ŠTUDIJSKA BIBLIOTEKA Lbt fzba*& vo*ki d | |MMt« L 22.—y L 6.50 več. — $ v •trokoftti I kiTc k^ "V ' iM*. LJUBLJANA m ponedeljka. Naročnina: zrn I ——C L celo leto L 75.—, ▼ inounutro a« tljke 30 st. — Ofia«niaa za 1 mm prostora trgovske in obrtne oftasa L I.—t U 1-50, oglase denarnih zavodov L ^jTna prvi »treni L 2.— [i trrt«. t torok. Ž4. aprila 1t28. - Loto W| EDINOST gtarllka M Ml Letnik LIH Urednlltvo fe upramiltro: Trat (3). ulica S. Fraocerco a niso bili vedno najvrednejši. Socialna krivičnost se je množila radi tega vštric z naraščanjem proizvodnje in delovne razmere niso slonele na harmoničnem sporazumu med različnimi interesi proizvodnje, temveč so bile odvisne od politične sile organizacij. Treba je bilo torej zlomiti te verige ter na mesto razrednega boja postaviti sodelovanje istih razredov. Treba je bilo proglasiti nova socialna ričela in tako se je rodila v glavi načelnika vlade listina dela, ki tvori proglas socialnih načel fašistovske revolucije. Država ki je bila prej odsotna, je postala tako voditeljica proizvodnje, izginila je samovolja močnih gospodarskih skupin na škodo šibkejših, interesi vseh so izenačeni in podrejeni višjemu interesu nacije, končno nič več izporov, nič več stavk. Zato je listina dela — je rekel dalje minister Belluzzo — spomenik, ki vodi in hrani delavnost sedanjosti in za bodočnost. Ona predvideva ustanovitev posebnih uradov za posredovanje dela. Tozadevni ukrep bo v kratkem objavljen. Dalje so v zvezi z listino dela različna vprašanja glede socialnega zavarovanja in vlada se je lotila takoj tudi reševanja vprašanja borbe proti jetiki. Tozadevni zakon se bo začel izvajati v vsem svojem obsegu že s 1. julija t. 1. Vse nacionalno gospodarstvo se razvija že eno leto v novem ozračju, ki so ga ustvarile sindikalne organizacije in listina dela. Listina dela in postavna stabilizacija lire sta dva trdna spomenika, ki ju je postavila genialnost načelnika vlade v zadnjih dvanajstih mesecih. Gospodarske prilike države — je zaključil govornik ta del svojih izvajanj — kažejo, posebno če se primerjajo s položajem v drugih državah, da se sicer počasi, a stalno boljšajo. V nadaljevanju se je minister doteknil položaja v stavbinstvu. Omenil je strah pred zidanjem novih hiš, ki se je bil polastil stavbenikov, ter rekel, da bo sledila tudi v te} obrti, ki je nekaka krona ostali industriji, doba novega razmaha in procvi-ta,. Nato je prešel govornik na poljedelstvo. Kažoč na ljubezen starih Rimljanov do zemlje in kmetijstva, je zaključil svoj govor s pozivom na poljedelce, naj ta zgled zvesto posnemajo. Poljedelci — je rekel, naj pomnijo: da je veljalo v času največjega procvita starega Rima za največjo čast, če se je mogla o-značiti kaka oseba, kot pravi Katon, za dob. ega kmetovalca in naselnika; da je bil Rim velik tedaj, ko so politiki, vojskovodja, pesniki in književniki ljubili kmeta in življenie ua kmetih; da se j« mo€ Rima zrušila, ko je stroge obi Ca je izpodrinilo razkošje, ko se je ljubezen do polja umaknila ljubezni po zabavi, ko so se tuljave roke, ki so bile zgradile rimsko carstvo, smatrale pri prebivalcih Rima za sramoto, ko se je skrb za kmetijstvo začela prepuščati sužnjem in ko so se pojavili la-tifundiji (veleposestva); da uči zgodovina, da sloni veličina narodov v glavnem na kmtftiški naravi ljudi, kajti zemlja utrjuje in Čisti značaje. Od tod — je zaključil g. minister — velika ljubezen načelnika vlade do kmeta, kajti prepričan je, da more država dobiti le iz kmeti-škega življenja ljudi, ki so potrebni za ohranitev njene sreče in veličine. Zaključne besede Nj. E. ministra, v katerih se je spomnil terorističnega atentata v Milanu, ki pa ni preprečil otvoritve velikega milanskega semnja, dalje predstoječega semnja v Turinu, načrte za nove gradbe v trgovinski mornarici in polet generaja Nobileja na severni tečaj, so bile pospremljene z odobravanjem s strani udeležencev* ki so prirejali slavnostnemu govorniku ponovne ovacije. Piailovai KIL aprila V Rimu in drugod RIM, 22. Tiskovni urad faši-stovske stranke sporoča: »Tajnik stranke je davi poročal načelniku vlade o veličastnih manifestacijah. ki so se vršile povodom obletnice ustanovitve Rima v vseh mestih Italije in katerih so se udeležile, v popolni skladnosti duha in namenov, vse proizvodne in delovne sile skupno z športnimi organizacijami in z organizacijami „Dopo-lavora". Nj. eks. načelnik vlade je izrazil svojo živo zadovoljstvo za res svečano proslavo, za navdušenje in disciplino, ki je videla zbrane na trgih velike sile nacionalnega življenja, ter je izrazil svojo pohvalo vsem voditeljem strankinih organizacij, velikih konfederacij delodajalcev in delavcev, predsedniku „CON I"-j a, voditeljem športnih zvez in komisarjem „Dopolavo-ra". Iz vseh krajev prihajajo poročila o proslavah, ki so se vršile v soboto. Proslave so dosegle svoj vrhunec v Rimu, kjer je na trgu «del Popolo» govoril tajnik fašistovske stranke on. Turati veliki množici črnih srajc. RIM, 23. Člani vodstev 15 faši-stovskih pokrajinskih zvez srednje Italije, ki so se včeraj sestali v Rimu pod vodstvom on. Tu-ratija so bili danes dopoldne sprejeti pri načelniku vlade v palači Viminale. On. Mussolini-ju jih je predstavil tajnik faši-stovske stranke, ki je načelnika vlade obenem obvestil o poteku in zaključkih včerajšnjega sestanka. Po poročilu on. Turati-ja je on. Mussolini začrtal navzočim fašistovskih hierarhom nadaljnje naloge stranke. Ob slovesu je izrazil političnemu tajniku rimske fašistovske zveze svoje dopadenje, da je predvčerajšnja manifestacija v Rimu tako dobro uspela. Načelnik vlade je sprejel danes dopoldne tudi državnega podtajnika v ministrstvu korpo-racij on. Bottaija, ki mu je obširno poročal o svojem potovanju po Madžarskem. On. Mussolini je bil zelo zadovoljen o prisrčnem in prijateljskem sprejemu, ki so ga izkazali madžarske oblasti in madžarski narod zastopniku fašistovske vlade. fRIM^ =23. O priliki praznika dela sta podarila zakonca Viktorija in Aleksander Pontini državi bogato zbirko umetnin, s katerimi je bilo opremljeno nekdanje stanovanje papeža Pavla III. na Angelskem gradu. Danes ob 10. dopoldne se je podal načelnik vlade v Angelski grad, kjer si je natančno ogledal državi pod-arjeno zbirko. Poleg tega si je on. Mussolini ogledal tudi tamkaj nahajajoči se vojaški muzej. Žrtre zločinskega atentat« v Milanu MILAN, 22. Zločinski atentat, ki je bil izvršen na trgiu Giulio Cesare, je zahteval dve novi žrtvi. Preteklo noč sta v bolnišnici podlegla zadobljenim ranam 20-1 etni miličnik Beretta in 57-lotna učiteljica Te^snagini- Zastapriki tvnpste Bistrili Uril« RIM, 23. Načelnik vlada je sprejel zastopnike evropskih nacionalnih industrijskih organizacij, ki jih je vodil on. Olivetti, glavni tajnik italijanske industrijske konfederacije. Nav-zočni so bili dr. Weiss-Wellen-stein za Avstrijo, dr. Ivanjek in dr. Ghinslinger za Čehoslova-ško, Duchenoi za Francijo, Kasti in dr. Herle za Nemčijo* Nu-gent in Ramsden za Anglijo, Gurčin za Jugoslavijo, in poleg njih še zastopniki Holandske, Švedske, Švice in Madžarske. Po informacijah, ki so jih podali on. M us sol ini ju. o delu važne konference, ki se je. vršila te dni v Rimu, je načelnik vlade izrazil svojo simpatijo do nav-zočnih zastopnikov. Izjavil je, da trdno zaupa v bodočnost gospodarstva Evrope, čigar položaj kaže že znatno zboljšanje O tem pričajo ozdravljenja valut, izvržena Že v skoro vseh evropskih držav, večji mir v odno-šajih med delodajalci in delavci, večje gospodarsko sodelovanje, ki se sedaj opaža v odnoSa-jih med posameznimi državami. Pozival je industrije« naj vztrajajo pri započe tem delo za čim hitrejšo gospodarsko obnovo Evrope. Poljska ie jataka pristaiffia Poljsko-jadranski zeL talil bo stopil v veljavo tekom Junija RIM, 23. Agencija «Roma» naznanja, da bo tekom junija stopila v veljavo novo poljsko-ja-dranska direktna železniška tarifa, katere nujna posledica bo naraščanje poljskega prometa v italijanskih pristaniščih. Ta tarifa je bila določena na konferenci, ki se je vršila pri prometnem ministrstvu v Rimu in katere so se udeležili zastopniki italijanskih, poljskih, čehosk>-vaških. avstrijskih, madžarskih in jugoslovenskih Železnic ter zastopniki družbe «Donava-Sa-va-Jadran» in največjih jadranskih paroplovnih družb. Rimska agencija opozarja na veliko važnost nove tarife, katero opravičuje hitro naraščanje prometa med Poljsko in jadranskimi pristanišči v Italiji, kar "o kazuje jo naslednje Številke: Poljski blagovni promet v italijanskih pristaniščih je znašal leta 1923. 