Največji slovenski dnevnik v Združenih drzirsh Velja za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA Iistislovenskih Jelavcev v Ameriki« TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Blatter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 NO. 145. — ŠTEV. 145. The largest Slovenian Daily in the United States. Issoed every day except Sunday« and legal Holidays* 75,000 Readers.' TELEFON: CHelsea 3—387« NEW YORK, TUESDAY, JUNE 21, 1932. — TOREK, 21. JUNIJA 1932 VOLUME XXXX. — LETNIK MED BORAHOM IN HOOVERJEM JE NASTAL RAZKOL Veterani zahtevajo pravično rešitev BOJEVITI SENATOR IZ IDAHO NE BO PODPIRAL HOOVERJA PRI PRIHODNJIH VOLITVAH Borah pravi, da je bila večina na konvenciji za preklic osemnajstega amendmenta. — Republikanska prohibicijska planka je le kilav izgovor. — Po volitvah bodo republikanci javno delovali za odpravo prohibicije. — Ko je govoril Borah, so . bile v senatu vse galerije gosto zasedene. NOVI DAVKI STRICA SAMA WASHINGTON, D. C.f 20. junija. — Senator Borah iz Idaho, ki se je bil pred štirimi leti odločno zavzel za izvolitev Herberta Hooverja, je rekel dane v senatu, da ga pri prihodnjih volitvah ne bo podpiral. Ko se je dopoldne izvedelo, da bo govoril Borah, ki je navdušen suhač, so se začele polniti galerije. Navzoči so bili tudi skoro vsi senatorji. Borah je odločno napadal prohibicijsko planko v republikanski platformi ter izjavil, da je platforma v vseh ozirih nezadostna, češ, da ne odgovorja potrebam in zahtevam naroda. Rekel je, da ga platforma v nobenem oziru ne veže, in ako se bodo v kongresu vršila posvetovanja, če naj se predloži preklic osemnajstega amendmenta posameznim državam, bo deloval po svojem lastnem prepričanju. Demokrat Lewis je opozarjal na dejstvo, da je Borah dosti pripomogel k izvolitvi Hooverja leta I 928. Borah je prepričal prebivalce Združenih držav, da bo ostal Hoover zvest osemnajstemu amend-mentu. Lewis je hotel vedeti, kakšno stališče zavzema Borah sedaj napram predsedniku: — Ali bo podpiral predsednika kot zagovornika osemnajstega amendmenta ali kot človeka, ki je zatajil usta-vo? — Ali me je senator vprašal, če bom podpiral Hooverja? — Lewis je prikimal. — Ne, tega ne bom storil, — je odločno odvrnil in sedel. Pozneje je rekel Borah zastopnikom čaopisja, da ne namerava ustanoviti tretje stranke. Zadnja leta so ga večkrat spravljali v zvezo z nameravano tretjo stranko, toda senator iz Idaho se je temu vedno odločno izogibal. — Borah je trdil v svojem govoru, da je bila večina republikanske narodne konvencije za preklic prohibicije, planka, ki so jo sprejeli, je pa le krinka, za katero so skrili svoje resnične namene. Vseb«r.o Borahovega govora so takoj sporočili v Belo hišo. Borah je rekel, da se bo republikanska stranka takoj po volitvah zavzela za preklic prohibicije. — Ze takoj v začetku je bilo jasno,—je vzkliknil, da je bila velika večina republikanske konvencije za preklic osemnajstega amendmenta. Dva kabinetna člana, ki sta pomagala sestavljati planko, namreč generalni poštni mojster Brown in državni za-kladnicar Mills, sta bila odločno za preklic. — ce se je pretežna večina konvencije zavzemala za preklic, — je nadaljeval Borah, — zakaj pa ni glasovala zanj ? Vsak pošten človek bo moral priznati, da so oni, ki so glasovali za planko, storili to edinole v namenu, da so si zajamčili politični izhod. Ni se jim zdelo umestno, da bi se v tej kampanji javno izrazili za preklic, dasi je tozadevni predlog vsebovan v republikanski platformi. Nato je rekel Borah, da je predlagal John J. Ras-kob, predsednik demokratskega narodnega odbora **nulifikacijo*\ Po njegovem mnenju bi bilo najbolje. če bi vsaka država smatrala osemnajsti a-mendment za mrtvo črko. To bi pomenjalo secesi- DAVILA STREMI PO ZAUPANJU TUJIH DRŽAV POTRES V MEHIKI Cela mesta v razvalinah. Mnogo ljudi ubitih. - Novi davki stopijo z današnjim dnem v veljavo . ____________Wi/tMH, — in ostanejo do 30. jurf- javlja, da ima nova jun-j Ljudje gQ nastanjeni na ja 1934. — Izobraževalne prireditve so proste davka. te položaj dobro v ro- jjih v ;otorih kah. — Podpora vojske■------ in prebivalstva olajšuje Mexico City, Mehika, 20. juni vlado. - Vse je mirno. ia- — Vsled potresa v soboto je —..................—--------------- ve«", nif^t v zapadui Mehiki porušenih. Kot pravi uradno poročijo. je bilo primeroma malo ljudi ubitih. Uovemer Salvador Sauced o v državi Colima. poroča, da sle bili v mestu Colima ubiti dve osebi. Poročila iz držav Jalisco, Mi-kovnika Urove, ki je bil prej po- ^>«aean in Colima, ki se naliaja-veljntk čUtkega zračnega bro- v središču potresa, naznanjajo dovja. j ° veliki škodi na poslopjih. Me- sto .lue.hitlan ob državi Jalisco je Obenem pa prihaja tudi nazna- fcila "izbrfeano iz zemljevida". Več la je nek rušile? z Urove- ljudi je bilo ubitih iu mnogo ra- Santiago, Čile, 20. junija. — Načelnik soeijalistične junte Car-h*s Davila je izjavil, da stoji za njegovo vlado eel a čilska vojska in združen narod in to navzlic poroča ir i novi protinjjsoluciji pol- ■ Washington, D. C., 20. junija. Novi davki, ali .pa povišani stari davki stopijo v veljavo z 21. juni jem in bodo ostali v veljavi «!«• 30. julija l!Ki4. Polovico naloženih davkov v znesku $1.!18."»00.000 bo pokril davek na prodane predmete in pošt.ne znamke. S temi davki upa vlada dobiti do prihodu-ega li- »kalnega leta $054.000.000. XIČ manj kot $47~>,0.(M)0 pričakuje nilo vlada od davkov na vžigalice, ga- mvim .ri-i« 1 -i » % ' , .... 