¥ Naročnina Dnevna izdojo za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo menečno 35 Din nedei)»Ka izdala celole no vJugo-slavlfl 120 Din, za Inozemstvo 140 D S£OVEHEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov i stoip. pelli-vrslo mali oglasi po 150 In 2 D, veC|l oglasi nad 45 mm viSIne po Din 2-50, veliki po 3 ln 4 Din, v uredni&kcmdelu vrstica po 10 Din O Pr: veCiem □ naročim popua! Izide ob t |utra.) razen pondelJK« ln dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopltar/evt ulici št. 6*111 Kokoplal se ne vračalo, nelranklrana pismu se ne spre/ema/o Uredništvo tele/on št. 2050, upravnlštva št. 232S Poli/ičen lisi za slovanski narod S^^^.M^S.i.^TTS^S^MinSjMiriBra^rMMlM^i.i^i.^M.i'^' i '-Jirn U pravu le vKopliurlevt ul.ši.b y tchoinl račun: C/ubl/ana štev. 10.650 ln 10.349 xa Inseiate, Sarujevošt.7 563, JLanreb it. 31).Olt, Vranu In 1>unal št. 24.707 Protestiramo! V Ljubljani so se te dni vršile manifestacije, ki naj bi bile izraz slovenskega rodo-Ijubja in naše ljubezni do naših sorojakov. Take manifestacije v prilog bratom v tujini so se vršile in se bodo vršile povsod, kjer je narodna zavest pi-odrla med široke plasti ljudstva. Take manifestacije so dokaz kulturne zrelosti in višine tako posameznika kakor naroda. Zalo smo mi vse splošno narodne manifestacije tudi vedno podpirali. Ker pa so ravno poslednje nekateri poskušali izrabiti in izkoristiti v svoje temne cilje in so manifestacije po zaslugi plačanih agentov zado bile značaj demonstracij, smo mi pravično obsodili hujskaško in zločinsko gornjo. Naše oblasti so takoj ukrienile vse potrebno, da se izzivanja čim bolj omejijo. Nastopile so v obrambo dostojanstva nam sosedne države in energično preprečile tudi najmanjšo poškodbo tuje lastnine. In .tako uradni predstavniki naše države in tir-1 blasti postopali vedno in ob vsaki pr, Temeljne smernice naše <\V >■' politike so vedno bile in so: čuvanje r. ;>a ■■ otraj in na zunaj. Vsem prebivalcen1 • ržavi je zagotovljena tako osebna t akor imovinska varnost, zagotovljen u- j^'1 svoboda gibanja in gospodarskega 'cr k, nega napredka. Napram vsem svoji)) -osa; 'ti pa smo vedno zasledovali in bomo x U o dole kljub naročenim izzivanjem ••• ■«''li itiko skrajne pomirljivosli. in iskre? i itelj- slva. Izhajajoč iz teh vidikov, so pr miki naše države vedno umeli že v kai y vsak pokret, ki bi bil v nasprotju no.ued nimi smernicami. To je bilo tem lažji, ker ie naše prebivalstvo toliko razsodno, d>i (>o -r' i i že samo obračuna z vsemi, ki zasl 'uje.c • isto-lovne cilje bilo vsled nerazumev tja bi o sled tega, ker so zapeljani, bilo da sc lačaiti Tudi takih poslednjih je mnogo in v. imo morali ob priložnosti spregovoriti odln to besedo, kdo so in kdo jih plača. Tako je pri nas! In na dri ni strmi? Priobčujemo dnevne vesti c t> trcgm mju našega življa onstran meje. Poročala ■mvajajo samo konkretne slučaje: Naša žive slovenska beseda se kruto in nasilno pregar, i.;t iz ,'iole, cerkve, vseh javnih uradov in cc'o ,žar liane ni nikjer pravice, za zločince ni kač i". '(a lojalnost deportacija in ječa, za zl čin rod našim človekom nagrada in odliko- j an-slv a. Najnovejši ukrepi predstavni, < v slcc vlade nas zalo silijo, da nc apeiirn na njihovo uvidevnost in pravico i hum z vso odločnostjo protestiramo i) na ves kulturni svet, da pravilno oce dejanja in tako postopanje; da pre ' '"I oc ii, kdo poskuša kalili mir, kdo izziva. Apeliramo končno na naš na globi delo za konsolidacijo naše dr še silnejša in močnejša. Ne besede požrtvovalno delo za prospeh naši za solidarnost vseh, ki so za napr čanstva in za mir! ■h *►}• ali ju,n-no več, st. Mi ■irnno : toka i la- . o-)o iii in i v Befgrat i Belgrad, 19. nov. (Tel. >Slov. V. >s ob 11.50 sta se vrnila po daljši oi n; o z Pariza Nj. Vel. kralj in kraljica. i- fanstvi sta prišli od meje do Bolgr; la : nim brzovlakom. Nn postaji so krar i knez Pavle, kneginja Olga in prede di ' de dr. Anton Korošec. Po izstopu ii v!:i! i se Nj. Vel. kralj in kraljica zelo pi :rii> -zdravila s knezom Pavlom in knef ni« i ter dr. Korošcem. Nj. Ve!, kralj t je .