Leto VIL, štev. 20 („Jutro« xrvM št. m a) Ljubljana, ponedeljek 15. maja 1933
2 Din
Upravuisivo. ujuoijana, Knatijeva ulica 5. — Teieton št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ui. — Tel. 3492 tn 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica SL 11. — Telefon St. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica št- 2. — Telefon št. 190.
Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru it. 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42.
Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja.
Ponedeljska izdaja
Mogočen praznik narodnega delavstva
Na proslavo 25 letnice Narodne strokovne zveze se je zbralo več tisoč delavcev iz vse Slovenije - Prišli so tudi številni gosti iz ostale Jugoslavije in iz ČSR - Razvitje prapora v prisotnosti kraljevega zastopnika - Impozanten sprevod po mestu
Ljubljana, 14. maja.
V sporedu svečanosti, ki jih je Narodna strokovna zveza pripravila za 25 letnico svojega obstoja, je bil največji praznik današnji dan. Za sprejem gostov, ki so prihiteli iz vseh krajev banovine, države in iz inozemstva, se je Ljubljana že včeraj odela v narodne barve in na ulicah je zavrvelo živahnejše življenje. Davi je godba »Sloge« z budnico zdramila mesto iz spanja, z jutranjimi vlaki pa so od vseh strani, iz revirjev in iz vseh večjih in manjših krajev Slovenije prihajale nove in nove delegacije m prisrčnega sprejemanja in pozdravljanja na postaji ni bilo ne konca ne kraja. Proti deveti uri so se pričele množice zgrinjati na Tabor, kjer se je vršilo veliko manife-stacijsko zborovanje, ki je trajalo ves dopoldan, ter razvitje prapora NSZ, ki mu je bil za kuma ban dravske banovine dr. Drago Marušič. Velika dvorana na Taboru je komaj imela zadosti prostora, da je sprejela vase vso množico, ki je nudila najbolj pisano sliko: tu so se zbrale številne depu-tacije delavcev iz vseh industrijskih revirjev, med njimi je bilo zlasti mnogo rudarjev iz Trbovelj, Hrastnika in Zagorja, razen delegatov in članov NSZ pa so poslala na zborovanje svoja zastopstva tudi skoraj vsa nacionalna in socialna društva in korpora-cije. Med predstavniki in zastopniki so prisostvovali zborovanju gg. ban dr. Marušič, ki ga je množica ob njegovem vstopu v dvorano obsula z viharnimi ovacijami, pomočnik bana dr. Pirkmajer, župan dr. Puc, zastopniki notranjega, socialnega in trgovinskega ministrstva, senatorji dr. Ravnihar, dr. Novak, dr. Gregorin, dr. Rožič, poslanca Pustoslemšek in Lončar, bivši poslanec župnik Barle, konzul češkoslovaške republike inž. ševčik, prosvetni šef Mazi, predstavniki Sokola, češkoslovaški senatorji in poslanci s številnimi zastopniki češkoslovaškega delavstva in voditelji westfal-skih Slovencev. Oder je bil ves odet v pisane barve jugoslovenskih in bratskih češkoslovaških zastav.
Otvoritev jubilejnega zborovanja
Zborovanje je otvoril in vodil podpredsednik NSZ ravnatelj dr. Jože Bohinjec. Prva misel njegovega govora je veljala množicam, ki so v težkem času ostale brez kruha, potem delavcem, ki delajo po tovarnah, rudnikih in na železnicah, da kujejo narodu in državi bogastvo in bodočnost. Pomembno je, da se to manifestacijsko zborovanje delavstva vrši na sokolskem Taboru: v tem je izražen simbol dela, ljubezni, bratstva, narodnosti, demokratičnosti in svobode, v katerem sta delavstvo in Sokolstvo zvezana med seboj in v katerem bosta v bodočnosti delala in se borila še z močnejšo, enotnejšo voljo. Državne zastave, ki delavcem in delavkam v pozdrav vihrajo po mestu, so dokaz, da delavstvo v javnosti in v državi polagoma dosega razumevanje svojih teženj, in kmalu bo prišel čas, ko bo narodno zavedni delavec dosegel vse svoje pravice. S 6. januarjem 1929 so slovenskemu in jugoslovenskemu delavstvu zasijale nove nade in vsi smo pričeli verovati in verujemo, da bo zavladal nov duh demokratičnosti in socialnosti. Hvaležni smo kralju, da je presekal vozel brezplodnega parlamentarizma. Danes manifestiramo za narod in za državo, prav tako pa tudi za zmago bratstva, svobode in socialnih pravic. Zbrali smo se, da pred vso javnostjo in pred vsemi odločujočimi činitelji manifestiramo našo zahtevo, da mora politika Jugoslavije ščititi predvsem malega človeka, da manifestiramo za zaščito starcev ter invalidov, otrok in žena, za zaščito dela po tovarnah in povsod. Zbrali pa smo se tudi, da manifestiramo za kralja Aleksandra, ki je brez dvoma naj demokratične J5i vladar v Evropi in ki ga po njegovem zavzemanju za zmago novih demokratičnih idej lahko primerjamo z velikim predsednikom češkoslovaške republike Masarykom. Kralj je čuvar ustave, ki nam je zaga.rantirala, da je delo pod zaščito države. Nato je govornik prečital vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju kot varuhu nacionalne svobode in socialne pravičnosti, ki jo je ves zbor sprejel z navdušenim odobravanjem.
Zatem je podpredsednik dr. Bohinjec pozdravil zastopnike češkoslovaškega delavstva, ki so se — trideset po številu — udeležili naših svečanosti in med katerimi so predstavniki češkoslovaške vlade, parlamenta senata in delavskih organizacij. Z zadoščenjem je ugotovil govornik, pri tej priliki da je Mala antanta. v kateri oba bratska naroda zvesto sodelujeta, v mednarodnem političnem svetu čedalje bolj upoštevana želja nas vseh pa je, da se Mala antanta razširi na vse slovanske države. Slovanstvo ima veliko misijo v človeški družbi, slovanstvo je Evropi rešilo križ in je vsaj enakovredno z vsemi drugimi kulturami sveta. Zatem. je govornik pozdravil rudarje iz West-falije. ki je takorekoč naša deseta banovina, ki pa jo mi vse preveč pozabljamo. Zagotavljamo pa naše Westfalce. da se bo na odločujočih mestih našlo zadosti razumevanja, da bo ustreženo njihovim težnjam. Pozdravil je tovariše Srbe in Hrvate in na-glasil da gre skupnemu prizadevanju juro-slovenskih narodno zavednih delavcev največja zasluga, da je danes zavladal v državi politični mir. Danes se delavstvo ozira na 25 let organiziranega d*la. ki ga ima za -"boj, ustvarilo si je svoje narodne strokovne organizacije, moralo pa bo postati tudi važen političen faktor v državi. Prva beseda gre v demokratični državi kmetu m
delavcu. Naša želja je, da bi se pospeševala socialno-politična zakonodaja in da bi se izvedla dekoncentracija državne uprave, ki jo moramo zahtevati zlasti za dravsko banovino, v kateri je 40 odstotkov prebivalstva zaposlenega v industriji, trgovini in obrti.
Zatem je podpredsednik posebej pozdravil bana, ki je zlasti v teh težkih časih pokazal, da ima srce in razum za delovnega človeka. G. banu so zborovalci ponovno priredili burne ovacije. Enako toplo je pozdravil zastopnike notranjega, socialnega in trgovinskega ministrstva ter drugih . uradov in oblastev, nadalje zastopnike sokolskih, kulturnih in političnih organizacij. Iskreno zahvalo za vso dobro voljo in dejansko pomoč je izrekel mestnemu županu dr. Pucu,
ki ga je dvorana pozdravila s spontanimi
aklamacijami. Svoja izvajanja je govornik zaključil z besedami predsednika Mssaryka, da so delavci in nameščenci v vojni največ žrtvovali, zato pa jim tudi mora država za vse čase zagotoviti vse socialne pravice. Kakor za češkoslovaško, velja ta beseda tudi za nas. Uresničenje velike Jugoslavije je mogoče samo, če bodo delavski sloji v nji lahko živeli. Delavstvo se izmed vseh slojev najbolj zaveda, da je samo v nacionalni državi njegova rešitev. Z vzklikom: Slava delu! — je dr. Bohinjec zaključil svoja tehtna izvajanja.
Ko se je poleglo burno odobravanje, ki je po njegovem govoru odmevalo po vsej dvorani, je od vse množice viharno pozdravljen izpregovoril predsednik NSZ g. Juvan.
