetjem «Ce-cofracht« glede češkoslovaškega tranzitnega prometa skozi tržaško pristanišče. Pogajanja so bila zelo uspešna in so presegla vsa pričakovanja, saj se je CSR obvezala, da bo letos njen tranzitni promet skozi tržaška Javna skladišča dosegel najmanj .250 tisoč ton, .medtem ko je pogodba, Igi je bila podpisana lani spomladi, predvidevala 150 tisoč ton prometa. Pričakuje pa se, da bo pogodbena količina prometa tudi letos presežena, kot je bila že lani, ko je češkoslovaški tranzitni promet skozi Trst dosegel skoro 200 tisoč ton. Tržaško gospodarsko delegacijo je vodil predsednik tržaške trgovinske zbornice dr. Caidassi, ki je podčrtal ob svojem odhodu iz Prage, da obstajajo ugodne možnosti za na-daljni razvoj prometa CSR skozi Trst. Poleg tega je CSR sporočila, da bo prihodnje _ leto uradno sodelovala na tržaškem mednarodnem velesejmu. Pogajanja so bila mnogo lažja, kot se je pričakovalo, saj je delegacija odpotovala v Prago v soboto in so pogajanja torej trajala le tri - štiri dni. Nove težave so se pojavile pri sestavljanju direktne železniške tarife Madžarska-Trst. prekomorje, katero sestavljajo posebej zato sklicane mešane komisije. Do prvih težav je že prišlo, ker je avstrijska železniška uprava 1. januarja povišala svoje železniške tarife, kar so seveda morali upoštevati pri urejanju mednarodne tarife. Jugoslovanska železniška uprava pa sedaj v celoti izpreminja železniški u-pravni sistem in predvidevajo, da reforma ne bo zaključena pred marcem-aprilom. Poleg tega je sedaj madžar- oddajanje pekarn v najem in nizke cene, po katerih prodajajo peki kruh prodajalcem. Poleg tega je treba upoštevati tudi velike dobičke mlevske industrije. Zato naj peki raje naperijo svojo akcijo proti mlevski industriji in industriji kvasa in naj ne rešujejo svojega položaja s tem, da odrekajo delavcem njihove pravice Zaradi tega je borba pekovskih delavcev ,tudi v interesu potrošnikov, saj teži k modernizaciji peke kruha. Med drugim zahtevajo pekovski delavci zvišanje mezd za 20 odstotkov, določitev minimalne vsedržavne plače, do. ločitev sistema akordnega pla. čila za delo, preureditev draginjske doklade, velikonočno nagrado, zvišanje odpravnin, dopusta, doklade za nadurno nočno delo, spremembo določil za vajence itd. Požari v okolici Predsinočnjim se je vnela suha trava v Rovtah in požar je zajel 10 ha površine ob železniški progi proti Ricma-njem. Gasilci iz Milj in agenti civilne policije, ki so jim pomagali, so imeli dobri dve uri dela, da so lahko pogasili požar. Predvčerajšnjim pa je nastal požar na nekem pašniku blizu kamnoloma «Cave Romane« v Nabrežini, ki je za- „ «H»J. moramo »a- še čitatelje obvestiti, da sta se delegaciji pred zasedanjem sporazumeli, da do konca zasedanja ne bosta obveščali tiska o poteku zasedanj. Zaradi tega bi bilo zanimivo izvedeti, iz katerega vira črpa svoja poročila tržaški «11 Piccolo«. ^ PRIMfiSSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL.MONTECCHI 6-11. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33 82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št 37-338 NAROČNINA Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ: ” tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletne 960 din, četrt-letno 480 din — Postni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3-1, tel. 21-928, tekoči račun pri Komunami banici v Ljubljani 600-70/3-375 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širim enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120. osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT, Trst gačen način računa železniške razdalje, kar bo seveda zahtevalo, da se izpremene vse razdalje, ki so bile že izračunane za prevoz blaga po direktni železniški tarifi Madžarska _ Trst . prekomorje. To pomeni, da bo treba obsežno in zapleteno delo pričeti znova, in da bo treba še enkrat izračunati vse razdalje in s tem seveda tudi ustrezne tarifne postavke. Iz teh tehničnih razlogov se bo torej dokončna odobritev direktne tarife zavlekla in železniški strokovnjaki pravijo, da ne bo napravljena pred majem. Skupščina pekov Pred vsedržavno stavko 