•-< dolgo časa ra*govarjal v dvorski fa;nln predsednikom vlnde. Nato stn Nitmi Veli« > stvi takoj odšli v dvor. Najnovejša nasilja fašizma .Goriška Straža* ustavljena — Poslanec dr. Besednjak pod policijskim nadzorstvom Gorica, 19. novembra. (Tel. Slov.) »Goriška Straža« od 14. t. m. je bila z odlokom goriškega prefekta št. 4970 zaplenjena predvsem radi uvodnika »Delo francoskih katoličanov«, češ, da isti najprej opisuje delavnost, ki jo razvijajo francoske katoliške organizacije na prosvetnem in verskem polju, nato pa tendenciozno namiguje na dozdevno (?) preganjanje, ki da ga mora prenašati prebivalstvo te pokrajine. Nadalje je bil inkriminiran članek, v katerem je list po italijanskem lističu »Gazzetino« objavil poročilo o jugoslovanski zastavi, ki je visela na dan proslave »italijanske zmage« na Kozlovem robu pri Tolminu in zaradi katere sta bila te dni dva fanta iz Tolmina obsojena na dva meseca zapora, češ, da list ni dodal niti besede, s katero bi obsojal to »nepremišljeno iredentistično manifestacijo« radi česar bi znalo zadržanje lista vzbuditi opravičeno zgražanje prebivalstva. Prefektu tudi nista bila po volji dopisa »Iz Šturij« in »Izpod Čavna«, v katerih da se slika gospodarski položaj teh krajev v pretenniih barvah tako, da bi znala povzročiti globoko in nevarno razburjenje v duševnosti prebivalstva. Že naslednjega dne je prefekt sklical komisijo, ki o njej govori zakon o tisku ter radi gori navedenih člankov in sicer radi pisanja tega lista v onih številkah, ki niso bile zaplenjene, in drugič ker je posvaril odgovornega urednika, češ, da kljub prejšnjim opominom vztraja uredništvo na dosedanji poznani poti. Odgovorni urednik Leopold Kemperle ni še niti prejel tega odloka, ko je prefekt odredil zaplembo nove številke »Goriške Straže« od 16. t. m. List je tokrat priobčil vse članke, ki v prejšnji številki niso bili zaplenjeni. Toda prefekt je našel zopet kamen spodtike v nekaterih novih dopisih, tako v dopisu »Iz Šmartnega v Brdik«, kjer je bilo rečeno: »Sedaj hodimo v Kojsko na občinski urad. Le smolo imamo: ko pridemo tja, moramo čakati ure in ure, večkrat tudi zastonj. Pravijo, da gospod komisar rad zajce lovi. Gospod tajnik pa je itak preobložen, ker mora voditi kar dve pisarni, eno na občini, drugo pa nekoliko v stran«. Prefekt je kratkomalo smatral ta napad na komisarja in tajnika kot neosnovan, zlasti ker bi znal zmanjšati ugled takozvanih ustanov. Drugi dopis, ki ni bil všeč prefektu ali morda komu drugemu, se je glasil: »Ledine. Megleni in dolgočasni dnevi so nastopili. Kamorkoli se ozremo, vse je pusto in dolgočasno. Nič več ni slišati ljubkih in veselih ptičjih spevov. Vsa božja priroda se spravlja na dolgo zimsko spanje, človeka se poloti otož-nost, ko vse to opazuje. Kako je bilo še pred nedolgiin časom tu toplo in prijazno, sedaj pa naenkrat taka izprememba. Toda ne smemo se vdajati malodušju. Kakor je za žgočim poletjem nastopila hladna jesen in pride še hladnejša zima, ravnotako bo prišla zopet tudi lepa pomlad. Ne pustimo, da bi nam zimski čas potekel brez koristi. Sedaj, ko ne bo več nujnega dela, posvetimo prosti čas svoji duševni izobrazbi. Mnogo in radi čitajmo, zlasti mladina naj bi se zavedala resnih dni, ki jo čakajo in bi ne izgubljala zlatega časa z brezpomembnim govoričenjem in norenjem. Vedi mladina, da na tebi jc prihodnost. Saj pravi pregovor: Kakršna mladina, taka prihodnost.« Po prefektovem mnenju se'je hotelo s temi metaforskimi besedami namigavati na preteklost in na boljšo bodočnost ter s temi zlasti v mladini vzbujati in ohraniti nevoljnost proti sedanjim razmeram, kar bi znalo zopet vzbujati in ohraniti reakcijo pri italijanskem ljudstvu, kar bi bilo popolnoma neopravičeno in obenem silno nevarno. Istega mnenja je bila tudi vsa gori imenovana komisija in je vsled tega prefekt preklical priznanje odgovornega urednika Leopolda Kemperleta, ":ied česar je »Goriška Straža« prenehala izhajati. Zanimivo je, da se pri tem ukrepu izrecno povdaria, da jc ravnatelj lista poslanec dr. Be-sednjah, kateremu je včerajšnja »Vedetta deli' Isonzo« posvetila poseben članek, kjer trdi, da se jc marsikaj spremenilo. Toda to, da ne bo vznemirilo Besednjaka, saj da je prinesel s seboj veliko denarja in se bo znova lahko lotil dela. »VerJetta« nadaljuje očitno in nami^ava, da so pred dnevi kar v javnem lokalu vzeli varnostni orpani poslancu Besednjakn potni list. Toda to ne bo oviralo Besednjaka, da se bo podal v inozemstvo, od koder se bo zopet vrnil kot jugoslovanski ministrski predsednik in bo posloval v Gorici. Poslanec Besednjak je od svojega povratka pod stalnim nadzorstvom številnih agentov, ki ga stražijo noč in dan. Buren radikalen shod Belgrad, 19. nov. (Tel. »Slov.