3187 ton, 1924. 23.456 ton, 1925. 31.901 tono. 1926. 56.266 ton, 1927. 199.874 tone. Za nova zgradba Kreditne in davčne olajšave RIM, 23. Minister nacionalnega gospodarstva on. Belluzzo je dovolil uredniku lista «Giorna-le d'Italia» kratek interview, tekom katerega je podal nekaj izjav o kreditnih in davčnih olajšavah za nove zgradbe. Na vprašanje urednika rimskega lista, če bodo nove zgradbe tudi v bodoče oproščene hišnega davka za dobo 25 let, kakor to predvideva čl. 1. kr. ukaza z dne 23. januarja 1928., je minister izjavil, da se bo vlada ravnala strogo po besedilu omenjenega ukaza, tako da bodo vse nove zgradbe, dograjene do 31. decembra 1935. brez drugega oproščene za o-menjeno dobo hišnega davka. Z ozirom na to kategorično izjavo ministra in z ozirom na o-kolnost, da v bodoče glede najemnin ne bodo izdani več ni-kaki vinkulistični ukrepi, si o-beta rimski list, da bo stavbeno gibanje z nova znatno oživelo, ker bodo lahko hranitelji brez skrbi investirali svoje prihranke v nove zgradbe. Predsednik 0« RIM, 23. Z naredbo načelnika vlade in ministra korporacij je bilo imenovanih mnogo predsednikov pokrajinskih trgovskih udružen j. Za predsednika goriškega udruženja je bil imenovan trgovec Gino MorassL Uporabljanja električna RIM, 23. Ministrskemu predsedniku on. Mussoliniju je predsednik nacionalnega udruienja elektrotehničnih podjetij inženir Motta brzojavno sporočil, da j« uporabljanje električne energije v prvih treh mesecih tekočega leta napram isti dobi lanskega leta narastlo ta 140 milijonov k.w ur. Zralostnl Izpiti mm arodnjlh šolah Rim, 23. Ministrstvo nacionalne prosvete je izdalo običajno naredbo glede zrelostnih izpitov na srednjih šolah tekom obeh zasedanj v tekočem letu. Pismeni zrelostni izpiti iz italijanščino in latinščine na klasičnih li-cejih in učiteljiščih se bodo vršili 25., 26. in 27. junija; pismeni izpiti iz grščine in matematike pa dne 28. jun j a. 2. in 3. julija bodo izpiti iz risanja in tujih jezikov; 25., 26. in 27. junija se bodo vršili istotako izpiti iz računstva in računovodstva, iz drugega tujega jezika in institucij prava odnosno ekonomije za tehnično vsposobljenost v trgovini in računovodstvo. Za podrobnejše informacije naj se prizadeti obrnejo na šolska skrbništva ali na ravnateljstva poedinih srednješolskih zavodov. Dalagaeija avstiilskih poljedelcev v Italiji RIM ,23. V Italijo je prispela delegacija poljedelcev iz države Victorija v Avstraliji, ki namerava proučiti razvoj poljedelstva v večjih evropskih in severno ameriških državah. Avstralski poljedelci si bodo ogledali v Italiji nekatere vzorne kmetije v Benečiji in poljedelsko razstavo na milanskem velesejmu. Rimska pokrajinska zveza fašistovskih poljedelcev je priredila na čast avstralskih delegatov v restavraciji «Castello dei Cesa-ri» banket. Novi ukazi in ministrske naredbe RIM, 23. «Gazzetta Ufficiale» prinaša v svoji današnji številki med drugimi: 1. kr. ukaz z dne 18. marca 1928., ki vsebuje predpise o učnih knjigah za ljudske šole; 2. ministrsko odredbo z dne 20. aprila 1928., s katero so razširjajo določbe ministrske odredbe, ki je bila izdana dva dni prej, in ki zadeva izvoz sadja in zelenjave, na vse izvozničarje; 3. ministrsko odredbo, izdano 20. aprila 1928., ki dovoljuje za izvozno kampanjo 1927-28 nekatere izjeme glede predpisov ministrske odredbe z dne 18. aprila t. 1. o izvozu sadja in zelenjave; 4. ministrsko naredbo z dne 15. aprila 1928., s katero je bil imenovan na mesto dosedanje generalnega državnega pravdnika pri posebnem tri-bunalu za zaščito države cav. uff. Maura Montesana gr. uff. avv. Robert Orru. Otvoritev knjižne razstave ▼ Firenzah FIRENZE, 22. Bergamaški vojvoda in državni podtajnik v naučnem ministrstvu sta na slovesen način otvorila tretjo mednarodno knjižno razstavo v Firenzah. Otvoritve so se udeležili tudi zastopniki 20 držav, ki so razstavile svoje novejše knjižne proizvode. ^ Usti bodo poročali vsak dan o aretacijah RIM, 23. Državni podtajnik notranjega ministrstva on. Bian-chi je poslat prefektom kraljevine okrožnico, v kateri jih poziva, naj vsak dan javljajo listom imena aretiranih oseb z navedbo prestopkov ali zločinov, radi katerih so bile aretirane; sporočajo naj tudi imena onih, ki so bili izpuščeni iz zaporov po prestanih kaznih. Listi bodo morali objavljati te podatke v posebni rubriki. Te nove naredbe so v zvezi s prizadevanji vlade za moralizacijo na vseh poljih socialnega življenja. ltolUnnshl mrtomoMIlstl prispeli v Stolp STOLP, 23. 58 avtomobilov je v petek opolnoči od-frčalo iz Milana proti Poadiiju, preko Tirolskega, Bavarske, Branden-burga in Pomorjanskega v smeri proti Stolpu, da prinesejo generalu Nobileju in njegovim spremljevalcem še en pozdrav iz lombardijske metropole. V maksimalnem času je privolilo v Stolp trideset tekmovalcev; prvi je prispet Heinritzl, ki je v 24 urah in 41 minutah prevozil 1500 kilometrov. Zvečer se je v Stolpu vršil banket, katerega so se udeležbi avtomobilisti in člani posadke «ra*Ai>u>v a «Italia». Slovnostl v Budimpešti na čast Italijanskim parlamentarcem BUDIMPEŠTA, 23. Včeraj se je vršila na. čast italijanskih parlamentarcev, ki se, kot znano, mudijo že ves teden v madžarski prestolnici, velika slav-nost, ki so jo priredile madžarske nacionalistične organizacije. Pred italijanskim poslaništvom se je razvila baš, ko je poslanik grof Durini priredil v poslaniški palači sijajen sprejem, povorka, ki je štela kakih 20.000 manifestantov. Dva voditelja nacionalistov sta imela dva kratka nagovora. Odgovoril jima je senator Cippico. Na pa-lačini terasi so bili zbrani italijanski parlamentarci, grof Be-thlen, ministri Walko, Hermann, Scitovszkjr, več državnih pod-tajnikov in drugi. Med vrstami posameznih organizacij je bilo več godb, ki so igrale fašistov-sko himno in druge italijanske koračnice. Ljudstvo je vzklikalo prijateljstvu Italije, kralju Viktorju Emanuelu, on. Mussoliniju in grofu Bethlenu. Splitski veliki !mwn v Beogradu v zadevi Italijansko-jugoslovan-skih pogajanj BEOGRAD, 23. Na poziv zunanjega ministrstva odnosno ravnateljstva oddelka za mednarodne pogodbe je prispel semkaj splitski veliki župan dr. Pe-rovič na konferenco, ki se bo vršila v oddelku za mednarodne pogodbe. Na tej konferenci bo v razpravi vprašanje podaljšanja prijateljskega pakta z Italijo odosno nettunskih konvencij. Izid vollteTv Franciji Zmaga »Nacionalne unije« PARIZ, 23. Včerajšnji dan, je potekel brez incidentov. Volitve so se vršile v redu in udeležilo se jih je, kot kažejo prvi računi 80 do 85 odstotkov volilnih upravičencev. Volitve so se vršile ves dan do 18. ure. Nato je pričelo štetje, ki je trajalo v nekaterih volilnih okrajih do 23. ure. Pred uredništvi poedinih listov so se zbirale velike mase ljudi. Policija je morala biti o-jačena in na velikih boulevar-dih je krožilo okrog 1500 policijskih organov. Radiozvočniki so v pozni uri razglasili po mestu prvo vest o izidih, pravzaprav samo, da je »Nacionalna unija» v premoči, da so komunisti docela poraženi. Njihovi prvaki, kot Cachin Doriot, Vaillant-Couturier bodo morali počakati izida balotažnih volitev. Med izvoljenimi sta na prvih mestih nacionalist Taittinger in minister Bokanow3ki. Leon BI u m je v balotaži s komunistom Duclojem. Vsi sedanji ministri so izvoljeni; izjemo tvori zaenkrat samo vojni minister Painleve, ki bo moral počakati izida balotaže. V Marseille-u je bil z veliko . ečino spet izvoljen predsednik zbornice Ferdinand Bouisson. Natančni izid volitev bo znan šele tekom jutrišnjega dne. PARIZ, 23. Agencija «HaVas» je ob 15.30 objavila volilne rezultate. Po poslednjih uradno objavljenih poročilih je bilo izvoljenih 7 konservativcev, 76 republikancev, 41 levičarskih republikancev, 15 radikalov, 16 socialističnih radikalov, 41 levičarskih republikancev in 14 socialnih demokratov. Potrebnih je 427 ožjih volitev, ki se bodo vršile prihodnjo nedeljo. Izidi volitev v kolonijah še niso znani. Izmed najznamenitejših politikov so izvoljeni Briand, Her-riot, Dardieu, Pavel Boncour, Vincenc Aurel, Loucher, Renau-del. Vojnemu ministru Painle-včju manjka samo še 70 glasov, Leonu Blumu grozijo komunisti. Alzaški avtonomisti so ohranili svoje dosedanje pozicije. Izmed komunistov doslej še ni bil izvoljen noben kandidat. Pri ožjih volitvah se bodo potegovali za madate predvsem vsi trije komunistični poslanci. Nogometna tekma med italijansko ta špansko raprezentanco MADRID, 23. Mednarodna ra-prezentančna tekma med Četama Italije in Španske, ki se je vršila v Gijonu, je izpadla neodločno £ 1 :1. * Za mi Maha Miitt Jugoslovanski In dehoslovaftki Rde6i križ darovala 60.000 Din ' odnosno 20.000 Kč BEOGRAD. 