7.. J*1,1 1,1 «»-ego\ mi glavnim prista- njenih. \ mestih Awtlan m Mas- solin. elektriko, avtomobil«-, avto- L',,,,,,,,,.;.. \it<> »1«. i. u-i -- 1 « .1 1 .... i«, , ,, 1-ug« no 10 .wane na kro\u na cota je bilo <0 odstotkov poslo- mobilske obroče. k a mil. brezalko- Jlotll ,pPoti kazenskemu otoku holne pijače, toaletne pre«lmete. jllHI1 Fernandez. To poročilo je v za kar moraj«» skrbeti izdelovalci nasprotju z nekim drugim poročilom, ki pravi da se je zračno brodovje uprlo in da zadržuje rušilea pri na-daljni njegovi voz V GLAVNEM MESTU TABORI SKORO 20 TISOČ VETERANOV WASHINGTON, D. C., 20. junija. — Armada veteranov, ki se še vedno drži trdno in število no-vodošlih še vedno prekaša število onih, ki so že odšli, je razširila svoje politično delovanje in je u-trdila ' zavzetje glavnega mesta. Veterani so sedaj nastanjeni na sedmih krajih mesta v barakah in v štirih kampah ter so zopet potrdili svoj sklep, da ostanejo v mestu, dokler jim ni plačan bonus v znesku $2,400,000,000. in prodajalci. Xovi davki na te-lefun. brzojav in gledalLšča bo«lo prinesli v državno blagajno milijonov 500.000 dolarjev. pij porušenih. Dve osebi ste bili ubiti in deset poškodovanih v Tecoman v državi Colima. kjer so porušene skoro v.se hiše. Potres je bil tako močan. da se je utrgal veliki zvon v j nji. Junta je tudi zanikala poro- zvoniku, padel na tla in se zako-j Davki, ki so naloženi na knpne 4',,il- * zra«1,0 ^'^"vje »>vze- pal globoko v zemljo. Mnogi zvo->og,Klbe. vrednostne papirje če- ,etal,fMii v W"«'!". Qumtero m novi ^o zvonili, k«, je potres mase itd. bodo prinesli *i:j2.r>00,000 ^"'Paraiso. Junta zagotavlja, dajal cerkvene stolpe. k«' itu. t>o«io pri Davkov pa so oproščene jpriredi-t ve v cerkvene, vzgojne in izobraževalne namene. j«* dežtila po>|H»tiioma mirna. Poročila o novi revoluciji pojavila dva dni potem, ko je Da- Nova pristojbina za 3 eente za 1vi,a -julija j pet "postavil na svoje prejšnje me- i sto. Za avtomobile znaša davek ti odstotke, za tovorne avtomobile 2 . ~ 1Tnuwno Z odstotkov, orožje in strel ji vo 10, kožuhovina 10, gasolin 1 cent na galono. modemi refriga-topji 10. vžigalice iz lesa, 2 eenta za tisoč, za- papirnate odstot-ga za tisoč. Revolverji so pr«vsti davka, ravno tako otroške igrače in zdravniško orodje. Za športne čolne in jahte znaša davek od $10 do $200. <»podarske probleme in privesti rile zopet v dober položaj. j (ioverner države Colima Sal-| vador Sauced o je s svojo družino na čudežen način ušel snu-ti, ko je .pobegnil iz predsedniške palače. ko se je podrlo nadstropje nad njegovim stanovanjem. Počilo je tudi mnogo vodovodnih eevi in električna naprava je tako poškodovana. da bo vzelo več dni, da jo popravijo. Po ipotresu je pričelo močno deževati. kar je trpljenje prebivalstvi* še povečalo, kajti nastanili so se po poljih in gozdovih. — Imamo oporo pri celi vojski po vseh krajih dežele in vojaštvo je popolnoma zvesto. Vsa nasprotna poročila so smešna in niti ne zaslužijo, da bi jih zanikali. SMRTNA KOSA — Odkar smo /prevzeli vlado, j smo c«'li problem dobro vzeli v roke iu prepričajii smo. da bo ves j V New Yorku je umrl po dalj-i sem bolehati j ii ki Mr. FERDINAND URSINI, je bil dolgo let stavec pri svet videl, kako je čilski narod "(Jilasu Naroda' I »il je vesten pri volji delati. V .kratkem se nam ^flavr in ,lobor tovarUL 1>!,si bo posrečilo postaviti deželo na ;«l»vak po ro. Roosevelt u, Newton I). I »a ker ju, Albertu C. Ritcbieju, Harry j u F. Ryrdu. Melvhiu Tav-lor ii Alfredu E. Smitliu, Iluev 1*. Jjongu, James Reedu, generalnemu majorju Charlesu 1*. Snm-merallu iu vsakemu drugemu, ki npja. da bo imenovan za predsedniškega kandidata. Ako demokratični kandidat ne bo za bonus, bodo v.si veterani po celi deželi podpirali katerokoli tret'jo stranko. Veteranska armada ne kaže ni-kake.ga omahovanja, temveč se je še »bolj tr-dno vitanovila v glavnem mestu. Zakladniški department se je podal veteranom iz držav Texas, Alabama. Wisconsin. New York, Michigan. Ohio, ki so hp na.selili po prnznih poslopjih Ka poslopjem poljedelskima de-part.nienta pol milje rxl Iiele hiše. Ta trinadstropna poslopja, že dalj časa nUo bila zasedena in jih je zagladniški department določil, da. se |>odere;o. Ko so sc veterani enkrat v njih naselili, .se na prošnjo nadomnstuega ziiklad-ničarja Ferrv K. Heath niso ho-tuli izseliti, nakar je državni de-pormetnt sklenil, da jim dovoli stanovati v poslopjih, dokler kon-traktorji niso pripravljeni, da ])«»-slopja «poderejo. Po zadnji cenitvi polieije se nahaja v AVashingtonu 18,850 veteranov. V svojom političnem nastopu so poslali veterani vsem postojankam Ameriške legije in veteranom tujih vojn. poziv, tla naspro tnjejo .senatorjem in kongresni-kom. ki so glasovali proti bonusu. Da »si veteranska armada zagotovi zadostno hrano, je bilo otl-poslairih 3f)0 veteranov domov, da nabirajo živež za veterane v Washington!!. POULIČNI BOJI V NEMČIJI Berlin, Nemčija, 20. junija. — Kakorhitro je bila preklicana prepoved uniform za politične organizacije. je prišlo v različnih krajih države do pouličnih bojev. V Hamburgu sta bila tekom komunistične demonstracije ubita (>. Po novem zakonu se pristojbina poviša na dodat.no k $1 za prošnjo, tako da bo ves strošek znašal $10. Izvirna veljavnost pasporta o-stane dve leti. kakor do sedaj. Obnovitev za daljšo dobo bo stala $"> mesto dosedanjih $*2. Department of State more omejiti podaljšanje veljavnosti na manj kot dve leti. Obnovitev pasporta za tujerodnega državljana. Po navadi so ameriški konzuli, kadar je naturaliziran državljan prosil za. obnovitev pasporta. vedno povpraševal i. da-li ni Isti izgubil ameriško državljanstvo, bodisi radi naturalizacije v inozemski državi. radi položitve uda-n ost ne prisege napram ka-ki inozemski državi aii vsled stalnega bivanja v inozemstvu. Xovi zakon določa. da je dolžnost konzula-preiskovat i take okolščine. Ako naturaliziran državljan biva dve leti v inozemski deželi, kjer se je rodil oziroma pet let v drugi inozemski deželi, se po zakonu domneva, da je prestal biti ameriški državljan. Department of State je izdal navodila svojim diploniatienim in konzularnim zastopnikom. kake dokaze naj doprinese naturaliziran državljan, proti kateremu je nastala domneva. da je prestal biti ameriški državljan vsled predolgega bivanja v inozemstvu. Pogoji. ki odstranijo to domnevo, so v kratkem sledef-i: 1. Da naturalizirani državljan stanuje v inozemstvu kot zastopnik ameriške trgovine, pod pobojem. da namerava povrniti se v Združene države. 2. Da -stanuje v inozemstvu vsled zdravja ali vzgoje, in sieer zaeas.no. 3. Da je prisiljen d a Vie ostajati v inozemstvu vsled neipriča-kovane višje silt* in da se povrne v Združene držaive rim odpade vzrok, ki ga pridržuje v inozemstvu. 4. Da stanuje v inozemstvu začasno kot zastopnik kake ameriške prosvetne, znanstvene, dobrodelne ali verske organizaeije. ."». Da se v inozemstvu bavi s prosvetnim, dobrodelnim, znanstvenim ali verskim delom, vzdržuje ,-tike z Ameriko in namerava .povrniti se kdaj v Združene div.ave. (I. A-ko naturalizirani državljan biva v Kanadi. Mehiki, Kubi ali fentra-lni Ameriki, da je ueitekj ali nastavijenee kake ameriške tvrdke. 