67. številka.
Ljubljana, v petek 22. marca 1901
XXXIV. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan zvečer, izimSl nedelje in praznike, ter velja po poitl prejeman za avstro-ogrsk« dežele za vse leto 25 K, za poi eta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 2 K 30 h. 'Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuja dežela toliko več, kolikor znaSa poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoBiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po lO^h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska, — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trgu 8t. 12. Upravnlštvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice 6L 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga 8t. 12.
»Slovenski Narod" telefon št 34.     .Narodna Tiskarna" telefon fit. 85.
Nekoliko luči.
Iz krogov .Hrvatsko-slovenakega kluba" nam dohaja sledeči dopis:
.Slovenec" trdi pri vsaki priliki, da se „Hrv.-slov. klub" ponuja, da prosi in prJlično, da bi ga Šusteršičev .Slavi-sches Centrum" vsprejel v svoje okrilje. Da se temu zavijanju konec stori, prijavimo pisma, ki so se v tem oziru menjala.
„Hrv.-slov. klub" je, želeč, da bi hrvatski in slovenski poslanci združeni v jednem klubu delovali, sklenil in odposlal sledeči dopis na .Slav. Centram":
„Hrv.-slov. klub" je v svoji danaSnji seji sklenil, klubu .Slavisches Centrum" naznaniti, da je pripravljen z njim stopiti na skupni razgovor, pri katerem naj bi se razpravljalo o združenju obeh klubov. .Hrv.-slov. klub" pričakuje od kluba .Sla visches Centrum" naznanilo, kdaj in kje naj bi se ta sestanek vršil"
Na ta poziv prejel je „hrv.-slov. klub" sledeči odgovor:
„Odzivom na cenjeni dopis z dne 14. t. m. Čast mi je v smislu sklepa .Slovanskega centra* z dne 16. t. m. slavnemu „hrvatsko-slovenskemu klubu" javiti sledeče:
1. Skupna seja obeh klubov je iz zna n\h vzrokov nemogoča.
2. „Slovanski centrum" smatra kot umestno, da se skuSa doseči sporazumno postopanje obeh klubov v narodnih vprašanjih. Naöelstvo BSlovanskega centra" je pooblaščeno in pripravljeno, v tem po gledu pogajati se z načelstvom slavnega .hrvatsko slovenskega kluba".
Opomba uredništva: Iz teh dopisov izhaja prvič predrzno zavijanje .Slovenca", ki postopa gotovo v soglasja s .Slavisches Centrum" in to zato, da bi obudil mnenje, da je .Slavisches Centram" z vsemi svojimi Szajerji odličen klub, v katerem bivati si mora vsak v čast šteti, nasproti pa da je .hrvatsko-slovenski klub" „la bella compagnia" („Slovenec" 15. t. m.), Čeravno so v njem vsi, reci vsi, hrvatski poslanci. Dragic izhaja iz tega, da ŠasterŠič
II/1S TT 3£ K! *
Makar Čudra.
Ruaki napisal Maks im Gorkij. (Dalje.)
.Ali Lojko še ni nameril na takega
dekleta.
„V istini, nas brat je skrbel, da je takrat zameglil oči deklet, a da mu niso pri tem ukradle srca ter mu povzročile teške boli Tak je bil Lojko.
.Rada pa se je obrnila v stran in zdehaje rekla: Ljudje so pripovedovali, da je pameten in smel — ali no, ljudje lažejo.
.In odstranila se je.
— Krasotica, ostre zobe imaš! je po-raežiknil Lojko in stopil s konja. — Zdrav-stvujte, bratje!   Glejte, tudi jaz sem vaš!
— Dobro nam došel! — je odgovoril Danilo. In poljubili so se, pokramljali ter legli končno spat . . . Sladko so spali. Ali zjutraj sem videl, da ima Zobar glavo ove-zano. Kaj je bilo? Ko je spal, ga je udaril njegov konj s kopitom po glavi.
„E, e, e! Vedeli smo, kdo je ta konj, pa se mu smejali v brk, tudi Danilo se je smejal. Kaj? torej Lojko ni bil vreden Rad«? No, menda že ne! Ako dekle ni dobro, je njena duša majhna in plitka, in j
po nikakem noče skupnega kluba, ker bi v tem slučaju ne imel koma načelo vati.
Šolo nam zapirajo.
Naučno ministrstvo je izdalo na vse srednje šole naredbo, ki ima sicer na sebi dober namen in je v nekaterih deželah gotovo tudi jako umestna, ki pa zamore postati za našo slovensko mladino uprav usodnega pomena.
Ta ministrska naredba določa namreč, da se mora pri vzprejemnih skušnjah v srednje šole opustiti dosedanja praksa pri-zanesljivosti in da se mora postopati z vso strogostjo, tako da se v srednje šole ne bodo več vzprejemali dijaki, ki ne dokažejo tistega znanja, katero se mora po veljavnih prepisih zahtevati.
Kakor rečeno, je namen te naredbe dober, zakaj v srednje šole sili vse polno tacih elementov, ki vanje ne spadajo, in tudi umestna je ta naredba, posebno tam, koder je dovolj meščanskih in strokovnih šol, a vzlic tema silijo v srednje šole tudi taki, ki nimajo namena se posvetiti sta dijam, nego hočejo le nekaj let obiskovati srednjo šolo, potem pa se po svetiti poklica, ki srednješolske omike nikakor ne zahteva.
Pri nas na Slovenskem vlada v tem oziru posebno velika mizerija, zakaj kdor si hoče pri nas pridobiti le nekoliko več splošne omike in splošnega znanja, mora iti hočeš nočeš v srednjo šolo in to samo zategadelj, ker druzih izobraževališč ni.
Vsled omenjene ministrske naredbe preti nam škoda v dveh ozirib, in zato se nam zdi umestno, opozoriti na to naredbo vse tiste, ki imajo vpliv, da nje dobesedno izvrševanje preprečijo.
Škoda nam preti v pivi vrsti vsled tega, ker se po tej naredbi tudi nadarjenim in marljivim dijakom zapre vstop v srednje šole povsod tam, koder so srednje šota samo nemške, koder je že v prvih razredih nemščina izključni učni jezik Tak zavod je ljubljanska realka, tako so urejene državne
makar obesi ji na vrat pud zlata, ona vendarle  ne  bo  boljša,  kakor je. Pa,
dobro!
.Živeli smo, da živimo na tem mestu, a prav v tistem času smo imeli neki lep posel, in Zobar nam je zdušno pomagal. To je bil tovariš! In moder je bil, kakor kak starec, in dobro je znal svetovati, a umel je citati ruski in madjarski. Čudno, kadar je začel govoriti — nikdo ni zaspal, kdor ga je slišal! A sviral je — naj me ubije grom z jasnega, ako je še kdo na tem svetu, ki bi znal na goslih prebirati tako, kakor Zobar! če je zagodel samo enkrat z lokom po strunah, zadrhtelo ti je v prsih srce od sladkosti, a če je sviral dalje, zamrlo ti je srce, slušajoč ga, a on je igral ter se samo smehljal. Poslušajo-čemu njegove pesni se je človeku zahotelo, da se h k rata smeje in joka. Zdelo se ti je, kakor da pod lokom nekdo milo ječi, kakor da prosi pomoči, a v prsih ti je rezalo kot z nožem. Glej, stepa pripoveduje nebu bajke, tihe, žalostne bajke. Devica plaka, spremljajoča dobrega junaka! Dobri junak klice dekleta v stepo na ljubezenski sestanek. In naenkrat — hej! Kakor grom grmi svobodna, živa pesen, a samo sonce, bi dejal, bi zaplesalo na nebu ob tej pesnil Tako je sviral, sokole moj!
.Vsaka žila tvojega telesa je čutila tako pesen, in postal si njen suženj. In če
srednje šole v Trstu, v Gorici in v Pulju. Ako se bo ministrska naredba strogo izvrševala, potem bodo ti zavodi slovenskim mladeničem sploh zaprti, zakaj tisti slovenski mladeniči, ki so nemškega jezika popolnoma zmožni, so prave bele vrane. Ker je samo ob sebi umevno, da se bo pri vzprejemnih skušnjah pred vsem gle dalo na znanje učnega jezika, je gotovo, da se bodo slovenski mladeniči kar trn moma odklanjali, a kake posledice bo to imelo, si je lahko misliti.