Sorbe narodnega delavstva
Slavnostni govor predsednika NSZ g. Juvana
Ko smo pred 25 leti polagali temelje naši organizaciji, so bile razmere slovenskega delavca še zelo žalostne in niti slutiti nismo mogli, da bomo po 23 letih zborovali v svobodni državi, o kateri smo sicer sanjali, do katere pa se nam je pot zdela še zelo, zelo dolga. Zibel našega gibanja je tekla v Trstu ob Jadranskem morju, kjer je naš zavedni delavec dvignil svoj glas in zahteval poleg svoje socialne svobode tudi narodno svobodo. Takrat smo bili ogroženi v narodnem in socialnem pogledu. Vladal je nad nami oholi tujec, ki je videl v našem delavcu samo podložnika. Cim večji pa je bil pritisk tujcev, tem večji je bil odpor v vrstah zavednih Slovencev
L. 1907. se je porodila misel o potrebi ustanovitve narodne delavske organizacije v Trstu n že naslednje leto smo ustanovili organizacijo tudi v Ljubljani V vseh krajih bivše Kranjske in Štajerske je zavel med delavstvom nov duh. L 1908 je ono zgodovinsko leto ki nam bo Slovencem ostalo vedno v živem spominu V tem letu se je prerodila nacionalna zavest Ves na/rod je odločno odbil napade nemštva. V tem letu smo preživeli težke septembrske dogodke in so padale žrtve, med mirna tudi narodna mučenika Lunder m Adamič. In prav takrat se je porodila NDO, ki je že ob ustanovitvi doživela svoj prvi ognjeni krvavi krst Njeno delo je bilo blagoslovljeno s krvjo mučenikov.
Avstrija nam je hotela onemogočiti delo in je razpustila našo organizacijo, komaj je bila osnovana Toda že naslednje leto se je ustanovila Narodna strokovna zveza in 1. 1913 se je že vršil velik kongres, ki je pomenil v strokovnem in narodnem pogledu važen mejnik narodnega de-
lavskega pckreta. Na kongresu smo pove jim 0trokom nuditi borega koščka kruha.
dali jasno in odločno, kaj hočemo, da rešimo našega delavca in uslužbenca izpod tujega nemškega jarma in da mu priborimo človeku dostojno življenje.
Prišla je svetovna vojna in doživeli smo nova preganjanja, nove krivice. Na tii»j-če in tisoče našrih najboljših sinov je umiralo na bojnih poljanah. Blagoslovljeno krvavo seme nam je rodilo svobodno Jugoslavijo. Toda tudi v novi svobodni Jugoslaviji smo občutili porodne bolečine Pre-mailo sino bili priprav jeni na to osvoboditev. Tako slabo smo gospodarili, da se je že zdelo, da je naša svoboda v nevarnosti in da bomo zopet vrženi narodnim sovražnikom v izkoriščanje. Toda prišel je zgodovinski šesti januar, ko je naš prvi državljan in državni poglavar kralj Aleksander napravil konec bratomornemu boju in ustvaril enotno narodno fronto vseh zavednih in poštenih Jugoslovenov.
Po 25 letih de'a in boja živimo v dobi hude gospodarske krize. Naše delavstvo je zašlo v največjo brezposelnost Ln s tem v največje pomanjkanje. Izpostavljeno je izkoriščanju od strani onih, ki bi radi dobro živeli na račun pridnega in delovnega ljudstva. Kapital ne pozna usmiljenja in ne pozna druge morale od morale svojega žepa. S-amota je, da se šopirijo pri nas raz- , ni tujci, ki zasedajo najboljša mesta, ki imajo brezprimerno večje plače kakor do- J mačini. Skoro 30.000 tujcev je v naši dr- j žav.i in med njimi je malo tak^h, ki bi se zavedali, d« živijo na naših tleh 'n da rno- J rajo spoštovati naš narod in njegove obi- | čaje; velika večina je takih, ki si domi- | šljajo, da jim ie dovoljeno vse in da Lh-ko preganjajo naše domače delavce Temu se mora odločno napraviti konec.
Pri talcih razmerah je razumljivo, da moramo v prvi vrsti ščititi domače delavce. Zato je naš program naroden. Narodnost nam je bistvo našega življenja, ker vemo, da moremo le v okviru narodnega programa izvojevati tudi borbo za naše pravice. Le pravlčma socialna rešitev je tudi pravi narodni program. Zato se tudi vrši naša borba v okviru n^Todne sloge ter zahtevamo, da svojo narodnost prvilno izpoveduje sleherni naš državljan in ne samo široki delovni sloj. Neresnico govori, kdor pravi, da ie naroden, pa preganja delovnega človeka.
Dostikrat slišimo, da je internacionalni marksizem ona ideja, ki bo rešila naše delovno ljudstvo Toda. mi se dobro zavedamo in vemo, da je internacionala v službi tuice v da je ta internacionala germanska, diktirana od na I več jih sovražnikov jugo-slovenskega naroda Marksizem p-op>da po vsem svetu Zakaj nai hi bile internacionalne marksistične metode potrebne
ravno našemu delovnemu človeku? Delavstvo je z marksizmom obračunalo, toda obračunati moramo tudi z vsemi drugimi škodljivci naše države in naroda, pa naj se pojavljajo v tej ali drugi obliki. Ne moremo trpeti nikakih separatistov, nočemo nobenih punktašev, temveč hočemo zavedne Jugoslovene, ki bodo to državo branili v dobrih in slabih časih.
To bomo pa tem lažje trajno dosegli, ako bo naše ljudstvo zadovoljno in srečno. Zato moramo rešiti razna socialna vprašanja. ki so danes bolj pereča, kakor so bila kdajkoli. Socialno vprašanje ni samo vprašan ie delavca, temveč je tudi vprašanje naše kulture. Naša socialna zakonodaja je moderna in v splošnem dobra, toda ni še popolna Zahtevamo reorganizacijo socialnega zavarovanja, da bo odgovarjalo vsem potrebam in zahtevam delovnega ljudstva. Urediti se mora maksimalna delovna doba, predvsem pa je treba doseči omejitev škodljivega nočnega dela. Naša brezpogojna zahteva je. da se uvede absoluten nedeljski počitek in da se reši vprašanje dela za mlad* letne m za ženske. Os.emurn.ik nam je nedotakljiva pridobitev, za katero bomo vodili najodločnejšo borbo. Eno zelo važnih socialnih vprašanj je stanovanjsko vprašanje, ki ga je treba rešiti tako, da ne bodo deiavci stanovali v brlogih in kleteh, primernih niti za živali
Med najbolj prizadetimi se nahajajo naši rudarji, trpini iz revirjev Trboveljske pre-mogokopne družbe. Med rudarji je danes na tisoče brezposelnih in oni, ki še delajo, ne zaslužijo niti toliko, da bi imeli za skromno prehrano. Zaradi bede, v katero je zapadlo rudarsko delavstvo, propada naša mladina, ker pošteni očetje ne morejo svo-
Poleg brezposelnih stradajo tudi staro-upokojenci, tako da je armada bednih še večja. Zato odločno zahtevamo kontrolo države, ki naj ugotovi, v koliko so podjetja upravičena nastopati na tak nečloveški način, kakor mnoga nastopajo sedaj.
Uradi za zavarovanje delavcev vršijo važno nalogo, ki je za delavstvo neprecenljivega pomena, toda to zavarovanje je treba razbirokratizirati in ukiniti nepotreben centralizem, ki nam je samo v škodo. Bratovske skladnice se morajo brezpogojno sanirati. Javne borze dela se naj preurede tako, da bodo v korist vsem delavcem in da se ne bodo delile podpore samo nekaterim, kakor to predvidevajo razni pravilniki Posebne važnosti za delovno ljudstvo so delavske zbornice; morale bi biti naš delavski parlament, v katerem naj bi se reševala vsa pereča delavska vprašanja za vse delavstvo, ne pa tako kakor danes, da so delavske zbornice ekspoziture in agenture marksistične internacionale. Delavstvo tem delavskim zbornicam ne zaupa več in zahteva, da se čim prej izvršijo svobodne volitve v delavske zbornice.
Narodni delavci se združujemo pod znakom peresa in kladiva, kar predstavlja enotno fronto vsega ročnega in duševnega proletariata. Tudi državni nameščenci spadajo v enotno fronto delavcev in nameščencev. Ni prav nobene potrebe, da imamo danes v naši državi toliko različnih organizacij, ker je potrebna samo ena organizacija in ta mora biti narodna, ki pozna potrebe vsega ročnega in duševnega delavstva in ki je pravična na vse strani. Zato odklanjamo tako moskovsko, kakor amsterdamsko in rimsko internacionalo, ker so vse v škodo našeea naroda.
Zahtevamo, da sodelujejo delavci povsod, kjer se rešuje njihova usoda, ker hočemo v lastnih vprašanjih tudi sami odločati. Ako bomo močni, bo močna tudi država, ker smo mi najzanesljivejša opora naroda in države. V političnem pogledu se izrekamo za enotno narodno fronto, ki pa mora biti taka, da bo od tega imelo koristi vse delovno ljudstvo. Zato pozivamo vlado, naše ministre, senatorje in poslance, naj zaščitijo delavstvo pred izkoriščanjem m storijo vse, da se armade brezposelnih čim prej zaposlijo. Vselej in pri vsaki nriliki naj poslušajo glasove onih, ki ustvarjajo z deiom vse človeške dobrine.
Ustvarjati moramo novega, boljšega človeka, ki bo gojil med seboj ljubezen, veselje do dela in veselje do vsega lepega na svetu. Ne zahtevamo nič drugega kakor delo. za pošteno delo pa tudi pošteno plačilo Mi hočemo kruha, pošteno zasluženega kruha in odklanjamo vsako miloščino.
Vsi, ki domovino resnično ljubimo, se mo-
ramo združiti v slogi in solidarnosti. Nihče se ne more postaviti v stran, in nikogar ne smemo odbijati. Prav sedanji čas zahteva skupnega in složnega dela.