1. in 2. marca V torek 28. t. m. ob 18. uri bo na sedežu sindikata pekov, skih delavcev OGIL v Ul. Pon. dares skupščina, na kateri bo. do razpravljali o bližnji vsedržavni stavki stroke, ki bo 1. in 2. marca, Ta sklep so sprejeli na vsedržavnem zasedanju pekovskih delavcev 28. in 29. novembra v Bologni, ker se nočejo delodajalci pogajati za obnovitev delovne pogodbe, pri čemer se sklicujejo na slab gospodarski položaj. Na omenjenem zasedanju so ugotovili, da so delavci podvrženi hudemu izkoriščanju spričo menjavanja načina dela zaradi novih oblik kruha ter zaradi kršitve pogodb v zvezi z delovnimi predpisi. Zastopniki pekovskih delavcev so ugotovili, da lahko ugodijo delodajalci njihovim zahtevam tudi v njihovem sedanjem gmotnem položaju, upoštevajoč razliko med ceno moke in prodajno ceno kruha, Slovensko planinsko društvo v Trstu objavlja: Predavanje Aleša Kunaverja, udeleženca himalajske odprave, o »JUGOSLOVANSKIH ALPINISTIH NA VRHOVIH TRISULOV V HIMALAJI« s spremljavo zelo številnih barvnih diapozitivov, bo danes dne 24. t. m. ob 20.30 v Gregorčičevi dvoranj v Ul. Gep-pa 9. jel 10.000 kv.m površine. Ko so se gasilci z Opčin vračali, so ob cesti Prosek-Križ zagledali drugi požar, ki je zajel 1000 kv.m površine. Gorela je suhljad in suha trava. Se n; bilo dovolj. Ko so se vrnili v gasilski dom, so jih poklicali v Trebče, kjer je gorel borov gozdič. Sreča je bila, da je požar zajel le 200 kv.m površine, kljub temu pa je zgorelo nekaj dreves, , , Nesreča na delu V ladjedelnici Sv. Marca je včeraj popoldne 43-letni Floriano Santi iz Ul. Negrelli 32 popravljal električno napeljavo, pa ga je stresel električni tok in je padel z lestve z višine 4 m. Pri tem se je nekoliko pobil po desni nogi in si pokvaril prst. Sprejeli so ga na opazovalni oddelek m se dni. bo moral zdraviti 20 Vdrli v podjetje in odnesli blagajno zi Neznanci so ponoči vdrli sko-okno v urade gradbenega podjetja »Mari e Mazzarolli« v Ul. Rossetti 78 in so odtrgali ter ukradli blagajno, ki je bila pritrjena na zidu. Tatvino je zapazil lastnik podjetja Ric-cardo Mari, ko se je zjutraj vrnil v pisarno. Zadevo je prijavil letečemu oddelku kvesture. Povedal je, da je bilo v blagajni 200.000 lir v gotovini. Tragičen padec V kuhinji svojega stanovanja je včeraj popoldne nerodno padel, ko je hotel vstati s stolice 89-letni Giovanni Mur. ri iz Ul. F. Severo 88. Pri tem si je starček zlomil levo nogo in so ga z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli s pridržano pro- kot na primer v primerih smrti - izdajale prizadetim izredne prepustnice, ki jih predvideva videmski sporazum. S temi pro-pustnic?mi bo moč potovati preko blokov Škofije, Pesek, Fernetiči in Rdeča hiša. Premet s potnimi listi se bo odvijal narmalno. Ukrep bo v veljavi dva tedna, predvidoma do 9. marca letos. Zrpora velja tudi za goriško področje. PSDI o odobritvi zakona o senatorjih Tajništvo PSDI je včeraj izreklo svoje zadovoljstvo ob odobritvi ustavnega zakona, ki zagotavlja Trstu tri senatorje. PSDI želi, da bi bile volitve čimprej, ker Trst nujno potrebuje svoje predstavništvo tudi v senatu. Poleg tega pravi poročilo, da je PlSDI prepričan, da se bo med demokratičnimi laičnimi strankami lahko dosegel sporazum za predložitev skupnega kandidata, ki bo čimbolj reprezentativen in ki bo znal braniti v senatu interese Trsta in podeželja. Obisk podtajnika za prosveto Danes pride v Trst podtajnik ministrstva za prosveto Giovanni Elcan ter obišče uni. verzo in druge kulturne ustanove v mestu. Stavka prodajalcev bencina Vodilni svet združenja prodajalcev bencina se je včeraj sestal in napovedal stavko vseh prodajalcev bencina od nedelje opolnoči do ponedeljka opolnoči. Prodajalci bencina se pritožujejo nad pičlo prodajo goriva in zahtevajo, da se njegova cena zniža, da bodo lahko konkurirali z jugoslovanskim bencinom Priznali jim bodo plačne pogoje, ki jih uživajo državni uslužbenci - Zaskrbljenost zaradi nejasnih določb Te dni je zopet v ospredju vprašanje uslužbencev bivše ZVU, ki so sedaj v službi pri vladnem komisariatu ali pri raznih policijskih zborih in financi. Zlasti med