Pa še drago posledico bo imela rečena naredba, zakaj vsled nje se utegne splošna omika kolikor toliko znižati. Vsled pomanjkanja meščanskih, obrtnih, trgovskih in sploh strokovnih šol ne morejo tisti, ki bi si radi pridobili nekaj več omike, če tudi se nečejo posvetiti študijam, nikamor drugam, kakor v srednje šole, a če se jim te vsled pretiranih zahtev pri vzprejemnem izpita zapro, nimajo kam iti, nego zopet v ljudsko šolo ali pa kar v tisti poklic, kateremu so namenjeni.
Mi nikakor ne dvomimo, da bo ministrska naredba na Češkem, na Moravskem, v Šieziji, na Dolenjem Avstrijskem jako dobro uplivala, ter se bodo vsled nje srednje šole zopet povsem posvetile njihovemu pravemu namenu. Pri nas na Slovenskem pa so razmere drugačne, in bo ta naredba rodila jako slabih posledic. Ako bi nam učna uprava dala potrebnih strokovnih šol, ako bi se ustanovile že davno zahtevane meščanske šole, in ako bi se na ljubljanski realki in na drugih tudi Slovencem name njenih srednjih šolah poskrbelo za slovenski pouk vsaj tako, kakor je na I. državni gimnaziji ljubljanski, kjer obstoje za slovenske dijake paralelke s slovenskim učnim jezikom, potem bi mi ministrsko naredbo o vzprejemnih izpitih z veseljem pozdravili, ali pri obstoječih razmerah tega na noben način ne moremo, nego moramo zahtevati, da se pri vzprejemnih izpitih za srednje šole v polni meri uvažujejo navedene okol-nosti.
bi bi! takrat Lojko za povedal: .Na nože, bratje!" — mi bi, bogme, potegnili svoje nože in se pobili z onim, kogar bi bil določil on Da, vse je mogel storiti s človekom, vsi so ga ljubili, živo ljubili, le Rada ni marala za tega mladeniča. A kaj, sreča bi bila, da ga ni samo zametala, ali ona se mu je očitno rogala. Hudo je zadela Zo-barjevo srce, prav hudo! Lojko je škripal z zobmi, se vlekel za brke, in njegove oči so bile videti temnejše kot brezdno; a kadar se je v njih zakresilo, gotovo te je bilo v dušo strah ... A ponoči je šel smeli Lojko daleč v stepo, in ondi so plakale njegove gosli do jutra, plakale so in zakopavale Zobar je vo svobodo. Mi pa smo ležali in razmišljevali: Kaj naj storimo? Vedeli smo, kadar se dva kamena krešeta drag ob dragega, se ne sme nihče postaviti mednju, sicer bi ga zmučkala. Tako je šla stvar dalje.
.Enkrat smo sedeli vsi skupaj in raz pravljali o svojih poslih. Bilo nam je nekako teško pri duši. Danilo je naprosil Lojka: .Daj, Zobar, zapoj katero, da nam razveseliš dušo!" — A on se je ozrl na Rado, ki je ležala nedaleč njega, z licem obrnjena proti nebu ter gledala kvišku; in zagodel je po strunah. Gosli so zapele tako, da bi človek mislil, e, to je v istini dekliško srce.
In Lojko je zapel:
V IJufilJuiii. 22 marca.
Zopet obstrukoija?
V včerajšnji tajni seji je posl. Schönerer imenom vsenemške zveze naznanil, da se začne v parlamentu zopet obstrukcija, in sicer radi tega, ker predsednik Vetter cenzurira interpelacije ter jih obsoja, da m ne smejo citati razen v tajni seji. Schönerer je že v včerajšnji tajni seji sklical člane vsenemške zveze, ki šteje menda 22 članov, k posvetovanja Baje se je sklenilo, da se začne obstrukcija SchöQerer-Wolfovih pristašev že danes. Schönerer bo predlagal nujno, naj se pozove vlada, da v olajšavo bede med rokodelci, kmeti in delavci dovoli pri davkih splošen popust. Vaenemška zveza bo zahtevala, da se sprejme ta nujni predlog v razpravo nemudoma. Wolf pa hoče po sprejemu predlogov radi ujm rajno predlagati, naj se § 493 k. r. črta. Zanimivo je, da so člani nemške narodne in napredne stranke odločno nastopili proti vsenemški zvezi ter jo obsojali, da trati čas svojimi nujnimi predlogi.
Rusko-angleški spor na Kitajskem. Med Angleži in Rasi se je razvila največja napetost. V Tientsinu bi bilo prišlo skoraj do boja, in najvišji poveljnik Waldersee je moral energično posredovati. Povod sporu je dala železniška proga v Tientsinu, katero so hoteli Rusi začeti polagati, a so se temu uprli Anglež«, kar so Rusi smatrali za kršenje svojih koncesij. Najnovejše brzojavke poročajo, da se je razpor polegel, in da so morali odnehati Angleži, ki so svoje posadke že zopet umaknili. Baje so krivi vsega zopet Kitajci, ki so dali koncesijo najprej Rasom in potem še Angležem za železniško progo v istem mestu. Bržčas se bodeta položili sedaj dve sporedai progi. Angleški listi so pisali že jako razburjeno, saj se je bilo bati, da dozori razpor do najhujšega. Rivaliziranje Anglije in Rusije na Kitajskem je zadobilo že prav nevaren značaj, a ruska diplomacija si je znala pomagati, da je brez boja dosegla vendarle uspeh. Angleži na Kitajskem Rusiji nikakor ne mo-
Hej — hep! V prsih ogenj mi gori A stepa tako je Široka ! Brzi moj konj kot veter hiti Trda mi je roka!
Rada se je obrnila in se zasmejala pevcu v lice.
On pa je zažarel kot rudeča zora.
Hej — leti — hoj! Hitro, druže ti!
Hočemo paß dalje poskočiti mi?
Stepa ros z gosto meglo pokrita je
a svetlost žarna naju čaka že!
Hej — hop! Letimo, ubijmo dan,
Vzleti tja v višavo,
a ne bilo bi mi pravo,
da si grivo osmodiš,
če se v krasotico luno zaletiš!
„Kako je pel! Tako ne zna peti danes nihče! A Rada je dejala, kakor da cedf vodo:
— Pazi, Lojko, da se ne zaletiš previsoko, sicer padeš, zarineš z nosom v lužo ter si oblatiš brke!
.Lojko jo je pogledal kot divja zver, a rekel ni ničesar. Revež je drhtel ter začel zopet:
Hej — hop! Glej, se že dani, midva pa spanju sva vdana. Ej, ej! Rudeča gora dob! naju v ognju srama!
— To je bila neseni je dejal Danilo — take nisem slišal Se nikdar! Naj si hudič napravi pipo iz mene, če nisem govoril istine! Stari Nor pa je gibal z ustnicama, stresal s pleči, in vsem nam je smela pesem Zobarjeva pretresla dušo.
njo imponirati, kar imajo vse svoj« čete v Južni Afriki in v Indiji. .Times" je zategadelj svarila vlado, naj se izogne razkolu i Rusijo, kar je angleško ministrstvo tudi storilo. Napetost pa je ostala vzlic začasni po* ravnavi vendarle velika.
Vojna v Južni Afriki.
Pogajanja so se razbila, in angleška vlada nima poguma, predložiti zbornici do kumente glede konferenc Kitcbenerja z Botho, dasi jih je imel Chamberlain že 19. t. m. v rokah. Da pomire* vsaj nekoliko sila razburjene Angleže, so raztrosili sedaj londonski listi preneumno laž, da misli Botha zase kapitulirati, ter da prigovarja svojim četam, naj se udado Angležem v malih od delkib. Botha se je baje zategadelj utaboril pri Middelburgs kjer stoje tudi angleške čete. Buri bi Botho nedvomno nemudoma odstavili in najostreiše kaznovali, ako bi v istini nameraval kaj takega, saj se mora tudi vrhovni poveljnik klanjati sklepu večine generalov ter bi bilo njegovo prigovarjanje četam, naj se udado, čisto navadno izdajstvo in očiten upor. Laž londonskih časopisov je torej eklatantna in naravnost bedasta. — Iz Durbana poročajo, da so se Angleži morali umakniti iz garnizije Vrede ter se združiti s četami generala Campbella, ki se je po hudem boju z Bari vrnil v Standerton Campbell je imel seboj 200 bol nikov in ranjencev. V bližini Standertona stoji več barskih oddelkov. Iz Kapstadta poročajo, da je nedavno v nekem boju padel brat Bothe, Filip Botha. Glede položaja Burov se poroča, da stoje glavne čete pod Louis Botho severno Middelburga. Kakor znano, je oddelek Frencba hotel Bothove čete uničiti oziroma pregnati na portugiško ozemlje. Ali Botha se je umaknil proti se-verju in tistih več sto ujetnikov Frencha je bilo večinoma starcev, žensk in otrok, ki so živeli mirno na svojih farmah. Del Bothovih čet je pod Smutsovim vodstvom menda že predrl Frencbove čete in stoji pri Carolini. Oddelek Luke Meyerja se je umaknil v jugovshodnji kot Transvaala, kamor Angleži ne morejo slediti, ter odpošilja manjše čete v Natal. Na portugiški meji stoji Coester, pri Lydenburgu Viljoen in se verno Pretorije pri Nylstroomu in Wurm-batha Paget. V jugozshodnjam Transvaaln stoji še vedno Delarey in jugozahodno Jc-hannesburga Beyers. Neutrudljivi Dewet stoji v severnem Oranju, kjer se začne v kratkem zopet nanj lov. Kitchener sam bo poskusil zajeti Deweta. V Oranju stoje nadalje oddelki Hertzoga, Brandta, Prätoriusa, Steyna in Fourierja, v Kaplandiji sta pa Kruitzinger in Scheeper. Buri dobivajo baje vedno nove prostovoljce. „Daily Telegraphu" poročajo iz Amsterdama, da se je zbralo ondi 2000 prostovoljcev, ki se ukrcajo za Transvaal. Odpeljejo se na trgovskih ladijah, ki pristanejo v Kapstadta in v laki Port Elisabeth, odkoder jim bo lahko dospeti k Barom. 17. t. m, so Buri med Belfastom in Middelburgom razstrelili že 21. angleški to vorni vlak na tej progi.