Nismo osamljeni, armade narodnega delavstva in nameščenstva so tako močne, da lahko premagajo vse ovire, ako bodo složne in zavedne. Naša organizacija je razširjena po vsej naši širni domovini in smo združeni v mogočni federaciji nacionalnih delavcev in nameščencev iz vse države. Tudi izven naših meja imamo brate sodelavce, ki imajo iste cilje in se borijo za iste ideale. Naši bratje Cehoslovaki, ki so nam bili učitelji vseh 25 let, nam bodo najboljši zavezniki in tovariši tudi v bodoče. Z njimi in z vsemi ostalimi slovanskimi delavci bomo ustvarili mogočno slovansko delavsko solidarnost in vzajemnost, ono tako zaže-ljeno slovansko internacionalo. Mi priznavamo samo ono internacionalo, v kateri bomo enakovredni in enakopravni lahko odločali o vseh potrebah r.ašega naroda. Naše geslo je, da mora \iadati enakopravnost narodov in enakopravnost v narodu.
25 let dela je za nami. Bilo je to 25 let dela za pravice našega teptanega delavca in 25 let dela za našo narodno svobodo. Toda naša borba za naš delovni narod mora biti še vztrajnejša, da bomo dosegli one velike cilje, za katere smo pričeli to borbo pred 25 leti. V tej borbi oomo ostali zve-
Ponedeijsaa cz oaja >juua, uai*.j* vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej tn velja po poŠti prejemana Din 4.-, po raznaftaJ-cih dostavljena Din 5.- mesečno.
Uredništvo:
Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon St. 3122, 3123. 3124. 3125 in 3126.
Maribor: Gosposka ulica 1L Telefon St. 2440.
Celje: Strossmayerjeva ul. l. Tel. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tartfu.
sti, postavili se bomo v bran vsakomur, ki bi hotel rušiti našo državo in s tem rušiti našo nacionalno iu socialno svobodo. Z brezprimerno ljubeznijo bomo vodili borbo za delavske pravice, za kralja, narod in državo.
Govor predsednika Juvana so sprejeli vsi prisotni z dolgotrajnim živahnim odobravanjem.
Izvajanja predsednika Juvana, ki jih je zbor neprestano prekinjal z aplavzom in pritrjevanjem, so na koncu vzbudila nov val odobravanja in ovacij. Nato pa je predsedujoči prečital naslednje pismo g. ministra dr. Kramerja:
Pozdrav ministra dr. Kramerja
»Jako obžalujem, da ne morem osebno prisostvovati svečani proslavi 25 letnice Narodno strokovne zveze. Vaši zavedni ročni in intelektualni delavci so, udruženi v tej važni nacionalni organizaciji, opravili veliko narodno, socialno in kulturno delo in s ponosom smejo gledati v prošlost, a s samozavestjo in trdnim upanjem v bodočnost. Ideja socialne pravice, ki jo nosi NSZ na svojih praporih, spada med temeljile osnove naše narodne svobode in samostojnosti. Program slovanskega bratstva, ki ga NSZ tako dosledno izvaja, nas najintimnejše spaja z življenjsko silo slovanstva. — Sporočite, prosim, spoštovani gospod predsednik, moje iskrene pozdrave in čestitke dragim rojakom, zbranim danes pod okriljem NSZ. a prejmite moje najlepše čestitke tudi Vi sami, ki skupaj z NSZ slavite jubilej zaslužnega dela.«
Pismo ministra dr. Kramerja je občinstvo sprejelo z izrazi nezadržanega navdušenja.
S tem je bil spored manifestacijskega zborovanja prav za prav izčrpan in sledil je drugi del svečanosti.
Razvitje prapora
Navdušene ovacije delavstva N]. Vel. kralfn
Ob pol 11. je vstopil v dvorano zastopnik Nj. Vel. kralja komandant mesta general Popovič in množica je vzklikala kralju, da ni bilo ne konca ne kraja. Predsednik Juvan je v kratkem pozdravnem nagovoru nagla-sil, da so prav te ovacije zgovorni dokaz, da nacionalni delavci niso samo z besedo, temveč tudi z vsem srcem za kralja in za narod. Blagovolite gospod general, je rekel predsednik, sporočiti Nj. Vel. zahvalo in vdanost vseh delavcev in nameščencev, združenih v naših organizacijah. Vsa ogromna množica se je strnila v en sam klic: Naj živi kralj Aleksander! — godba »Sloge« pa je zaigrala državno himno.
Zatem je predsednik Juvan izrekel tople pozdrave še pokrovitelju, dobrotniku in ku-mu banu dr. Marušiču in mu v imenu narodnega delavstva obljubil zvestobo za zvestobo. Njegove besede je vsa dvorana spremljala s hrupnim odobravanjem, da g. ban iz-prva skoraj ni mogel do besede. Potem je izpregovoril:
Nagovor bana dr. Marušiča
Kakor je v vsakem človeškem življenju od časa do časa treba, da se človek ustavi in se ozre v preteklost, da pretehta, ali so bila pota, ki jih je hodil, pravilna, ali ali so bili njegovi napori prav založeni, toliko bolj je od časa do časa potreben takšen razgled nazaj v organizacijah, ki ne delajo samo za prospeh posameznika, temveč za dobro stanu in celote. Prav je, da slavi NSZ svoj veliki praznik prav v mesecu maj-niku, ko vse kipi v novem življenju. To prebujenje božje narave naj bo simbol tudi za NSZ. Ugotoviti moram, da je bilanca vašega 25 letnega dela za narod in za državo pozitivna. Značilno je, da je naše narodno delavstvo idejo za svojo organizacijo prevzelo od kulturno in gospodarsko višje stoječih Cehov. Prav tako pa je tudi pomembno. da se je narodna delavska organizacija pričela ravno v Trstu, kjer je hotel nemški in italijanski intemacionalizem udu-šiti slovensko delavstvo. Takrat je tiaže delavstvo spoznalo, da zanj ni rešitve v inter-nacionali, temveč le v narodni slogi. Zaman so narodno delavsko organizacijo nasprotniki skušali uničiti. Njen prapor je šel od zmage do zmage, iz Trsta se je nacionalna delavska organizacija razširila na vse slovensko ozemlje. V veliki meri je njena zasluga, da ie naša zavest, da smo v narodni državi, dandanes tako krepka. Razumljivo je da avstrijske oblasti niso prijazno gledale njenega razvoja. Zato je bila ukinjena, toda samo za malo časa. Med vojno ie bilo nešteto voditeljev narodnega delavstva po avstrijskih ječah, iz vrst narodnega delavstva pa je izšlo tudi nešteto legijonarjev. ki so se šli bit za naše osvobojen je. Priborili smo si narodno neodvisnost, na tem temelju pa je treba delati naprel. da bo zavladala socialna pravičnost in enakost. Država je srpčna samo tedaj, kadar so srečni njeni državljani. Njeni državljani pa so srečni samo tedaj, kadar vlada socialna pravilnost. Toda v internacionalizmu ni rešitve, temveč samo na temelju narodne solidarnosti in samo v enotni, veliki Jugoslaviii. Srečen sem. da prisostvujem vaši pomembni svečanosti kot pokrovitelj in kum in zagotavljam vas. da je moje srce z vami. Ko razviiamo tu ored vami in pred «lovanskiroi brati ta prapor, me navda ia ena sama želja, naj bi te svetle barve dvigale naše delavstvo k j u ffosl ovensk emu edinstvu in široki sUvan-ski vzaiemnostl zakaj samo v tem znamenju je možna zmaga.
Govor g bana so zborovalci prekinjali z neprestanimi vzkliki in bučnim ploskanjem, ko pa ie na koncu g ban pripel svilen nacionalni trak na novo zastavo, je vsa dvorana odmevala od navdušenja.
Predsednik Juvan se je v toplih besedah
zahvalil g. banu in poudaril, da je nova zastava simbol dela, pa tudi simbol ljubezni do naroda in do kralja. S svečanim nagovorom je predsednik nato izročil zastavo praporščaku Orehku, ki je s slovesno prisego obljubil, da bo nosil prapor v vseh borbah in ga bo čuval čistega in zmagovitega. Med igranjem državne himne se je nato poklonilo deset praporov bratskih društev novemu soborcu.
Predsednik Juvan je zatem izročil v lepih šatuljah spominčke na jubilejno svečanost: Nj. Vel. kralju v roke generala Popoviča, banu dr. Marušiču in županu dr. Pucu. G. župan se je za darilo zahvalil z jedrnato izjavo: Pred 25 leti sem bil z vami kot mlad fant in ostanem z vami do smrti.
Pozdravi gostov
Nato so na kratko izpregovorili še posamezni predstavniki. V imenu češkoslo. vaške delegacije je izrekel pozdrave in če_ stitke poslanec T u m a ki je pozval zbo-rovalce. naj delajo po geslu: po nacionalizmu do slovanskega socializma. Ce bodo delavci zvesti temu načelu, jih niti vrata peklenska ne bodo mogla premagati.
V	imenu slovenskih in jugosiovensk h, narodnih delavcev v Nemčiji, Holandiji, Franciji in Belgiji ie pozdravil zbor gosp. Bolha, posebej pa se je spomnil še »črnih duš« iz najbolj trpečih rudarskih re_ virjev in dejal: Ce bi bile duše vseh nacionalnih krogov tako čiste, kakor so čiste te črne duše rudarjev, bi bil marksizem nemogoč. V dokaz ljuDezni naših izseljencev ao bratov-delavcev doma je g. Bolha pripel novemu praporu svilen trak.