23. Glavni odboH] Jugoslovenskega Rdečega križal' je brzojavno poslal kot prvo pomoč za žrtve potresa bolgarskemu Rdečemu križu 60.000 Din, Za jutri so sklieali ugledni beograjski intelektualci, vseučilišč* ni profesorji, predstavniki humanitarnih in prosvetnih društev, novinarji in dr., shod, na katerem se bo izvolil odbor za pomoč bolgarskemu narodu. Beograjsko časopisje podpira s svoje strani akcijo, da se čimveč pomore prizadetemu bolgarskemu ljudstvu. Slične akcije so se pričele tudi po drugih krajih države. PRAGA, 23. Čehoslovaški Rdeči križ je poslal bolgarskemu Rdečemu križu 20.000 Kč. BEOGRAD, 23. Bolgarski poslanik Vakarevski je danes po-setil zastopnika zunanjega ministra dr. Šumenkovića ter se. mu v imenu svoje vlade zahvalil za pomoč, izkazano s strani jugoslovenskega Rdečega križa in jugoslovenske javnosti. od rta Barrowa na Spitzberge BERLIN, 22. Kapetan VVilkins in poročnik Eielson sta z letalom «Lockeadom» v smeri od Fairbanksa v Aljaški proti Kings' bayju na Spitzbergih preletela severni tečaj. Pretekli pondeljek sta zapustila rt Bar-row in po 20 urah in pol neprestanega leta sta pristala na nekem docela neobljudenem kraju na severu Ice fijorda v razdalji kakih 40 km od radio-brzojavne postaje Green Harbourja. Tu sta morala letalca radi izredno slabega vremena ostati več kot tri dni. V soboto sta nadaljevala svojo pot in kmalu nato spet pristala v neposredni bližini o-menjene radiobrzojavne postaje, kjer ju je sprejel zastopnik oblasti na Spitzbergih. Wilkins in Eielson, ki sta o% stala kljub velikim naporom zdrava in krepka, sta preletela tečaj v nasprotni smeri, kot so si jo začrtali general Nobile, A-mundsen in Ellsvvorth 1. 1926. Komaj sta prispela na cilj, je kapetan Wilkins brzojavil predsedniku ameriškega geografskega društva Wowmanu, da sta srečno izvršila svojo nalogo: «Letel sem po poti, kakršna je bila v naprej določena. Radi slabega vremena sem bil prisiljen pristati. Po dvajset urah in pol leta sem prispel na cilj. Videl nisem nobene lisice.» Kot se je vVilkins prej domenil s predsednikom Wowmanom, je imela značiti beseda lisica zemljo, in sicer: črna lisica gorate kraje, modra lisica pa ravnino. VVilkins torej ni odkril nikake nove zemlje. V Green Harbourju so sprejeli ljudje letalca z velikim navdušenjem. Postaja se nahaja zapadno od naselbine Long Year Cityja* kjer kopljejo premog in ki šteje 3>00 prebivalcev. Kapetan Jurij Hubert Wilkins je pred leti delal v rudnikih Avstralije in Evrope, vse rajši pa se je bavil z letalskim sportom. V času vojne je poveljeval letalski eskadrilji, kasneje pa je bil načelnik fotografskega oddelka avstralske vojske na francoski fronti. Njegov tovariš poročnik Karol Eielson je bil v letih svetovne vojne letalec na francoski fronti. Pozneje se je posvetil civilni aviatiki. Vodil je več podjetij za letalsko potniško službo na zapadu. Rešit je nalogo, ki mu jo je stavila vlada Zedinjenih drŽav, da se namreč najde način, da bo moglo letalo startati in pristajati na snegu in ledu. Letalo «Lockead» je monoplaa in meri v dolžini 20 metrov. O-premljeno je s kolesjem in skiji. Leteti zamore neprestano kakih 4000 km, to je 600 km več, kot sta preletela letalca na poti od rta ct:l lukajšnjo trgovinsko univerza, kjer ga je sprejel s pozdravni govorom rektor prof. Morpui-go. Minister, ki so mu prisotni prirejali ovacije, je odgovoril s kratkim govorom. Potem je minister Belluzzo obiskal šo':o trgovinske akademije. Pozdravil ga je ravnatelj prof. Bron-zin. Popoldne se je poda! miri-sfer v avtomobilu v luko Aott-skega vojvode, kjer si je ogleda! deh na pomolu VI. Ob 15.30 se je vršila napovedana seja pokrajinskega fcuspo-darskega sve1 a. Ministra j* pozdravil kot predsednik te ustanove tržaški prefekt con* Bru-no Fornaciari. Seja se je priredila v svrho, da se poda g. ministru izčipna slika o gospodarskem položaju Trsta. O icr*: je podal daljše poročilo o f. Gvidon SegTe, podpredsednik pokrajinskega gospodarskega sveta. Drugi govornik je bil kom. Fresco, ki je govoril v imenu vodstva fašistovske stranke \ Trstu. Ko sta poročevalca končala, je odgovoril g. minister s kratkim govorom v katerem se je najprej zahvalil prefektu za pozdravne besede ter potem rekel v zvezi s poročili o gospodarskem položaju med drugim: «Ne bom posnemal navade prejšnjih vlad, ki so obljubljale na vse strani. Jaz vam obljubljam samo eno stvar, da bom namreč vaše zahteve in vaše potrebe natančno proučil, da bom sporočil svojem tovarišem-ministrom vaše prošnje, a fašistovska vlada pride že danes t ja, kamor se lahko pride danes, a kamor se lahko pride jutri, tudi pride.» Treba je pomisliti — je dodal minister — da se je izvršila stabilizacija lire še le pred par meseci, tako da se morejo še le danes promatrati gospodarska vprašanja na trdni podlagi, kar prej ni bito mogoče. Ob 18.10 se jc minister Belluzzo odpeljal v Rim. Ploce /an)e menjalnega davka piton poštnih tekotfo raCnmn TukajSnja finančna intendanta sporoča; Prizadeti se opozarjajo, da kr. ukaz od 22. decembra 19C7. št. 2606 nalaga trgovcem in obrtnikom, da morajo plačati menjalni davek, ki znaša najmanj 300 lir, potom postnega tekočega računa registrskega ali ali potom žiriranja v prid polnemu tekočemu računu registrskega urada v doti č nem okraju. Pri tem pa je treba pomniti, da ni davkoplačevalcu dana prostost izbiranja med enim ali drugim o-men jenih računov, kajti zakon predpisuj* izključno način poštnega žiriranja za vse one plsčevalce menjalnega davka, ki morajo obvezno imeti poštni tekoči račun, medtem ko je dovoljeno plačevanje v gotovini le onim, ki nimajo poštnega tekočega računa. Omenjeni kr. ukaz pa nalaga vsem obrtnikom in trgovcem, ki so vpisani v seznam plačevalcev davka od premičnega premoŽenja za dohodke kategorije v znesku najmanj 15.000 lir, da si morajo otvoriti do 31. maja 1028. svoj lastni poštni tekoči račun in da vplačajo 500 lir kot kavcijo, če znaša njih dohodek 15-25.000 lir, a 1000 lir, Če obdavčeni dohodek prekaša svoto 25.000 lil-. Tudi banke, družbe firme in zasebni obratovalci, zavarovalnice, prevozna in špediterska podjetja itd. morajo otvoriti svoje poštne tekoče račune, dasi.ne izvršujejo operacije, ki bi bile podvržene menjalnemu davku. Obvezno plačevanje omenjenega davka potom poštnih tekočih računov -je v veljaki že od 1. marca, a bliža se dan 31. maja, ko bodo morali vsi obrtniki in trgovci dokazati, bodisi da so svoj tekoči račun že otvorili, ali pa dokazati, da oni niso podvrženi novim predpisom. Svetovati je radi tega. da se prizadeti pobrigajo za vsebino o-menjenega kr. ukaza, ki si ga lahko ogledajo v uradih pokrajinskega gospodarskega sveta m pri trgovskih in obrtniških federacijah. BANCA DTTALJA Dek&dna poročila emisijskega zavoda milijonov lir. Nalezljivo boreznl v našem mesta. V tednu od 14. 4. do 21. 4. 192S so bili v našem mestu sledeči slučaji nalezljivih bolezni: davi ca 7, Škr-atioa 7, trebušni legar 3. krvava griža 49. Nobena od obolelih oseb ni umrla. Iz tržaškega življenja DramotlfM prtftnta tavajo Dirja borka s V zadnjih dneh so uslužbenci tvrdke Mihael Truden, ki ima svoje urade v drugem nadstropju hiše U. 20 v ulici XX. Settemfcre, pogostoma opažali na stopnicah in v veii iste bile neznane moške, katerih obnašanje «e jim je zdelo precej sumljivo. Rasen tega 9? je tudi zgodilo, da j« kak uradnik, ki je ostal žs službenih vzrokov v pisarni tekom opoldanskega odmora, tu pa tam slišal nenavaden ropot, kakor da bi nekdo skusal odpreti glavna vrata ali pa da bi iztikal okoli klju«£avnice. Ker se je ie večkrat zgodilo, da so zlikovci ^posvetili svojo poeornost tvrd-ki in ker se je po navedenih okoliščinah dalo sklepati, da pripravljajo kako novo tatinsko podjetje, je šef tvrdke, ki je Ml takoj obveščen o stvari, ukrenil vse potrebno, da se izogne kakemu neljubemu presenečenju od strani zlikov-cev. V ta namen je najel Čuvaja ter mu poveril nalogo, da nadzoruje pisarniške prostore v odsotnosti uradnikov. Tako je čuvaj — 43-letni Ivan Schiuzzi — tudi v nedeljo popoldne vršil svojo službo v pisarni. Bilo je okoli 14. ure, ko je mož začul korake na stopnicah in kmalu nato sumljivo rožljanje pri vratih, kakor da nekdo previdno odpira ključavnico. — «Aha, so ie tu», je menil na tihem čuvaj m se pripravil, da sprejme nepoklicane goste, ki očividno ni-^o imeli poltenih namenov, — kakor se spodobi ob takšnih prilikah. Skril se je za vrata, potegnil revolver in napeto čakal; hotel je namreč aasačiti zlikovce in jim preprečiti beg. Ni Čakal dolgo. — Kmalu nato so se vrata odprla in vstopi ia sta dva moška. Ko se mu je zazdeio, da je napočil ugodni trenutek, je čuvaj skočil z naperjenim revolverjem proti zlikovce-ma ter jima zastavil pot. Toda lopova, dasi iznenađena, se nista u-strašila čuvaja. temveč sta planila proti njemu, ga ugrabila in ga okušala razorožiti. Vnela se je srdita borba, tekom katere sta lopova j.onovno udarila čuvaja z nekim železnim predmetom in mu naposled tudi izbila revolver. Nato sta skušala zbežali, kar jima je pa čuvaj hotel preprečiti. Hrup je naposled privabi! 