— Prav tako je enkrat cvilil komar, ko je hotel oponašati orlov krik, je dejala ona, kakor da nas ometava s snegom.
— Ali hočeš morda, Rada, da ti dam okusiti knuto ? — Danilo se je sklonil nad njo, vrgel čepico ob tla, a ko je rekel to, je počrnel kot zemlja.
— čakaj, Danilo ! Ognjevitemu konju oteče gobec! Daj mi svojo hčerko za ženo !
— Dobro si povedal! se je zasmejal Danilo. Vzemi jo, ako moreš in hočeš!
— Dobro! Lojko se je dvignil ter dejal Radi: No, dekle, poslušaj me malo, a ne domišljaj si preveč! Nisem videl baš malo tvojih sester, nego mnogo! A nobena ni mojega srca zadela tako, kakor ti. Eb, Rada! Zasužnjila si mi dušo! A kaj hočeš? Kakor usojeno, tako bode — ehl Ni ga konja, na katerem bi mogel človek uteči sam pred seboj ... Pri svojem poštenju, tebe hočem za ženo, glej, snubim te pred Bogom, pred tvojim očetom in pred vsemi temi ljudmi ...  No pazi, moji volji se ne
sme upirati--vendarle sem svoboden
človek in živeti hočem tako, kakor je volja mene! — In stopil je k njej, stisnil zobe, a oči so se mu kresale. Mi smo gledali, on pa ji je ponudil roko. Glej, smo mislili, Rada je obrzdala konja stepe! — Ali naenkrat smo videli, kako je zamahnil z rokami in udaril z zatilnikom ob zemljo!...
(Dalje prih.)
Dopisi.
Z Glino, 21. marca. V nedeljo se je vrlilo drago javno predavanje viško-glinške čitalnice, na katerem je g. dr. Ivan Ro bi da natančno razložil bistvo alkoholizma in njegove škodljive posledice. Skoda, da ni bilo več poslušalcev in zlasti takih, ki so te kroničnemu alkoholizmu udani, in katerih gotovo ne manjka v viški občini. Kdor je pazljivo poslušal predavanje, mu je moralo leto seči globoko v srce, zlasti ob pretresajoči sliki pijanca, katero nam je gosp. doktor tako živo narisal, da se je moral vsak zgražati nad to žalostno stranjo človeškega življenja. Gospod predavatelj je naj-prvo razložil akutni alkoholizem, kateremu smo več ali manj skoro vsi ndani. To je navadna pijanost, v katero zaidejo ljudje, ki navadno nočejo biti pijani, ampak so le dobro razpoloženi. V pijanosti se pokaže jedro človeške osebnosti, surovost, bahatost in zavijanje besed, da se le pride do prepira. Pijan človek postane v prvih trenotkih prav vesel, veliko govori, toda njegove misli so plitve. Potem postane surovina, žali brez vzroka druge. G. doktor je prav dobro pobijal vero, da daje alkoholizem moč. Res je, da se v pijanosti zgodi več pretepov in pobojev, in da je marsikateri slabotnež že ubil v pijanosti močuega človeka. Toda te moči ni pripisati alkoholizma, ampak morda večji korajži, ki jo ima pijan Človek. Prav dobro se da to primerjati konju, ki nikakor ne more izpeljati težkega bremena. Tu se ga udari z bičem in konj napne zadnje moči, in morda tudi izpelje breme. Ker se ga je udarilo z bičem, pa vendar ni bolj močan postal. Dalje nam je g. predavatelj podal žalostne in pretresujoče posledice kroničnega alkoholizma, n. pr. pijanoine dožive visoke starosti, so udani tuberkulozi, in zlasti živčnim boleznim. Vsak peti ali šesti, marsikje tudi vsak tretji ali četrti bolnik v blaznicah je bil udan alkoholizmu, in radi njega prišel v blaznico. V jetnišni-cah je do 30°/, alkoholikov. G. doktor je naslikal strašno sliko kroničnega pijanca, zlasti z ozirom na njegove rodbinske razmerje. Koliko trpe pri njem žena in otroci, pa tudi drugi! Njegov zarod nosi pečat histerije in metavice, marsikateri otrok je idijot. Tudi v nacionalno ekonomičnem oziru je pijanec zlo človeški družbi. Njegova pro-duktiviteta je majhna, ruinira rodbino, iz tega nastanejo stroški za občino in državo. Prostor mi ne dopušča, da bi obširneje navedel lepo predavanje, slasti tudi žalostno sliko, koliko alkohola se na Kranjskem popije, kjer prednjači v tem ozira Gorenjska G. doktor je tudi navedel, kako bi se lahko alkoholizem omejil in odpravil. V prvi vrsti je to naloga duhovščine in učiteljstva, za delavstvo naj se ustanove ljudske kavarne, v katerih naj bi se ne točil alkohol.
Temu poučnemn in tako zanimivemu predavanju je sledilo glasno odobravanje poslušalcev, in gospod čitalnični predsednik je iskreno z hvalil gosp. doktorja na njegovi požr t vo valn c s ti.
G. Kristan se je pri prostem razgovoru pečal s pijanstvom v človeški dražbi z ozirom na različne stanove. Razdelil je pijance v tri vrste, in govoril zlasti o vzrokih pijanstva v nižjih slojih. Družabni red je veliko kriv, dejal je govornik, da se nižje ljudstvo udaja pijančevanju. Ubogi delavec ieprevidi, da pri svojem borem zaslužku, ki ga ima, ne more preživeti svoje družine, zato se iz obupa uda pijančevanju, da vsaj nekoliko pozabi svojo bedo. G. Linhart je povdarjal, da se je pijančevanje v veliki meri šele takrat začelo, ko so kapitalisti začeli iz alkohola dobiček delati in v svoje namene izkoriščevati. Govornik se je nadalje pečal z abstinenclerji, in prav dobro razložil razne faze v razširjanju alkoholizma. Goap. dr. Robida je na izvajanja g. Kristana odgovoril, da se mn prav neumestno zdi sklepati iz tega, če delavec malo zasluži, da se mora potem udati pijančevanja. Vsak razumen človek bode, če malo zasluži, v prvi vrati gledal na to, da se varčno preživi, ne pa da bi Sel in Se to sapil, kar zasluži. Gotovo je torej to sklepanje nelogična V istem smisla je govoril tudi gosp. Schweiger.
Iz Novega mesta, 20. marca. Uredništvo .Dolenjskih novic" je torej prevzel naš kapiteljski vikar! List je se ve a tem prišel na tako trdno podlago, kakor mu je dosedanji mirni urednik in lastnik J. Krajec ni mogel dati. — Sedaj pričakujemo
samo Se, da se na to podlago vsedejo vsi dosedajni strokovni dopisovalci lista, da .Gospodarska organizacija" kupi tudi Krajčevo tiskarno, ter da se tako našemu milostivemu proštu pripravi pot, po kateri zleze v jeseni v deželni zbor in ondi napravi boljSe vode, kakor jo imamo sedaj obilo. Prost med tem tudi postane iz začasnega predsednika pravi predsednik nameravane .vinarske zadruge", tako da dobi v roke dva glavna elementa, s katerima nas bode pokoril.