Za starešinstvo Sokola je izjavil gosp. š v a j g e r. da je vse Sokolstvo na strani narodnega delavstva
Zatem je podpredsednik dr. Bohinjec prečital pozdravne brzojavke, ki so jih po. slali pododbor narodnih strokovnih organizacij za vrbasko banovino, kranjski župan Pire in Društvo odvetniških in notarskih uradnikov v Mariboru.
V	imenu Narodne odbrane je izpregovoril nekaj toplih besed dr. Cepuder in poudaril, da brez narodno zavednega delavca nikoli ne bi mogli imeti velike, resnično jugoslovenske Jugoslavije.
Predsednik jugoslovenskih narodnih delavskih sindikatov Stankovič je podčrtal, da se z gibanjem narodnega delavstva pričenja nova doba socialne pravičnosti.
V	imenu narodnih železničarjev, katerih udruženje šteje okrog 35.000 članov, je načelnik D e r ž i č izrekek toplo zahvalo NSZ, iz katere so kot iz matice izšle tudi vse druge organizacije narodnih delavcev in nameščencev.
Predsednik ZKD direktor Jug, je povabil delavstvo k ožjemu sodelovanju s kulturnimi društvi
V	imenu ministra za socialno politiko Puclja je pozdravil zbor dr. K a r 1 i n in izrazil željo, da bi NSZ delo za procvit delavstva in za narodno edinstvo še poglobila.
Zastopnik Delavske zbornice Drago Ko. s e m je opozarjal na velike naloge ki še čakajo narodno delavstvo v njegovi borbi za rešitev bede brezposelnih, za starostno zavarovanje, za izboljšanje socialnega položaja nameščencev, za preskrbo invalidov in vdov
Po krasnem pozdravu predsednika Zveze društev privatnih nameščencev Zemlji-ča je izpregovoril še predsednik slovanske delavske enote češkoslovaški poslanec T u č n y ki je dejal o češkoslovaškem in jugoslovenskem narodnem delavskem gibanju. da sta kakor dve duši pa ena misel, ter se poklonil našemu kraljevskemu do. mu.
Nato je podpredsednik dr. Bohinjec zaključil zborovanje, ki je bilo prav gotovo eno najlepših, najbolj discipliniranih delav-
skih zborovanj, kar jih je LJubljana videla po vojni, in množica se je iz dvorane vaula na ulico.
ManISestacIjskI sprevod
Medtem ko se je vršilo zborovanje, se je začela pred Taborom zbirati velika mno_ žica. Ko je bil zbor končan, so se iz dvorani vsuli zborovalci, ki so se takoj formirali v slavnostni sprevod. Ob pol 12. se je začel sprevod pomikati izpred Tabora. Otvoriia ga je pestra skupina kolesarjev, njim je sledila vrla železničanska godba »Sloge«. Za krasnim praporom, ki ga je poklonil Nj. Vel. kralj, so stopali voditelji NSZ. Naslednjo skupino je sestavljala ČOD iz Prage. Bratje Čehi so bili neprestano deležni viharnih ovacij. Množica, ki je tvorila povsod, kjer se je pomikal spre_ vod. gost špalir, je nepretrgano manifestirala za češkoslovaško-jugoslovensko vzajemnost in bratstvo.
Za Čehi so stopali naši Westfalci. Z le. pim praporom na čelu jim je sledila skupina JNRS iz Beograda njim pa mariborsko okrožje. Pogled na sprevod je bil izredno slikovit. Mariborska skupina je pri. šla s tremi prapori in tremi državnimi zastavami; spremljala jih je godba »Drave«. Za Mariborčani so se razvrstili naši Gorenjci. njim pa se je priključila dolga vrsta rudarjev. Kljub hudim časom, ki jih preživljajo, se naši rudarji niso strašili stro. škov in so prišli v Ljubljano, da tu pokažejo, da so odločno v naprednem taboru. Pestri in dolgi sprevod je zaključila godba Sokola I, k/so ji sledila ljubljanska društva in ljubljansko čanstvo NSZ. Med sprevodom so nosili tudi simbolične napise, kakor: »Hočemo močno in edinstveno dr. žavo!« »De'v čast in zaščita!« »Nočemo podpor, hočemo dela!« »Enakopravnost vseh narodov je jamstvo za svetovni mir!« »Zahtevamo socialno enakopravnost!«
Izpred Tabora se je sprevod, ki so v njem tri godbe neprestano svirale vesele koračnice, pomikal čez Vidovdansko cesto, Ko. imenskega in Tavčarjevo ulico, po Tyrševi cesti, Prešernovi in Stritarjevi ulici pred magistrat. Vse hiše v mestu so bile v zastavah, povsod je delavstvo množica na. vdušeno pozdravljala .
Pred magistratom
Da omogoči reden potek proslave, je policija že pred 11. zaprla vse dohode do magistrata in popolnoma izpraznila prostor pred poslopjem. Tam so se kmalu po 11. zbrali najedličnejši predstavniki naše javnosti; med drugimi so prispeli tja ban dr. Marušič. pod jan dr. Pirkmajer, senatorji dr. Novak, dr. Ravnihar, dr. Rožič in dr. Gregorin, župan dr. Puc in podžupan Jarc. poslanec Rasto Pustoslemšek, pro. svetni šef banske uprave Mazi, načelnika banske uprave dr. Sotesk in dr. Karlin, dr. Stare za J ČL, mestni fizik dr. Rus, župnik Barle. dr. Brolih in drugi.
Okrog 11.30 so zvoki godb naznanili, da se bliža sprevod svojemu cilju. Kmalu nato se je začel polniti prostor pred magi_ F-tratom .Bil je nepopisno lep pogled na to množico nacionalnega delavstva, ki se je gnetlo pred magistratom ter do zadnjega kotiSka napolnilo prostrani prostor.
Venec kralju Osvoboditelju
Med množico je nemirno valovalo in v vetru so plapolali prapori. Takoj je pa nastala tišina, ko je stopil na sredino stopnic pred magistratom predsednik NSZ g. Juvan, ki je na kratko izpregovoril:
Bratje in sestre! Ko smo pred 25 leti po. lagali osnove narodnemu strokovnemu po. kretu, smo že imeli svoj jasno začrtani ju-goslovenski program, že takrat je bil naš cilj in hoteli smo. da dosežemo združenje vseh Jugoslovenov. Naše oči so bile uprte v Beograd kjer je vladal naš veliki Osvo. boditelj kralj Peter (Slava mu! ). Danes po 25 letih, ko živimo v svoji svoDodni državi, je naša dolžnost, da se ob tej priliki poklonimo spominu velikega kralja Osvoboditelja. V znak spoštovanja in ljubezni mu poklanjamo spominski lovorjev venec.
Predsednik NSZ je nato položil krasen venec z napisom »Kralju Osvoboditelju Na. rodna strokovna zveza« k vznožju spomenika, godba »Sloge« je pa zaigrala himno »Bože pravde«.
Niso še izzveneli zadnji akordi, ko je pristopil k liku pokojnega kralja Petra češkoslovaški senator g. Panek in v imenu ČOD s kratkim nagovorom položil krasen šopek nageljnov k vznožju spomenika. Godiba pa je zaigrala češkoslovaško himno »Kje dom je mej«.
Pozdrav župana dr. Puca
Ko so se deputacije poklonile spominu kralja Petra, je povzel besedo ljubljanski župan g. dr. Dinko Puc, ki je med drugim izvajal:
Bratje in sestre! Iz vseh koncev in krajev naše mile domovine ste prihiteli v Slovenijo. Izredno me veseli obisk rojakov iz tujine, bratov iz V/estfalije, prav posebno pa sem ponosen, da so se v tako velikem številu udeležili današnje manifestacije tu_ di bratje čehoslovaki (viharne ovacije). Junaki dela ste, ki obhajate danes velik praznik. 25 let je poteklo, odkar je bila ustanovljena NSZ. Ni bilo lahko delo, treba je bilo mnogo trpljenja in borbe, toda vztrajali ste. Vztrajali tudi v najhujših časih, tudi takrat, ko vam ni dala domača zemlja kruha, pač pa ga je dajala tujcu. Pozdravljam tudi vaše prapore. Na praporu, ki ste ga prejeli danes in ki sicer nima tradicijo, bodo zapisano borbe, vaš znoj, vaše trpljenje in zmage. Zato se praporu klanjamo. Narodno delavstvo je naj. boljši branik narodne svobode in najboljši stražar naše domovine.
2upan je nato govoril o pravicah, ki pripadajo delavstvu in poudarjal, da je treba najprej konsolidirati razmere v državi. So. dobna kriza ni samo gospodarska, predvsem je to duševna kriza, ki vlada po vsem svetu in tudi pri nas (živahno pritrjevanje). Pri konsolidaciji in gradnji države mora sodelovati tudi delavstvo.
županovemu govoru je sledilo viharno odobravanje, godba je je ponovno zaigrala državno himno. Ko je prenehala igrati, je župan vzkliknil: Dobro došli bratje in na svidenje!