7. Da je naturalizirani državljan. dasi je predolgo ostal v inozemstvu ukrenil potrebne priprave za takojšnjo povrnitev v Ameriko, za-se in tiuli za družino, ako je poročen. Iz zgornjih sedmih točk je razvidno, da v nekaterih slučajih se naturalizirani državljan, ki stanuje v inozemstvu, nima bati, da po d voh oziroma-petih let ih izgubi državljanstvo. Pa tudi. ako ni on eden izmed onih. ki sinejo dalje »►stati v inozemstvu, mu ameriški konzul vendarle izda ameriški pasport. čim pokaže, da ima 7vse pripravljeno za takojšnjo povrnitev v Združene države. I Bivanje v inozemtvu tekom petih let po naturalizaciji. Dva meseca po svoji naturalizaciji -je neki tujerodec. stanujoči v Chicagu. sprejel ponudbo za stalno ške-ga. gorovja povsod dovolj. P«og ve. koliko časa hi bil gozdni človek še go.spodaril po hribovju, da se niso pričeli zanj zanimati orožniki. ki so stikali za tujcem po vseh koncih in krajih. Ko pa je prišel slednjič škofjeloški divji mož še z lovci v navzkrižje, mu očividno ni bilo več obstanka in je izginil. Ljudje so videli možaka poslednjič globoko v gozdo vih tik meje. odkoder jo je naj-brže mahnil pod okrilje sosednje zemlje. Nihče si ne zna prav razlagati, odkod bi bil ta čudoviti človek. Prevladuje pa nazirSflije. da okopa-lišče kropit žrtvi strašne tragedije. Po izpovedi prič je jasno, da je nesrečno žensko zapustila razsodnost že nekaj časa preti izvršenim dejanjem. Enakega mnenja je bil tudi zdravnik dr. Kol-šok. ki je izdal tudi tako potrdilo. nakar sp j.- vršil tudi cerkven pogreb nesrečne matere in njene I ga sinčka. Železničarji so prene-| sli trupli iz mrtvašnice v cerkev, kjer se je izvršil obred, ob grolni pa- so cerkveni pevci zapeli žalo-stinko. Ko so na materino krsto spustili še otrokovo, so pogrebei grob zasuli s cvetjem in se je marsikateremu orosilo oko l!i aretiran zaradi napada in ropa: oproščen; -'•>■ julija l!»-js aretirati zaradi nošuje orožja: oproščen; 11. avgusta 1!»'JS aretiran zaradi uboja : oproščen: 11. d<-ceinbra 1aretiran 7a-radi napada; oproščen : ]!>. marca 102!» aretiran zaradi napada in oproščen; :». oktobra l!>2!i je bil aretiran zaradi napada in rop« ter je hi! izročen zveznim oblastim, ki -.<» uvedle proti njemu proces v državi IMiode Island : 1. mania 15>:>1 je bil aretiran v .Jersey t'ity zaradi nespodobnega obnašanja in sodnik mu je naložil .globe; ker je vozil avtomobil v pijanem stan;u. s<> mu odvzeli licenco, in je moral plačati $17."» kazni; 21. maja 1031 je bil aretiran zaradi zarote in oprošeen ; »i. novembra l!M1 je bil areii-ran zaradi uboja in oproščen. Ta rekord jasno dokazuje. «ipresij;r ima dalckosextie ponied ice. Vse je prizadeto, vse prav vse. Ljudje so NC omejili v vseh mogoči!) ozirih. Xmvvorska občinska oblast poroča. da .so prebivalci v prvih petih mesecih tekočega leta d ost i manj vode porabili nego lam. To ni nič čudnega, če se pomisli. da si politiki svoje umazane roke v nedolžnosti umivajo. * Mesec junij je mesec porok. Toda sleherni ima o tej kočljivi zadevi svoje mnenje. Marjanca je rekla nihpri-mer: — Poleti naj --e tiste poročijo. ki imajo stare ženine, pozimi pa tiste, ki imajo mlade. Moleli je potreben hlad. pozimi pa toplota. * Današnje ženske so pomilovanja vredne — je rekla ženica. — •Ob. kako dobro se je godilo Evi v raju! Mož jo je pa zavrnil: — Nič slabše se tebi ne «odi. Vrt imaš. mož:* imaš. in kot iui »k: — No. kako je ka,ko? — Hm. kako bi bilo? Enkrat je tako. enkrat tako. Ponavadi je tako. — Tako. tako? Pa se vam ne vidi. da bi bilo tako. * ■Nokateri ljudje so res zavidanja vredni. Naprimer Peterček v povesti MBabja vas", ki izhaja štirikrat na teden v "Glasu Naroda". S3 _ji__ - . ' .■ ■ I "D L A 8 I A I O D 1" 7 s-a- NEW YORK, TUESDAY, JUKE 21, 1932 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 0. Xr ROBERT READE: V KONGSKIH D2UNGLAH I A O vellkouhih afriških slonih me je poučil Jcsef K Bladceney. nekdanji lovec in nabiralec si ono vine v belgijskem Kongu 'Zahodna Afri- Predno sem bil govoril s tem a-frl&kim potovalcem. sem mislil, da ..ion ni nevaren, dokler mu ne za-k diš pest svinčenih lešnikov v nje-Kuv rilec. Mislil sem, da so sloni duOrovoljni kakor debeli ljudje in kiotki. dasi Uiki; mehkoirčni, da--i fiebelokožni Mr. Blakeney mi je dokazal, da sem se varal. — Kdor gre lovil slone, — je rekel, — mora biti pripravljen, da >»do tudi njega lovili sloni. Četudi je to samo teoretična primera, bi rajši stal pred rjovečim levom kakor pred trobfčim dirjajočim slo-ii: m. Slon je po mojem mnenju bolj nevaren kakor lev. V splošnem se srečanju z levom lahko umakneš, če želiš. Ctz džungelsko stezo, po kateri sem šel. je par jardov pred xiunoj skočil lev. Spreletela me je kurja polt. a lahko sem nadaJje-val pot v svesti, da ml je lev šel Če pa sem videl slona in on mene. sem takoj osnoval načrt, kako mu bom umaknil. Sloni pridrvi proti tebi kakor brzovlak. V eni uri' premeri 40 rrilj. Zelo težko je podreti to žival. Treba je neverjetnih množin svinca. Mr. Blakeney je bil sin enega Buffalo Billovih ožjih prijateljev in Je zrastel na zahodnih ravninah blizu armadne postaje. Daleč je bi-j »o od tu do misijonske postaje, ki Jo je bil ustanovil v Belgijskem Kongu, v najtemnejši in najbolj vroči Afriki. Da bi denarno poma-jjal misijonu, je šel lovit slone za-iudi slonovine. — Naj prvo sem moral organizirali svoj safari, če greš lovit slone, ne moreš iti sam. Slona lahko ustreli en mož. a treba jih je sto. da ga prinesejo domov. Ko so moji no&llci dospeli do roba džungle, sem se utaboril in sem razposlal domačine. di gredo iskat slonove sledove in m< poročajo o njih. — Kaj je džungla? — sem pripomnil. — Brede! sem sko?i močvirja Severnega Ontaria za vodnikom, ki je zasledoval losa. Mislim. da so kongska močvirja veliko hujša m nikdar si nisem mogel predstavljati. kako je sploh mogoče, priti čeznje. — V džungli, — je rekel. — se nahajajo močvirja, a ne vseskozi. Tam so gozdovi in goljave, porasle * travo, • slonovo travo", ki je 15 čevljev visoka. To so pašniki, na ka-teiih se pasejo slani. — Dobro. — se rekel, — če so cumtam suha tla, sem pripravljen .i slediti v džunglo. Nadaljeval je povest o prvem slonu. — Domačini so se vrnili in prinesli šop slonove trave, odmuljene na vrhih. To je bil dokaz, da so se sloni tam pasli. Neki domačin je držal roki razpro&trti, s čimer je pokazal mero slonove noge. Če je sitd velika, je tudi slon velik. Kar pa me je zanimalo, je bila velikost sionove kosti. Domačini pa se niso brigali za to. Vse, kar jjh je zanihalo. je oilo meso. Dosti mesa. Da sem opogumil svoj safari, sem obljubil imenitna darila, če bomo n;?li slone. Daljnogled, časa soli, kos blaga, to so bile velike nagrade. Sel sem naprej z nosilcem puške. 