«) Čeprav je večina poslancev odsotna ter vlada v skupščinskih prostorih mir, so nedeljski shodi NRS precej poživili politiko v centrali. Shod v Pa-kracu se je samo zabeležil. Shod v Prokuplju pri Nišu pa je predmet najživahnejših razprav. Na shod je prišlo okrog tisoč pristašev tako glavnega odbora kakor ministra za vere Cvet-koviča. Skoro noben govornik ni mogel končati govora mirno. Čc so člani glavnega odbora kričali zoper Cvetkoviča, so odgovarjali pristaši Cvetkovičevi: »Zivio naš minister!« Končno se jc moral shod zaključiti in razpustiti. Bolj je zanimiva debata, ki se je vodila med poslanci danes v Belgradu. Člani in pristaši glavnega odbora obtožujejo Cvetkoviča, da je razbil shod kol aktivni minister in da je razbil shod NRS, katere minister je sam ter da je tako poostril že itak neurejene razmere v NRS. Shod v Prokuplju ni bil sklican od strani glavnega odbora, ampak od krajevne organizacije NRS. Cvetkovič jc prišel na shod, ker je bil mnenja, da je to splošen radikalni shod. Pristaši glavnega odbora pa so ga napadli, da je prišel na shod nepozvan in samo z namenom, da bi shod razbil. Radi teh napadov jc Cvetkovič danes dal tole izjavo: V Prokuplje sem šel na povabilo radikalnih prvakov in članov okrožnega odbora. Tudi nisem imel namena shoda razbiti, ker sem hotel na shodu govoriti. Demonstracije zoper mene so se pričele od pristašev glavnega odbora. Poskušal sem shod pomiriti, pa ni bilo mogoče. Ko je bil prepir najostrejši, je bil shod itak razpuščen. Tudi Uzunovič je iz Niša pripeljal v Prokuplje svoje pristaše. Pripeljal jc celo požarno brambo. Ker so pristaši glavnega odbora poslali brzojav, da so se že na niški postaji vršile demonstracije proti Uzu-noviču, smatram za dolžnost, da povem, da jc bil red in mir. Shod ni bil sklican zoper Uzu-noviča. Mase so manifestirale zame in z menoj vred v redu odšle. Kot rojaka bi me bilo veselilo, če bi bil mogel pozdraviti člane glavnega odbora. Ker me pa niso obvestili, jih nisem mogel dočakati. Današnji komentarji teh dogodkov so različni. Radikali trdijo, da je pomirjenje med glavnim odborom in Vukičevičem izključeno ter da Dragiša Cvetkovič ne more biti več član vlade. Člani glavnega odbora, ki so se danes sestali, so po seji zatrjevali, da bodo slučaj predložili strankinemu šefu Stanojcviču v rešitev. Sami brez njega ne bodo storili posebnega koraka. Sicer pa da so s shodom zadovoljni. Cvetkovič se je danes v Prokuplju dalje časa razgovarjal z Vukičevičem. Cvetkovič in njegovi prijatelji očitajo Uzunovičevi okolici, da je bil njegov prihod v Prokuplje in Niš intriga. Mnogo se je komentiralo dejstvo, da je bilo na shodu kljub enomesečnim pripravam razmeroma silno malo pristašev glavnega odbora, kar najbolj potrjuje trditev, da jc glavni odbor skupina generalov brez armade. Mcro-dajni politiki so na vprašanje, ali bo imel ta dogodek kak vpliv na vlado, odgovarjali, da je spor med Vukičevičem in glavnim odborom izključno notranja zadeva NRS. Iz načrta novega irednle- Podpiraimo našo ..Slovensko Stražo" Načrt novega srednješolskega zakona je bil 17, nov. priložen nar. skupščini. V nastop-njeni navajamo nekatere njegove določbe. Ena glavnih ovir pri zboljšanju našega srednjega šolstva je denarno vprašanje. Doslej je manjkalo denarja za nove zgradbe, za učila, dostikrat celo za učno osobje, ki je mesece in mesece čakalo na izplačilo nadur. Novi srednješolski zakon namerava rešiti vprašanje šolskih poslopij na ta način, da se prevalijo tozadevni stroški na občine, ki hočejo imeti srednjo šolo. Take občine morajo nu svoje stroške (oz. s pomočjo vsega šolskega okoliša) zgraditi šolsko poslopje, ki mora imeti stanovanje za ravnatelja in vsaj zu enega slugo, in preskrbeti stanovanje za profesorje po primernih uradno določenih cenah. Občine nosijo tudi stroške za vzdrževanje šolskega poslopja. Poleg tega morejo oblasti, srezi ali mesta ustanavljati lastne srednje šole. Prav tako se morejo ustanavljati tudi zasebne srednje šole. Na ta način upa torej država zmanjšati nekatere izdatke za srednje šolstvo in porabiti ta denar za zboljšanje plač in za pospeševanje nadaljnje izobrazbe profesorjev, kakor bomo pozneje videli. Radi tec;a nam je pa neumljivo, da vsebuje načrt novega zakona nekatere določbe, ki po nepotrebnem ovirajo razmah nedržavnih srednjih šol, zlasti še zasebnih srednjih šol. Vsi nižji in višji tečajni izpiti se morajo n. pr. vršiti pred državnimi profesorji na stroške oblasti, srezov, mest ali organizacij, ki vzdržujejo srednjo šolo. Zasebne srednje šole morajo celo državno nadzorstvo same plačati. Tozadevno se bo pač ta zakonski načrt moral še znatno izboljšati, preden postane zakon. Urna obveznost bo ostala menda povsem ista, kakršna je bila pred povišanjem učne obveznosti spomladi 1. 