V imenu NSZ se je predsednik g. Juvan zahvalil g. županu za lepe besede s poudarkom, da to delavstro kakor doslej zve. sto svojemu programu in da se bo držalo gesla: Zvestoba za zvestobo!
Godba je zaigrala himno »Hej Slovani«, ki jo je pela vsa množica. Nato je še enkrat povzel besedo g. Juvan, ki se je vsem zahvalil za udeležbo pri današnji krasni manifestaciji. Nato je bil razhod. Množice so se v vzornem redu razšle.
¥ socialno stoletje"
Akademija v dramskem gledališču na čast delavskim zastopnikom — Idejno-programatičen govor dr. Bohinjca
Na predvečer velikih svečanosti se je v dramskem gledališču vršila v soboto slavnostna akademija, ki so se je udeležili delavski delegati iz vse Slovenije in iz osta. lih delov države ter naši West£alci in Čehi. S svojo navzočnostjo pa so počastili večer poleg češkoclovaških poslancev Tučnega in Turne ter senatorjev Paneka in Stiasnega tudi ban dr. Marušič in podban dr. Pirkmajer, župan dr Puc in podžupan profesor Jarc, češkoslovaški korcul inž. ševčik, senator Ivan Hribar, poslanec Rasto Pustoslemšek in številni zastopniki in predstav, niki društev in kcrporacij. Gledališče je bilo povsem zasedeno.
Večer je otvoriia »Sloga« z uverturo, nato pa je sledil slavnostni govor podpredsednika NSZ dr. Bohinjca, ki je med dru_ gim izvajal:
Zbrani smo v hramu umetnosti, ki naj nam bo vedno kraj miru in sprave, kakor zahteva notranje poslanstvo vsake prave umetnosti. Prišli smo v ta sveti in tihi hram, da se v globoki in verni molitvi poklonimo vseoživljajoči sili dela, sili ustvarjanja, razgibavanja in storitvam delovnih rok našega slovenskega in jugoslovenskega delovnega človeka.
Mehke in neizmerno dobre morajo biti naše duše, kadar hodijo po svetiščih dela, kajti blagoslovljena so tla, na katera pada znoj raz čelo človekovo, da iz znoja vzklije klasje za kruh otroku doma. Očiščeni moramo biti, kadar gremo čez prag v dom delavca, kajti prišli smo v objem pristnosti, resnice, poštenosti, v dih prave" in nepokvarjene kulture, v kraljestvo človeka dela, ki kuje verige, s katerimi je spleten most preko temnih globin sedanjosti na drugi zeleni breg novega življenja miru in sreče med nami in med vsemi narodi.
Svet trpi v divjih krčih prerojevanja. Pred nami se dogaja novo rojstvo človeka, ki se hoče izoblikovati v popolnejše bitje, vredno naziva človek, ki naj bo sposoben, da zemlji da obliko in vsebino prave kulture in civilizacije, da na njej vzpostavi carstvo vseh carstev: carstvo srca. V tem metežu se v zmedah poraja sedaj slabo m nato zopet dobro, gnetenje nazorov in misli sega v vedno globlje sestavine današnjega duševnega in gmotnega življenja. V tej borbi vidimo, kako so razmajani stebri starega sveta v gmotni, duševni, pravni, etični in moralni smeri. V valovanju borbe nastajajo boljševizmi in fašizmi, do veljave prihajajo najsmelejše socialne doktrine. Eno pa je gotovo: Svetovna vojna mora postati mejnik novi, lepši, socialno pravičneje urejeni dobi, v kateri b03ta prišla do polnega izraza dostojanstvo in duhovna vrednota človeka in vseh narodov brez izjeme. Novo dobo kraljestva src ne ustvarja samo mednarodna diplomacija, svetovna ustavodajna skupščina ne zaseda samo v
ženevi, v Washingtonu ali v Londonu, vsakdo izmed nas, zlasti oni, katerim je neposredno poverjena usoda naroda in države je postavljen pred nakovalo, da je kladivar in apostol nove dobe; vsakdo je dolžan, da ustvarja in pospešuje notranjo izpreobrnitev človeka k idealom svobode, enakosti in bratstva. Notranja izpreobrnitev človeka mora pa v prvi vrsti priti do izraza v upoštevanju resničnih, socialnih ljudskih potreb, v zaščiti dela rok in _duha, v izpostavitvi suverenitete dostojanstva človeka, v nesebični, vedno inciativni in aktivni zabriž-nosti za težave vsakdanjih dni, v čutu odgovornosti in v prizadevanju, da moralnim vrednotam vrnemo potrebno avtoriteto.
Avtorji onega poglavja versailieske mirovne pogodbe, ki ustvarja institucijo mednarodnega urada dela, t. j. ustanovo mednarodne zaščite dela, tega poglavja niso zamislili iz kakih sentimentalnih nagibov, pač pa iz globoke preverjenosti, da se bo svet samo takrat pomiril, ko bodo ljudstva dosegla polno gospodarsko, socialno in pravno zaščito, ko bodo zatrti izrodki kapitalizma, ki ustvarjajo brezposelnost, o-gražajo nacionalne valute, postavljajo carinske ograje, širijo nezaupanje, ponižujejo človeka, dražijo narode proti narodom. V ustanovi mednarodnega urada dela je simbolično izražena in začrtana pot, po kateri morajo narodi in države hoditi, da pridejo do cilja trajnega miru med narodi in v narodih. V nacionalni in v internacionalni zaščiti dela je izražena tendenca, da z mirno socialno evolucijo prekvasimo in preoblikujemo svet v duhu prave, resnične demokracije, medsebojne strpnosti in človečnosti. Duhovno in gmotno preoblikovanje sveta je tako krepko na pohodu, da ga ne bo nobena sila več zadržala.
Vera v novo socialno stoletje mora zavračati nauke o nadvrednosti posameznih narodov in more sloneti samo na nauku o popolni enakopravnosti vseh narodov. Enakopravnost lastnega naroda v mednarodnem življenju pa bomo mogli stvarno uveljavljati le takrat, kadar to enakopravnost narodu tudi doma dejansko damo. Samo socialno in kulturno enakovredni narodi imajo moralno pravico, da v znamenju nove socialne kulture vodijo svet v novo življenje. Zato je važno, da v socialno-politični zaščiti in vzgoji lastnega naroda prav nič ne zaostajamo za starejšimi in naprednejšimi narodi, ker je to osnovni pogoj, da dosežemo mednarodno politično enakopravnost.
Mi smo na svoje balkanstvo ponosni, ker je v tem pojmu izražena stoletna borba in zmaga križa nad polmescem, zmaga slovanske miline in dobrote nad grobostjo in oholostjo imperatorsko navdahnjenih narodov. Balkan je križu drugič priboril zmago V znamenju te zmage hočemo, da smo priznani kot stoletni stražarji evropske.
kulture ln da smo legitimirani, da kot Slovani svetu prinesemo simbol svojega bal-kanstva: simbol zmage križa in zmage duše na surovo gmoto. Naše balkanetvo mora postati simbol najčistejšega socialnega napredka.
Ni v interesu pomirjevanja narodov, da svet noče priznati enakovrednosti in enakopravnosti nacionalnih kultur, od katerih je vsaka zase poslana, da plemenito učinkuje v dušah ljudstev. Nauka o nadvrednosti romansko-italijanske ali germanske kulture nad kulturo Slovanov ne smemo in ne moremo priznati. Kultura ni oblast; ona je blagoslov m duh. Zato najodločneje protestiramo proti kulturnim nasiljem nad našim živijem v Primorju in povsod tam, kjer ima naš človek naravno pravico, da se izživlja v lastni slovanski kulturi. Zaščita manjšin mora postati vsesplošna, ker v tej zaščiti vidimo najvišjo in najsvetejšo socialno in kulturno zahtevo novega stoletja.
Kultura je blagoslov. Da bo blagoslov narodu v vseh njegovih političnih in gospodarskih prizadevanjih, je potrebno, da enako osrečuje tudi delavca in kmeta. Naš klic po kulturni enakopravnosti delavca in nameščenca je podčrtavanje narodove pravice do enakovrednosti v mednarodnem živ-
ljenju. Kulturni standard delavca in nameščenca bo svetilnik, ki bo svetil nad domovino in kazal mimoidočim moč in veličino nove slovanske kulture osvobojenih slovanskih narodov.
Pojdimo v naselja med ljudstvo, stopimo pod okna tovarn in delavnic, poglejmo na njive in travnike — tu vre jo studenci, da z vodo iz teh studencev napolnimo svoja srca, da bodo sposobna, da gredo v boj za pravice človeka na zemlji, za enakopravnost naroda, za mir in srečo med narodi in ljudmi. V tem kraljestvu src bo vredno živeti, ker bodo vsa srca eno v skupnem hotenju za dobro vseh.
S toplim čuvstvom podani govor dr. Bohinjca je na občinstvo napravil mogočen vtis.
Potem je sledil koncertni spored, ki je bil od začetka do konca na odlični umetniški višini, zato pa občinstvo tudi ni štedilo s priznanjem Razen orkestra >Sloge« so sodelovali še Završanov kvartet, ga. prof. Verbičeva, pevski zbor »Tabora«, govorilni zbor TSŠ ter operni pevec Betetto. Občinstvo je vse nastopajoče nagradilo s silnim odobravanjem, poklonjeno pa je bilo umet. nikom tudi mnogo cvetja in vencev.