15-lctr.ega Teodorja Vodopivca, vratarjev ega sina. Ko je deček zapazil, kaj se godi, ie poklical očeta, ki je takoj prihi-iel na pomoč čuvaju. Obenem je prihitel tudi železničar Artur Sa-rr.okec, stanujoč v isti hiši. Toda lopova se nista hotela udati; oborožena z orodjem, s katerim stn. o-" i vidno hotela vlomiti blagajno, sta divje mahala okoli sebe ter si skušala napraviti prosto pot za beg. Čeprav se je kmalu nato pridružil čuvaju, Vodopivcu in Sa-mokecu še 24-letni uradnik Wolf-gang 2atko, stanujoč v ulici Ros-setti št. 18,_ki je tedaj slučajno šel mimo veže in slišal hrup, se je e-nemu lopovu posrečilo zbežati. — Drugega so pa navzočni pridržali, dokler so prihiteli orožniki, ki so ga aretirali in odvedli na orožni ško postajo v ulici F. Crispi. V borbi z zlikovcema sta čuvaj in 2i tko zadobila več poškodb; prvi je bil ranjen na glavi in obeh rokah, drugi pa na desni roki. Dobila sta prvo pomoč na rešilni postaji, kamor <*o ju spremili orožniki. Čuvaj Sehiuzzi se bo moral zdraviti kakih 15 dni, dočim bo Žitko ozdravil v 8-10 dneh. Oba sta bila prepuščena domači negi. Aretirani zlikovec je bil po podrobnem zaslišanju odveden v zapor v ulici Coroneo. Policija za sedaj še noče izdati njegovega imena, ker bi to utegnilo Škodovati nadaljni preiskavi. Tudi drugi lopov je že identificiran in je upanje, da bo tudi on kmalu sede* na varnem za omreženim oknom. Tramvajska nezgoda V nedeljo predpokJne se je zgodila na trgi Goldoni nezgoda, radi katere je tramvajski promet obtičal za skoro celo uro. Okoli 10. ure je namreč tramvaj proge št. 3, ki je vozil proti Bošketu, skočil na ovinku pri til. Ponte della Fab-bra s tira in tako onemogočil promet na tej progi. Na lice mesta je *bil takoi poklican oddelek tramvajski delavcev, ki so po približno enoumem delu spravili tramvaj spet na *ir. Hujših posledic nezgoda ni imela. Vesti z Goriškega Goriške mestne vesti nesrečen nedeBski Izlet lina oseba mrtva ia tri ranjene radi avtomobilske nesreče V soboto ponoči se je na cesti med Moraro in Mošo zgodila težka avtomobilska nesreča, ki je zahtevala življenje mizarja Alojzija Olivieri-ja. star. 35 let, ki je sta-noval v ulici Lonvbroso št. 5. Olivieri se je s svojo ženo Ivanko podal v soboto, na državni praznik popoldne, na povabilo mehanika Oresta Pecili-ja, z avtomobilom v Furlanijo. Izleta »o se udeležili še gospodična Ela Prinčič, stara 23 let, stanujoča v ulici Mattioli št. 16, sin Pecili-ja in Pecili sam, ki je vozil avto. Imeli pa so smolo. Kajti v bližini Morara se je pri avtomobilu nekaj utrgalo in -šofer Pecile ni mogel več avtomobila zaokreniti, radi česar je za-vozil v grapo in sicer po precej visokem nasipn navzdol. Avto se je zvrnil in vrgel vse osebe iz voza. Edino Olivieri je ostal pod njim. Avto ga je zmečkal in mu zdrobil črepinjo, radi česar je Olivieri na mestu izdihnil. Večje poškodbe je dobila tudi ponesre-čenčeva žena Ivanka, ranila si je hrbtenico. Bila je z Zelenim križem te pozno ponoči prepeljana v mestno bolnišnico. Najmanj jo je izkujal Pecili-jev sin, dočim j* Pecili sam &&dobil le nekaj prask po obrazu. Elo Prin-čič pa je Zeleni križ prepeljal na njen dom, kjer se bo radi za-dobljenih ran morala več Časa zdraviti. Z zadevo se bavi oblast javne varnosti, ki skuša ugotoviti, kdo nosi krivdo za težko nesrečo. Fodrctmosti e bestijalnom imort že v sobotni številki našega lista smo pric-bčili kratko notico o umoru na šebreljskem Vrhu na Cerkljanskem. Kot je Že znano, je žrtev zločina kmet Cernilogar Matevž. star 62 let. Zločin se je zgodil v Času od 12. do 13. ure. Umorjeni je napol visel, napol čepel pri peči na klopi. Noge je imel oprt« na klop. S hrbtom je bil obrnjen proti peti. Roke je imel sklenjene na prsih in okoli zapestij vsake roke je imel ovit rožnivenec. Na očeh je bto! očala. Tla «hi£e» »o bila oškrop-Ijena s krvjo. Drugi daa okoli 8. ur© iepoMan je prijel samomorilca pregledati cerkljanski zdravnik A*. Carra-ra. kot samomorilca so namreč smatrati mnorjenca. dete prvi zdravniški pregled, ki ga je izvrfitt prej omenjena zdravnik, je doneeH gotovost, da ne gre sa samomor, ampak za zlofia. £• j« zdravnik po?val starejšega neCaka umorjenega. naj mrtvera stoto, da bi ga pretakal po teTesn, se je ta začel braniti 1« umvkati. ftgl> o« poziv prisotnih orožnikov m jo «4al povelja. srajca in bUraa sta bili po-polnoma premočeni s krvjo. Ko ho mu slekli srajco, so zapazili prisotni na mrtvecu dvoje ran, eno na hrbtu pođ lopatico in drugo na levi strani prs. Zadnja je bila večje obsetnosti. Kot je ugotovil zdravnik, je bil raajki ustreljen v hrbet. Krogla mu je predrta pljuča in srce ter ^zadela v steno, kjer se je Se poznal sled. Orožje, s katerim je bSl umorjen, je stara avstrijska puška tipa Steyer 94. Cev puške in kopito sta bila odstranjena, kopito celo, cev pa je bila odsekana takoj za eksplozivno kamero, tako da je orožje dobilo podobo nekake pištole; mesto pravega puškinega kopita je imela pritrjen nekak rog, tako da je bilfi podobna popolnoma pištoli. Krogla, s kat<-ro je z-ločinec streljal, je roo^aia biti ena izmed znanih «chrm-d\iBa», zato, ker je popolnoma raztrgala srce, in na prsih je bila rana velika kakor tolar. Pripominjamo ^p, ;!a se je našla pi&toJa na peči. v majhni razdalji od umorjenega. Ta pa je bil obrnjen z hrbtom proti steni, na kateri se je poznala sled krogle. Značaj umorjenega, kakor ga o-pisujejo njegovi sosedje, je bil trden. Bil je priden delavec, pošten in obenem pohleven. Svojemu bližnjemu zlepa ni storil zlega. Komisija, katera je v petek dopoldan prišla v $e,brelje in tam preiskovala ves dan /.ločin, zasliševala priče in osumljence. >e bila sestavljena iz članov: iioriški sodnik S- Varelli. sodili kancelist Ognisanto, orožniki poročnik iz Idrije, tolminski zdravnik dr. Bussi, svetolucijski zdravnik dr. Gentile, državni pravdnik iz Gorice. Osumili so zločina £tiri nečake umorjenega in njihovo mater. — Njih imena so sledeča: Matevž Toj. 189C Polde roj. 1901, Tone roj. 1907 in Peter roj. 1913. Materi je ime Marija in je roj. VonČina. Kot se zdi, sta se dva nečaka nahajala ob času zločina v seno-žeti pri delu, a ljudje so baje videli samo enega, dočim sta bila o-staia dva pri dehi v bližini doma, mati pa je prala perilo. Pri umorjenemu so dobili ključe od skrinje, v kateri je hranil 1725 lir. Sodi se da je vse to rodbinska drama ter da se j© izvršil zločin iz pohlepnosti do zapuščine. Izmed cf uraljcocev se je moral Polde je svoj Čas zagovarjati pred sodiščem, ker bil obtož^r. deto-mora Toda bil je oproščen radi amnestije. Ob priliki aretacije so bili osumljenci zelo presenečeni, bledi in brez b«>sed. Le mati je jokala. To je že drugi bestijalni zločin v naših Gorah. Čitatelji se gotovo dobro spominjajo, kako je lansko leto neki Skvarča na Cerkljanskem ubil svojega očeta m ga nato, da bi zločin zakril, obesil. Za hip se mu je njegov peklenski na-črt posrečil. Toda — svoji preganjajoči vesti — ni mogel ubežati. Privedla ga je v zapore. Na podoben način, se zdi, je bil izvršen tudi ta zločin. Praznik delr Preteklo soboto se je vi>jio kot po drugih mostili v Italiji tako tudi v Gorici praznovanje dela. V gledališču Verdi i* govoril ob 11. dopoldne zbranim lašistovskim organizacijam on. Mario Carusi, strankin odposlanec. V petek dopoldne je po robovju hribovja nad Vipavsko dolino zapadla tenka pla*t snega. Po Goriškem je letošnja pomlad zelo neprilična za imšega k^eta. Neprestano deževje in včasih prav hlad-no vreme ovira delo na polju ter Skođi zlasti sadnemu drevju, ki Tavnokar cvete Fantje gredo k vojakom Včeraj so pričeli prihajati v Gorico fantje letnika liMJtt, ki so kli- cani pod orožje. Po gorifikih ulicah je bilo slišati tudi veselo domačo pesem. Sv. Joxi Danes je pri jahal v deželo Sv. Jurij. Prinesel je £ seboj zelenje in bel črešnjev cvet. In resnično je začelo zadnje Čase po gorižki okolici in vipavski dolini vse zeleneti in cvesti. Se lep&e pa bi bilo, ako bi malo manj deževalo. Pa Sveti Juri bo tuđi dež pregnal! Vos ga je povozil V bolnico je bil pripeljan Danijel Goi-kiČ, stai- 21 let iz Vrtojbe. Za-dobil je rano na levi nogi. Pravi, da ga je povozil neki voz v Štan-drežu. Zdraviti se bo moral 15 dni. Ribe ... sveže merska ribe.