1928. Stopila bo pa v veljavo šele takrat, ko bo na razpolago dovolj kvalificiranih učnih moči, najkesneje pa po preteku petih let po sprejetju tega zakona. Do takrat je pa dolžan vsak učitelj po potrebi prevzeti še 6 nadur na teden prnti honorarju, ki ga bo določil minister. (Kakor je bilo doslej. Tozadevno besedilo je v zakonskem načrtu nekoliko nejasno. Po vsej prilik! je treba tozadevni čl. 125 tolmačiti tako, da po petih letih ne bo noben profesor imel >nadur«, razen če bo treba stalno odsotnega' tovariša nadomeščati proti honorrrju) Ali bo pa sploh dobila država zadostno število kvalificiranega učnega osobja na razpolago? Tudi to pereče vprašanje skuša novi zakonski načrt rešiti na ta način, da se bodo dajale posebne štipendije visokošolcem, ki bodo hoteli študirati stroke, za katere manjka izprašanih učiteljev. Zakonski načrt skuša tudi pritegniti v srednješolsko službo večje število sposobnih kandidatov na ta način, da določa posebne stalne mesečne dodatke za učitelje na srednjih šolah. Ti dodatki znašajo za suplente do 10. leta službe 500 Din (pri veščinah 300 Din), profesorje od 11. do 20. službenega leta 800 Din (pri veščinah 400 dinarjev) in za profesorje po 20. službenem letu 1000 Din (pri veščinah 500 Din). Ravnateljem se zvišajo te postavke za 600 Din mesečno, če nimajo stanovanja v šoli, sicer pa za 300 Din. Glavni namen teh dodatkov je pa seveda ta, da se omogoči profesorjem, da posvete vse svoje moči samo šoli in da so manj navezani na iskanje zaslužka drugod. Da bo mogoče dobiti dobrih učiteljev tudi za pokrajine, kamor se navadno vsak uradnik brani iti, se sme za take kraje — določa jih prosvetni savet — mesečni dodatek zvišati do 30 odstotkov. Zakonski načrt dela tudi na to, da se bodo srednješolski učitelji neprestano izpopolnjevali v svoji stroki. Zato se bodo prirejali počitniški tečaji za profesorje in dajale štipendije in dopust takim učiteljem, ki bodo hoteli iti v tujino proučavat šolstvo drugih narodov. Štipendije se bodo dajale tudi za počitniška potovanja v znanstvene namene. Tipi srednjih šol ostanejo trije: realna gimnazija, klasična gimnazija in realka. Poslednja dva tipa se moreta ustanoviti samo tam, kjer že postoja normalni tip: realna gimnazija, in sicer kot posebna zavoda ali pa kot paralelni razredi realno gimnazije. Pozdravljati je treba določbo, da bo moralo biti v vsakem poslopju za srednjo šolo tudi kopališče in prostor zn polikliniko. Za vsak razred bo doloSena maksimalna cena, koliko smejo veljati vse učne knjige skupaj. Vsaka srednja šola i>o morala izdajali tiskano letno poročilo. Uvedel se bo nižji tečajni izpit, ki ga pa bodo oproščeni oni dijaki, ki nimajo več zadostnih redov nego enega, sicer pa samo boljše rede. V III. razred bo mogel prestopiti samo tisti učenec II. razreda, ki bo imel vsaj v dveh znanstvenih predmetih najmanj red dobro, v VII. razred pa samo tisti šestošolec, ki bo imel vsaj v 1 znanstvenih predmetih najmanj red dobro. Nedeljske obč. volitve v ljubljanski okolici Nedeljske občinske volitve v ljubljanski okolici so ilale te rezultate: Moste. KrSč. soe. list (Kamnikarjeva) 437 glasov, napredna gospodarska 282. Mandatov ie dobila SLS 20, SDS pa 13. St. Vid nad Ljubljano. Dol. zveza SLS 156 glasov in 7 odbornikov, obrtna lista SLS 66 (3), kmetska zveza SLS 132 in 5. - Skupaj SLS 354 in 15 odbornikov. — SDS 79 glasov in 3 odbornike (enega manj ko preje), SKS 73 in 3 odb. (enega manj, ki so ga oni kot SDS izgubili v korist radikalov) in skupna gospodarska lista del. in nameščencev 81 ter 1 odbornike. — Tu sta izvoljena tudi dva ra-likala. — Ker so bile zadnje tri liste vezane, io dobile vsled tega en mandat več. Medvode. Nova gospodarska lista (Bohi-nec) 72 glasov in 3 odbornike, SLS 155 in 7 Ddb., Sv. Katarina-Ločnica 55 in 3 odb., kmet. ielavska gospodarska lista (šusteršič) 258 jlasov in 12 odbornikov. Vse