Proslava osvobojenja
Timoške krajine
N|. VeL kralj na svečani proslavi stoletnice osvobojenja Timoške krajine izpod turškega jarma
Zaječar, 14. maja. p. Danes so tukaj svečano proslavili stoletnico osvobojenja Ti. moške krajine. Pnčetek svečanosti so zgodaj davi naznanili s streli iz topov in zvo-njenjem zvonov v vseh cerkvah Timoške krajine. Vreme je bilo izredno lepo. Množice naroda so prispele s posebnimi vlaki od blizu in daleč v Zaječar, ki je bil danes poln živopisanih narodnih noš. Vse ceste, ki so vodile v Zaječar so bile polne kmetske. ga ljudstva. Mnogi so se s posebnimi vlaki pripeljali že snoči. Tako je snoči prispel tudi predsednik Narodne skupščine dr. Ko-sta Kumanudi z večjim številom narodnih poslancev; davi pa so se pripeljali s posebnim vlakom predsednik vlade dr. Srškič, ministri Maksimovič. Matica, Pucelj, dr. šumenkovič. general Stojanovič in mnogi narodni poslanci ter senatorji. Z drugim posebnim vlakom so došli preko Prahova ministri Tomašič, Stankovič, Djordjevič, predsednik senata dr. Pavelič in prav tako večje število senatorjev in narodnih poslancev. člane vlade je pozdravil na že. lezniški postaji pripravljalni odbor, nakar so odšli peš v mesto, burno pozdravljeni od množice občinstva
Mesto je bik) vse v državnih zastavah in okrašeno z zelenjem. Postavljeno je bilo tudi večje število slavolokov z pomembnimi napisi. V sprevodu, ki se je formiral od železniške postaje, je korakalo izredno veliko število Sokolov. Sprevod je krenil v cerkev, kjer je bila ob 9. slovesna služba božja, ki jo je daroval timoški episkop dr. Emilijan. Po končani službi božji je krenil ob 10. dopoldne ves sprevod s člani vlade na čelu na slavnostni prostor, kjer je imel episkop Emilijan prigoden govor o pomenu proslave stoletnice osvobojenja Timoške krajine izpod turškega jarma. Nato so kre. nili člani vlade in drugi predstavniki oblasti peš do Kraljeviče, kjer je bila prirejena velika živinorejska in mlekarska razstava. Člane vlade je zbrana množica po. vsod živahno pozdravljala. Na polju okrog Kraljeviče se je zbralo nad 30.000 ljudi iz raznih krajev države, predvsem pa iz Timoške krajine. Na častnem prostoru so zavzeli svoja mesta člani vlade s predsednikoma senata in Narodne skupščine, senatorji in narodni poslanci, zastopniki ob. čin .nacionalnih društev in drugih. V velikem številu so se zbrala pod tribuno dekleta v pestrih narodnih nošah, rezervni oficirji, Sokoli, nacionalna in patriotska udruženja.
Ob 11. je streljanje topov najavilo prihod Nj. Vel. kraija. V avtomobilu, obdan od sokolske konjenice in množice ljudi je prišel Nj. Vel. kralj do prvega slavoloka, kjer se je zbrala gosta množica prebivaL stva, na čelu z armijskim generalom Josipom Kosti čem, banom moravske banovine Milanom Nikoličem in divizijskim generalom Petrom Ljubičičem. General Ljubičič ie kot poveljnik mesta podal Nj. Vel. kralju poročilo. V njihovem spremstvu, v spremstvu Sokolov in množice ljudi je na. to krenil Nj. Vel. kralj dalje do drugega slavoloka, ki je stal tik pred vhodom v mesto. Ves čas ga je navdušeno prebivalstvo pozdravljalo z burnimi vzkliki »Živio kralj«. Pred drugim slavolokom mu je podal raport poveljnik častne čete. Nj. VeL kralj se je zatem pozdravil s člani odbora za proslavo stoletnice Timoške krajine. Predsednik občine Nikolič je Nj. Vel. kralja pozdravil z nagovorom, nakar je pristopil bivši ban Jeremija živanovič m mu izročil spomenico o stoletnici, ki jo je sam sestavil. V spremstvu sedanjega in bivšega bana, generalitete, članov odbora in drugih uglednih osebnosti je Nj. Vel. kralj med burnim vzkiikanjem ljudstva krenil na razstavljata! prostor.
Z razigranim obrazom je stopil NJ. Vel. kralj na svečano tribuno, kjer so bili že zbrani člani vlade s predsednikom dr. Sršškičem na čelu, senatorji, narodni poslanci, okoli govorniškega odra pa so se zgrnili Sokoli, mladina in množice iz bližnje in daljne okolice. Čuli so se neprestano vzkliki: »Živel kralj! Živel naš narodni kralj!« Ko se je vladar pokazal na častni tribuni ,so vse množice začele ploskati, mahati s klobuki in še burneje vzklikati.
stanovanje
v prvem nadstropju na Miklošičevi cesti se odda s 1- avgustom. Po-
izvedbe v Delniški tiskarni.
6034
Potem je stopil predsednik odbora za prireditev razstave general v p. Nikola čo_ lič pred Nj. Vel. kralja ta mu Izrekel dobrodošlico. Njegov govor so neprestano prekinjali vzkliki in govornik je moral večkrat prestati, da je moglo prebivalstvo dati duška svojim čuvstvom.
Ko so se ovacije nekoliko polegle, je bil dan znak da žel: izpregovoriti Nj. Vel. kralj sam. Nastala je popolna tišina, v ka. teri je Nj. Vel. kralj izpregovoril naslednje besede:
Govor Nj. Vel. kralja
Dragi moji Timočani! Timoška krajina, ki je svoje junaške napore, začete in viteški nadaljevane pod vrhovnim vodstvom Karadjordjevičev ter junaškega Hajduk-Veljka, videla kronane z uspehom šele leta 1833., sme danes s ponosom pogledati nazaj ter preceniti svoje delo in uspehe od osvoboditve do danes. Čeprav je Timoška krajina v teh sto letih
morala v vrsti svojih bojev dati na oltar narodove svobode nov krvni in gmotni davek, se ji je vendarle posrečilo razviti vzorno delavnost na gospodarskem polju.
Timoška krajina se .je razvila s čudovito vztrajnostjo. Kakor mnogim drugim krajem naše države, ji je bilo usojeno, da se je morala boriti za politično in gospodarsko samostojnost. V prvem in drugem pravcu je vedno imela uspeh, ko se je borila za svoj narod in ljubosumno gojila svoj narodni napredek. Njena vojska je bila prva: To izpričujejo mnoga bojna polja. Njeno gospodarstvo je bilo na prvi višini: to priznavajo z vseh strani. Njeno kulturno in politično delovanje dela čast narodu in državi. Njeni bojevniki, njeni gospodarstveniki in državniki zavzemajo dostojno mesto.
Pri zedinjenju jugoslovenskega naroda v veliko državo Jugoslavijo je Timoška kra jina odlično prispevala. Prvi in glavni sodelavci mojega blagopoltojnega očeta so bili sinovi iz timoške kovine. Po svoji borbenosti in vztrajnosti ter narodnem čuvstvovanju se Timoška krajina res lahko ponaša tako v vojni, kakor v miru. To dokazuje tudi ta smotrena razstava, ki je svetal dokaz, da od osvoboditve domovine nikdar ni sedela s prekrižanimi rokami.
Ko izrekam zasluženo priznanje vsem borcem in junakom, vsem znanim in neznanim, ki so od dnevov vstaj pa do danes pretvarjali boje v delo, ki so zasužnjeno in pomandrano domovino pretvorili v napredno in urejeno državo, in ko se zahvaljujem novemu pokolenju za njegov lepi sprejem, proglašam, da je razstava otvor jena.
Kraljev govor je množica sprejela z burnim in navdušenim vzkiikanjem: Živel kralj! živel naš narodni kralj! živel prvi :n največji jugoslovenski Sokol!
Nato je Nj. Vel. kralj krenil skozi gosti špalir ljudstva v razstavljalni prostor. Vsak čas se je obrnil h kakemu preprostemu človeku iz ljudstva, zlasti k bivšim bojevnikom med katerimi je še mnoge osebno poznal, ter se z njimi razgovarjal. Za vsa. kogar je našel ljubeznivo besedo.
Vladar se je na razstavi živahno zanima! za nekatere razstavljene predmete ter povpraševal po napredku. Ogled razstave se je končal z obiskom navil iona mlečnih izdelkov Zadruge Timoške krajine.
Slovo naroda od Nj. Vel. kralja je bila nova manifestacija navdušenega prebivalstva, ki je venomer pozdravljalo svojega vladarja in mu vzklikalo, hvaJežno, da je obiskal to slavno krajino in njegovo prebi. valstvo.
Tudi na poti iz Zaječarja je prebivalstvo prirejalo Nj. Vel. kralju povsod navdušene ovacije, zlasti v Knjaževcu in Kraljevem selu.