7 tekel sem se 10 mlij. a ta džungla je bila vsa v blatu in lužah. Kak-šenkrat sem v njem gJ/ril do vratu. Nazadnje rrao vendar slišaii slana. Ali veš, po čem ga spoznajo? — je dodal. — Poslušam. — se odvrnil. — Po ropotanju v njegovem želodcu. kjer se iz zavžite hrane razvijajo plini. V daljavo se to sliši kakor zamolklo grmenje. • - Nazadnje smo ga zagledali. EiU smo blizu velike reke: onstran t? je bila goljava. Prebredli smo vodo in prišli na rob džungelske livade. t — Tu je, — jc zaklical domačin. — Izročil mi je bil puško. Stopil sem na solnce. ogledal svnjo žrtev in ugotovjl, da bo dobra. Slon je imel krasno slonovino. Glavna stvar va:il iz daljave 25 jardov. Premisliti moraš, da je to bila moja prva lovska skušnja na veliko z/erjad. Mislil sem, da bom pridobil nekaj časa, a bliskoma sem se nahajal v škripcih. Morda misliš c4^ je lahko zadeti slona na 25 jardov kakor skedenjska vrata. V drobcu sekunde sem se prepričal, j da je nasprotno. — Pekea. pekea! — Streljaj, streljaj! — je klical domačin. J Žival je šla proti meni trobeč z dvignjenim rilcem. Sprožil sem bil petelina, in krogla je šla po njegovem grlu. To pa ni ustavilo slo-n.-., niti najmanj ne. Še vedno se je bližal. V zadnjem trenutku sem stopil v stran in počil v njegov bok. Kakor da sem mu potresel samo ccli na rep. je drvel naprej in odlomil drevo, en čevelj v premeru kakor slamno bilko. Slon se ne more hitro obrniti-To je bila rešitev marsikaterega lovca. Vzrok je v tem. da so njegove oči na strani glave, zato ne more videti naravnost naprej. , Slon nam je izginil. Stal sem in 5J tresel, kakor da imam vročico. — Se li nisi bal? — je vprašal domačin. Moral sem priznati, da. sem se. — Dobro je, če se bojiš. — je rekel otrok džungle. — Slon se tudi boji. Torej smo se drug drugega bali. Sled ranjenega slona je tako gladka, kakor da je tam divjal vihar. Tri milje dalje smo ga našli strašno stokajočega. Dobesedno na nrgah je umiral. Počil sem ga v bok, potem v senci. To ga je vendar končalo. Nisem mogel razumeti, kako more žival, na katero streljaš s težko kroglo, ttko dolgo umirati. Slonova koža je nekakšen hrusta-i nec, en in poi do dva inča debela. Ta koža kakor oklep odbije kroglo. Celo, če ustreliš žival v srce, še z.vj. Najboljše mesto je sence, na rtr^nj gl^ve. kjer je kost tanka. — 3trel na to točka zvrne žival na pri lovu na slone je. da dobiš take, . _, . .... . , , _m , „ r.iestu. Mores ga ubiti s strelom od fci imajo težko slonovo kost. Sa-1 . . ^ , , . , , , . ; spredaj s težko kroglo, mice ima j krajšo kost kakr samci.' To Je bil bik. a četudi bi bila kravi. se ne bi mogel umakniti. Naenkrat me je zagledal in takoj na- Priznati moram, da posla s svojim prvim slonom nisem posebno r.-'bro opravil. Je velikan, a ni tako Knjigarna "Glas Naroda" 216 West ISth Street New York, N. Y. POVESTI in ROMANI -T, TIS"** sclnost in problemi skrbstva xa Itrexpoaehie, m» *tr„ bron. .............35 St. 2». Tarzan sin opie ...................90 Tarzan sin •pir. trdo ve«....1.20 Splošna Knjižnica: (Nadaljevanje.) * flr. 12. f Fran MIKinrikll M«*o«n. prstan, narodua pravljitit v 4. '' dejanjih, 111 str., broš.................S« ftf. 13. (V. M. -Nad*i«l» Nikolajevna, roman, poslovenil IT. %nn, 112 str.. hroR......................30 ftf. 14. KrenizerJeva fit. 23. (Sophoklea) Antigone, talna Igra. pooler. C. Colar, 00 str. b rotira no .........._..........-----------...JI fi*. 24. (K. L. Rnlvrer) Padefejl dnevi PoaapeJoT, L del, 355 str., brofi. .................................... Turki pred Dunajem .........................30 Tri legende o razpelu, trd. vea......65 Tri rože .................................................80 St. 31. St. 32. Roka roko. Živeti ....... ................25 ................25 St. 35. (Os j Sal ust l j Krlsp) Vojna z Jogurta, poslov. Ant. Dokler. 1'JPj struni, brofc......................50 St. 30. (Ksaver Meško) Listki, 144 strani .....................................65 St. :J7. Domače iivali ....................30 St. 3S. Tarzan in svel ..................1.— Štev. :t». I ji Bobeme ....................JO St. 47. MIsterij duše ..............-.h— vStev. 48. Tarzanov« iivatf ..... Stev. 4». Tarzanov sin, trd ves Tisoč in ena not: I. zveaek ................. t 11. zvezek .............. III. zvezek................. 3 KNJK2E SKUPAJ Tisoi in ena noč (Rape) vez. mala izdaja____ St. 50. St. 51. St. 54. fit. 53. fit. SA. St. 57. vea Stika Do Graye -............. Slov. balade In romance. .V nrtfiu .......................... Namišljeni bolnik ............. To in onkraj Sorte ............ trd 1.20 ;.20 ..JO .lw— ...JO ...JO .1.20 St. 58. Glad osU>Jer*lcl) Zaplsld Is .mrtvega doma. II. del................i.— fit. 61. (Color i Brat Jo in sestre....75 fir. 02. Id!JOt, I. del (Dootojevkl JO fit. 02. Idijet. II del ___________________JO &L 04. Idi jot. III. del -------------------fO fit. OIL Idijet, IV. del Val 4 deli II. dd fit. 26. (L. Andrejev) Aai na-pooler. Joctp Vidmar, «2 str. JI fit. 00. ke, veseloigra ____________ Slovenski pisatelji D. sv,: ------------JO --------- 3.25 al van* —...........45 ..L30 ..1,40 .1.50 .3.75 1.20 ..1.S0 ..1.25 ~..J5 lahko pogoditi ga v živo kakor mi-^lls. Vsekakor ' vaja dela mojstra. Pazneje sem delal bolje. Pigmejci »pritlikavo pleme» so me krstili • Mangbi" — blisk. Zelo sem jim imponiral s svojo hitrostjo v bliža nju. Mislil sem. da sem v puščavi, a v nekaj minutah sem postal junak množice. Pigmejci so pritekli iz gozda kakor neme sence. Moji lastni možje so tudi prihajali. Odrezali s slonu rep in mi ga podarili kot lovsko trofejo. Potem ?o me dvignili na svoje rame. me nosili in kričali: "Beli mož resničen mož sedaj! Ubil je slona!