Naši voditelji tak učinek pač pričakujejo, ker aicer bi se ganili, ako ne dru-gej vsaj v narodnih društvih, kjer je pregled takle:
čitalnica molči postno; prej priljubljene gledališne igre so kar prenehale; ali zato, ker ni dobiti dovolj pobožnih? Naj bi g. dr. Marinko posodil vsaj: „Mime pod zemljo".
Dolenjsko pevsko društvo bojda ne pride iz skušenj. Kako tudi saj jeden odbornik .mit deutscher Umgangspr&che" tlačani pri kazinskih plesih!
Povedali bi lahko še to in ono, ali za danes naj to zadošča. Vzbudilo bo itak hudo kri, dasi izvira iz najboljšega namena.
Iz Gorlj, 21. marca Imenik naše na novo oživljene kmetijske zadružnice kaže, da raste za njo zanimanje med našimi kmetovalci. Število društvenikov se je namreč tekom dveh mesecev podvojilo in danea imamo 46 pravih in 12 podpornih Članov. Seveda imamo izvrstnega društvenega tajnika, ki zna vzbuditi zanimanje med ljudmi. Podružnica je naročila raznih semen, dreves in umetnih gnojil pri glavni družbi za več nego 600 K. Poleg tega pa še travnega semena za okroglih 100 K. — Preteklo nedeljo je predaval tajnik dr. Jan o oskrbovanju sadnih dreves. Prišli so vsi udje in so s pozornostjo sledili govorniko-vim besedam. Pokazal je praktično na mladem drevescu, kako se pravilno obreze, kako se cepi in obveže s slamo. Pokazal je svojo sadno sušilnico, katero je na svoje stroške naročil in povedal, kako se rabi. Poldrugo uro trajajoče razkazovanje nam je hitro minulo in le želimo, da nas gospod doktor kmalo zopet povabi na tako poučno predavanje.
S Polzele, 19. marca. Vsa čast, slava in občna pohvala gre našim vrlim sosedom v Št. Pavlu. Tamošnje bralno društvo ima več iztisov narodno -naprednih listov na razpolago. Suhoparnih, dubo-mornih ima le po eden komad. In tako je prav! To je določno znamenje, da more temu društvu mož načelnik biti, kateri je čistega poštenega in resnicoljubnega značaja. Mož, kateremu so svetohlinstvo, hi-navščina in prilizovanje neznane stvari. Mož, kateri za pravo resno izobrazbo svojih ljudi skrbi. Vse drugače je pa pri nas na Polzeli. Tudi pri nas imamo bralno družbo. Pa — o joj! Načelnik našemu bralnemu društvu je veleznani č. gosp. župnik, kateri svojim bralcem s hinavskim in hujskalnim listom: .Slov. Gosp." in .Domoljubom" oči zapira, da te vboge reve ne morejo ločiti resnice od laži, pravice od krivice- Neki gosti, črni oblak se vleče nad Polzelo, zato je duševna tmina zelo opravičena. Zdaj pa vsak človek lahko ume, zakaj se poleti proti toči v oblake ne strelja, č. g. župnik se namreč boji, da bi streljanje tisti gosti, črni oblak razpo-dilo in tako bi se znalo zgoditi, da bi proti njegovi volji vendarle prijazno solnce prisijalo, pred katerim ima naš .gaspud" veliki strah. Da se pa njegove ovčice ne razgubijo, zvezal jih je močno z vrvjo III. reda, ter jih pridno pokriva z svojim jezuitskim klobukom, kakor mačka svoje mlade pred mačekom. Mi še .Domovine" ne smemo brati, kar nam je lani blago-dušno dovolil ta naš .gaspud". Mislimo, da komentara k temu ni tieba.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 22. marca.
— častno oböanstvo. Občinski odbor občine Trnovo pri Ilirski Bistrici imenoval je častnima članoma gg. Josipa Lenarčiča, tvorničarja na Vrhniki in E t b. H e n. Soholmayerja, nadlogarja na Mašunu, in to v priznanje zaslug, ki sta si jih pridobila za preložitev cesto Trnovo-Knežak.
— Promociji. Gospod VI. Leve o, pravi član a kr. zavoda za avstrijsko zgo-
dovino na Dunaju, je bil dne 21. t. m. na vseučilišču v Gradcu promoviran za pravd nega doktorja. — V soboto, 23. t m. bode na graškem vseučilišču promoviran doktorjem prava g. Leopod Žužek, sin deželnu-sodnega svetnika Leop Žužka iz Postojine čestitamo obema najiskrenejše!
— Resnica oči kolje, ali župnik Dolinar in obe. volitve na Raki. Prejeli smo naslednji originalni popravek: Zahtevam, da po predpisa § 19. tiskovnega za-, kona v svojem lista objavite naslednii popravek notice .Občina Raka v Krškem okraja" iz št 64. .Slov. Naroda" iz dne 18. marca 1901: Ni res, da sem se na vse načine trudil za Pfeiferjevo stranko, pritiskal na ljudi, kontroliral in popisoval pooblastila, ter bil prepričan, da mi je zmaga zagotovljena. Res pa je, da pri zadnjih občinskih volitvah ni šlo za nobeno stranko gospoda Vilhelma Pfdferja Ni res, da sem jaz, ko je bila volitev končana, ves jezen zmetal svoje .šrifte* na kup in se poslovil s srditim klicem: Sakramenski hudič! Nasprotno je res, da sem se smijal, in poleg mene stoječim rekel: Če ne bom izvoljen, rad dam estrajh (vedro) vina! Raka, dne 21. marca 1901. Janez Dolinar, župnik na Raki. — Spoštovani gospod Janez Dolinar nam menda ne bo zameril, če povemo, da vse, kar trdi, smatramo za samo .farbarijo". Izvedeli amo namreč od p r i ö kako se je pehal za volitve in ravno tako imamo priče, ki so slišale njegoveg. .sakramenskega hudiča". Originalnost zgoraj priobčenega popravka tiči v tem, da g Janez Dolinar taji, česar še noben duhovnik ni tajil in da nekaj trdi, česar še noben duhovnik ni trdil. G. Janez Djtinar pravi, da ni nič agitiral. Ljubi gospod- Janez Dolinar! Če Vas je sram, da ste agt-tirali, potem je mogoče, da se še poboljšate, ali — kaj bo škof rekel? Kaj ne veste, da je agitacija prva dolžnost duhovnik' in v k>*ko zamero pride duhovnik, ki ne agitira? To je sreča, da samo v '.po pravku" trdite, da niste agitirali, v resn'ci pa ste se pošteno trudili, kajti sicer bi se resno bali, da Vas zadene škofova nemi lost. Š# boljša je ta, da pravi gosp. Janez Dolinar, da je bil vesel svojega propada pri volitvah in še estrajh vina ponujal, ako pogori. Kaj tacega tudi še nismo doživeli in občudovali bi g. Janeza Dolinarja kot junaka, ko bi ne vedeli, da nas le „farba*. Najboljša pa je fajmoštrova trdi tev, da pri volitvah ni šlo za Pfeiferjevo stranko. Boj je bil mej napredno kmetsko stranko in mej klerikalno stranko- čudno je, zakaj protestira g. Dolinar, da se klen kalci imenujejo Pfeiferjeva stranka, ko je vendar Pfeifer državni in deželni poslanec te stranke- Ali se zdi župniku Dolinarju da Pfeifer klerikalno stranko kompromitira, ali pa smatra Pf«uferja samo za nekakega 8lamorezca, ki ni vreden, da bi se po njem imenovala tista stranka, katero on ur: • jelno zastopa? Pojasnite nam, ljubi g. Dolinar, to uganjko. ■.
— Zakaj peša vera ? Z Goriškega se piše .Učiteljskemu Tovarišu": .Poznam mladega in krepkega župnika, kateri o priliki rad tudi .na takt poskoči", ki pa se tudi večkrat jako v poznih urah vrača od svojih pohodov, pa tudi iz krčme, a vendar noče hoditi poučevat veronauka v 20 minut oddaljeno šolo! Otroci morajo hoditi k njemu v cerkev. Kaj ni to oblastna komoditeta? Sedaj pa ravno ta župnik ni imel že štiri mesece veronauka. Vera peša!? Kdo je vzrok? Nova šola' Sram vas bilo! Neki vikar, Četudi krepak in zdrav, je imel v tem šolskem letu samo en mesec veronauk, otroci so bili tedaj blizu pet mesecev brez pouka v Verona uku- Tudi to je jako značilno!, Ni čuda, da ob birmi oznanjajo izpred altarja: ti in ti otroci morajo stati v ospredju, ti in ti pa naj se umaknejo daleč v ozadje. .To znajo .farbati". Zur Vorstellung komme noch ein Gimpel. — Bil je na Vipavskem neki kaplan, ki se je ob vsaki mogoči pri liki bahal: „Ali nisem fejst fant?" Ta .fejst fant" hodil je v Bolo poučevat veronauk; a ker je bil večkrat aladkoginjen, je v šoli norel, a ne nčil. Učil je tudi otroke prepevati .od nebeške ohciti". Posledica te učne metode je bila ta, da ni bilo neko
leto v č.....cerkvi prvega sv. obhajila.