Anketa o ureditvi
kreditnih odnošajev
Posvetovalni odbor trgovinskega ministra je v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani zaslišal strokovnjake in interesente v kreditnih vprašanjih
Kakor je znano, je vlada imenovala poseben posvetovalni odbor, ki je prideljen ministru za trgovino in industrijo in ki ima nalogos da stavi vladi predloge v vseh zadevah, nanašajočih se na ureditev kreditnega prometa. Z večtedenskim internim delom so člani tega odbora predelali vso obširno snov in konkretizirali vprašanja, ki jih je treba rešiti, ako nai se denarno poslovanje vrne v normalno stanje in se oživi splošno gospodarstvo. Da bo mogel odlbor dati vladi točno poročilo o vseh teh vprašanjih, je sklenil prirediti v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani ankete, pri katerih bi zaslišal strokovnjake in interesente v kreditnih zadevah. Anketa se ie vršila že prejšn.j iteden v Beogradu, kjer je traia'la štiri dni. V sredo, četrtek in petek preteklega tedna je bila anketa v Zagrebu, v soboto pa v Ljubljani.
V Ljubljano so v to svrho prispela predsednik posvetovalnega odbora g. dr. Milan RadosavLjevič, general, tajnik beograjske borze .ter člani odbora g. M. Dosta-nič, vladni komisar pri Narodni banki, dr. Milan Vrbanič, predsednik Hrvatske kreditne banke v Zagrebu, in dr. Milienko Markovič, generalni tajnik Zveze denar-
nih zavodov in zavarovalnic v Zagrebu. Zinjimi je prispel tudi slovenski član posvetovalnega odbora dr. Miško Brezigar. Aiiketa se ie vršila v prostorih Zbornice za TGI io ie trajala ves dan.
Ljubljanski strokovnjaki in interesenti so imeli že na predvečer ankete zaupno posvetovanje, na katerem so sklenili, nai zbornični predsednik g. Ivan Jelačin izroči posvetovalnemu odboru spomenico s skupnimi načelnimi predlogi in zahtevami gospodarskih krogov dravske banovine. Pooblastili so ga, da spomenico utemelji m po potrebi posamezne točke pojasni. Gosp. Jelačin je izvršil ta skiep in orisal članom posvetovalnega odbora načelno stališče sJovenskih gospodarskih krogov. Za njim so se člani posvetovalnega odbora posvetovali še z mnogimi drugimi interesenti in strokovnjaki v kreditnih vprašanjih. Anketa ie bila zaključena šele proti 9. zvečer. Včeraj dopoldne so se izvenljubUijanski člani posvetovalnega odbora odpeljali v Zagreb. odnosno Beograd. Odbor se bo še ta teden sestal v Beogradu k seji, da bo proučil misli in predloge, ki jih je zbral na svojih anketah.
Heimwehr maršira
Učinkovita demonstracija proti izzivalnemu obisku hitlerjevskih ministrov, ki so včeraj že zapustili Dunaj in zagrozili z demaršo svoje vlade
strijske viade pri prihodu na Dunaj, ne bo ostal brez odgovora in da bo nemška vlada napravila demaršo. čeprav Frank ni podrobneje povedal, kakšna bi mogla biti ta demarša, je jasno, da more biti le diplomatskega značaja.
Pri utrujenosti, razdraženosti, tesnobnosti, nespanju, srčnih nadlogah, tesnobi v prsih, poživi naravna »Franz Josefova« grenčica trajno obtok krvi v trebuhu in učinkuje pomirjevalno na njeno valovanje.	_
Dunaj, 14. maja Mesto je bilo danes v znamenju velikega heimwehrovskega pohoda, ki je bil tako impozanten, da je celo zasenčil obisk nemških narodno-socialistič-nih ministrov Franka in Kerrla. Zanimivo je, da je imela ta heimwehrovska manifestacija izrazito ost proti narodnim socialistom. Vsi govorniki so povdarjali, da se bodo heimwehrovci borili za samostojnost Avstrije in preprečili vsak poskus narodno-socialistične invazije iz Nemčije.
Park v Schonbrunnu je v zgodnjih jutranjih urah napolnilo do 50.000 uniformiranih heimwehrovcev, ki so prišli deloma tudi oboroženi. Tri ure so korakale te beim-\vehrovske čete skozi Schonbrunnska vrata Med povorko so skušali narodni socialisti izzivati in so metali na manifestante gnila jajca Policija je demonstrante razkropila in izvršila okoli 400 aretacij.
Slavnostni govorniki so bili minister Fey, dalje knez Starhemberg in zvezni kancelar dr. Dollfuss, ki je prišel na proslavo v uniformi alpinskega poročnika. Vsi so poudarjali, da hočejo Avstrijo ohraniti samostojno in da se bodo brezobzirno borili za njeno svobodo proti vsem, zlasti tudi proti narodnim socialistom.
Kerrl in nacijonalno socljalistični delegati so se nocoj z letalom vrnili v Berlin. V Avstriji je ostal samo še minister FranK,
ki je odpotoval v Gradec.	. ..
Pri recepciji, ki so jo priredili v palači nemškega poslaništva zastopnikom tujih listov. izvzemši francoske, je izjavil bavarski pravosodni minister Frank, da afront, ki so ga nemški ministri doživeli od av-
Herriot o francoski zunanji politiki
Marseille, 14. maja Na zborovanju so-cialistično-radikalne stranke je govoril bivši ministrski predsednik Herriot o zunanji politiki. Vlada nadaljuje mirovno politiko pokojnega Brianda. Radikalna stranka zahteva predvsem varnost Francije. V mednarodnem sodelovanju želi, da bi se poglobilo francosko-italijansko sodelovanje, pri čemer pa mora ostati Francija zvesta svojim zaveznikom. Velika zasluga stranke je tudi, da je bila sklenjena med Francijo in sovjetsko Rusijo nenapadalna pogodba sporazumno s Poljsko in Rumunijo. Radikali vodijo s prepričanjem pravo politiko Društva narodov.
Obračunavanje med mafcedonstvu-
• v yrm •
juseimi
Sofija, 14. maja AA. Včeraj dopoldne je
neki Kirodonkov iz Nevrokopa na vogalu ulic Bogumila in Metodijeve nevarno ranil Vasila Petrova, brata znanega protogerov-ca Toskara. ki so ga ubili 1. 1929. Stanje ranjenega Petrova je kritično. Pri streljanju, ki se je razvilo pri tem nanadu. je bila ranjena neka pasantka.
Wlsiakovo truplo najdeno
Po dolgem ln napornem Iskanju so ponesrečenega mladega planinca našli pod Rdečim turncem — Wisiak se
je v snegu zadušil
Ljubljana, 14. maja.
Tragična usoda drznega planinca Aleksandra Wisiaka, ki se je videla sprva skoro nemogoča, je vsekakor resuična; postal je žrtev bele smrti visoko v planini in plaz je bil njegov grobokop.
Že prve vesti o Sandijevi nesreči so zbudile y Ljubljani ne samo med planinci, marveč tudi med drugimi športniki in sploh med občinstvom veliko pozornost. Aleksander Wisiak je bil navzlic svoji mladosti v Ljubljani priljubljena osebnost, ki so ga zaradi njegovega vedrega značaja imeli vsi radi. Zato ni čudno, da so nastale med številnimi njegovimi prijatelji takoj, ko so prispele o nesreči prve vesti, velike skrbi.
Takoj pa, ko je prinesel tajnik kamniškega SPD g. Maks Koželj v Ljubljano podrobnosti o nesreči, so se naši vrli planinci odpravili v več reševalnih skupinah v go-rp. Poročali smo že, da so bili tudi Kam-ničani, ko so zaznali za nesrečo, nemudoma na nogah in so pričeli iskati Sandija, živega ali mrtvega, že v petek ponoči. S pomočjo svetilk so pretaknili dobršen kos drče, po kateri je moral pridrveti v dolino pla-z , ki je odnesel nesrečnega planinca izpred oči tovarišev, ko so se baš pripravljali za nadaljnjo pot v Brinškov kamin Že ponoči so tudi prekopavali sneg, ki ga nasipajo plazovi na tako zvani Rdeči kup Vsi njihovi napori pa so ostali zaman ne samo ponoči, marveč se je izkazalo njihovo delo brezuspešno tudi pozneje, ko So pričeli preiskovati snežišče ob 3. zjutraj in nadaljevali do 9.
Tedaj se je pričel sneg južiti jo so znova pričeli drveti v dolino plazovi, kar je spremljalo čedalje zloveščeje grmenje in bobnenje. Našli so ob drči tik snežišča samo krvavo sled in blizu tam tudi rokavico, kar jih je le še bolj utrdilo v domnevi, da je nesrečni mladi planinec pokopan v snežnem grobu in da bi ostal vsak nadajj-33ji trud zaman. Domačini so sicer navajeni gledati prav ogromne množine snega, a jih je venil ar le zgrozilo ob pogledu na ogromno snežno grobišče zaradi vedno no-V&ga doplaha snega.
Požrtvovalni reševalci so odšli za tem t dolino in povedali svoje ugotovitve, v mestu tudi obema tovarišema ponesrečenega Sandija Wisiaka, ki sta čakala na ve«ti in se potem vsa obupana odpeljala z večernim vlakom v Ljubljano.