liste niso strankarsko čisto opredeljene. Grosuplje. Kmetska zveza SLS 28 glasov m 1 odb., SLS 200 in 11 odbornikov, SKS 70 (3) in lista malih obrtnikov 43 glasov in 2 odbornika, od katerih je eden pristaš SLS. Proti prejšnjim volitvam je napredovala SLS ta 42 glasov. Dev. Mar. v Polju. SLS (Gavtroža) 286 in 9, kršč. soc. (Kukovica) 56 in 2, Del. zveza SLS 120 in 4, skupaj SLS 462 glasov in 15 odbornikov. — Združena lista del. in kmetov 146 in 3, socialisti 92 in 3, SDS 131 in 4. Zg. Šiška. SLS 114 in 5 odbornikov, tri reč ko preje, Gospodarska lista Iv. Zakotnika 223 in 11, gospodarska lista SKS 89 in 4, splošna del. lista 114 in 5 odbornikov. Čeprav pri občinskih volitvah lokalni ozi-ri dostikrat mnogo več veljajo ko vsi drugi, 3e vendar iz gornjih rezultatov jasno vidi, da ni SLS samo ohranila svojih pozicij, temveč tudi napredovala. Zg. Šiška. Grosuplje, Št. Vid to jasno dokazujejo. Zaradi razveljavlje-nja treh list v Mostah je tu SDS navidezno napredovala. Kakšna pa je resnica, se razločno vidi iz dopisa, ki ga objavljamo na drugem mestu. Napredek SDS pa je čisto navadna fantazija »Ponedeljka«. Ce bi že hoteli občinske volitve tolmačiti kot pravi izraz ljudske volje, potem moramo reči, da so tudi nedeljske volitve dokazale, da je slovenski narod za SLS in sicer v vedno večji meri. Ni se zato treba bati SLS prav nobenih volitev, zlasti pa ne sedaj, ko je vedno bolj vidno pozitivno delo SLS v oblastih in v vladi in ko se na drugi strani še vedno bolj vidi, da so nasprotniki SLS močni le v frazah in neplodnemu kričanju. Kadar je bilo treba, je SLS vedno apelirala na narod in se ne bo nobenim volitvam iaogihala, ker ji tega tudi treba ni. Volitev naj se boje kričači, ne pa delovna fn ljudska stranka, kakor je SLS. Afera g. Ambroža Po zaslugi vedno iznajdljivega tiska KDK imamo novo afero, ki jo imenujemo vsled njenega urednika afero g. Ambroža. Kakor smo že poročali, je g. Ambrož zagrešil v zagrebških »Novostih« o rapallskih demonstracijah poročilo, ki je bilo vse pre>j nego objektivno. Vsled tega svojega poročila te bil poklican tudi od ljubljanskega velikega župana na odgovor m s tem smo dobili drugi del te afere G. veliki župan je namreč opozoril g. Ambroža, da bo postopal proti vsakemu novinarju, ki bi namenoma netočno po- j ročal, strogo po zakonih. To pa je uporabil tisk KDK za velikan- j sko atako proti vladi, klerikalcem, velikemu županu, češ, da hočejo vsi ti tisk udušiti. Zopet enkrat je mislil tisk KDK, da se bo mogel predstavljati javnosti kot ubogo preganjano jagnje. Ker vemo, cja bodo gospodije od KDK še hoteli iz afere g. Ambroža kovati kapital, dasi menda napačno poročanje ne more postati argument, in ker nadalje vemo, da je tisk KDK vajen slišati stvari, ki se niso dogodile, smo se obrnili tudi na g. velikega župana, ki nam je dal to izjavo: »V svoji izjavi napram novinarju g. A m -brožu, ki je priznal, da je svoje deloma neresnično, deloma pretirano poročilo v zagrebške »Novosti« napisal po dobljenih instrukcijah, sem govoril res tudi o odgonu, vendar mi ni pri tem niti na misel prišlo — in to je menda samo po sebi umevno — da bi hotel ali nameraval odgon katerekoli osebe protiustavno ali protizakonito. Ljubljana, dne 19. novembra 1928. Dr. Vodopivec, vel. župan." Stvar je torej bistveno drugačna, kakor pa }o slika tisk KDK. Kakor vselej, tako se bo tudi sedaj špekulacija z nedolžnim in preganjanim jagnje-tom ponesrečila; Dunajska vremenska napoved. Začasno oblačno vreme, morda z lahnimi padavinami, potem pa zopet toplejie vreme. Zunanje politična debata v Reichstagu. Izfaue nemškega zun. ministra Berlin, 19. nov. (Tel. »Slov.«) Zunanji minister dr. Stresemann je danes v nemškem državnem zboru uvedel zunanjepolitično debato s svojo izjavo, v kateri je razpravljal o glavnih nemških zunanjepolitičnih problemih, to je o izpraznitvi zasedenega ozemlja, o razorožitve-nem vprašanju in o rešitvi reparacijskega vprašanja. Dr. Stresemann je naglašal: Za nemški narod je pomenilo globoko razočaranje, da Nemčija s svojo zahtevo po izpraznitvi zasedenega ozemlja v Ženevi ni mogla prodreti. Nemčija pa bo brezpogojno vztrajala pri tem, da ima pravico do izpraznitve vsega zasedenega ozemlja in ta njena zahteva ni odvisna niti od rešitve drugih problemov, niti od nobenih drugih pogojev. Nemške pravice so kršene, dokler se ne izpolni ta nemška