*' "Ne more li mož v Kongu, ki ubije leva. dobiti naslova resničen mož? " Domačini menijo, da- to slon oolj dokazuje. Oni imenujejo slona kralja džungle. Levi se slonom umaknejo. Poznali so slona, ki je s svojem rilcem dvignil gorilo, 500 fun tov težko in jo vrgel 100 čevljev daleč. Isto je lahko storjl z levom. Mračilo se je. V ekvatorski Afriki pade noč tako hitro kakor z^ustor v »iedališču. Razanje slona smo morali preložiti do jutra. Pigmejci zelo ljubijo slonovo meso. A kljub te-.nu se ne bi dotaknili ubitega slona. dokler ne bi bil izdal za to povelje. Pri taki priložnosti imajo čudne ceremonije. Glavar me je prosil za čast. da me prvi urezati v raztegnjen želodec. Potem je nastavil usta k odprtini. iz katere se je ulilo kako; oljnat vrelec. Za njim so pristopili v dolgi vrsti vsi možje plemena. Menijo, da jih tak obljv napravi za dobre lovce. Stari možje jedo velik živec iz slonove kosti, da bi dobili moc od njega. — Zdi se mj, da mora biti težek posel, izdreti slonovo kost — Približno tretjina kosti je v črepinji. Mora se izsekati. Prvi slon me je glede slonovine ra*očaral. Obe kosti sta tehtali 80 fantov in sta mi prinesli 800 dolarjev. po 10 dolarjev funt. Bolje sem zaslužil pri drugem. Njegova slcnovina je bila vredna 1200 dolarjev. Četrti slon je imel celo večjo kost. Bila je vredna 1500 dolarjev. Večji zobje kaksenkrat lentajo čez 100 funtov eden. izračunal sem, da če bi lovil slone. ki se pasejo v čredah po 100 repov, katerih vsak je vreden po tis>oč dolarjev ali več. mi ni treba drugega storiti, če hočem »bogateti. kakor iti v Kongo ln pokati. — Ubiti jih je dovoljeno le o-mejeno število. — me je zavrnil Mr. Blakeney; - - domačini letno po štiri. tujci po dva. To je razbilo moj kratki sen. da bi postal konjski -Resničen mož" in ameriški milijonar. Blakeney se je še vedno smejal trganju malih Pigmejcev za meso. ki ga je bilo dve toni. — Vsi so se zbrali drugo jutro, možje. žene. otroci, najmaoij 500 vseh skupaj. Novico so razbobnali na kongski način — z bobnom. Takoj, ko so odprli trebušno votlino, so zlezli notri. Videl sem jih najmanj šest notri. Prepirali so se (Nadaljevanje na 4. strani.) PRIMORSKE NOVICE KITAJEC USTRELIL DVA JAPONCA grabi Jeni milijonar V krempljik inkvizicije V robs:vu (ilatir-lči ______ V gorskem zakotju____ V oklopnjaku okrog sveta: 1. del ------------------------------------J« 2. del____________________________________tO OBA SKUPAJ____________________1.00 Veliki InkvizHor __________________________...L— Vera (Waidova), brofi. __________________,35 Vojska n» Salloum, o olikami _______25 Vrtnar, (Rablndranatb Tagore), trda vezano .75 broSirano ______________________.^00 Volk ipokoraflf in drage povesti. .. 1.— trdo vesano ____________________.....1.25 Viftnjega repatiea, roman, 2 knjgi 1 JO Vojni, mir aH poganstvo. L av.....J5 V pastir Je šla. III. zv. ________________25 —J5 te. f oknda Pero i Porkm. Čr- .2J0 TaM. (Bevk), tr*. ve*. Tri Valentin Vodnika izbrani spisi Vodnik svojemu narodu _ Vodnikova pratika L 1927 Vodnikova pratika L 1228 Vodniki in Zmlsel smrti Zadnje dnevi nesrečnega kralja _____M Za kruhom, povest ____________________JS Zadnja lonetka vojaka ...............»...»75 Zadnja pravda, vea.------------70 Zgodariaa a urvtšmrm Omtkm___25 življenja slov AleOovee, 3. foulnl Izbrani spUri ' skupaj__U0 Hongkong^ Kitajska, 2». .junija. Nek Kitaj«'«* je v jajxnis-ketii konzulatu ustrelil «lva japonska konzularna uradnika, nato pa je sedel na konzulov stol in .si postal krojrlo skozi jplavo. POZDRAVI IZ NEW YORKA Pr«-dno i m I |m »t u Jeva n luirniknui B«'-rensariu fcz širnki ist*tin. |H>xdraviva vs»- prijatelj«* v Seattle. Hl:i«-k Diamond in Kloni. Wash. IV»zdraviva lu.:» vs»* sorodnike in prijafidj" na <'m'uiu«m. Mivli. — Tudi m' lo|m zji-1 vuliva ilr. Ijh Zakinjš«>kii xa doliro {•ostrvžlMi in priporočava rojakoiu. da naj ]»otiijejo skoxi njihovo tvrvlko. -- I .m"is in i^iut'V* pclM^ak. K«» u težkim srečni zajmšeava Ameriko na veliki ltereusariji. se š«» enkrat )tosloriva oil svojih dražili vnukinj in sinahe. Mrs. Tanise. kakor tu-di od mojega lu^HtuilniPSii sina Franku Tanineta v Mllnaukn1. Win. Najlejiša hvala rsem za doltrote in nakloiije«u»st. V«'iu klleev:i: Por.dravljetil iu na svidenje. - Zahvaliti pa morava tudi S. I-eo Zakrajšeku v New Yorku. ki naju je v vsakem ozira tako dohro jk>-I*ri|ioroeara sa x'sakeiu raira vyiri rojakom j»o Ameriki. — Peter in FrnirtHSka Vrahle. _ f S pa mika Bereu^aria iM>siljamo najleftne )«>xilrave vseiu svojiui sorod-nibota. prijateljem in znancem v Utile FalK N. Y. in drugod; Leo Znkraj^ekn v New Torku pa se zahvaljujemo za dobro postreiho. — Jos. M«iear a družino. i Adv.) Po novem voznem re»In se rabi z Vitima v Trst z navadnim vlakom 2 uri minut. i/. Vitima v Kenetke pa 2 uri 1(1 minut, tla-»i je ta prnjra za km ilaljsa «kI proge Viilem-Ti-st. Na videui-sko-beneški erti vozi osem vlakov, med temi pet brzili. na viilemsko-tržaški ert.i pa siiino :t. ki .se «ril>-jKM'-asi kakor stari konjski voz«»vi. Tako piše tržaški "Pieeo-lo", ki vprašuje, zakaj vendar se lioee Videm vedno bolj zblir.evati z ISenetika-mi in odtegovati Trstu l*ri jutranjem brzovlaku i/. Trstu je odhod premaknjen v škodo mnogim profesijonistoiu. ki bodo prihajali v Uorieo in Videm z zamudo ali bodo morali eelo opustiti svoje posle. Prizadeti jiro-testirajo. pa zaman. Ni *ra skoro dneva brez udar-ea na Trst, zlasti v gospodarskem j>O»TI«MIU. — Po Trstu se je raznesla ve>t. da se preseli rafinerija uiinei-al-uilt olj v (ienovo. (Hm-ins k i naT-el-nik tir. Pitaeeo je sporoeil v zadnji seji obt-inskejra' sosveta, tla je vest o preselitvi rafinerije brez pod hi gre. kakor se je o tem prepričal pri vodstvu podjetja. Je. par tako. da s<- je v vodstvu rafinerije že rodila misel z;i preselitev iz Trsta, pa je zaeasim še odložen odhod v Cenevo. V Trstu ni ver tal za razna p« hI jet ja. ki so niojrla obstati in delovati !c v ir;ejrovem prejšnjem obratnem ra/.sežju. zato odhajajo drugam, kjer tse jim nudijo prilike, katere so jim v današnjem Trstu iz-bejrle. — Italijansko udruž<-nj<* za prevoz neozdra vi jih bolnikov v Lun I pošlje v treh vlakih take bolnike iz eele države zadetkom avgusta v svet i.št"r v Lunin. "Vijoličasti" vlak odpelje bolnike iz treh beneških krajin. •Ni Ipa še irotovo. kje ho sestavljen ta vlak in s katere postaje krene proti Franeiji. "Pieeolo" pravi, da je naravno samo to. dto nath ljo. Tudi v Julijski Krajini jih j.' bila ž-' eela vr-radžeii in IN.stojui je govoril poslanec t'a- * pruio. v Tržiču in Pierisu poslali« e < i ia rratana. v ostalih treh k ruških eentrih pa prof. Krilli. ki krizi, o fašistični politiki in o odnosu med fašizmom iti katoliško eerkvijo. Poziv! Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče* poravnajo naročnino točno. Uprava "G. N.' &JOOO. i\'(-| liro mesta j.- takoj <|o-sjiel ognjegasni oddelek, ki je |o-kaliziral požar in pr« prečil morebitno katastrofo, ki hi lahko nastala vsletl navzočno-ti zalog olja in ga.soliua. < 'geiij je povzročibi. kakor se tlomneva. poškodt>vana žiea pri električni na pel ,,a vi. • — \ Leadville. i'olo.. je v enelu i tamošujih jezer nazvanih Twin Lakes utonil rojak John Jamuik. i Nesreča s.- je pripetila pri rTba- ■ nnju. S tovarišem I" i tnot hy-j»-m | sta lovila ribe. pri t eni se jima je pa čoln napolnil z vodo ter se ■ jel potapljati. Timothy je »plaval ' do brega. Jamnik pa >>• je nekaj I časa ih'žii.1 pota I ja joč*'ga .se čolna. a je omagal in izginil pod vodo. NASI V AMERIKI Iti. junija popoldne je preminula v ('levelaiulll po skoro dveletni bolezni Vera Krmakora. v evetju mladosti, »tara let. Ban.jka Vera j«" bila rojena v (Mevelainlu. kjer je obiskovalci farno šolo %v. Vitla, potem višjo šolo. pozneje pa šolo za bolničarke. kjer je pred petimi leti giaduirala koT bolničarka v Sr. Alexis bolnici. Zapušča očeta, tri brate ter še^t sester. — Za doktorja zdravilstva ;e proniovinil Anton L. Prijatelj. ki je dobil svojo doktorsko . •junija «»b 4. zjutraj je nenadoma začelo goreti v .sprednjih prodajalnih prostorih znane Frank Perkotove garaže v .Milwaukee. Ogenj je uničil Franku vse poslovne knjige ter nekaj zaloge in znaša skupna škoda blizu JUGOSLOVANSKI KONZULAT V NEW YORKU hi rad dobil podatke «> sledečih osebah: Robert de Franeesehi. išče ga sorodnik. Tom Hughes Smith Minoti. išče ga polbrat. Živo Nebrigič. išče ga družina. Pet ar Savo De vet a ka. išče ga žena. Jakob Leškovič iz J .kš«*iiiea. iš.-e ^-a sodišče, dali je živ ali ni rt ev. t;ji ro (ijurašie. išče ga brat. Marko Meškovič, ki je ha je umrl. Kje in kdaj? (J juro Ilertič. išče ga županstvo v Preseki. Jure Vrkliau Ivanov, išče ga žena in sin. Kari Rebek. išče ga družina. 1'ranko I.ončarevič. išče ga »mati. Vilim P.er. ki je baje umrl. Kje in kila.i | Matija V inter, išče ga nečakinja. <«'ori navedeni se prosijo, da se j javijo v svojem interesu, ali pa da javijo njihove naslove. tUti kateri za nje vedo. na sledeči naslov: Royal Jugoslav Consulate Central. lMf* ] »roadway. New York City. Rado j e Jankovič. gen. konzul. Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. ?8th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN k -ji.K i.; "GLAS NARODA' NEW YORK, TUESDAY, JUNE 21, 1932 toe LARGEST SLOVENE DAILY In U. 0. A. CIN GOSPODA PIJA ROMAN B ŽIVLJENJA. 3? Za Glas Naroda priredil I. H. 2H (Nadaljevanje.) — O, prav ni«'; moj avtomobil me kmalu pripelje tja. kadar bi želim izpremembe. — Gotovo imate tudi kako prijateljico v mestu? — To vprašanje sicer ni ravno bilo na mestu, toda Lili je takoj i vedela, kam meri. Malo pa je vendarle hotela potegniti. — Seveda, go*p<«l Hibi«"; in si sem pa tam povabim kako prijateljico v svojo družbo. — Ali imate poleti pogosto goste? — I'ganili st«\ gospod Ribič, iti smo veseli gostov. Smeje je pasla na njegovi nepotrpežljivo%ti, ki ga je napolnjevala. Kone. no pa mu je mogla priti na pomoč. — V tej veliki hiši mi je drugače sami malo dolgočasno. In tako imam sedaj zelo Kjubeznjivo prijateljico, katero sem včeraj z avtomobilom peljala v mesto. Nekaj sva nakupili, nato pa sva se v kavarni okrepčali, moja prijateljica l'ija in jaz. In zopet sliši ono ime, ki mu je prineslo nemir. Priložnosti, da dobi pojasnilo, ni smel izpustiti iz rok- Nad pisalno mizo visi velika slika, ki predstavlja prizor ob morju, na kar postne Volbenk zelo pozoren. Vpraša jo, kateri u-Bietnik jo je naslikal in Lili mu odkrito pove, da ne ve. — Takoj bom pogledala. Sieer pa se moram sramovati, da tega ne vem. Lili vstane in Volbenk ji sledi. Skupaj sta prebrala ime umetnika in nato j« Vohbenk zaplete v živahen pogovor. Kot silučajiio obrne Volbenk svoje korake proti vratom, ki so bila na stežaj odprta na teraso. Zdaj ji e inojrel staviti vprašanje, ki mu je že dolgo viselo lia jeziku. — MilostIjiva goxpiea. Četudi se vam zdi nekam čudno, da-zopet omenim včerajšnje srečanje, moram vendarle .storiti in iz gotovega vzroka. Prosim vas. da nii izposlujete priložnost, da bi *na vašo včerajšu a spremil je val ko in prijateljico Pijo mogel istatiti eno samo vprašuje. V ."era j ste to zelo premeteno in odločno preprečili. — Pri zadnjih hee^lah se Volbenk lahno nasmeje. Tudi Lili se pri spominu na ta dogodek zasmeje. — Svoji prijateljici sem vendar morala stati ob strani. — Kar sem vam je kar najboljše posrečilo, milostljiva gaspi-ca Toda vaše prijateljice vam ne bi bil odpeljal, temveč samo eno vprašanje bi ji -tavil. Slučajno sem namreč dobil neko sliko, za katero je na vsak način bila -vaša prjateljica model, tako čudovito ;i je podobna in ko sem jo zagledal, seni postal pozoren. Poleg tega pa je na sliki tudi ime Pija. Lili si zelo začudi nad tem. kar je slišala. Toda, predno je odgovorila na Volbenkovo vprašanje, pravi stvarno: — Ali je model te stike napravi', na vas tak utis? Seveda je to razumljivo. — Razumete, gospica. — Ako to ne hi bil slučaj, bi .se čudila. Toda sedaj mi povejte. Itako ste prišli do te -dike moje prijateljice? — Ali vam je povedala, da jo je kdo slikal? — Da. gospod Ribič; sama sem videla njeno sliko. Visi nad pisalno mizo njene matere. Mlad. i.elo nadarjen umetnik, Hugo Lor-har, jo je slikal, ki pa je prej umrl. predno jo je dovršil. Krasna kliku je to — Pija sedi v pripasti obleki pri oknu — — In na oknu je nekaj loncev cvetlic; pred oknom .so belil zastori in solnčni žarki padajo v sobo, — pravi Volbenk živahno, — to sliko imam jaz. — Nemogoče! Pijina mati vendar ni prodala te slike. Drugače hi mi bila Pija povedala. Videla sem jo pred Božičem. Ne, ne, gospod Ribič — mogoče imate samo podobno sliko. — Dvomim. Kako hi drugače prišlo na sliko ime Pija? L Ji se zelo čudi. — Kako naj si to raztolmačim? a božjo voljo, ako bi Pija in njena mati to vedeli! — Res je stvar zelo nenavadna. Mislim pa, da si je umetnik naslikal še eno sliko. — Saj sem vam povedala, da je umrl prej, predno -jo je končal. — potem pa je obe sliki delal ob istem času. Edino tako si morem