policisti so se razširile razne vesti, ki so povzročile precej skrbi. Kaže, da meni okrog polovico vseh civilnih policistov prestopiti v civilno službo, tako da bi postali civilni državni uradniki. Toda spričo nizfkih kvalifikacij je za navadne policiste in kaplarje vprašanje, v kakšno kategorijo državnih uradnikov jih bodo uvrstili. Zato je nastala govorica, da jih bodo smatrali za državne mezdne delavce. kar se seveda povzročilo nezadovoljstvo. Te vesti so zanikali in dejali, da bodo po. stali policisti vsi uradniki z mesečno plačo. Za civilno službo se je odločilo okrog polovico policistov, ker ni za tiste, ki bodo ostali v policijski službi, oziroma, ki bodo prešli v redni policijski zbor nobenega zagotovila, da jih ne bodo premestili drugam, to je izven našega področja. Preostali, ki so se odločili za prestop v redno državno policijo, pa so zaskrbljeni, ker manijo, da bo že zdravniški pregled zelo strog ter da bi utegnili marsikoga zavrniti. Zaradi tega so prišle iz Rima pomirjevalne vesti, češ da komisija ne bo stroga in ozkosrčna. Nadalje so policisti, ki so se odločili za prestop v ci- vilno službo, v dvomu, kako jih bodo zaposlili, ker so vsa mesta precej natrpana. Zato se je slišal predlog, naj bi ti policisti prešli v stalež notranjega ministrstva, da bi opravljali na kvesturi in po komisariatih notranjo uradniško službo. Govoric je torej precej in ni čuda, da so ci- vilni policisti zbegani, zlasti ker ni zakon o uslužbencih bivše ZVU docela jasen ter se da pač razlagati marsikaj na razne načine. Te dni so tudi objavili pet razsodb državnega sveta glede petih prizivov uslužbencev ci. vilne policije in finance, ki jim je vladni generalni komisariat zavrnil zahtevo po iz- fliiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiiiiiiliiiiiimifiniMimiiiiiiimmimiiiiHiiiHimiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiii Iz sodnih dvoran Poživinjen oče danes zopet pred sodiščem Za njegove podle krvosramne zločine je javni tožilec zahteval dosmrtno ječo Pred prizivnim porotnim sodiščem, ki mu predseduje dr. Calvelli, se bo začela danes obravnava proti Augustu Mo-settiju, katerega je porotno sodišče obsodilo v juliju 1959. leta na 30 let zapora zaradi umora svojega lastnega otroka, uničenja tiupla, spolzkih dejanj s svojima mladoletnima hčerkama ter posilstva. Iz nenaravnih Mosettijevih odnosov s hčerkama so se rodili trije otroci. Enega izmed teh je Mo setti zadušil blizu Sežane ter skril njegovo truplo. Porotniki so spoznali tedaj Mosettija za krivega ter ga obsodili na 30 let zapora, čeprav je kazen, ki jo predvidevajo posamezni zločini dokaj višja. Po italijanskem zakonu pa je 30 let, zgor- gnozo na ortopedski oddelek. tmiimlllllllllllllillllllllllllilllllllimiiilllimmu iiiiilllllllllilllilillllllllllimilllliniliiiimiminniiiiimiiiiii .. Izpred prizivnega porotnega sodišča Mati nesrečne Nedde je joRala Ko so čitali potrditev razsodbe Nerazumevanje in težki življenjski pogoji so omračili materi in jo pripeljali do zločina um nesrečni Sinoči je tržaško porotno sodišče izreklo razsodbo druge stopnje na procesu proti Neddi Cosimelli por. Pero, njenemu možu Carlu Pero ter še nekaterim drugim obtožencem. V bistvu je sodišče potrdilo prejšnjo razsodbo z izjemo ene same večje spremembe, in sicer v pogledu Carla Peroja, kateremu je priznalo splošne olajševalne okoliščine ter mu znižalo kazen od 2 let in 2 meseca zapora na 1 leto in 10 mesecev zapora._ Kazen je popolnoma pomiloščena. Sodišče je nadalje zavrnilo pritožbi 36-letne Odinee Mar-cucci por. Pistilli, ki se je sama odrekla prizivu ter 45-let-ni Kristini Filipčič por. Stroke! ker priziva ni utemeljila.. Odločilo je še, da ukine kazenski postopek proti Giulii Zannini, ker je lanskega leta ženska umrla v starosti 75 let, Sodišče je popolnoma potrdilo prejšnjo razsodbo za Ned-do Cosimelli. Kot smo že pisali, je porotno sodišče spoznalo Neddo krivo vseh obtožb ter jo je obsodilo, priznavajoč ji delno slaboumnost in nekatere olajševalne okoliščine, na 7 let zapora s pomilostitvijo dveh let. Poleg tega bc morala Cosimellijeva po prestani kazni še na tri leta zdravljenja v umobolnico. Tudi ostale obtožence je sodišče spoznalo za krive. 