Pa kriče, vera peša."
— Slovensko gledališče. Danes se bo igrala četrta izvirna drama v letošnji
sezoni: .Otok in Struga". Dr. Tavčarjeva novela je doživela že dvoje dramati-sacij, kateri je oskrbel g. Ign. Borštnik, 0e da bi bil mogel napraviti iz snovi dramo trsjnostne veljave. Nocojšnja tretja dramatizacija je bila na repertoarju že pred dvema letoma, a jo je g. dramatizator prostovoljno omaknil t&r jo v tem času predelal iznova. Intendanca je reano poskrbela, da se vpri-zori ,Otok m Stroga" z največjo skrbnostjo in natančnostjo. Vršilo se je zategadelj čim največ možno skušenj. Glavne vloge so: baron Konštatin StruŠki (g. D o b r o v o 1 n y). Serafina (gdč. Rückova) grofinja Ana (gospa Danilova), grof Egon (gosp. D a-n i 1 o), Z )ra, baren ca Struška (gč. O g r i n e c) in Igia (g. Vero všek)
— Na korist dramskemu oaobju se bodeta vršili po zaključeni gledališki sezoni 3e dve predstavi: V nedeljo Schillerjevi ^Roparji", v torek pa Ne*troy»va gluma „Danes bomo tiči". V „Rocarjib" so g'avue uloge razdeljene takole: starega Moora ;gra g. Danilo, Franca gosp. Kovačič, Iv«irla g. Deyl, Schweizerja g. Verovšek, Spiegeibarga g. O r e h e k, Danijela gosp. B o -leska, komisarja g. Dobrovolny, Ama lijo gdč 0 g r i n e c in Kozinskega gdč. R ü ckova. V tej žaloigri nastopi g. Rudo jf Döyl zadnjič na slovenskem odru, na katerem je sodeloval vestno in marljivo tri sezone. Igral je tekom te dobi 104 ulcge m nastopil 132krat. Kot novinec je prišel v Ljubljano ter se tako n:vglo nauči! slovenskega jezika, da je mogel že v prvih mesecih igrati največje in najtežje ljubim 3fce utoge. Bil je ves čas zanesljiv in po napredku stremeč igralec, ki si je pošteno zaslužil simpatije slovenskega občinstva. Med njegovimi ulogami naj omenimo le nekatere: princ (.Emilija Galotti"), Kari (.Roparji"), dolski župnik, Mortimer (.Marija Stuart"), igralec (.Hamlet"), Romeo (.Romeo in Julia*) Dolinar (.Jakob Ruda"), Štefan in Nande („Rokovnjaöi"), dr. Trdina ;BSin"), Kvas (.Deseti brat"). Martin Smola, dr. Kovač (,Pri belem konjičku"), Trnek („Valvazorjev trg"), Tapkin (.Revizor") itd. Nadejati se je, da se bode občinstvo v največjem števila vabilu našega dramskega osobja odzvalo ter se udeležilo njegove be nefice, pri kateri ima gosp Deyl veliko in svojo prelepo ulogo Karla Moora.
— Narodna čitalnica v Ljubljani priredi v pondeljek, dne 25. marcija 1901, svojim članom in po njih vpeljanim gostom v veliki dvorani .Narodnega doma" zabavni večer s sodelovanjem gospice Mire Devove, moškega kvarteta (gg. V. Črnko, A. Svetek, I. Završan in J. Jak) in slavne meščanske godbe. Vspored: 1) Mendels söhn: .Ženitvanska koračnica", svira meščanska godba 2.) Dr. Ipavic: .Savska" moški öveterospev, pojo gg.: V. Črnko, A. Svetek, I. Zsvršnik in J. Jak. 3.) Auber: 3Mutasta iz Portici", overtora, svira meščanska godba, 4.) a) Mayerbew: Pa-zeva kavatina iz opere .Die Hugenotten", b) * * #: ,Mak", poje gospica Mira De-vova. 5.) Parma: "Triglavske rože", svira meščanska godba. 6) Dr. Ipavic: „Moži-ček", pantomima s spremljevanjem glaso-virja. 7.) A. Svetek: .Zaprta so njena okenca", moški čveterospev, pojo gg.: V. črnko, A, Svetek, I. Završan in J. Jak. 8) Smetana: Pesem pri sibeli in polka iz opere .Poljub", svira meščanska godba. 9.) Dr. Ipavic: .Oblačku", moški čveterospev, pojo gg.: V. črnko, A. Svetek, I. Završan in J Jak. 10) Popp: .Fantazija iz ruskih pesnij" za flavto, svira meščanska godba- 11.) pl. Zaje: Dvospev iz opere »Zrinjski", svira meščanska godba. 12.) Parma: .Canzonetta" za krilorog, svira meščanska godba. 13) Gounod: Velika fantazija iz opere ,Faust", svira meščanska godba. 14) Šaljiva loterija. Začetek točno ob 8 uri zvečer.
— Občni zbor ..pisateljskega podpornega društva", ki je bil sklican na dan 18. marca t. 1., se ni mogel vršiti, ker ni bilo zadostno število druitvenikov prisotnih. Z*to se bode vršil občni zbor imenovanega društva v torek, 2 6. t. m. ob 8. uri zvečer v gostilniških prostorih .Narodnega doma" z istim vsporedom. Na obilno udeležbo vabi odbor.
— Podelitev ustanov. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko podelila je izpraznjeno ustanovo za nadaljevanje študij na dunajski ekspertni akademiji slušatelju omenjene akademije g. Lud. Boštjančiču iz Trsta. Nadalje podelila je trgovska in obrtniška zbornica za leto 1901. ustanove
naslednjim učencem, oziroma učenkam tukajšnjih strokovnih obrtnih Sol in sicer: Josipu Grčarjn, Iv. Cedilniku in Jos Kasteliou po 100 kron; Josipu Zojku, Mariji Ažman, Mariji Pire in Mariji Su šnik pa po 60 kron.
— Novelist Mesko, administrator v grebinjskem kloštru, je precej nevarno bolan. Vzrok bolezni je prehlajenje in prenaporno delo. Ko je šel v sredo zjutraj iz oratorija v sakristijo, da bi maševal, je na kamenitih stopnicah omedlel ter se na glavi precej poškodoval.
— Mariborsko okrajno glavarstvo ima čudovito dober nos za tiste občinske napise, ki so samo slovenski. Koder imajo občine take napise, tirja okrajno glavarstvo, da jih morajo odpraviti ter jih nadomestiti z dvojezičnimi. Nasprotno pa okrajno glavar stvo ne vidi samo nemških napisov, katerih je v tem okraju še mnogo in še nikdar se ni zgodilo, da bi bilo zahtevalo, naj se odstranijo samo nemški napisi in napravijo dvojezični
— Pevska vaja v „Glasbeni Matici" za moški zbor je nameBto v pondeljek, ko je praznik, v soboto, 23. marca ob 8. uri zvečer.
— Kolesarskega   društva ..Ilirije"
redni občni zbor se vrši v nedeljo, dne 24 t. m., ob dveh popoludne v društveni dvorani na Sv. Petra oesti št. 5.
— Reklamacijsko pisarno za železniške tovorne pošiljatve otvorila bode v Ljubljanitvrdka Domicelj & Lavrenčič. Vodja pisarne bo g. Alojzij Lavrenčič. Z otvoritvijo take pisarne odpomoglo se bode potrebi, katero zlasti trgovci živo občutijo.
— Prodaja poštnih stvarij v Bohoričevih ulicah. Z ozirom na „glas iz občinstva", ki smo ga včeraj priobčili, nas je dotični prodajalec prosil pojasniti, da postreže vsakemu, kdor pride, in da le vpraša, kaker je sploh navada, koder se prodaja razno blago, Če se še kaj druz^ga potrebuje, ne sili pa nikogar, da kaj kupi. Tudi včeraj omenjeni slučaj, da neka žena ni dobila zalepke, se je zgodil le, ker so pro dajalcu zalepke zmanjkale, a pozneje je žena poslala vnovič po njo in jo dobila.