« kdo kup£ ribe? Tako je kričal po Idriji potujoči razprodajalec rib neki Terici. Vse bi bilo prav, čo bi le resnico govoril, kajti izkazal se ie, da je razprodajalec rib prodajal že smrdljive ribe in so mu zato orožniki napravili ovadbo na pretirro, katera ga je obsodila na 1 mesec zapora in 200 lii* kazni. Mož se je pritožil na prizivno sodišče — trdeč, da so bile njegove ribe sveže, pristne morske ribe. Saj so jih hoteli Se o-rožniki kupiti.... sami orožniki. Gotovo so ga naznanili ljudje le iz sovraživa in zavisti. Tako pravi sodnikom, ki mu pa nič ne verjamejo ter potrdijo prvo razsodbo SKLEPI UPRAVNK&A ODBORA CORIŠKE pokrajini: (Seja dne IS. aprila 1928) A. ZADEVE. KI SO SE ODOBRILE: Šempas, Gpa?je*elo: Df.vek na industrijo in pater.ie. Vipava, Miren: Pogodba glede dobave električne sile. Šebreije: Zavarovanje šolskih poslopij. Pokrajinska nprava: Vojna odškodnina za zemljiSče na Blanči, last goriške dežele — Povečanje prostorov deželne delavnice za higijeno in profilakso — l'postavitev dveh stavb deželne blaznice — Načrt za bolnišnico jetičnih. Sojače. Ustje, Voiče, Tolmin. Go-če. Šebrelje, Šmarje, Gabilje, Ponikve, Gtabovo, Eobj^lfiva, Vrlo-vii»: Proračun za 1. 1928. Soča, Sv. Kiii: Pravilnik za občinske uradnske in uslužbence. Šsmpaa: Davek na vozila in služi n čad. Abja, Itočinj: Sprejetje bivših vo-mških cest v svojo upravo. Anhovo: Sprejetje bivših vojaških cest iz Piavii do Ložic in iz Anhovega do Kanala. šempas: P#vok na pse. Komen: ObČineki prispevek v znesku L 250 slovenskemu dopola-voristu za turistični izlet Gorica -Firence - Rini - Neapelj. Šempas: Družinski davek. Kanal: Nakup zemljišča za Mk-torsko igral išče. Šempas: Letni davek na 1k*ence. Črni će: Uži t ni na. Šempas: Davek na živino. Sv. Lucija: Dodatek dohodninskemu davku. Šempas: Davek na napise. Rtbemberg: Odškodnina občinskim uradnikom in nfdiizbenrem za izredno delo. B. ZADEVE. KI SO SE ODLOŽILE: Konten, Oorjansko, Ctabrovtea, Bilje, Škrbina, Slap, šempas, Vrh- pelje: Proračun za leto 1926. Izpred soidžča Zbežali so iz jefcc Trije bi se morali zagovarjati \ petek pred goriškimi sodniki in sicer Anton Lukan, Matej B urnik in Franc Jerani, vsi iz idrijske okolice, Izmed vseh treh pa sedi na zatožni klopi le Anton Lukan, — kajti ostali so jo popihali čez inejo. Obtoženi so, da so v Idriji lanskega leta napadli v ječi ječarja in nato zbežali. Dočim se je javnim organom posrečilo prijeti Lukana, sla ostala dva obtoženca srečno odnesla pete čez mejo. Zato so ju včeraj sodili v kontnmaciji. Lukan, ki pravi, da je bil v Idriji zaprt radi tega. ker je bil nedolžen, da je kradel živo srebro (na obravnavi pozneje je bil op-oččen), trdi, da ni prav nič kriv. Ko je prišel tisto jutro ječur v njih celico in jo začel čistiti, je navalil nanj Bur-nik in ga udaril po glavi, nakar sta ostala obtoženca zbežala on pa neki Kobal nista hotela zbežati, vendar pa je njega Burni k pahnil skozi vrata na prosto... Preds.: *ln ko ste enkrat zadibai sveži zrak, ste si mislil, da je boljše bil prost, kot zaprt in ste jo u- daril za njima. "Ustavil sem se pri gozdu, ona dva pa sta izginila proti meji.» Ječar Ivan Mauro, star 31 let iz Idrije, rojen v Videmski pokrajini pripoveduje, da je prišel lanskega leta 2§. novembra k celici št. 4, da bi jo velel pospraviti. Ravno je zanetil ogenj v peči, ko je stopil k njemu Burnik in ga prosil, naj mu kupi cigarete. Ravno si je on mislil zaznamovati na koSček papirja naročilo, ko ga je Burnik u-daril po glavi, da je omahnil. Nato so trije zbežali. Od jetnika Ko-bala, ki ni zbegal, je pozneje zvedel, da so ostali trije jetniki £e dalje časa kovali načrt, kako bi ube-žali. Državni pravdnik zahteva, naj se vsak obtoženec kaznuje s 8 meseci zapora. Odvetnik zagovornik to pobija, trdeč, da si je dogodhico o napadu ječar sam izmislil, kateri je gotovo pustil po svoji neprevidnosti vrata iz ječe odprta in so jetniki to pri- liko uporabili ter zbežali. Na ta način sku&a svojo nepazljivost pokriti in bog jetnikov opravičiti. Sodišče je nato obsodilo vse tri obtožence vsakega na 5 mesece*; zapora, toda dovolilo jim je pogojno kazen ta dobo petih let. Dvanajst obtožencev pred sodniki radi taljenja ministrskega predsednika. Včeraj se je moralo zagovarjati pred goriškim kazenskim sodiščem dvanajst obtožencev, ki so ob dolženi, da so v noči dne 30. oktobra lanskega leta žalili ministrskega predsednika in Italijo ter natepli nekega Jožeta Burina iz Trevigna-na (Furlanija>. To se je zgodilo v vasi Visco. Več mladih nabornikov letnika 1908 se je tisti večer nahajalo v neki gostilni v omenjeni vasici. Praznovali so naborni dan. Brli so iz Trevignana. llo so prišli iz gostilne in se hoteli odpraviti s kolesi domov, je nastal med njnni in domaČimi fanti prepir — kot se zdi čisto fantovskega značaja. Ko so se fantje iz Trevignana odpravljali domov s kolesi so jih domači fantje priČeJi kamenjati in so vi-sto organizirano navalili nanje. Zagrali so bojni klic «Hura! Hura!» in pričeli vpiti: *Ven z Italijani — Dol z Jtalijo, dol z Mii-soli-nijemNato so obkolili fame iz Trevignana in jih nabili. Neki Bn-rin se je moral zdraviti radi teca 14 dni. Stvar je pri-šla orožnikom na uho. In ti so pripeliali pre 1 sodišče deset obtožencev. Ti obf ozen-ci so sledeči: De Salata. Ciril Cec-tolio, Henrik Cecollo, Herman Te-resin, Peter Teresin, Marijan Te-resin, Anton Cecollo, Jožef Buius, De Sabata Attilio in Še trije drugi. Vsi obtoženci trdijo, da so nedolžni in da niso oni napadli tujih fantov; še manj pa žalili Italijo in on. Mussolinija. Predsednik: «e napada. Ali ste Še Avstrijci ?» Obtoženci molče. Skušajo se izgovarjati na različne načine. Ta se je nahajal ob ti stem Času pri svoji punci. Drugi je šel s prijateljem domov. Tretjj je bil ob tistem Času v Vidmu. In tako dalje. Vsak dobi kak izgovor. Le nekateri priznajo, da so se nahajali v gostilni in igrali «moro». Kot priče nastopijo vsi Tanlje, ki so bili tisti večer napadeni. Najbolje jo je izknpil Jožef Burin. «ipriš!i smo v gostilno in lam i-, prali «mortK. Pa smo mislili. d.*> 1 «£e bi potem ne bil nagio /f« ...I, bi me bili gotovo ubili. Ko so m e namreč pustili z* hip, vo piHh nazaj, da bi nte Še. Pa sem jo pobrfc ^al tja Čet polje.u Priča Marijan Piazza pravi, da se iač^h k r«jtrati pree njega obtoženec De Saluita pričel šikanirati. Oba sta zarHa N'ihoc ni hote} ostati do&a». Pri telji so ju morati ra^lraziti, če ne hi se hila pobila. Potem so jih pa po poti napadli "/ avstrijskim hoj-nim klicem: hun Maks Ferrouinno pov<- dp pa vrgli s kolesa in mu dajali take brce v zadnjo plat in kamor ie pri letelo, da je komaj uj>e&a] po po lju. Zaslišanih je biio še veliko dru gih fantov, ki so slišali, da s<> kateri vpili «Proč z Italijani, dol t Italijo in dol z Mussolinijem!