77-letna Rosa Cuccagna, Neddina tašča, je bila obsojena na 2 leti in 6 mesecev zapora, Odinea Mercucci in Kristina Filipčič na 2 leti zapora, Giulia Zannini pa na 3 leta zapora. Mar-cuccijevi in Filipčičevi so pomilostili 2 leti zaporne kazni, a Cuccagnevi in Zanninijevi celotno zaradi visoke starosti. Ko je sinoči predsednik prizivnega porotnega sodišča dr. Falermo prečital razsodbo, se je zaslišalo na koncu dvorane močno ihtenje. Bila je mati glavne obtoženke, ki je verjetno do zadnjega trenutka upala, da bodo sodniki spremenili prejšnjo razsodbo. Dogodki, ki so pripeljali Co-simellijevo, njenega moža in druge obtožence pred porotne sodišče, so se odigrali pred nekaj leti. Neddo so krivili, da je hotela 2. septembra 1958 utopiti svojo nekaj mesecev staro hčerko Danielo v kuhinjskem lijaku. Da ni prišlo do pravcate tragedije, se je treba zahvaliti sgmo čudnemu naključju. Starejši sinček je namreč poklical Cosimelli- jevo na okno in prav to je zadostovalo, da se je ženska zavedla svojega dejanja ter položila Danielo v košaro. Taki j nato je odšla na policijo, lrjer je povedala, da jo je hotela umoriti. Cosimellijevo so tudi dolžili da je dvakrat namerno splavila. Pri tem so ji pomagali na ta ali drugi način ostali soobtoženci. Kot smo že omenili, je sodišče priznalo Neddi delno slaboumnost. Bolezen se je pri njej stopnjevala zaradi nemogočih življenjskih pogojev v domači hiši (Cosimellijeva in njen mož Carlo sta stanovala pri njegovi materi v Ul. Biasoletto 16). V hiši se je vedno govorilo o denarju, o revščini itd. Zdi se, da je tašča večkrat dejala, da bi rojstvo še enega otroka prineslo v hišo pomanjkanje. Vse to je porazno vplivalo na Cosimellijevo, ki se je omenjenega dne spravila nad drugo-rojenko, da bi zagotovila sinu Francu boljše življenjske P( goje. Včerajšnja razprava se je začela popoldne. Nastopil je š: odvetnik Kezich. Predsednik Palermo, tožilec Meyer, zapisnikar Vascon, o-besmba Morgera in Kezich. iz- boljšanju plač, kakor določa novi zako-n o državnih uslužbencih. Te razsodbe pravijo, da se služba, ki so jo opravljali civilni policisti v Trstu pod bivšo anglo-ameriško vojaško upravo, izenačuje s službo v državni upravi v svoj-stvu nestalnih uslužbencev, tako da velja ta služba za nadaljnjo uvrstitev v stalni državni stalež. Temu osebju je treba priznati plače, ki jih je doseglo ob orehodu oblasti od bivše ZVU na vladni generalni komisariat, pri čemer je treba sešteti osnovno plačo ter razne doklade. Ker pa niso možne plače, ki jih dobivajo člani oboroženih sil in javne var. nosti, to je ker se ne morejo civilnim policistom plačati vojaške in policijske doklade, ki jih je to osebje uživalo ob prehodu oblast, se vse te doklade spremenijo v doklade «ad personam«. Zakon namreč ije dovoljuje, da se prejemki uslužbencev znižajo. Morda bo ta razsodba civilne policiste nekoliko pomirila. Medtem pa so v Rim-u ustanovili komisijo, ki bo uvrščala civilne uslužbence bivše ZVU v državne službe. Komisiji bo predsedoval sodnik državnega sveta dr. Zingale, v njej pa bodo še funkcionar predsedstva vlade dr. Crisopuli, funkcionar finančnega ministrstva dr. Contino, funkcionar notranjega ministrstva dr. Renato ter načelnik personalnega oddelka vladnega generalnega komisariata dr. Miceli, Komisijo bodo umestili z odlokom predsednika vlade. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V Ttf / vabi tržaške in okoliške Slovence PREŠERNOVO PROSU« ki bo I v nedeljo 26. februarja v dvora®1 na Stadionu «1. maj» ob 17- ^ V POPOLNOMA NOVIH OBLIKAH $ VAM BODO PREDSTAVILI ZDRt' ,2fjS VAM BUUU rnLUOiAViM MLADINSKI, MOŠKI IN MEŠANI RI, TAMBURASKI ZBOR TER SKUPINA NARODNIH PlES Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom sP°rti’ «Snegu/jčica» osvaja male in velike gledalce PISMO UREDNIŠTVU Italijanski sluga na slovenski šoli nja meja zapornege kazni vzemši seveda dosmrtni zapor kar je zahteval za Masettija državni tožilec. Tudi današnja razprava se bo vršila za zaprtimi vrati. ... Pred kazenskim sodiščem, ki mu predseduje