— Glas iz občinstva. Na Franca Jo žefa cesti prižigajo se električne žarnice tako pozno, da morajo obiskovalci gleda lišča po temi iti v gledališče. Istotako je tudi v Knaflovih ulicah tema. čudno je, da drugod okoli gore luči, samo v teh ulicah ne, po katerih hodijo ljudje v gledališče. Včeraj s večer so bile na Franca Jožefa cesti žarnice prižgane šele okoli 1,8. Taki nado-.s ta t ki naj bi se v interesu občinstva od pravili Včeraj so tujci, ki so šli v gledališče, glasno in ostro izrekali svojo sodbo o taki brezobzirnosti nasproti občinstvu.
— Pri vojaškem naboru v Ljubljani je bilo včeraj 57 mladeničev potrjenih k vojakom.
— Težko ranil je Globo aikov hlapec Martin Junger v Kolodvorskih ulicah št. 7 sohlapca Franca Žargija. Sprla sta se bila
j v hlevu, in ker je Žargi Jongerja sunil s pestjo v obraz, je ta pobral driteljc in ga udaril ž njim po glavi, da se je zgrudil na tla. Težko ranjenega Žargija so prepeljali v deželno bolnico, napadalca Jongerja pa v zapor.
* Hrvatski in slovenski pisatelji in obrazovalni umetniki so poklonili diki jugoslovanskih rodoljubov, biskupu Jos. J. Strossmay er j u na dan njegovega letošnjega godu krasno knjigo „Spornen c v i e c e iz hrvatskih i slovenskih dubrava". Knjiga je izdala s mnogimi ilustracijami Hrvatska Matica ter sta jo izročila Strossmayerju predsednik .Matice Hrvatske" prof. Tade Smičiklas in odbornik, pisatelj Ljuba Babic Gjalski.
* Lvovski občinski svetniki. Iz Kra kova poročajo: List „Naprzod" javlja, da je bilo 64 občinskih svetnikov v Lvovu dolžnih davek. Že dva dni kasneje pa je mogel župan dr. Malachovski v občinski seji sporočiti, da dolguje davek samo še 31 občinskih svetnikov. Med tem je namreč 33 občinskih svetnikov svoj dolg poravnalo. Župan je prosil namestnika grofa Pininskega, da bi uradno glasilo imen dolžnikov ne objavilo in s tem mesta Lvov Se hujše ne kompromitiralo.
* Zemlja so udira v občini Domanin nedaleč Uhar. Središča. Tri hiše so se že podrle, sedem pa se jih menda le bo. Posestniki hiš so sami reveži
* Pregnan odvetnik. Hilsnerjev za govornik, odvetnik dr. Anredničekse mora izseliti iz Kutne Hore ua Dunaj, ker je vsled an ti sem i teke gonje izgubil vso klientelo ter nima miru.
* Zakonska drama. V Möllingu pri Dunaju je živela 30 let atara Marija Ha lada ločena od svojega 45letnega soproga, tvorniškega delavca. Bila je kuharica v hiši zdravnika Pollaka. Ko je te dni šla iz hiše, jo je čakal njen mož ter nanjo ustrelil dvakrat. Nato je ustrelil sebe. Marija Halada je teško ranjena.
* Mistlficirano oblastvo. Predvčerajšnjim so v Krakovem obesili vojaka morilca Balzerja. Takoj po justifikaciji pa je dobilo sodišče iz Opave brzojavko, da je Balzer pomiloščen. Radi tega je nastala v mesta velika razburjenost, kajti Balzer je bil že mrtev. Ali kmalu je došlo iz Opave obvestilo, da je odposlal dotično brzojavko neki človek, ki duševno menda ni normalen in ki si je že parkrat dovolil take .dovtipe".
* Kako podpira mesto MIlan gledališče. Gledališče .ScalaK v Milanu dobi za prihodnjo sezono 120 000 lir subvencije od mesta. Gledališko društvo, ka teremu je na čelu vojvoda Visconti, pa da 100 000 lir. Lep denar, zato pa tudi lepo gledališče in lep repertoar!
* Nevedoma je ubila svojega moža. V Holidu (njitranska župani ja) je prišel v neko hišo tujec, ki je prosil prenočišča. Prej pa je prosil leno, naj mu spravi zavoj Ko je spal, je pogledala žena zavoj ter videla, da je poln baukovcev. Iz lakomnosti ga je v spanju ubila 8 sekiro. Ko pa je hotela truplo skriti, je videla, da je ubila svojega moža, ki se je vrnil iz Amerike.
* 4205 ženskih src se je raztužilo v Bremenu radi znanega atentata na nemškega cesarja. Zato so mu poslale krasno spomenico s posebno žensko deputacijo.
* 17leten ubijalec in ropar. V Milanu v ulici Fiori Chiari je bivala Magdalena Bellotti, 55 let stara ter oddajala prenočišča. Pri nji je stanoval 17letni Peter Cappelletti, kateri je bil zadnje čase brez dela iu brez denarja. Dne 6. t. m so dobili Bdllotti smrtno ranjeno. Prej nego je umrla, je izjavila, da jo je napadel Cappelleti, jo ranil, ji odnesel uhane iu prstane, nekaj zlatnine in denarja. Redarstvo išče zločinca, kateri se je skril v Milana. Morilec je premožne rodbine, ali ni maral delati, ampak živel lahkomiselno.
Telefonska in brzojavna poročila,
Dunaj 22. marca. V današnji seji poslanske zbornice so nemški radi-kalci začeli obstrukcijo. Zahtevali so, da se morajo vse interpelacije doslovno prečitati, podali so pa tudi dva nujna predloga. Radikalci so začeli obstrukcijo, ker spravlja predsednik njih interpelacije v tajno sejo. Danes so radikalci dosegli svoj namen. Po daljših pogajanjih je Vetter obljubil, da se v javni seji prečitata dve interpelaciji, ki sta bili določeni za tajno sejo, na kar sta Schönerer in Wolf svoja dva nujna predloga umaknila. Na razpravo je potem prišel Ellenbogenov nujni predlog glede poslanca Seitza, katerega je Lueger spravil ob učiteljsko službo. Pri tej debati je prišlo do najviharnejših prizorov. Krščanski socialisti so slišali take, da jih bodo pomnili. Ellenbogen jim je mej drugim celo rekel, da so stranka brez časti. Ellenbogen je predlagal, naj se naroči ustavnemu odseku, da mora tekom 8 dni poročati o Ofaerjevem predlogu, po katerem ni dovoljeno disciplinarno postopati proti poslancem, če tega parlament ne dovoli. EUenbogenov predlog je bil sprejet, na kar se je začela razprava o predlogih zastran podpore po ujmah prizadetim okrajem. Prihodnja seja bo v torek
Dunaj 22. marca V vinarskem odseku je vlada pojasnila svoje stališče glede vinske klavzule, zahtevala pa je, da ostanejo njena pojasnila tajna. Pri tej priliki je Vuko vi č pojasnil, da namerava nemška vlada zahtevati, naj se 1. 1903 odpravi carina na rudeča vina, ki se primešavajo drugim vinom, katera carina znaša od 1892 leta 10 mark. Prosil je vlado, naj poskrbi, da se tej želji ne ugodi.
Dunaj 22. marca Železniški odsek je izvolil posl. Sylvestra za referenta o investicijski predlogi. Sorefe-renta sta Kaftan in Szwiertnia. Referent za odstavek o refundaciji 80 milijonov kron pa je Kolischer.
Dunaj 22. marca. V predvčerajšnji seji je nemški radikalec Stein zmerjal Cehe s psovko .böhmischer Cirkel". Čehi so poslali k prezidentu deputacijo in zahtevali zadoščenja. Ker jim ga Vetter ni hotel poskrbeti, so izjavili, da se v taki zadevi ne bodo nikdar več do njega obrnili, a če bi se še kdaj zgodilo tako žaljenje. poskrbeli si bodo satisfakcijo tako, kakor se še nikdar v nobenem evropskem parlamentu ni primerilo.
London 22 marca. Pod predsedstvom grofa Walderseeja so zastopniki velesil sklenili poravnati nastali konflikt mej Rusijo in Angleško začasno na ta način, da se tako Rusi kakor Anglež5 danes, 22. t. m, umaknejo s teritorija, radi katerega je nastal konflikt in da opuste Angleži vsa dela za železnico, dokler se preporno vprašanje ne reši diplomatičnim potom.
Narodno gospodarstvo.
O sadjarstvu.