zahteva Zato za Nemčijo tudi ne more priti v poštev, da bi morala za izpraznitev svojega ozemlja prevzeti kakršnokoli drugo politično obremenitev. Ravno tako ni dopustno, da bi Nemčija morala odkupiti izpraznitev s kakimi finančnimi protidajatvami. Dr. Stresemann je z zadoščenjem naglašal, da se je še pred par dnevi načelno izjavljalo z merodajne angleške strani, da sta izpraznitev in reparacijsko vprašanje dve popolnoma ločeni stvari. Označil je za potrebno, da mora navzlic neuspehu v Ženevi še dalje nastopati za konsekventno nadaljevanje dosedanje nemške politike. Nemčija ne pozna trdnih obvez napram posameznim velesilam, da bi se Nemčiji dala potrebna prostost gibanja za miren sporazum z drugimi državami. Nemčija je s svojo politiko stremela za poglobitvijo in otvoritvijo novih odnošajev z vsemi državami v prekomorskih krajih in k srednjim in malim državam. Dr. Stresemann je potem govoril o kritikah njegove zunanje politike in izjavil: Nc stojim samo na stališču, da je samo politika mirnega sporazuma tudi z našimi prejšnjimi nasprotniki absolutna potreba za Nemčijo, temveč sem prepričan, da bo vsak zunanji minister in vsaka vladna koalicija po sili realnega razmotrivanja prisiljena, zavzeti isto stališče, ako se noče pregrešiti nad obstojem države. V vprašanju razorožitve bo Nemčija vztrajala na stališču, ki ga je pojasnila v Ze- Po tem objasnilu nemškega stališča je . govoril dr. Stresemann o angleško-francoskem j mornariškem dogovoru in pri tem naglašal, j da se morajo seveda vsi posamezni dogovori na tem polju podrediti celokupnemu cilju razorožitve. Ce dve državi, katerima po sestavu locamske pogodbe pripadajo bistveno različne uloge, skleneta na vojaškem polju daleko-sežne dogovore, bi se s tem kršila podlaga locarnske pogodbe. Glede ustanovitve odbora strokovnjakov za rešitev reparacijskega problema je izjavil dr. Stresemann, da mora ta rešitev temeljiti na podlagi, ki bi bila prosta vseh političnih vidikov in ki bi temeljila na gospodarskih zvezah. Zato mora tudi gremij strokovnjakov voditi splošen interes obnove svetovnega gospodarstva. Vladam mora biti zagotovljena svoboda pri odločanju o predlogih strokovnjakov. Zaenkrat se mora državna vlada omejiti na splošno načelo, da se o resnični rešitvi reparacijskega vprašanja more govoriti samo tedaj, če ne bo prekoračila gospodarsko dela-zmožnost Nemčije. Na koncu je dr. Stresemann slavil Kellogovo pogodbo, ki je bila podpisana 27. avgusta v Parizu. Vladne stranke so govor dr. Stresemanna ponovno glasno odobravale. Kritika grofa Westarpa. Za dr. Stresemannom je kot prvi govornik v debati dobil besedo govornik nemške nacionalne opozicije grof Westarp. Dasi so bila njegova izvajanja o kritiki nemške zunanje politike tu in tam precej ostra, je bilo le videti, da se govornik zatajuje, ker očividno tudi nemški nacionalci niso hoteli otežkočiti brez potrebe stališča nemške vlade pri bodočih zunanjepolitičnih pogajanjih o reparacijskem vprašanju in o izpraznitvi Porenja. Grof We-starp je deloma odobraval stališče, ki ga je zavzel državni kancler Miiller pri pogajanjih v Ženevi, obžaloval pa je, da se sklenila pogodba od 16. septembra o nadaljnjem postopanju v reparacijskem vprašanju in o izpraznitvi Porenja. ker ta pogodba samo omogoča, da se še dalje vodi politika negotovih kompromisov. Pred končnim sporazumom z Grt\\o Atene, 19. nov. (Tel. »Slov.«) V grškem odgovoru, katerega prinaša v Belgrad vrača- , joči se grški poslanik, so glasom poročila lista »Vima« natančno našteti vsi oni predmeti, ki se smejo uvažati skozi jugoslovanski svobodni pas v Solunu. Grško $oso!ilo Atene, 19. nov. (Tel. »Slov.«) Bančna skupina llambros-Speyer je ponudila grški vladi posojilo 3 milijone funtov po 6 odstot. z emisijskim kurzom po 89. Državni dohodki, ki naj bi se zastavili za varnost posojila, bi ne bili podvrženi niti kontroli mednarodne finančne komisije niti finančni kontroli Društva narodov. Atene, 19. nov. (Tel. »Slov.«) Venizelos je začel z angleško vlado pogajanja za podaljšanje pogodbe o mornariški misiji, ki poteče prihodnjega marca. Pred ..svobodnimi" volitvami v Romumli Bukarešt, 19. nov. (TeL »Slov.«) Jutri bo objavljen dekret o ukinitvi obsednega stanja in cenzure v Romuniji. Vlada je obenem pričela s pogajanji za volivne kompromise z Nemci, Madjari, Židi in socialisti. Z vsemi so se pogajanja razbila. Samo socialisti so sprejeli ponudbo, da jim vlada zagotovi 7 man- . datov. Pred ostavko g, Surova? Sofija, 19. nov. (TeL »Slov.