dr. Boschini, se je moral včeraj zagovarjati 21-letni Luciano Fiorella iz Ul. D’Alviano 17/1. Fiorella se je okoli 13,30 17. maja 1959 peljal s kolesom po Ul. Broletto proti Ul. Gisel-la. V bližini te ulice je zaobrnil krmilo na levo ter nakazal roko spremembo smeri. Nesreča je hotela, da je v tistem trenutku privozil za njim z motorjem 22-letni Mario Božič. Motorist je vozil s precejšnjo hitrostjo ter se mu nj posrečilo, da bi se izognil kolesarju. Trčil je vanj ter ga vrgel na tla. Kolesar se ni skoraj nič pobil, medtem ko je motorist nadaljeval svojo pot še nekaj metrov ter potem treščil z vso silo ob neki zid. Fiorella je takoj stekel v Acegatovo remizo ter telefonsko klical pomoč. Božič je umrl v bolnišnici nekaj ur kasneje. Na včerajšnji razpravi je tožilec zahteval, da sodišče obsodi Fiorello na 5 mesecev zapora. Sodniki pa so ga oprostili zaradi pomanjkanja do- Predsednik Boschini, tožilec Maltese, zapisnikar Urbani, obramba P. P. Poilucci. Te dni smo prejeli pismo nekega očeta, ki se- p¥itoiUje zaradi sluge v osnovni šoli ,x.. Ulici sv. Frančiška. Pasmo med drugim pravi: «2e pred več tedni ste poročali, da so na osnovni šoli v Ul. sv. Frančiška, potem ko so na pritožbe premestili slugo, ki ne zna slovenski in postavili drugega, ki prav tako ne zna besedice slovenski. To se pravi, da je pristojni šolski funkcionar svojevoljno za letošnje šolsko leto slovenskega nameščenca na slo-venski osnovni šoli enostavno črtal. Za proteste slovenskih staršev se zmeni le toliko, da namesto enega italijanskega nameščenca pošlje drugega. Taka praksa je za n as dvakrat žaljiva. Vsega ob. žalovnja pa je vredna okol-nost, da neki šolski funkcionar vedno znova obnavlja poskuse, kako bi nekako neopazno, z navidezno malo pomembnimi ukrepi hromili in deklasirali slovensko šolo. Posebno skušnjavo predstavlja zanj področje šolskih slug in otroških vrtnaric, ker se zdi, da je to manj opazno. Očitno imajo ti gospodje, ki vedrijo in oblačijo nad slovensko šolo, dovolj časa, da si izmišljajo vse mogoče incidente nad njo in da imajo popolnoma proste roke za to ter tudi odobravanje pri pred_ postavljenih, kot je očitno iz znanega pisma dr. Palamare, ki ga je pripravil isti krog funkcionarjev. To je pač en argument več, če je še potreba, ki kaže, kam se zaleze, ako se ne izvršuje memorandum, ki zahteva v šolski u-pravi za slovenske šole ljudi, ki poznajo slovenski jezik in imajo do njega tak odnos, ki ni, kot je očitno v teh primerih, le nasprotje, če ne naravnost sovraštvo». Po dveh nabito polnih predstavah »Sneguljčice« v Avditoriju je Slovensko gledališče uprizorilo to Goljevo pravljično igro v sredo popoldne na Opčinah. Obisk te predstave je bil tako velik, da je mnogo ljudi z Opčin, Repen-tabra iz Trebč in Padrič ostalo brez vstopnic. V dvorani se je kar trlo otrok, ki so z otroško radovednostjo in navdušenjem sledili igri. «Sneguljčica» je zares ogrela gledalce. Vse tiste, ki niso prišli to* krat na račun, pa uprava gledališča prosi, naj ji oprostijo ter sporoča, da bo ponovitev «Sneguljčice» na Opčinah prav kmalu in si jo bodo lahko ogledali mali jn veliki gledalci. j.--- jr« .v-.« je« jgsjs. jr« j-« jey Slovcnsko gledališče v Trslu V nedeljo 26. t. m. ob 15. in ob 18. uri v prosvetni dvorani »A Sirk« v KRTŽU l\ VERDI Danes ob 20.30 za abonma B za parter m lože in A ?a galerijo repriza Wagnerjeve opere Tannhiiuser. Isti izvajalci kot pri premieri. TEATRO NUOVO Danes ob 21 za abonma F «Mož», Itala Sveva. DAROVI irv l'UI»l*l CVKl) K I fjlr Fenke 15.30 «Ester to ^,3 an Collins, R ieuard 1 gio Fantom. Excelsior 16 00 »DeCeK Jerrv Levh5' treb .... ^ Filodrammatico 16.69 pt e pepir-«, JaW pucine. jaM Grattacielo 15.00 E gitte Bardot, 0 tt Sami Frey. PrepO^ din. M Arcobaltno 16.00 (f*5". R»» >» Ugo Tognazz', nUlo. Supercinema 16.00 1 ^ bežni«, Ingrnar fil... Prepovedan« f Alabarda 16.00 «F’oln°pif/ Terhnicolor Doris Gavin. Zadnii tlan'jar^ Aurora 16 00 »La c povedano mladim p : ...... Capitol IS.30 «VeliKa ,f(ti , Največja predstav^ ,t [T Garibaldi 15.30 vi br*tje», Aia*n to Salvatori. PreP°v dim. Cristallo 16 00 to Sc rdi, Vittorio « no Manfredi. . se* Iirpero 16 30 «Llu&lV lin Monrce «na ^ Italia 15.00 «P°lnO0itf-Technicc!or. ^°r!Sn j Gavin Zadnji da • Massimo 16 00 (d3"?