V nekaterih krajih naše dežele napreduje sadjarstvo tako, da je kar veselje gledati take vasi. Žnlost pa obhaja človeka, videčega kraje, kateri nimajo skoro nobenega sadne-ga drevja P*č imamo po deželi več kmetijskih podružnic katere se trudijo s hvalevreino požrtvovalnostjo za povziigo sadjarstva. Imamo tudi nekaj teoretično m praktično izobraženih sadjarjev različnega stanu kateri mnogo delujejo za prospeh gospodarstva na tem polja, toda kaj nao* vse to pomaga, ko pa nedostaje, in to po-vdarjam, masi naroda večje izobrazbe in pred vsem pouka. Na lastne oči sem videl, kako je neki posestnik sadil drevesca, ka tera je dobil :z kmetijske podružnico. Z lopato je privzdignil rašo, potisail drevesce s koreninami v luknjo ter z nogo zopet zamašil raso. Ako je tu pa tam kaka koreninica ven gledala, za to se je ma:o zmenil. In tega ni delal iz nemarnosti, ampak vsled nevednosti. In zdaj naj drevo raste in uspeva.
Žalibog da se s cepljenjem ne godi nič bolje. Skoro v vsaki vasi se nahaja očanec, kateri si v nemalo čast šteje, da ima pri cepljenju .srečno roko". Ia kako požlahtnuje? * Divjak prekolje 10 cm ali še več globoko, vtakne v precep cepiča in na vse to povije in poveže ilovico. Ako je cepič eno- ali dveleten ali pa celo kaka vejica, to mu je vse jedno. Da je težavno in zamudno delo, ilovico tako poviti, da ne dohaja zrak, bo vsakemu umevno. O kakem drugem cepljenju nima niti pojma Da se izmed 100 dreves komaj 50 prime in še te imajo največkrat kal bolezni v sebi, je čisto naravno. To ni nič pretita nega, vse je žalostna istina in prepričan sem, da sta dve tretjini krajev na Kianj-skem, v katerih se ne godi nič bolje. Kakor mora obhajati razumnega Čebelarja groza, ko vidi po vaseh na pol razpadle čebel njake, ki so pravi pomniki te porušene gospodarske stroke, ravno tako ga obide žalost, ko se ozira po sadnem drevju. Mlado na pol doraslo drevje, a že hira in se suši. Zdravega mladega zaroda je bore malo. Le sem in tje zapazimo kako lepo zrasteno sadno drevo, kateri stoji kakor steber sredi razvalin.
Posestnikov, kateri imajo lepo in oči ščeno sadno drevje, je malo. In še ta napredek je pripisovati največkrat posebnemu trudu kacega župnika ali učitelja, katen mu je na lici mesta kazal, kako mora saditi, oplemenjevati, izgojevati, zatirati Škod -ljivi mrčes itd.
Ker že govorim o duhovnu in učitelju, še par besed o teh dveh stanovih. Bili so časi, ko so duhovniki veliko, lahko se reo» največ storili za prospeh dobičkonosnega sadjarstva. Saj ima pa tudi vsak župnik več ali manj sveta, na katerem lahko napravi lep, vsgleden sadovnjak. Žalibog, da iupniki-sadjarji vedno bolj izginevajo, a mladi duhovniški naraščaj ima prav malo ali pa nič razuma za to prelepo gospodarsko panogo. Postalo mu bo popolnoma neznano, koliko lepega, mičnega in korist nega ima v sebi ta srce in duha blažeča kmetijska stroka.
In učitelji? V Saat temu stanu lahko rečemo, da imamo na Kranjskem mnogo učiteljev, kateri so teoretično in praktično izvežbani v sadjarstvu in razvijajo v tej stroki živahno delavnost. Le žal, da je malo takih, kateri bi imeli zraven drve« niče tudi sadovnjak. Mnogo Sol pa ie drevesnic nima. (Konec prih.)
„Henneberg-svila"
— le pristna, ako se naroča naravnost pri meni — ■a blnze in obleke v Črni, beli ali pisani barvi, od 66 kr. do 14 gld. 65 kr. meter. Vsakomur franko in a plačano carino dostavljena na dom. Vzorci ae dopoBiljajo takoj.  Dvojna poštnina v Švico.
Gr« Hennoberg (loo-ö) Salden-Fabrikant (k. u. k. Hofl.), Zürich.
Proti zoTdoTdoIu in gnjilobi zob
izborno deluje antiseptična
Melnsina ustna in zobna voda
utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. Cena 1 steklenici z rabünim cavodom 50 kr.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil.
Po posti razpošilja se vsak dan dvakrat.
.Tetiliin seitlogra. (28—12)
dež. lekarna M. Leustek, Ljubljana
Resljeva cesta Ste v. 1, zraven mesarskega mostu.
Umrli 80 v LJubljani:
Dne 19. marca: Jožef Cernič. delavčev sin, 10 me8 , s v. Petra cesta Bt. 4, pljučnica. — Marija Jane, delavčeva hči, 20 mes., Marije Terezije cesta št. 11, škarlatica.
Dne 20. marca: Jera Selan, delavka 84 let, ostarelost. — Terezija Kircher, kuharica, 78 let, Emonska cesta 5t. 4, pljačaica. — Janja Oelhofer, komptoaristova žena, 32 let, Kladezne ulice št. 8, jetika.
Dne 21. marca: Marija Fajgelj, zasebnica, 86 let, Ravnikarjeve ulice št. 15, ostarelost. V hiralnici:
Dne 18. marca: Ana Grablovic, dninarica, 66 let, rak.
Dne 19 marca: Marija Kamnikar, dekla, 81 let, ostarelost.
Dne 20. marca: Reza Žagar, dekla, 31 let, kap.
V deSeiui bolnici: Dne 15. marca: Josip Dejak, uradnega sluge sin, 3 leta, naduha. — Terežzija Kavčič, kočarica, 47 let, srčna hiba. — Ivan Šemerl, ubožec, 78 let, ostarelost.
Dne 16. marca: Stanko Gerdina, sprevodnikov »in, 4 leta, davica.
Dne 18. marca: Helena Kašnik, gostija, 50 let naduha. — Fran Porenta, urar, 31 let, jetika. — Josip Jankovič, delavčev sin, 14 ur star, živ-Ijenske slabosti.
Dne 19. marca: Katarina Zrinšek, branjevka, 73 let, ostarelost.
Meteorologien© poročilo.
Višina nad morjem 306'i m. Srednji zračni tlak '36-0 nun.
•O.AOO krea znaša glavni dobitek loterije invalidako-zahvalne, ki se izplača v gotovem ■ 20°/0 odtegljajem. Opozarjamo cest. čitatelje, da bode žrebanje nepreklicno 98. marca t. I.
		Stanje!
£	Čas opa-	baro-
n	zovanja	metra
		v mm J
21	9. tvečor	7199
22	v. ajatrai	V24 6
	2. pdpol	727 4
74 si. jvzhod(    dež   j S
40 bL j vzhod     dež ^
40 si. jvzhod oblačno
i "
7 7°, nor-
Srednja včerajšnja temperatur male: 4-6°.
Dunajska borza
dne 21. marca 1900.
Skupni državni dolg v notah   .... 98" 10
SKapni državni dolg v srebru .... 9790
Avstrijska zlata renta....... 11780
Avstrijska kronska renta 4°/0  .... 9725
Ogrska zlata renta 4°/0....... 117*75
Ogrska kronska renta 48/„..... 93 —
Avstro-ograke bančne deinice  .... 1675 —
Kreditne delnice......... 716"—
London vista.......... 240 25
Nemški državni bankovci za 100 mark. 117'55
20 mark............ 2349
20 frankov........... 19 09
Italijanski bankovci........ 9040
C. kr. cekini........... 1132
Št 11.
Potrtim srcem javljava pretužno vest, da je Bogu Vsegamogofinemu do-padlo, našega prisrčno ljubljenega soproga, oziroma očeta, gospoda
Tomaža Valka
c. kr. okrajnega nadinženerja
danes ob 11. uri dopoldan, po kratki mučni bolezni, v 52. letu svoje dobe, k sebi v boljšo večnost poklicati.
Pogreb vršil se bode v petek, dne 28. marca ob 5 uri popoludne.
Svete maše za dušo ranjcega brale se bodo v tukajšnjih cerkvah.
Dragi ranjki priporoča se v blagi spomin in pobožno molitev.
Rudolf ovo, dne 20. marca 1901.
Antonija Valka roj. Prllllng-er,
soproga. Edvard Valka,
(615) sin.
Prosi se tihega sožaljal
Zahvala.
Za mnoge dokaze prisrčnega sočutja mej boleznijo, kakor ob smrti naše iskreno ljubljene soproge, oziroma matere, hčeri, sestre, svakinje in tete, gospe
Janje Oelhofer roj. Paiser
za lepe poklonjene vence ter za mnogo-brojno častilno spremstvo k zadnje nu počitku izrekamo tem potom vsem svojo najprisrCnejšo in najiskrenejšo zahvalo.