«) V političnih krogih se govori, da bo v kratkem odstopil zun. minister Burov. Kot vzrok se navajajo nasprotstva med njim in vojnim ministrom Vlkovom. Bo^rska repar?cil ne more plačati Sofija, 19. nov. (Tel. »Slov.«) V smislu sklepa ministrskega sveta je bolgarski komi-sarijat za reparacije poslal medzavezniški komisiji v Parizu prošnjo, da se dovoli od-goditev plačila reparacijskega obroka, ki zapade 1. aprila 1929. Bolgarska utemeljuje to prošnjo s tem, da so nujno potrebna obnovitvena dela v krajih, ki jih je porušil potres, za kar bi se porabil reparacijski obrok. Računa se s tem, da bo prošnji ugodeno, ker se je finančni minister Molov o tem že pogajal i v ča^u svojega bivanja v Parizu in dobil tozadevna pritrdila. Francija za m*sifone Parii. 19. nov. (Tel. »Slov.«) »Journal« poroča, da se bodo vršila v Angori turško-francoska pogajanja o še spornih turško-sir-| skih obmejnih vprašanjih in o francoskem duhovniškem šolskem vprašanju v Turčiji. Turška vlada ovira delovanje francoskih šol pod I pretvezo ločitve Cerkve od država A^strifsVi domovi Dunaj, 19. nov. (Tel. »Slov.«) Na današnji proračunski razpravi se je poročalo, da znaša celokupno stanje avstrijskih dolgov dve miljardi 363 milj. 600 tisoč šilingov po stanju s koncem decembra 1928 (za 178.1 milj. manj kakor lansko leto). Skupna potreba za obre-stovanje in amortizacijo znaša 177.5 milj. (za 25.7 milj. več kakor lansko leto). Atentat na jezuita Pariz, 19. nov. (TeL »Slov.«) V Metzu je neznan storilec z revolverjem ustrelil italijanskega jezuitskega patra Pacavadossija. Ker je umorjeni večkrat nastopal proti italijanskim fašistom, ki bivajo tam, se smatra, da je dejanje izvršil kak njihov pristaš. PARLAMENT PROTI VLADL London, 19. nov. (TeL »Slov.«) Pr poročilih iz Kaira se je egiptovski parlament v soboto sestal k tajni seji, na kateri je soglasno sprejel nezaupnico proti sedanji vladi. Nadaljevanje razprave o francosko-jugo-slovanskem konfliktu glede plačila predvojnih srbskih posojil v zlatu je svetovno razsodišče v Haagu določilo na soboto dne 19. nov. popoldne. Ker pa razsodnik Vigulescu še ni ozdravel, je bila razprava preložena. Proslava Schubertove stoletnice, ki se je začela v soboto in bo trajala do 25. novembra, je dosegla včeraj svoj višek na slovesnosti, na kateri sta govorila predsednik republike Hai-niseh in zvezni kancler dr. Seipel, ki je označil Schubertove melodije kot glas z drugega sveta. Danes je bila velika spominska slavnost na Schubertovem grobu in v njegovi smrtni sobi. Simfonični koncert Dravske div, oblasti Snoči 19. t. m. je bil v >Unionu< koncert imenovane muzike pod vodstvom g. višjega kapelnika dr. J. Cerina. Sodelovala je pri Francku na klavirju gdč. Jedviga Poženelova orkester Dravske div. oblasti je bil pomnožen k godbeniki mariborske vojne muzike. Program je imel na oelu koncerta v proslavo ujedinjenja državne himne, dalje dva Bachova korala v priredbi skladatelja Guija, M. Paunovičevo Jugoslovansko simfonijo in C. Franckove Simfonične variacije za klavir in orkester. Franckove variacije je predavala mlada umetnica J. Poženelova s finim umevanjem ln prozorno čisto interpretacijo — gospodična je moderen talent finega okusa. Obžalovati je to. da je bil koncert slabo obiskan. Neke določene gospode nismo videli na njem; pokazala je s tem, da so jI strasti več kot kultur«. To bo treba uvaievati. Hvala pa dr. Ceri-nu za požrtvovalno delo. Letos praznuje že osmo leto pozitivnega dela na polju simfonične koncertne glasbe — brez farzt s tem delom se res teater vodilne struje nc more miriti, čast delu! Prosim dr. Čerinn, ni j nr obupn, nego deln dalje. RpMila bo zgodovina, ln ta samo uotutivno deilo, nr 'Mer. '». V, Sloveniia ln Iberska Amerika Izseljeniško vprašanje je prevažno za nas, saj je en milijon naših državljanov v izseljeni-štvu. Zato je potreba, da 9e vsi zavzamemo za izseljence. Naši izseljenci v Buenos Airesu sc letos na sestanku društva »Slavija« razmotrivali važnost in pbtrebo, da se vsi zanimamo za izseljeniško vprašanje in da po možnosti vsi sodelujemo. Povdarjalo se je, da je izseljeniško vprašanje veda in da je zato treba to vprašanje bolj znanstveno proučavati. Po daljšem razmo-trivanju se je sklenilo sporočiti slovenski javnosti