« Vendar pa niso nobenega spoznali. Ko so bile vse prii1^ Izprašane, »e državni prev.tnik Gaspari pr*»d-ta*al naj se proces oduoili, kor je treba zaslišali dve važnj fwiči. Ker se je sodišču to /jIHo potrebno, ja odgo Dobravi j ah Je gorelo v soboto »večer. Zgorel je nekemu posestniku hlev. Vaški gasilci so omejevali požar, da se ni razširil. Hlev je pa takoj zgorel, ker je ogenj nastal v* senu. 1 V Trstu, dne 24. april« 1§28. ' IZ KANALA Premestitev sodnika Sodnik — vodja tukajfinje kr. proture dr. A. Lorenzutti je bil premeščen na Preturo v Koper. Tekom večletnega bivanja med nami se je izkazal kot odličen uradnik, ter bil radi svoje prijaznosti in dobrosrčnosti obče priljubljen pri veeh, ki •o imeli z njim opravka. Njegovo »odsotnost bomo občutno pggrešali. Ul. Iz tržaške pokrajine AVBER l>ne 11. t. m. se je zaključil na ,tuk. šoli kmetijski tečaj, katerega so obiskovali letos mladeniči iz Ponikev in lani pa iz Avberja in Gradinj. Kmetijski tečaj je vodil tukajšnji g. š. vod. A. Poljšak, kateremu smo, kar nas je bilo zvestih in vztrajnih učencev, z veseljem sledili in zapisovali vse potrebne nauke iz vseh panog- kmetijstva, kar nam bo dobro služilo za vsakdanje potrebe našega težkega kmetskega stanu in za boljše ume-vanje strokovnih listov in knjig. Izpitu je prisostvoval tudi gosp. Ern. Klavžar, agr. inž. iz Sežane. Izrazil je svoje zadovoljstvo nad doseženimi uspehi. Nato je vzpodbujal obiskovale« tečaja. naj se ravnajo po naukih, ki jim jih je nodal učitelj. Poudarjal ie tudi, kake važnosti je pravilno kolobar-jenje in setev v vrste, zlasti pšenice, da se dosežejo najboljši uspehi. Končno je razkazoval na skiop-tičnih slikah važne slučaje nepravilnih porodov telet in razne živin-ek« bolezni. Vsi navzočni učenci in povabljeni občinarji smo z vesel iem sledili razlagi pred stavi jajočih slik. Ob sklepu nam je gospod inženir obljubil, da bo ob priliki razkazoval £e druge važne slike. Naslednji dan so pridni učenci prejeli v dar razna sadna drevesca in dobe tudi kmetijska berila. IZ LOKVE NA KRASU Tudi pri nas smo obiskovali kmetijski tečaj, katerega je vodil gospod inženir KLaožar iz Sežane dvakrat na teden. Poučeval nas je o rastlinstvu in njega plojenju o zemlji, o gnojiščih ter o hlevskem in o umetnem gnojilu, o žitu in setvi, o sadjarstvu, za kar je pri nas žalibofi premalo brige, o kolcbarjenju poljskih rastlin ter končno o žiA-inorcji, kar je pri nas posebne važnosti, ker je tu glavni dohodek iz živinoreje in mlekarstva. Napravili smo en izlet v Žirje h gospodu Kocjanu; tam smo si ogledali njegove lepo urejene in pred vsem snažne hleve, a gc^pod Kocjan nam je povedal pri vsaki kravi posebej, njeno zgodovino. Krav je 18 po številu. Tu smo videli, da kar i:as je učil gospod Klavžar o živinoreji in posebno o tej poznani švicarski pasmi, je res, in dobro ti blio, ko bi se še malo bolj pobrigali za to čistokrvno živino, kakor smo jo videli pri gospodu Kocjanu, namreč planinsko Švicarsko pasmo. Končno smo si ogledali -sejalni stroj in tudi z njim sejano lepo vzrastlo setev. Te^aj se je zaključil 20. aprila. naročajte in širite Znanost in umetnost Ko ti poutili flmge itate! Ko bi mogli poeetiti planete našega osolnčja, kolika prirodna Čudesa bi gledale naše oči! Francoski astronom, profesor Luci en Rudaux, je v svojem poročilu, ki ga je bil nedavno poslal Smithsonovemu zavodu, naslikal z besedami scenerijo planetov, katera je v mnogih o-zirih celo zanimivejša od fantastičnih ekstravaganc Julesa Verne,a. Profesor Rudauz ne dovoli, da bi njegovo sliko smatrali za fantazijo, in zatrjuje, da more do nekih mej pozitivno odgovoriti na nekatera vprašanja, ki jih Čujemo vsak dan in ki se nanašajo na skrivnosti nebesnih teles. Mod era znanost, pravi on, ima v rokah natančne podatke, po katerih si moremo predstavljati vsaj splošne razmere na nebesnih svetovih. Na luni, ki je okoli 300.000 km oddaljena od nas, bi naleteli na čudovite pokrajine, na strme in visoke gore, dokaj podobne našim, potem na velikanske sive planjave, na katerih ni nikaitega znamenja življenja in od časa do časa bi naleteli na gigantične razpokline v tleh, kakršnih na naši zemlji ni. Pogorja na luni so velikanska iif tvorijo navadno velikanske kroge. Potnik se mora vrteti na mestu, Če jih hoče videti v vsej doi- jasnostjo na vsemirske svetove. Kako srečni bi bili astronomi, ki bi dospeli na hmo! Dani bi jim bili pogoji za opazovanje, kakršni jim na zemlji ne bodo nikoli. Občudovali bi prelepe igre barv. Tistih lepot, ki Jih vidimo na zemlji ob solnčnem vzhodu in zatonu, bi pač ne videli, videli bi pa na njihovem mestu mešanico barv, ki bi bila celo veličastnejša. Ob vzhodu bi gledali na obzorju vso glorijo solnčne korone — to je velikanskega ognjenega venca, ki obdaja solnčno oblo in ki je sestavljen iz samih gigantskih, rožnobarvnih plamenov. Visoko na nebu bi gledali veliko svetlobno ploskev — trinajstkrat večjo kot je videti nam polno luno. To je naša Zemlja, lunina luna. Opazili bi, da ima tudi zemlja svoje izpremembe. Nič več ne bi videli zemlje na nebu, kadar bi solne e, ki jo razsvetljuje, zašlo za njeno nasprotno stran — to bi bil njen mlaj. Pozneje bi se začel prikazovati prvi krajec in končno bi zopet gledali z lune «polno zeml jo», ki bi se lesketala kot dragulj. Merkur bi bil prihodnji planet, na katerega bi potovali. On ie od vseh solncu najbližji in zato vlada tam taka vročina, da bi nam obiskovalcem bilo vse prej kot prijetno. Morali bi najbrž bežati na tisto poloblo, ki je obrnjena od solnca, drugače je dvomljivo, da bi mogli biti kaj časa živi. Kakšne so Merkurje-ve pokrajine? Na nesrečo vemo o njem le malo v tem pogledu, Marsa dokaj hitreje kot se Mars 1 vrstni učencL Naš doktor je dovr- žini. Nekateri taki gorski venci \ dasi je možnost, da je njegova so tako obširni, da so človeku, ki bi stal sredi prostora, katerega obdajajo, povsem nevidni — skriti so za obzorjem. «Poin-niti moramo,» pravi profesor Rudaux, «da je kuTvatura ati krivljenje luninega površja večje nego na naši zemlji, kajti luna je mnogo manjša. Zatega- površina sestavljena iz visokih gor. Da bi bil zrak na Merkurju, tudi ne morejo dognati astronomi. Venera, gledana z Merkurja, je v nekaterih časih tako svetla, da slepi. Tudi o njej je znanosti le malo znanega. Njeno telo je bleščeče belo, njenih potez pa ni delj bi bilo človeku na luni ob- ! mogoče opaziti, ker se skriva za zorje zelo majhno.» Pokrajine na luni bi bile po-setniku nenavadne in Čudne, a mnogo bolj čudno bi se mu zdelo tamosje «ozračje» — katerega niti ni. Na luni ni zraka, ali vsaj znanost ne more po ničemer skiepati, da bi bil; to poudarja tudi profesor Rudaux. Iz tega sledi, da tudi ne more raz-prševati svetlobe, ki prihaja od solnca. radi tega je nebo na luni črno kakor saje. posuto pa je z milijardami zvezd, ki se svetijo kakor briljanti. Po dnevu je nebo istotako črno kot po noči. Zrak povzroči, da zvezde «mirr-ljajo»; če bi jih gledali z brez-! zračne lune, bi videli, da ne | «migljajo». Zračnih meglic, ki jih na zemlji vidimo tudi v najjasnejših dneh na luni ni. Naj gledamo tam stvari, ki so blizu, ali stvari, ki so daleč — vse vidimo enako čisto in to v vseh podrobnostih. Pokrajina leži pred nami ostro, kakor da je izklesana iz jekla — ni zračne motnosti, ki bi ji dala nekako mehkobo. Nam zemljanom je naše ozračje koprena, ki nam večno brani pogledati s popolno ČISTILNI ČOKOLADNI BOMBON IZGOREN PO OKUSU. 0Ć »ftJofnik i« tlalf}« to koloni}«. Adotfe Cttket. frltst« Vt« S. the«M 11 Hi gosto kopreno svojega ozračja, skozi katero ne morejo prodreti najboljši daljnogledi. Nekateri »stronomi so mnenja, da pokrivajo Venero v veliki obilici vodni hlapi, drugi so pa mnenja, da \Todnih hlapov sploh ni v njenem zraku. Dejstvo je vsekakor, da je gostota Venerinega ozračja zelo velika; skoro dvakrat gostejše jc od našega. Skozi to ozračje sire solnce s povečano močjo in vsa pokrajina je kakor potopljena v sveti ikajočo se in nemirno meglo. Z razgledi na Veneri ni torej nič; na vse strani megla in fosforičen lesket.Kak-je neki Venerino površje? Kdo to ve? Lahko domnevamo, oa je nekaj suhe površine in zelo mnogo vodne. Če stojimo na njenih trdnih tleh, skoro da ne vidimo neba; zvezd se z Venere morda nikoli ne vidi ali pa ie redkokdaj. Ako je mogoče opazovati solnce, ko zahaja, je to približno tako kot na naši zemlji; ker pa je gostota ozračja tako velika, je gotovo, da je zahajajoče solnce videti večje in večje, dokler končno ne izgine aa obzorjem. Pridemo počasi do Sarsa, ki je bolj oddaljen od solnca kot ntiša zemlja. Na njem se počutimo, kakor da bi bili doma, kajti ozračje na Marsu je skoro tako kot na naši zemlji. Celo dan in noč sta na Marsu skoro tako dolga kakor na zemlji; tiste malenkostne razlike niti ne opazimo. Ozračje je za spoznanje redkejše; zvezde se krasno vidijoHn za nameček vidimo kar dve majhni luni. Manjša od obeh se pomika" kakor se nam zdi, z veliko hitrostjo in to baš v nasprotni smeri, kot se nam zdi, da se pomikajo zvezde. Čudovito pridna je ta luna: kroži okoli sam vrti okoli svoje osi, V nekaterih dobah, bodisi zjutraj ali zvečer, vidimo z Marsa tudi našo zemljo in sicer kot jutranjo ali kot večerno zvezdo. Zelo svetla je ob zori ali večernem mraku; prav škoda, je, da traja večerni mrak na Marsu tako malo časa; krivda za to je pač v redkem ozračju. Pokaji-ne na Marsu so dolgočasne; obseva jih