V Ljubljani, dne 22. marca 1901.
(618)    Globoko žalujoči ostali.
Pri c. kr. poštnem in brzo-Jamem uradu v Črnomlju se
sprejme mladenič, kateri je pošten, trezen in lepega vedenja
za pismonošo
proti mesečni plači 39 Kron« prostim stanovanjem in dobro hrano. Dotičnik mora znati vsaj za silo slovensko ter nemško brati in pisati. (610)
Išče se izučen
srednje starosti, samec, z dobrimi spričevali.
Ponudbe naj se pošljejo na slav. okr. županstvo v Senožečah. (595—2)
Varaj svoj« immml
(f'/. . viako rodbino naJTAŽnejšol fkiii:«o T otroških xaderah ■ čez" 'tisoč   zahralnimi   pismi pošilja ldiskretno   »a »0 Tin. t antr znamkah (odprto 70 Tin.)
gospa A. K»ii|ih, tBerUn S. W. 220 Lin-,, denstrasao 60.
(300—18)
(614-1)
Dne 1. aprila t. 1. ob tO. url dopoludne oddala se bode v občinski pisarni v Vipavi potom znianjsevalnc Javne dražbe
zgradba okrožne bolnice v Vipavi.
Ponudnik mora položiti 10 % varščino v gotovini ali v vrednostnih papirjih. Načrt in proračun z dražbenimi pogoji, je na ogled razpoložen od 9-1. t. m. dalje pri gospodu županu v Vipavi.
Zdravstveni zastop za okrožje Vipavsko v Vipavi
dne 18. marca 1901.
Načelnik: Rožič.
SÖT Jutri ~3SQ žrebanje!	Glavni dobitek .... 60,000™* V gotovini «O°/0 manj.
Me Mila bala j.cmXy^r pO 1 krono                             ~v IlO-u/bljanl,	
Trgovino z mešanim blagom
na najlepšem kraju v II. Bistrici, kjer je velika trgovina z lesom in z dragimi rečmi, in kjer so c. kr. sodnija, c. kr. davkarija, o. kr. no tan jat, o. kr. žendarmerija, dr medicin« itd. oddam takoj po dogovoru ali na Jesen.        (617—i)
Anton Domladis,
posestnik in trgovec v II. Bistrici.
Ces. kr. avstrijske     državne železnice.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. februvarja i901. leta.
Odhod iz Ljubljane jaž. kol. Proga 6ez Trbiž. Ob 12. ari 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; cez Selzthal v Aussce, Solnograd; čez Klein-Reifling v Steyr, v Line; čez Am-stetten na Dunaj. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Frunzt-ns feste, Ljubno, Dunaj; cez Selzthal v Solnograd, Ino-most; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoludne osobni vlak v Trbiž Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Selzthal. Dunaj. — Ob 4. uri 6 m popolndne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, F ranze nsl obte. Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zell ob jezeru, Inomost Bregenc, Curih, Genevo, Pariz; čez Klein-Reitling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen. Marijino vare. Heb, Franzi>ve vare. Karlove vare, Prago, Lipsko, Cez Amstetten na Dunaj. — Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste. — Proga v Novo mesto in Kočevje. Ob 7. uri 17 m zjutraj osobni vlak v Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. — Ob 1. uri 6 m popoludne osobni vlak v Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. — Ob 6. uri 55 m zvečer osobni vlak v Novo mesto, Kočevje.
— Prihod v Ljubljano juž. kol. Pro<?a iz Trbiža. Ob 3. uri 2r> m zjutraj osobni vlak z Dunaja rez Amstetten, Lipskega, Prage, Fraucovih vaiov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Sol-nograJa, Linea, Steyra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoludne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Sol-nograda, Linea, Steyra, Pariza, Geneve, Curiha Bre-genca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Poutabla. — Ob 4. uri bH m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna. Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Poutabla,
— Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Danaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga iz Novega meBta in Kočevja. Ob 8. uri in 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mesta in Kočevja. — Ob uri 82 m popoludne osobni vlak iz Stiaže-Topiic. Nove»a mesta iu Kočevja. — Ob 8. uri 48 m zvečer osobni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta, Kočevja.
— Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. MeSani
vlaki: Ob 7. uri 2fl m zjutraj, ob 2 uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer. — Prihod v Ljubljane drž. kol. Iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zvečer, ob 11. uri 6 m dopoludne. ob 6. uri 10 m zjutraj.
Stanovanje
obstoječe iz dveh lepih sob. sobe za posle in shrambe,
se odda takoj na Marijinem trgu št. 1, III. nadstropje. (6or%2
Kiilmtali slsflno i
tla|<5 mot- in fetli telo.
Dobava v steklenicah (pastčrizovane) od tvrdke
Edmund Kavčič
v Ljubljani, Prešernove ulice
I hI o t um: (12—66
Glavna zaloga J. Klauer-jevega pristnega likßrja  Triglava iz planinskih zelišč
ID
Vrtnarica.
(I» Inderg-Urlnerin.)
V prijetnem, zdravem mestecu na Oore nJem atirskem živeča uradniška obitelj išče k dvema otrokoma (4 in 2' } let) zdravo, spretn slovenskega (ozir. hrvatskega) in nemškega jezik.i veSčo gospodično lepih občevalnia oblik in iz poštene obitelji kot
ki bi morala, po možnosti, pri stanu primernih hiSnih opravkih gospodinjo podpirati.
Ponudbe z zahtevami in prepisi spričevn na upravništvo .Slov. Naroda sub „J. K. Go renje Stirsko". (607
Hit
priporoča aj bolje
, .-f^y^ & w ^J0Tmaa& kakovosti
^^♦^ #<^sa[lna<lepotlcna
><$K^Jrii drevoredna drevesa
jt* sadno in lepoticno grmovje, ^ fir divjake in ograjne sadike, rože, konifere, buksus- in lovo-0>f rova drevesa, kamellje, Azaleje, 0jtif različne palme, perone, preprožne in f skupinske rastline. R3T Xitjholji« semena. — Tudi se dobi vedno vazalno zelenje, kakor: Thuja, Retinispora, Taxus itd. sveže in kratko rezano, 60 klg. K 15—, kamelljlnl vršički 1 klg. K 120. (608—1) \ajnl#.je eene. Ceniki brezplačno.
Böttger-ja podganska smrt
za popolno pokončanje vseh podgan, strupa pu sta za ljudi in domače živali, ä 40 kr. in 6U kr..
se dobiva samo v deželni lekarni ..pri .Tlnrlji ponia-icaj" JI. LeuMtek-a v IJublJanl.
Z uspehom podgansie smrti sem bil jak zadovoljen.  Po prvem nastavljenju sem naael 16 podgan mrtvih in torej lahko vsakomur pri; ročam to sredstvo.
Schweinfurt, dne* 11. februvarja 189^. (269-7) Ii. Kres, mlekarija
■»H f^^MDMIIIH   J^Z.      ■ II—bfcü im*- kMm.M k MAM* ^JOCmWC-T M»l
Prym trpežna peresa
Iz najboIJMesa Jrkln. obdržš do 6kratno
toliko črnila kot navadna peresa, dasi v cen
niso dražja.
Sai»yiK»pero ima tudi to dobn
lastnost, da ne dela madežev, ako se preglobok*;
v črnilo pomoči. (418—5 Iztlaja Je v treli vratah:
Znamka 91.«3» E W za tanko pisavo,
„ „      F      „ malo debelejši pisa,
„ „      H     , navadno debelo pisavo
1 Skatlja = 1-44 peres K. 9-40, poŠta 10 h
Edino zastopstvo za Kranjsko:
Ivan Bonač
nasproti c. kr. glavne pošte v Ljubljan1
Istotam dobe se vsak teden najnovejše izšle
umetne razalednrcs.
Največja
življenjsko-zavarovalna družba
na svetu
1«
1» J^cui-äerl^a.
Ustanovljena 1842. Čisto vzajemna.
Skupno premoženje dne 1. Jannvarja. 1. 1900!
K 14896/io milijonov.
4Ž?lsti dohodek na korist zam^au-ovsanee^ 1.1899s
K 38,158.423,
Popolni jamčujoči kapital za zavarovanja, ki se sklepajo v Avstriji, leži pri c. kr. ministerijalnem plačilnem
uradu na Dunaji. (454-17)
Glavna agentura za Kranjsko:
Brata Pollak v Ljubljani.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No 11L
Lastnina in_tisk »Narodne tiskarne«.