* v' ^ lassimo 10 uu y • « color. DosodivšCjnf jr džungli. Sled. Mrde-no 15.30 nico'oi. Burt drey Hepburn. Lar* uirv ncjjDuiii' I Asira 16.30 ((Zabave s* J povedano mladim- {L As.eria 16 00 «4 CH.emaseope. Sandra Dee Jean - j doleinirn zatradje" • ^ Vittorio Veneto i- pftt0' njeg~vi bratje«- ,f |F| mladini Marconi 16.00 5000 lir za Dijaško Matico in I Odeon 16.00 r.Cret technkolcr, Kim Douglas. w)V»- ideale 16.00 «Vsi to So rdi .uni**1 Savana .3 00 * ^er36 lt: Ni »S Žalujoči: žena, sinovi, s nevesta, zeti in osta10 Križ-Trst, 24. februarja 1961. Ob potovanju predsednika Tita v Afriko Delež nevezanih dežel politiki miru v svetu Od bandunške konference do konference v Casablanci vedno izrazitejši blagodejni vpliv novih neodvisnih dežel desetletji polovici minulega bednik tL jpgo,slovanski tere Drn=. v oblskal nekaki in 1» ke dežele v A-1 katerimeVer°Vzhodni Afriki, po (e|, 1 ,?e FLRJ, posebno tesneiše *a1Sklh' vzP°stavila »je, k; dnose in sodelova-zgled svetu velja kot Bil° je t narodnega sožitja. V Aziji dnhV dobi> ko se je ko «koč zati • lonializraa ta-P°javile fc Ucila » so se tu Zale- Večin neodvisne de. dtZav je n* nov°nastalih 'itično ar 3 mednarodno poglede hiDn° j Pr'nesla nove širino » ?ino svežost in mearodmh0rn m reševanie *ebn0 ko • .problemov, po-Miru ai: 3e za probleme konierenna V°lne- Bandunška Pte(i PrvimJe ?ila skiieana tik Tita skom Predsed- a tedan- p ™ je odra-"i* novih gledanje in tež- Arije ,in samostojnih dežel S°!U na svetov- in t0 v od- * še ’ kil v tej Se 2arad°Sebn0 razkla" na kodom ! antag°nizma med Sfav bolj anMZahodom' Ce- Si Baadunee^‘V"°_ je te- ! Prihod napove- rodno poi;,-- sil na med" Odnosi - 1Cn° poprišče ŠomLd V2h0d°rn in Za. i! razvijal; l Vsej P°v°jni ^alne JJl v znakn oboro-!*■ ki st* e m hladne voj-iastr°fo, hknr°Zlli Svetu s ka' fc°'e novih ali- Pa ovirali nami*1 Posvetile261' da. bi se v SS?1 k“”> Si 2"ki> Sr'-v,“ r» »1 so skupini in držav, d° Za !tem°k0i!i1.njiju strnile, u^' i-a,k° bi ena ali >st Sad 'Mia svojo nad-fi . Področjem031”1 ali manj- 5 SS/™*-'• ~ Vn^rstva.T kolo"iata.*- težvaikrajšem’ /'° za l°, da ien e posledice 3SU likvidirajo fod3stva in n,;jStoletneSa su- Cki s^pnnoaitdeio v medna-nsto ki mesto Jim pripa- J v0j Postavile nS6 te nove de“ 'I* d9 1 Velikih o f0bu hladni !>» ‘tkuso*6 uPrle tud- hkrati pa 1 ^'.da HlUdt Pinnim po. ks ^seboan h*1 Potegnejo S »«^ PolitST4”6 težoj; in "eSa 3n° Priv m p°Slede, kar *|a inm!dsobojn1i” do Popol- Pia/^sestran^tn3 razumeva. »Oisl, teh ■ ga sodelova- ;‘S: I'fig*1« • *'» S?‘ie in”^K« 'Tit® deže-!iiaj0 Padalmfnke- s kate- ?ako,“ad‘inii. odnosi raz-Prim, I hoSRkot primi3 bi mogli slu- t1"' Hi' P>ed m- za dol:)re od_ A “tiC. Odi ,?Slcimi dežela-\i ‘ «n a Nekdanjimi Žfl a drUn mi kolo-odn,j. Urugl s Pij, eni I ‘5^‘i d^t« ^h dežel Poh Predelo ga’ da se je V na^io min StVariI° veli. Su h U m to vPrav Je. v Jaiostrej- razcepljenem k0Vskenai,Protju 'adne voj-p?n t ga anta z logiko blo- ? HVme”0°Sha- so ”a-V^ie^111 neVeZa‘ <°Ži m da P'i d, Jtanje n Se ‘° nenor-J"1 sl aži. Tn svetu čim. Sadlla. so la‘a> ki so te-.JPeto,,-Postoun sk° za- Nal; ki Zato pa je njihov delež splošni stvari na svetu nesorazmerno večji kot bi se po njih materialnih sredstvih in dejanskim možnostim moge) predpostavljati. Glede tega bi mogli tu omeniti primer sueške krize leta 1956, primer alžirskega odpora, primer dvo. letnega odpora Gvineje proti tujim spletkam itd. Ta razvoj dogodkov v Aziji in v Afriki pa je privedel do tega, da je politika neodvisnih mogla svoje položaje razširiti in aktivno nastopiti v vseh smereh: za prenehanje hladne vojne in napetosti med Vzhodom in Zahodom ter za rešitev onih problemov, ki dele svet v visoko razvite in ekonomsko zaostale dežele, kajti edino izvedba tega političnega programa more privesti do dejanske stabilnosti in trajnega miru na svetu. V tem je smisel in pomen tako imenovane neodvisne po. litike na svetu, torej dosledno s tem tudi azijske in afriške politike, trenutno