solnce, ki je videti za tretjino manjše nego z naše zemlje; njegova svetloba je sla-botnejša. Mars je pust. radi tega, ker je njegova površina skoro sama ravan; nizkim gričem tu pa tam slede velika močvirja in otožne stepe, kjer gotovo ne bi radi živeli. Jupiter, Saturn, Uran in Neptun. Kakšne so neki razmere na teh štirih planetih? Žal, človeški potnik se takorekoČ ne more več najti na trdnih tleh. Obstaja namreč možnost, da so ti štirje planeti še vedno v tekočem stanju ali vsaj v pol tekočem. A Če bi mogel potnik vendarle pristati recimo na Jupitru, bi li mogel videti nebo skozi gosto ozračje, katerega vihravost je mogoče opaziti celo z zemlje? Ako bi to mogel, bi videl naše solnce kot malo svetlo piko, katere svetloba bi bila petindvaj-setkrat slabotnejša od one, ki jo prejema od nje zemlja. Z Jupitra bi tudi videli, da se solnce le prehitro pomika od vzhoda proti zapadu. Jupiter se namreč hitreje vrti okoli svoje osi nego naša zemlja, en popoln obrat napravi na vsakih devet ur in petinpetdeset minut. Potemtakem traja na Jupitru dan — Štet od solnčnega vzhoda do zahoda — približno pet ur. Zanimalo nas bi tudi, ko bi videli, da ima Jupiter kar devet lun. Pet med njimi jih je, ki zares zaslužijo to ime, vseh pa ni mogoče nikoli v enem in istem času videti. Vse med njimi so pa mnogo bolj temne, nego je naša luna. Solnce jih manj intenzivno obseva. Jupitrove lune so znabiti solidne j še nego on sam. Z najbliž-nje bi bil Jupiter videti sam kot velikanska luna, najmaj 10.000 krat večja kot se naša luna zdi našim ocem Se zanimivejši bi se nam zdel Saturn, če bi ga gledali s kakega njegovega satelita (lune) v bližini. Videli bi, velikanske o-broče, ki ga obdajajo in opazili bi, da je tudi njegovo ozračje vse drugačno kot je nase zemeljsko, da je nemirno, da kroži po njem več lun in da ga posebno že omenjeni kolobarji delajo čudovitega. Veliko velikih knjig bi lahko napolnili, če bi mogli po set i ti vse te naše sosede v vsemiru in Če bi se mogli z njih tudi vrniti in jih opisati. F. M. GIOVANNI PAPINI: Učena mačka Iz zbirke «Ruifonate» Ivan Vouk prevedel Doktor Albert Rego ni bil od vedno doktor, toda namenil si je postati to Se pred svojim dovršenim petim letom, — « čudovito o-tročef» — ko je začel z vso resno-bo in vztrajnostjo posečati prvi razred osnovne šole. Prednamem-ba za doktorat je že v zgodnjem detinstvu obsijala z resnobnim žarom bledega in izčrpanega dečka. Neki fotografski posnetek v kabinetnem formatu predstavlja znamenitega moža v njegovem devetem letu. Z eno roko se- razm i Sijeno opira ob lesen mostovž, a njegovo zamišljeno obličje razrednega učitelja nam jasno govori, da ta deček čaka samo nekoliko brade in učiteljske stolice. Bodoči življenjepisi o Albertu Regn bodo ovrgli bajko, da veliki ljudje niso bili skoraj nikoli iz- šli zapovrstjo vse tečaje, ki jih vsaka dobrohoteča vlada predpisuje mladeničem, ki se hočejo proti primernemu plačilu posvetiti delu za družbo, ter ni odstopil niti za korak nazaj, ne obstal za en sam trenutek. Napravil je vse izpite, natrpal se z vsemi vedami, prenesel vse učitelje. Kakor mu je glavica rastla, tako jo je po urah in v določenih množinah polnil z no-novim znanjem. Ni odstopil pred nobeno oviro, toda bil je nasproten neugnanim skokom neumerjenih glav. Bil je nasproten vsem izrazom samostojne osebnosti, strogo se je držal meja obstoječih načrtov in bil je vedno prvi v razredu, uživajoč to veselje brez grenke primesi tuje zavisti. Tako je po dvajsetih letih strogo discipline in skromnih naporov prispel s koledarsko točnostjo do prve postaje svojega častihlepja ter postal pred zakonom in ljudmi to, kar je bil vedno v svojih mislih in v svojem najglobokejše-m Mstvu: doktor. Toda ta pora in velika zmaga ga ni opijanila in le po enem samem zunanjem znaku si opazil globoko izpremembo, ki se je izvršila v njegovem življenju: pustil ^i jo rasti brado. Dostojanstvenost novega naslova mu je to velevala: kdo bi ga obsojal zaradi tega majhnega poudarka njegove nastajajoče imenitnosti? Mladenič sedem in dvajsetih let brez brade nima ugleda in ne vzbuja spoštovanja.: podoben je Še dijaku. Brada je znak moči, znanja, zavoje*-vane-ga moštva. Tisti redki šopi kodrastih dlak, ki so se vile na bradi doktorja Rega, so tvorili zaključni pečat njegovega akademskega naslova, začetek njegove veljavnosti in znamenitosti. Toda doktor, ki ima brado, ne more živeti v brezdelju: trpini ga kličejo, nevedneži ga pričakujejo, ves svet strmi v njegovo postavno pooblaščena doktori/.ujoča usta. Doktor Albert Rego je bil rade volje pripravljen ugouiti temu pričakovanju, zlasti ker je imel še razne smotre pred seboj. Zdaj mu ni zadostovalo doktorstvo: hotel je postati profesor, slaven učenjak, vodja nove šole. Skratka, hotel je biti mož priznane imenitnosti, učitelj nevednežev, dušni vodnik, ravnatelj in gospod Česarkoli. In tu se je pokazala v vsej luči veličina njegovega genija. Genialni ljudje se delijo, če kdo tega še ne ve, v tri vrste. So med njimi takšni, ki vkljub nadarjenosti in celo genialnosti ne dosežejo priznanja, ne poznanja pri sodobnikih in umrje jo zaradi tega ubogi in skoraj nepoznani. Drugi dosežejo sadove svojega genija, ki ga resnično posedujejo, ter prejmejo zasluženo nagrado za svoje d^lo. Tretji, končno, so oni, ki nimajo nič svojega in so brez genialnosti, pa vendar dosežejo uva-ževanje in plačilo, kakor Če bi bili samobitni in genialni. Ves n.iihov dar obstoja v tem, da znajo prepričati druge o sebi. V to zadnjo vrsto je spadal doktor Albert ftego. Ni imel misli, toda izvrstno si je znal prilastiti misli drugih, ni znal govoriti, toda znal je ponoviti, kar je poslušal. Ni iznašel nič novega, toda v hipu je bil obveščen o vseh prekomorskih in prekomorskih novostih ter postal njih prvi oznaajevalet;. Ni posnemal nespametnega ravnanja bedakov, ki sovražijo velike ljudi in se jii» izogibajo. Tudi on jih je sovražil, toda skrivaj: nasprotno pa je iskal njihovo družbo, da je na zvit način izraozgaJ iz njih, kar so mislili in govorili, in je mogel pozneje tem bolje ponoviti pred drugimi svojo vlogo majhnega velikega moža. Že davno je s svojo izvežbano globoko pronicavostjo odkril, da se z denarjem in znanjem vse doseže. Denarja je imel dovolj t-voje-ga — bil je edini vnuk bogatih sorodnikov — in s svojim denarjem in svojimi sposobnostmi si je pridobil legion znancev. Z denarjem si je kupil veliko knjig, naročil se na mnogo revij, najel si množico domačih učiteljev in udobno prepotoval vso Evropo. A na potovanju je zbiral nove novosti in se obesil novim znancem za vrat. Govoril je malo in slabo, toda govoril štiri ali pet jezikov in tujci v Ita- liji. Italijani v inozemstvu so odkrito občudovali njegovo obsežna znanje in mnogostranost njegovega daru. Bedaki so ga spoštoval* zaradi njegove molčečnosti, nj#-govo mnogojezično besedičenje mu je pridobilo naklonjenost znamo-nitnikov daljnih dežel; s pretvarjanjem se je prikupil površnežem, njegova strahopetnost ga Je obvarovala pred brcami bistroumnih in močnih. Tri ali štiri leta je zapravil s tem napornim zavojevar njem «nekaj veljati«. l„eto za letom je svojo ničevost zakrival » imeni, s teorijami, z naslovi in nalogami. Nalezel se je nekoliko budhizma v Ameriki, nekaj teozo-fije na Angleškem, nekaj psihologije v Nemčiji, in nekaterih teorij na Dunaju in nekaj metod v Ber-ni in si hočeš nočeš priboril neko uvaževanje v Italiji. Zdaj je moral orlič zapustiti gnezdo in poizkusiti svoje papirnate perotnice. ki jih} je s tolikim naporom izdelal in si jih prilepil. Večji od Cezarja je (Dalje na IV. strani) MALI OOUlŠl AVTO oseben -FinI Wien v popo!nc:n stanju, Elek-i, luč in pogon. 6 sedežev. IJ-godna prilika. Trst, Nuova lr.iprcsa, Cor*e V. E. III. 47. _-119 PRAZNA soba se odda v m. je m. Via A -t merigo Vespucci 8, vrata 20. 411 V OBČINI Čekovnih v bbžini metta IdrUi| sc proda sninekov gozd s 15 letnim smrekovim nasadom (50.000 smrek) in porej tega Šc obširna senožel in buko-Naslov pri tržaškem upravnislvu. 41'! PRISTNO TROPINSKO zGANJt dobi. te vedno pri odlikovani ladriii.:.- . -nn.-kuhi v Dornbergu (Moolespinol *('-* PODJETNIK za napravo m kubuuit ,pn;t v lastni režiji, na Nanosu, s« išče Po. nudniki naj piže^o na »Gospodarod sek* v Vipavi. FISAi-NE STROJE, kontrolne bJsgajm prodaja Miiller. Tr«i - Ireneo dt- Crnce 6, tel. 997. — Izredna pnJika/ 4*»* 10 MESEČNO punčko oddam Na^io-v pri triaškem upravuiifvu. svojo 24* MLADENIČ absolvent trgovske šol* sprejme službo v kakršnikoli pikami. Na* pri irža»kcni upravništvu. 