razlagati. — Moj Bog. kako strašno za Pijo! — Mogoče, ako bi prišla v kake druge roke kot pa v moje. — pravi Volbenk resno. * — Ali smem vprašati, kako ste prišli do te slike? # Volbenk kratko pove. — Pri starinarjuMoj Bog. tega Pija ne sme vedeti. — pravi naglo Lili. Prestrašila se je nad tem, kar je ravnokar slišala. — Tega mnenja sera 'jaz tudi. y — Zdaj pa. milostljiva gospica. boste pač razumeli mojo predrznost. da sem včeraj ogovoril obe dami. Lili prikima. — Vse je odpuščeno. Toda vendar sem vesela, da niste prišli do tega. da bi njej 11* potedali kar ste povedali ravnokar meni. Pomislite samo. kako mučno bi bilo za mojo prijateljico, ko bi vedela da je njena slika v tujih rokah. — Pogleda ga od strani. — Po mojem mnenju je edini izhod, da sliko uničite. Ali je zares nn-lila re.sno. ko mu da ta nasvet ? Volbenk se prestraši. Odločno zmaje z glavo ter reče: — To je izključeno, popolnoma izključeno. — Ali pa sliko podarite kakemu muzeju. — Tudi to je nemogoče, kajti slike ne dam iz rok. Na tihem se smeje Lili, ker je vedela, kar je hotela vedeti: Vol benk Ribič m* je naravnost zaljubil v sliko in koliko bolj še v jiio-del, ko je tudi Pijo že videl * — Tinla slike pravzaprav ne smete obdržati, gospod Ribič. — nadaljuje Lili. — Ker zdaj veste vse okolščine, bi bila vaša dolžnost, da sliko izročite moji 'prijateljici.. — Vendar pa ste rekli, milostljiva gospica. da gospica ne sme ledeti. da je še kaka njena slika in da je po naključju prišla v moje roke. — Res je zelo težaven položaj, katerega moramo zelo dobro premisliti. — Mogoče ni tako težaven, ker je Pija ravno sedaj tukaj. — Toda sedaj še ne sme vedeti. Malo moramo pomisliti, kako bi to stvar izpeljali. Žal. da v nekaj dneh moja prijateljica zopet odpotuje. — Gotovo vam bo žal za njo. milostljiva gospica, — nato pa pove. kar je bilo zanj najvažnejše, česar se pa do tedaj ni upal izboriti: — Vendar pa upam. da bom še imel priliko videti damo. _ in proseče pogleda Lili. Sam ni vedel, koliko so ji njegove oči izdal* O, in kako rada mu je k temu pomoglu ! Saj je bilo njej v prid! Prijazno .se mu nasmeje. v — Danes boste i njo cel večer; vi in gospod Koren sta vendar Ali vdihavate? "Kakor neljub gost" ..vprašanje, ki se mu splošno izogibajo. Zakaj? ALI vdihavate? Zakaj so ravnali s tem vprašanjem kakor z "neljubim gostom" v oglaševanju cigaret? Ta predmet je za vas življensko važen — kajti vi vdihavate — vsi delamo to — vsak kadilec vdihava — vsak kadilec ali kadilka vdiha del dima. ki ga potegne iz cigarete. Ali vdihavate? Preprosto vprašanje. Toda molk o tem predmetu — utegne biti velikega pomena. Lucky Strike so si drznile dvigniti to vprašanje . . . kajti gotove nečistoče, skrite celo v najfinejših, najmilejših tobačnih listih, so odstranjene potom Lucky Strike slavnega čistilnega procesa. Luckies so ustvarile ta proces. Edino Luckies ga imajo! Ali vdihavate? Seveda delate to! Potem je ta življensko važna poslanica za vas! • 4 Copr,. 1831, Vb« Amerlcaa Tobacco Co. It's toasted Vqjq Zaščita - proti dražljajem - proti kailju O. K. AMERICA NARAVNAJTE NA I.UCKY STRIKE—f. O modernih minut x nuibuljlriti plesnimi koncerti na uetu in sljtnimi Lucky S trike ZJmnii oitnu i\jk torek. Četrtek in soboto ztečer po X.B.C. omrež;u. naša gosta. In tako mislim, boste imeli dovolj priložnosti moji prijateljici povedati, kar mislite za potrebno. t — Hvala., milostljiva gospica. Živahno jo prime za roko in jo poljubi. Uo.spoda v knjižnici .je > tihim zadovoljstvom opazovala živahen razgovor na terasi. Zelo naglo jo vse šlo, kakor so si želeli! Gospa Barbičeva je bila zelo radovedna, kak utis je napravil Volbenk Ribič na Lili. Ko se gospodje poslovijo, jo vpraša, preti no pokliče Pijo k čerji. — Torej, Lili.' S pomembnim nasmehom potisne gospa llza svojo roko pod !ino pazduho in se iaprehajate po terasi. (Dalje prihodnjič,) ve- Li- dili, da je to bilo vsled njihove čarodej ne moči. Morda so me i;.g:reši-.i, ker slon ne more videti naravnost naprej. Slon ima posebno potezo. Če te sumi, da. ga zalezuješ, se obrne in( gre nasproti. Kljub temu, da lahko hitro gre, redkokdaj teče več kakor četrt milje, razen če si ga ranil. Zaradi tega se mi je velikokrat /iSJoilo, da so m° sloni lovili in sem moral bežati. Tako se mi je godilo pri največjem slonu, ki sem ga bil ustrelil, Zapazil sem ga v visoki travi .ia goljavi. Splezal sem na drevo, ne zaradi varnosti, lahko bi ga bil slon izruval kakor vžigalico — ampak zato, da sem bolje videl. Naenkrat je pritekel na mojo pot. Ne verujem, da me je zavohal, kljub temu, da ima oster nos kakor lisica. Deset zaporednih strelov sem odua.1 nanj. Moral sem ga zadeti, iaradi drobovja. Prerekanje sem veliko kopje pade nanj. Kakšen-i a ni kazal maka. pomiril s tem, da sem dal glavar- krut ga kar pripne k tlom. ! Moj nosilec puške se je pod dre- .u drob in tudi prednjo nogo. pa- Druga metoda je, da skopljejo ja-' vosom začel tresti. Slišal sem nje-.ico za boben sem jo imenoval, r.o, ki jo pokrijejo s hlodi. Ko se • §uVe zobe šklepetati kakoj kasta-Vrhu tega sem dal ženam darila, slon zavali vanjo, ga usmrti nešte- njete. Potem se je zleknil v visoki fetem sem dobil, kar sem hotel cd vilo levjih su.ic. ki so mnogo težje tra,vi. Le par inčev je manjkalo, da plemena. Storili so. kar so mogli, kakor navadne sulice. j ^a slon ni poteptal. Slonovega hrb- ia so mi pomagali dobiti sionovo Pigmejci imajo poseben način za ta sem se s puško lahko dotaknil, ubijanje slona. Več Pigmejccv se proti vetru splazi do slona. Potem zlezejo podenj. Vsak si izbere eno V KONGSKIH DŽUNGLAH (Nadaljevanje s 3. strani.) vueso. Ka.mor je šel "Mangbi", so mu dedile trume Pigmejcev kakor šakali slede levu in so željno čakali nogo. S svojimi dvoreznimi noži na svojo priljubljeno jed. mu prerežejo žile. Ne morejo ra- zumeti, zakaj beli človek trati eno stran noža. Žival potem koleba kakšnih sto jardov in izkrvavi. — Če imajo toliko slonov in so tako požrešni nanje, zakaj si jih sami ne ubijejo? ko je šel mimo pod mojim drevesom. VSEPARNIKE in LINIJE ki so važne za Slovence zastopa: LEO ZAKRAJŠEK g <>encral Travel Servire J 1359 Second Ave. New York. N.Y. Iflv SHIPPING NEWS V JUGOSLAVIJO Preko Havre Na Hitrem Ekspresnem Parniku ILE DE FRANCE 21. Junija — 9. Julja (opoldne) PARIS 29. Junija — 22. Julija LAFAYETTE 16. Julija NIZKE CENE