prvenstveno afriške, ki trenutno da. je poudarek odnosom na svetu. Nedavna konferenca v Casablanci je na primeren način določila okvir sedanje afriške politike. Bundunška konferenca je bila, torej, veliki začetek ali prva etapa, Casablanca pa predstavlja začetek nove etape te politike. Obstoj in vpliv takšne politike na svetu bi mogli smatrati za rešilni element, ker ima bolj blagodejen vpliv kot ga ima katerakoli druga politika. To se posebno opaža v sedanjih razmerah, ko se v odnosih med Vzhodom in Zahodom po novih spremembah v ZDA' očrtujejo nove težnje. Vtem ko se nakazuje možnost, da bi se v novih razmerah hladna vojna mogla končati, so se politične okameni-ne v Južni Koreji, na Formozi in drugod vznemirile nje med Vzhodom in Zahodom privesti do določene korekture v dosedanji ameriški politiki do Evrope, seveda na račun aktivne politike ZDA do Afrike in Azije. Ne glede kakšni motivi stoje za temi korekturami in do česa bodo te privedle, dejstvo je, da spremenjeni kurz predstavlja priznanje povečanega in naraščajočega pomena neodvisne politike nevezanih področij oz. držav. V takšnih razmerah prihaja do ponovnega obiska predsednika Tita celi vrsti afriških dežel. Brez obotavljanja smemo reči, da bo tudi ta obisk zabeležil konstruktiven uspeh, da bo pripomogel k nadaljnji gradnji miru in uveljavljanju vseh onih elementov, ki so za tako imenovani nevezani svet tako značilni. F. D. dNeboticn .,:.d Prof. Rudolf Saksida: kNEBOTICNIK« IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Umetnik Rudolf Saksida v «Saletta alla Loggia» «Nasprotstvo med čisto slikarsko predmetnostjo in njenim tihim pro-sevanjem nečesa duhovnega je svojstvena kakovost izvirnosti...^ V prisotnosti izbranih ljubiteljev likovne umetnosti je bila v ponedeljek zvečer otvarjena v «Saletta alla loggia» slikarska razstava našega goričkega rojaka Rudolfa Sakside. Četudi nam je njegova umetnost znana že iz raznih razstav preteklih petnajstih let, se o njej vse premalo obravnava. Saksidovo slikarsko ustvarjanje zasluži nedvomno več pozornosti naše javnosti Da pa temu ni tako, bo verjetno vzrok slikarjeva zadržana nrav, ki izbegava šum-ne, a vendar danes prepotrebne, novinarske posege v svoje ustvarjalno življenji. Sedanji izbor Saksidovih trinajstih olj vsebuje tudi dela iz njegove nedavne razstave v Gorici in je le del večje zbirke, ki jo namerava razstaviti v zahtevnejšem kulturnem središču. Toda tudi iz teh je ko j vidno, da se Saksidova razvojnica bliža svojemu umetniškemu vrhuncu z vedno večjo izvirnostjo. Njegova medita- tivna nrav mu r.i dovoljevala izvrševanja raznih slikarskih poizkusov zaradi privlačnosti uživanja likovnih novosti kot takih. Sili ga meriti enkrat izbrano pot v vsej njeni širini ter si jo utirati preko že izhojenih cestišč v popolnejša izrazna območja svojega umetnostnega prepričanja. Saksida, ki je izšel iz magičnega realizma, je danes že zelo daleč od. svojega izhodišča. Odkril je v njem nove lepotne vrednote in posege, s katerimi nam posreduje globlje izrazno življenje svojih likov. Iz prvotne zavestne povezanosti in hotene primitivnosti poenostavljanja oblikovno zelo različnih predmetov in bitij, ki pa so si bili po vsebini notranje sorodni, je danes dospel do izčiščenih enotno občutenih zasnov svojih slik, ki so, kljub navidezni vsebinski praznini, polne temnih pred-slutenj nečesa usodnega, Tako se v nekaterih za pestro lepotno zaveso očarujočih >iiiiiifaiiiii«iii«iiifliiRiaiiiiiitaiiiiiiiiii*ii«ti>iiiii>Kifii«ii«iii>iiiiiiiiii«iiiiaiiiaiiiiiii«ii>iiiiBiiiitv>iifiiiiiiisiSH>aiananiiiiiiviiM>i»iii«iii>Bii»tiiiminii»i»i>iiiiiii>ii>iiiii**tiiii>iiii«>>>Biiitiiiiiaiiitii«aiiaiiiiiiiaaaaiiBiaiiiiBiiiaatiiii«iii«iiiiaiai>iiiiiii> Na robu slovenskega narodnostnega ozemlja Žabnice v Kanalski dolini v zimski in poletni poeziji Kljub znatnemu izseljevanju domačinov v nedavni preteklosti je vasica ohranila svoj pristni slovenski značaj Menda bo že res, da človek še najmanj razume samega sebe: zdi se mi, da sem se prav zares zaljubil v prijazno in ljubko vas 2ab-ker bi i nice v Kanalski dolini, in novi mednarodni odnosi