sledeče: »Ker je radi raznih znanih okoliščin postala Iberska Amerika, posebno Argentina najvažnejša zemlja za vseljevanje naših ljudi, nastaja Sloveniji dolžnost, da spozna novo torišče, kja bo živel, vspeval ali propadal oziroma životaril znaten del sorojakov. Le temeljito spoznanje bo omogočilo čim bolj obvladati novo torišče, da ne ostanemo Slovenci v njem samo »materij prima«, temveč činitelj, ki bo obvladal razmen z zavestno voljo na podlagi dobrega poznava nja z jasnim pojmom o danih težavah in možnostih. Zaradi tega je potrebno, da se pred vsem * Ljubljani kot središču vstvarijo organi, ki bodo nosilci tega temeljnega znanstvenega delovanja. 1. Prva vez s tujino je točno znanje jezika Središče širjenja znanja kasteljanskega jezik« more biti »Kasteljanski seminar« ali »Ibero-ame rikanski seminar« na našem vseučilišču Njego va naloga mora biti: predavanje kasteljanski slovnice in širjenje jezikovnega znanja med tisti mi, ki se izselijo v Ibero-amerikanske dežele. Na dalje poznavanje književnosti mladih ibero-ame rikanskih narodov ter znanstvenega dela sploh, s primernim objavljanjem, da ne ostane vse omejeno na štiri stene predavalnice, temveč, da se popularizira. Iz tega seminarja se naj razvije kulturna izmenjava med Slovenijo in Ibersko Ameriko: naši naj pridejo semkaj (namreč v Ameriko) na znanstvena proučavanja in poživljajo tukajšnje znanstvenike in publiciste itd., da na svojih mnogobrojnih znanstvenih potovanjih po Evropi začno prihajati tudi med nas Slovence. 2. Treba je ustanoviti Izseljeniški mnze), kjer se bo zbiral ves materijal o izseljeništvu, da bo na razpolago tistim, ki se bodo bavili teoretično aH praktično s tem vprašanjem 3. Slovensko-argentinski klub naj bi se ustanovil v Ljubljani. Ta naj vzame v roke praktično stran dela. Ko je n. pr g. generalni konzul Argentine Cels v letu 1926 bival doma na počitnicah, je objavil v največjem B.-ajreškem dnevniku celo stran slik o Sloveniji, a ko je odpotoval, zopet v drugem obširen članek slikami o Bledu. Slovenija pa tega našega velikega prijatelja sploh ne pozna. Takim pomanjkljivostim naj bi odpomogel klub. Klub bi mogel poskrbeti, da bi naši mlajši časnikarji, politil.i, trgovci, industrijalci itd prišli v Ameriko pogledat, ker se vsak, ki prid° le enkrat vsaj sem pogledat, vne nazaj v Evropo z velikim novim znanjem in poznanjem,. Slovenski javnosti s tem javljam sklep naše mlade argentinske kolonije s pozivom na vse mero" jm» činitelje, da ga skuša-' uresničiti. Belgrateke vesti Belgrad, 19. novembra. Nj. y. kralj je danes sprejel ministrskega predsiidnika g. dr. Korošca v avdienco, ki je trajala od tri četrt na 6 do pol 8. Belgrajski listi poročajo še nepotrjen« vest, da »je bil na progi Štip—Kočane položen peklenski stroj, ki pa ni eksplodiral. Radičevci za kom!sariate Brod na Savi, 19. nov. (Tel. »Slov.«) Da-j nes se je vršila seja občinskega odbora. Obravnavali so o napovedanem komisarijatu. Kakor se je zvedelo, so radičevci zahtevali, da se uvede komisarijat. Popovič (DS) je izjavil, da je zvedel iz zanesljivega vira, da je dr. Franjo Markotič, poslanec HSS osebno od g. dr. Ko-i rošca zahteval komisarijat. Ta izjava meče , ostro luč na radičevce, ki v zagrebškem časo-: pisju vpijejo proti komisarijatu, v resnici so | ga pa sami zahtevali. Splitske volitve dokaz nesiege v KDK SJpllt, 19. nov. (Tel. »Slov.«) Občinske volitve so pokazale, da so stranke ohranile svoje i postojanke. Tudi prejšnji župan Tarta-glia .ije s svojo neodvisno listo ohranil svoj položaj,,. Zanimivo je, da je SDS nazadovala ia kakih sto glasov. HFSS je izgubila nekaj vasi. VolPtve so se izvršile v redu Samo ponekod i (Slanina, Žrnovnica) so pristaši KDK napravili 'nekaj malega nereda. Kljub močnemu pritilsku je HPS obdržala svoje postojanke. Vprašanje splitskega župana še ni urejeno. Zdi .se, da bo prišlo do sodelovanja med etraijkami KDK. V tem slučaju bi šel Tarta-gliiu opozicijo, kar bi bilo v škodo Splitu in n;r t >mu razvoju. -s-eb, 19. nov. (TeL »Slov.«) Značilna u zagrebških listov o splitskih volit- va.J . K i ječ« napada HSS in HFSS, ker nista šli »kupno s SDS. »Hrvat« razmišlja o izidu vollftev in pravi, da so te volitve pokazale, da je fjiplit hrvatski. Kot hrvatske našteva HFSS, HŠJS, neodvisne delavce, HPS, s čemer hoče reči, da SDS ni hrvatska. To kaže, kakšni so odnošaji med strankami KDK.