234 SiCV HIŠA. nova, dvonadstropna, z niivo. soln, čna leya, ub v bližim prodajalne gostem in cerkva se p>o«ia radi M'iiiv« Pojasnila se dobijo v gojtiini Svelo pi-Komnu. Trst. Via Ifi ngrt« t 4U ' kupuje krone po i 37 r opravlja in protu.ja zlatenico. Ugledni zdravniki pr p< r»}ra,,, ; e ve let in predpisujejo kol SREDSTVO Z GOTOVIM IN TAKOJŠNJIM UČiNKOM TEM1FFGO VKOLA.^1 ki ga Izdeluje kcmlk-leka; :im G. ViOLANl v Milanu In dru.ft.fi živili e hoiczni ozdravijo u spesni* s slovitimi praški in tabletami keiimuio-larinacovi m nega zavoda Cav. Cletloveo C-A&sa-drtai v Ealonii, ki jih pređph.2j« najboljši kliniki sveta, kor predstavljajo najuspe&nfjse in goiovu ozdravljanje. — Dobivajo se v Ha. liji in zunaj v glavnih lekarnah. -Zvf"/pk 3t. 14 se pošilja brezplačno. Dr. SRH zn\ ■TTf V* ▼▼▼▼▼▼ ▼ V f»§! VliV S. 51. ^ POD £ K vV. J. KRI2AN0VSKA: Pajčevina (71) Roman ▼ »tirih delih I* ruMine prevedel X. V. Vrt »o stekli ▼ temni buduar, odkoder ge Je razlegel glasni Kltln Jok. Stari grof P* se Je spomnil pograbiti »netilko in Jo nesti m seboj ter posvetiti na Milico, ki je ležala na divanu i uprtimi ofcml to s poveieno glavo. — Je že mrtva. — je stokala Kiti. Mladi grof, ki je bil prvi na mestu, se j« sklonil k Milici in Jo prijel za roko. — Ne, Je samo v omedlevici, — je rekel in odstopil mesto generalu. — Toda ne vpijte, Kiti, takoj prinesite kolinsko vodo ali vinski cvet, — Je nestrpno pristavil. — Najbolje bo, če odnesete Milico v njeno sobo. Marta naj jo poleže v postelj in spravi k zavesti, — je rekel Mihail Petrovič in olajSano vzdihnil. — Pokliči kogarkoli, Matilda, ker sam je tu* morem nesti. — Da ne iz^mbljamo časa, jo Egon ponese, — je rekel stari grof. . — Bojim se, da je pretežka, — je rekla generalka. No, Berenkiau se ni zmenil za ta ugovor, ampak se je sklonil in previdno dvignil Milico v naročje. — Pokažite mi pot. Ne bojte se, teta Matilda, nič ni težja od otroka. V spremstvu dam se je grof napeti! v Mili-Čino sobo. Breme je bilo za njegove silne roke lahko, toda dotik mehkega, nežnega trupla in svilnatih, difiečih las, ki so ga ftčegetali po licu, mu je vrvalovil kri in srce mu je zadelo močneje biti. biti. Skoraj £al mu je bilo, ko so prtfli do Mili-ttne sobe, kjer jih je čakala Marta vsa objokana in pomagala grofu položiti bolnico v posteljo, ki je bila pokrita % muslinasto odejo in s čipkastimi blazinami. Ko je Berenkiau Sel iz sobe, so dame pomagale Marti sleči Milico. Prinesli so različnih dlftav in Kiti je prosila, da bi smela ostati pri prijateljici, ki je končno odprla oči. Mladi Berenkiau je ftel naravnost v svojo sobo. Želel Je ostati sam s svojimi mislimi, sato se je opravičil, da ga Mi glava in »e prida k čaju. Ležal je na divanu in razmišljal. Okrog enajstih je vstopil v njegovo sobo oče. — Še nisi v postelji, sinko? Kako se počutiš? — je vprašal sina in ga otipal po glavi. — Tvoj glavobol me je vznemiril: ugriz tiste stekle psice ti utegne biti nevaren. Egon se je nasmejal, prijel očetovo roko in jo poljubil. — Ne vznemirjaj se in ne misli na mojo rano, to je malenkost. Povej mi, kaj si zvedel o tej divjačini in njenem zapeljivcu? Ali je bil pri njiju zdravnik? , , _.. _ tHt, tn celo dva, oba sta 6e spodaj. Zdi se, da ni nič hudega z njo, seveda če izvzamemo razbiti nos, bule na čelu in sinje pege, ki jih je prejela v spomin očetovega «nauka«. Osječki je, hvala Bogu, srečno utekel kapi, toda njegov živčni pretres je precej resen. Zdravnik mru je predpisal zdravilo, po katerem naj spi, kolikor mogoče dolgo; neobhodno potrebno je, da ostane neka)" dni v postelji, nato pa se bo moral čuvati vsakega razburjanja. Knez ima dve rani: eno v pleW. Be razmeroma lahko, drugo v boku, ta pa je tako težka, da je general smatral za potrebno brzojavno obvestiti o tem njegovega očeta. Težek udarec bo za starega, če mu mladi knez umre; saj Je to njegov edini sin. Toda kako se je mogel ta vetrnjak tako daleč spozabiti, mi je uganka, — Je rekel grof in sedel na divan poleg sina. r _ Da, in da si je rzbral baS dan zarok« za tako umazano pustolovščino, je beda^nr, ir» nečastno, — je zaničljivo pripomnil E^on. — Seveda! Pa če Igor tudi ozdravi, l*> moral obračunati z Osječkim, ker ta bo gotovo zuhteval, da mora vzeti njegovo hčer, _Dvomim! Prehud Poljak je, da bi dal hčerko aka revija je prejela njegov spis, v>i\ka skupščina je poslušala njegove razprave, vsako kavarno je postil s svojim, žal, kratkim obiskom. Kakor Faust je hotel pokupiti vse znanosti: postal je mistik. poseCal čarovnike, zdravil i>lae spustil v slovsivo in se postavljal za poznavalca glasbe. Pa tudi to mu ni bilo že zadosti. Potreboval je nekaj takega, po čemer bi se odlikoval med vsemi, ki so tudi doktorji, nosijo brado in govore o vseh stvareh. Tedaj je kot prvi uvedel v našo deželo nov ogi^ki način zdravljenja brez zdravil. Ta način je obstajal v tem, da je zdravnik izvršil slovnično razčlembo bolnikovih govorov in s temi besedami povzročil zdravilne sanje. Nad njegovimi vrati je l>ila pritrjena velika bela mramorna ta tabla z rdečimi črkami, naznanjajačimi, da je pripravljen kogarkoli ozdraviti s tem svojim - tujim načinom. Pa v tem ni imel sreče. Prišle so k najemu tri ali štiri histerične go->pe ali gospodične, ki so, kot se je pozneje pokazalo, iskale v zdravniku pred vsem moškega. Toda doktor Albert Rego ni hotel z lahkimi pridobitvami i-zpodkopati svetišča znanosti in čistosti svoje delavnice. Nekateri zlobni oprav-ljivci so pravili okrog, da je naš u-čenjak zaradi mnogih med učenjem prečutih noči izgubil zadnjo sled zverinskih nagonov samca. Ta stvar pa ni dokazana, zato pripisujemo rajši misticizmu tisto zmago nad čutnostjo. Crez nekaj časa pa je naš doktor izgubil vse veselje za nov način zdravljenja. Drugi doktorji, ki so mu zavidali slavo, so se nalašč v ta namen učili ogrskega jezika, da bi mu iztrgali tajnost, in so ga začeli »nesramno izpodrivati. Njegova posebnost ni bila več izključno njegova. Treba ie bilo najti kaj drugega. To ni bilo težko najti. V tistih ča>ih je neki finski malematih za-■čel proučevati razumnost severnega jelena in ie prišel do čudovitih uspehov. Jeleni so čitali, govorili z določenimi znaki, naučili so se vseh štirih operacij in zdelo se je celo, da razumejo tudi tristavko.*) Ti sadovi človeškega in živalskega razuma so bili docela nepoznani v Italiji, toda na Ilolandskem in Poljskem so o tem že začeli razpravljati. Doktor Rego se ni niti «a hip obotavljal. Pripravil je kovčege, skril v listnico tisočak, si napolnil žepe z beležnieami ter odpotoval na Finsko. Čudeži severnih jelenov so bili resnični. Naš ličen jak je prisostvoval vsem poskusom in se je z lahkoto uveril, da znajo tudi živali misliti, treba jih je samo vzgajati in šolati, pa se lahko merijo z našimi najprid-nejšimi učenci. Na svoje oči je videl rujavega medveda, ki je s šap-nimi udarci prebral brez napake neko basen Kri lov al Ves prežet s to presenetljivostjo se je doktor Rego vrnil domov s trdnim sklepom, da postane priznan mojster velike šole o živalski psihologiji. Toda izbira primernih Živali, ki bi mogle izčrpno uživati sadove nove vede, je bila težavna. Konji in osli bi vzbujali preveč pozornosti, bi zavzeli preveč prostora, a kar je glavno, bi mu preveč požrli in to v Časih draginje krmil. Pse je zavrgel, ker so ga spominjali nekih neprijetnih doživljajev. Toda nekega poznega večera, ko se je vračal zamišljen proti domu, premišljujoč o potrebni izbiri, je naletel ob poti na izgubljenega mačka, ki je mijavkal ob zamreženem oknu neke kleti. Tedaj se je doktorju zabliskalo v glavi. Evo živali, ki mu je bila določena in namenjena! Skri-vnostni orientalski mačji dlakež, ki je tako ljub pesnikom in filozofom, njih družabnik v prečutih nočeh, ki mu ugaja noč in brezskrbno razmišljanje, je bil kakor nalašč zanj. Približal se je nesrečnemu mačku, ga pobožal, podrgal po glavi in se tako z njim sprijateljil, nato pa ga je zvabil za seboj do doina. Tam ga je bogato pogostil z obilnimi ostanki pečenke in sek-ljanke*) ter si za vedno zagotovil njegovo vdanost. Takoj naslednjega dne je vtaknil mačko v neko sobico, do katere je sam doktor hranil ključ, in pouk se je pričel. Po natančnem raziskovanju je u-čenjak dognal, da je bil ta maček prav za prav mačka, toda spol ni mogel vplivati na izid. Vsekakor je bila to mačka izredne razumnosti. Nanesel je v so