znali privesti do njihovega postopnega toda nujnega «izumira-nja». S to pomiritvijo na sve-.tu tudi kolonialisti izgubljajo svoje argumente v strategiji hladne vojne, posebno velja to danes, ko bi znalo pomirje. vendar se nisem mogel do zdaj odločiti, da bi jo opisal. Pisal sem o turističnem delu Zabnic na glavni cesti, razmišljal sem na pokopališču in se s tem preveč zamudil ter se nikakor nisem mogel odločiti, da bi začel pisati o tem, kar mi je bilo najbolj pri srcu: o naših slovenskih Zabnicah samih. Preveč so me očarale in me iz prozaične vsakdanjosti dvignile v pravljično carstvo poezije, da bi mogel to dostojno opisati. Prinesel sem s seboj dve fotografiji, zimsko in letno poezijo v Zabnicah. Zimsko poezijo motita samo dva brzojavna droga v ospredju, sicer pa taka krasota, da se Zabnice v Kanalski dolini s prekrasno okolico S/////J j-Jnc hladn Za tem, da vakio 1 ir» d„ e v°jne čim- v Nr,- >hed Cedile, vE>senhow ua druge Se zgodile je erjem Zaeeteu °kt°bru 1959 Cbta'u Prav so lga Pre' ou Prinrs ^ temu H,Kk°U55m0gle tudi N’bl bu0ne m drugi 4i. t^i n ' VWiv, kfeS!>NO pod-ptanih°r> tako ga nanj ‘‘ Riu. ®žel . imenovanih iti Pa ra , števi)n ajti na eni s*? hv- tudj a hioč „ , moralna k. W VeUke'si,katero mo. llNie >bju 6 raeunati. bi Port^mreč 7le Val eman. P? °°ia af^i tud' ve-C T?>ga -a!riske %h'“a do -°b>ka celine a>:UQ seda*'" Predsed- biz Jskih a.3®83 je p0 >a>i* ktr!Ških 1'1‘,‘el ^ !«dl v At hial* tako >ke Pri miralo na tem je boi ‘a **a‘t| da - '* Sči Kk°t y ”a8l° m V010hi , °lj Aziji* To iatad isti{nihaVa ga odpo' •V‘ ve? ” Zel> ko. V Vb°dol I Zrel°sti a- J 6aia kat pPo b«lJ tr. 'il iS r0Zvoiu S sv°i“ '1 SVnl Ju osvoboie-Poseben V, t>iihSV°i a,.ntl0V) iida‘ °"VezPuloSni usme-aat»ik0, Zul°4 ton lr. Pe- Petek, 24. februarja 1901 Radio Trst A 7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glasba; 11.45: Vrtiljak, pisani odmevi -naših dini; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Glasba po željah; 17.20: Pesem in ples; ib.00: Italijanščina po radiu; IB 15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30: Čajkovski: «Hrestač», Van Broek-h -) v e n: tcCalinda«; 19.20: Glasbeni kaleidoskop; 20.00: Šport; 20.30: Orkester Melaohrino — Solist Micoli im pevka Colom-ber: 21.00: Gospodarstvo in de-io; 21.20. Koncert operne glasbe; 22,00: Obletnica tedna: »Spomin na brata Grimm«; 22.15: Srečanja s slavnimi glasbeniki: «Andres Segovia«; nato Orkester Cergoli. Tir st 12.25: t med njegovim b®*csi'Sj)eF Švedom Lennartom ,j!lr Pc prvih stikih z švedskega boksarja jj;/' Ahlqvistom, je Kearn ^ da bi bil lahko dv®®% Risberg avgusta ,hl^j Stockholmu. Dvoboj ljaven za svetovno P ji, Izrazil je tudi V.p?jidil> • moglo priti v prihod ^ do sporazuma in dvoboj Risberga a ^is-" li kanski uspeh Prl **—^ t{|il V veleslalomu i*1 ji najboljši Italija*1 s ^ ANDERMATT, 23. "'y < rodne vojaške tel£r0^: dye^ Čanju, ki se vrše vsa y jP so se danes Pr' . eno|i83 mattu s tekmam' P ^ kov. Tekmovali s® jj F lomu in v teku 118 dvakratnim postan*® sg> Ijanje. Italijan LjFj t' se je gladko uvel) no prednostjo Pre“ m'// To so rezultati, * s,(iiF vštet čas za oboj«® J ter pribitek za st ,jj) * J 1. Livio Stuffer t1*'1 (6’ pribitka) yre - «ralc‘ k Tacchini sta daneS j0 - • ' odp°t0 - .F' Fiumicino odptmiVjsl/, Kjoebenhavna v ^ se bosta udeležil* niškega turnirja jem mestu nnoški . igrajo skupaj, k* gprf Gospod Ling ^J da ne sme ve^ Odkašljal se Je’ j nasmehnil; «Kakor želiš! , getp mano. Prav vese* ,egU| Sedla je poleg " „ n muzino. Med v0Z”mF!(«> la oba tiho, strj0(ef^ stojanstvena za jjjj *p livreji. Ko so Pr,jj/A.i hniričiio la dOSP® M .1 bavišča, je goSP80 j* V m n v p m \r ^ ji možem v dvofi mestila na stol0, ,t\t / dal prinesti. ^ krog sebe. ZensK J rosti ni bilo *'jf ' pisani same mlade, . „ ., ke ženske. dobnost jih je ^jb J prav so bile raZ v S® f, narodnosti, čepr y5e 1 različne toalete. 'J le nekaj s,klipintni i® J izzivalni dražes 0n!"jV predrzni, preve t$> f raz. Gospa Lin® vSeb čutila odpor d® j* jaznim nasines* jf la možu: je L £ «Le poiščd s pof>’ / lje! Jaz bom ^ delico čaja in *e bo moja zabav®' jid Konec