DO VSEH DELOV JUGOSLAVIJE Za pojasnita in potne liste vprašajte naše pooblaščene agent« cfreaehc&ne 19 STATE STREET. NEW YORK OCE, IZGUBIL SEM ROKO Sinu nekega kitajskega trgovca, — Ali slon nikogar ne potepta ki živi v Berlinu, je japonska le-pri tem opravilu? | talska bomba med boji v Šangha- — Ne. vedno se izmuznejo izpod ju odtrgala roko. Nemški listi pri-njega. ker so zelo gibčni. Nekoč je občujejo odlomek iz pisma, ki ga <-aen stal poleg mene, ko je slon je nesrečnež iz bolnice poslal po vržejo in zbeže, ker kopja zdrsnejo navalil. Skočil je naravnost na tr- tem dogodku svojemu očetu: «lonu s kože kakgr dežne kaplje. nj evo drevo in kakor bi trenil., je, ''....Veruj mi, oče,** piše mlade-Nekatera plemena iz Gornjega bil na vrhu. Moje noge bi bile raz- nič, 44 da prenašam navzlic vsemu — Kakšenkroit si jih, a to je težavno, — je rekel Mr. Blakeney. — Domačini stoje za teboj s kopji, a to so le kretnje. Če slon navali, jih Konga slona na poseben način zabadajo s kopjem. K 10 čevljev dolgemu drogu pritrde rezilo, ki ima obliko polumeseca. Drog je debel kakor tvoje zapestje. To pritrde k drevesnemu deblu, dolgemu kakor telefonski drog. To velikansko kopje dvigne sto rok k drevesnim vrhovom nad sionovo stezo. Če gre slon mimo, sune zanj ko iz vrvi, in > rezane kakor od britve, njegove pa pogumno izgubo svoje roke, roke. ki niti opraskane niso bile. Imei je ka- je bila tudi tvoja in materina last. k_»r železne podplate, debele dva Ni mogoče ničesar spremeniti, si niča. pravim. Toda to je le nekoliko se- Nekoč so navalili name trije slo- kvnd na dan, da se morem t^ho nI hkrati iz različnih smeri. Niče- tešiti, oče. Ves ostali čas, ki ga pre-sar nisem mogel, storiti. Stal sem ležim tu v bolnišnici, mi drevijo nemiren, a tudi moji lasje so stali, misli kakor blazne po glavi. Vedno Ne vem. kako so me sloni izresili, znova moram misliti na vsa pre-a izgrešili so me. Domačini so tr- tekla leta, ko sem imel svojo roko I in jo rabil vsak dan, kakor potre-| bujem hrane. Z njo sem ti še bo-j žal obraz, ko si odšel v Evropo — ali se spominjaš? Še predvečraj-šnjim sem se šetal s svojo roko in sem bil kakor drugi ljudje. Danes ie/i ta. roka, moja prava last, kjerkoli, sam ne vem kje, morda v cestni nesnagi, stlačena po kolesih kakšnega voza. In jaz sem pohablje-r.ec. A zakaj, oče? Toda. tudi ti mi ne moreš dati odgovora. Včasi pride minuta, oče, ko se ču:im vsega blaženega. Ležim in -e mi dozdeva, da so vse le hude sanje. Tako si mislim in se skušam prebuditi. Zbudi se, si pravim, veseli se, da bo v naslednjem trenutku odpada vsa tegoba od tebe. In se skušam všcipniti v bedro. A to je strašno, oče, ne morem ga pri-jeJ, kajti roke ni več tu...." 22. junija: ^ Me France v Havre Pies. Roosevelt V Cherbourg Majestic v Cherbourg Slaurttania v Cherbourg 23. Junija: I 'Temen v Cherbourg In Bremer Stuttgart v Cherbourg In Bren.e* Junija: Vulcania v Trst Belgenlund v llavre 25. junija: Volendatn v Boulogne iur Mer ZC. junija: Coolumbus v Cherbourg in Ur«iu& 28. junija: Conte Crande v Genovo 1.evlathan v Cherbourg ' 29. Junija: P;iris v Havre t Aquitanla v Cherbourg 10 junija: Chauiplain t NOVO v Havre fjeheial von Steub«n v Hi.mcr. 1. Ju iJa: Augustus v Genovo «'!> inpii- v Cherbourg i:rro|.s» v Cherbourg In Rremen I-i. il. ast rla v Cherbourg Westernland v Mavre rvutscblanu V Cherbourg in lUmba.« 2. julija: l;<>tieiil.im v Boulogne sur Mer 5. Julija: Cleveland v Cherbourg In Hamburc 6. Julija: President Harding v Cherbourg T. julija: • Saturn*:« v Trat 1 ereii£"iria v Cherbourg New V.-rk v Cherbourg in Hamburg I»resdeti v Cherbourg in Bieru«n 8 ju'ija: Majr.slu* v Cherliourg Lupland v Havre 3. Julija: !!e de Fr.inre v Havre Bremen v Cherbourg In v Bremen Veendam v Boulogne aur Mer 2. Julija: IN« ha III beau v Vigo in Havre 14. julija: •Albert Malin v Cherbourg In Hamburg Berlin v Cherbourg in Bremen IC. Julija: Ai|ui(ania v Cherbourg Homeric v Cherbuuig l.-ifayette v Havre Fraiuv v Havre Ct liiinbus v Cherbourg In Bremen Milwaukee v Cherbourg Slatendam v Boni«, k no nur Mer Come Itiancamano \ Ceiiovo 19. Julija: I.eviathan v Cherbourg I'urop i v Cherbourg in v Bremen Champlain v Havre 20. julija: Pres. lioosevelt v Cherbourg ?! julija: «»l.vmph- v Cherbourg Hamburg v Cherbourg In Hamburg Stutpart v Clieibourg In Bremen 22. julija: Ruma v Oenovo P;.ris v Havre BHgenland v Havre 23. julija: P.erengaria v Cherbourg \ <.|endain v Boulogne sur Mer 2R. Julija: Majestii- v Cherbourg I >ef:raste v Havre ! <» utschland v Cherbourg In ffamhuig Bremen v Cherbourg In v Bremen Cen. v on Steuben v Cherbourg In Bre-* men 29. julija: rvmte Cr:in.l.» v Cenovo Westernland v Havre 30. ju'ija: lie de France \'Havre St l.oiiis v Cherbourg In Hamburg Rotterdam v Boulogne »ur Mer 3. f-vousta: \ ri.C-V NI A V Trst Mauretania v Cherbourg ;*r.-s 11 itriling v Cherbourg In x'»mhiir< 4 avgusta: Kartsruhe v Premeri .W\v York V ClierlMturfr in Iltimhurg j avgusta: H-.i.ierir v Cherbourg I..1J land v Havre G. r.vqusta: I.m..pa v Cherbourg in v Bremen 1 ;.?avette v Havre Vn.idam" v Cherbourg in v Boulogne ser Mer 9 .ivgusta: I.< via than v Cherbourg 11 avgusta: .'•luilania v Cherbourg Albert Ballin v Cherbourg In v Ham- Dresden v Cherbourg in v Bremen 12. avgusta: i'::ris v Havre ■ •ivmpšc v CherlMiurg I'ernland v Havre 13. avgusta: A'lgtistu* v fJenovn M'nrieti nka v Cherbourg Stalen.lam v Cherbourg in v Boul<>tns ?ui' Mer 15 avgusta: Cleveland v Cherbourg to) Hamburg 17. avgusta: R'h Iiambeau v Havre Ires. li.H.seevIt v Cherbourg In ▼ Hamburg 13. avgusta: Rer*ngarla v Cherbourg l:~rhn v Bremen Ilnmhur? v Cherbourg in Hamburg 19 avgusta: Majestic v Cherbourg lie'genlnnd v Havre £0. avoosta: SATL'KNIA V TRST Milwaukee v Cherbourg In Hamburg Y.t'endam v Cherbourg In v Boulogne Mir Mer 21 avqusta: <*».Iambus v Cherbourg In v Bremen 24. avgusta: S-uitgart v Cherbourg In v Bremen f >• utachland v Cherbourg in v Him-'•urg C6. avgusta: 0 Cunte Biancnmnnn * Genovo Homeric v Cherbourg Westernland v Havre 27. avgusta: • le de Franre v Havre I »<■ v Havre Minnewi«ka v Cherbourg liottenlam v Cherbourg tn ▼ Boulogne • .ir Mer 3P -ivgusta: * I.« via than v Cherhourg 1 afayette v Havre IVes. Harding v Cherbourg In v Ham-tnrrg Bremen ^ Cherl>ourg In v Bremen 31 avgusta: Olympic v Cherbourg Aquitanla v Cherbourg Bom«, t Genovo < I .