Takoj po vrnitvi domačinov se je že pripeljala v Kamnik reševalna ekspedicija, se-s to ječa iz članov SPD in TK Skale. Člani okspedicije v Kamniku niso mogli zvedeti nikakih novih podrobnosti, vendar so
3e nemudno napotili dalje in dobili v Kamniški Bistrici tudi lopate. Ljubljanski reševalci so prav tako pričeli reševalna dela že ponoči, nato pa so se jim danes priključile iz Ljubljane še 3 reševalne eks-pedicije.
Pri odkopavanju snega je bilo tako danes zaposlenih nad 20 reševalcev, ki so ne. utrudno delali in kopaJi in preiskavali drčo ves dan. Pa tudi njihov trud je ostal ne-poplačan, kakor so jim ie naprej prerokovali domačini.
V snegu, ki ga je na posameznih mestih na 30 metrov visoko, bi utegnilo nanesti pač samo golo naključje, da bi izkopali ponesrečenega Sandija že sedaj. To pa le v primeru, če bi ga Plaz zanesel kam Oa rob snežišča. če pa ga je drveče pla-zovje nosilo s seboj v svoji sredi, je izključeno, da bi našli njegovo truplo, preden se stope snežne množine, posebno še zaradi tega, ker so prihruli včeraj in danes pa tudi že v petek v dolino veliki novi plazovi.
Domačini, ki so zaposleni v Kamniški Bistrici in tam naokoli, pripovedujejo, da so baš letos plazovi izredno nevarni in pogosti. Orjaška drevesa v bregovih lomijo kakor bilke in jiJa vale s seboj v dolino z bliskovito naglico. Bobnenje plazov se čuje t dolino kakor oddaljeno grmenje. Kraj odnosno drčo, kjer se je ponesrečil ubogi Sandi Wisiak, imenujejo domačini Vunderlihov sneg, to pa zaradi tega, ker se je na dotičnem mestu ponesrečil pred davnimi leti znani kamniški letoviščar dr. Vunderlich, ki so ga pa domačini rešili še živega.
M
Kamnik (ob" 19.30), 14. maja.
R. valna ekspedicija, ki so jo sestavljali člani SPD, TK Skale in domačini iz Kamnika, je danes okrog 13. po dolgem in napornem iskanju našla ponesrečenega Wisiaka, dasi je sicer vse kazalo, da bo trud zaman. Dobila je truplo pod Rdečim turncem pod Planjavo. Kakor je ugotvi-la ekspedicija, je plaz nesrečnega mladeniča nesel kakih 300 metrov globoko. Nesrečniku je zlomilo obe nogi in nekoliko se je potolkel tudi na glavi, kjer so se videli udarci od derez. Noge so očividno udarjale med padanjem v glavo. Poškodbe sicer niso bile smrtne, pač pa se je nesrečni SSandi v snegu, ki je bil poldrugi meter nad njim, zadušil. Truplo so izkopali iz snega, nato pa z velikim naporom prenesli v Kamniško Bistrico, odko-cier bo jutri najbrž prepeljano v Ljubljano. Reševalne ekspedicije zaslužijo za svoje naporno in požrtvovalno delo vse priznanje.
Prosvetni dan ZKD
Prosvetno delo ljubljanske Zveze kulturnih društev v
najlepšem razmahu
LHibUana, 1-4. maja.
Danes popoldne se je vršil v društvenih prostorih zbor upravnega odbora ZKD v obliki prosvetnega dne. Člani upravnega odbora, kri so vsi redni in ustanovni člani. so popolnoma napolnili društveno dvorano. Po lepih uvodnih besedah predsednica direktorja Juga, ki je orisal pomen in namen tega zibora z lepo primero s sejalcem, ki ga je pomflad vzbudila na delo, so sledila iečrpna poročala tajnika, kinematografskega referen-ta in blagajnika. Tajnic ie v uvodu poudari al, da ni s:cer namen širših upravnih odfcorov, da se polaga.] o računi, atrapak da se zgradi program za bodočo sezono. Vendar pa je vodstvo skilenilo, da predloži širšemu upravnemu odboru tud« točne referate o dosedanjem izvršenem delu. o staniu dohodkov in izdatkov. Poleg poročila o proračunu, o osebnih izdatkih, o materialih sredistvih z-a predavanja in odre, je bilo izredno zanimivo in lepo poročilo o kulturnem ud ejstvo vanju ZKD. Referent ie pokazal, da je bilo prizadevanje v kratkem času obstoja sedaniiega vodstva zelo produktivno in sistematično. ZKD je letošnjo sezono, kakor je pokazal predavate Ijski referent, razvila tako živahno dejavnost kakor morda še nikoli doslej. Zveza prehaja očitno v novo fazo svojega napredka. Dasi je sedanje vodstvo prevzelo posle šele z novim letom, je vendarle izvedlo veliko in plodno akcijo kulturne, socialne, gospodarsko in politične izobrazbe našega naroda. Tajnik je spomini al na besede ministra dr. Kramerja na zadnjem občnem zboru. G. minister je žer •lel, da bodi program ZKD ta, da se dvigne politična, socialna in gospodarska zavest naroda, ki se mu naj pojasnjujejo sodobna politična in socialna vprašanja in se mu vliva optimizem v lasten razvoj. Dati narodu dober program in širiti prosveto med narod ter biti ognjišče zdravega opti-mana, to ie historična naloga ZKD.
Ta smoter ie izkušala ZKD realizirati na eni strani s socialno-gospodarskim tečajem. ki ga ie priredila od 5. februarja do 7. marca in ki je dosegel velik uspeh. Ta tečaj je ZKD priredba v zavesti, da gre delo prosvete vzajemno s činitelji, ki ustvarjajo kulturno, socialno in gospodarsko bodočnost 'naroda. V tem tečaju je bilo 2% predavani.
Tud; predavanja na deželi so se vršila z velikim uspehom. Od 15. septembra do 14. t m. je bilo skupno 120 predavanj, in sicer z diapozitivi 90. s filmi pa 12. Prav posebno pa je treba omeniti cikluse predavani, ki so se sistematično vršili v Mostah. št Vidu in Šiški.
V predavateljskem referatu je sledilo tudi poročilo o prosvetni uri, ki jo je organizira.a ZKD v ljubljanskem radiu. ZKD ma na razpolago dvakrat na teden prosvetno uro. in sicer v nedeljo od 11. do 12. m v sredo od 8 do pol 9. V tej prosvetni uri je ZKD organizirala ciklus predavanj »Naša država«.
Naposled je tajnik podal tudi nekaj misli o bodočem programu, posebno o organizaciji kulturnega omrežja, o tesnejšem
sodelovanju društev s centralo, o decentralizaciji v kulturne sreze s posebnimi pododbori, o potrebi sistematičnega zbiranja materialnih modernih sredstev, o nekaki društvena petletki. Poročal je, da je vodstvo votiralo velike zneske, okoli 50.000 Din, za nabavo skioptikonov, diapozitov itd Z veseljem so člani sprejeli na znanje njegov načrt kulturnega pohoda s sistematičnimi predavanji nacionalne in so-cialno-gospodarske vsebine.
Da se bo osnovala stalna Ljudska univerza, kjer se bodo stalno poučevali različni predmeti in jeziki, smo poročali že zadnjič.
Troie je bilo iasno razvidno iz tajni-kovega programa, in sicer racionalizacija društvenega dela. pisarne in prostorov, si-stematika v vsem programu in tendenca nacionalne in gospodarske vzgoje naroda.
Tainikovemu poročilu ie sledilo obširno poročilo kinematografskega referenta, ki ie ostro zavrnil nekatere napade majhnih časopisov v zadnjem času, ki so se obregnili v delo. ne da bi čistili pri sebi. Poroča! jc, da ni nobena nacionalna organizacija kompetentna, da nam določa način našega prizadevanja in da zaradi tega ZKD ne bo odgovorila na te pamflete.
Ko je naposled še blagajnik podal svoje poročilo, se ie razvila zanimiva debata, kateri je bil prav za prav namenjen prosvetni dan. Zastopnik Preporoda, starosta Tonja, profesor Jarc iz Novega mesta, zastopnik Sokola z Rakeka, učitelj Klavora z Jesenic, so v marsičem izpopolnili bodoči delovni načrt Vsi so pozdravili nov razmah ZKD in obljubili svoje sodelovanje na deželi. Prav posebno paznjo so posvečali vprašanju decentralizacije, filmom, radiu in vsebini predavanj.
Po debati, ki je docela dosegla svoj namen, je predaval odvetnik g. Lapajne o avtorskem pravu glede na društva. Pokazalo se je namreč, da je to zelo pereče vprašanje.
Ves zbor, ki se ga je udeležilo okoli sto delegatov, je z največjim veseljem in priznanjem odobril dosedanje delo ZKD, tako da je bil namen tega prosvetnega dne popolnoma dosežen.
če v želodcu ali v glavi ob ponedeljkih je nered, Slamič hitro nas pozdravi, torej brž tja „piko dret J"
V slučajih zastrupljenja povzročenega po zastrupljenju pokvarjenih jedil, kakor tudi po alkoholu, nikotinu, morfiju, opiju, kokainu, je uporabna naravna »Franz Josefova« srenčica bistven pripomoček. Zdravniška strokovna dela navajajo, da pri zastrupljenju s svincem staropreizkušena »Franz Josefova« voda ne odpravi samo trdovratno zapeko, temveč, da učinkuje tudi kot specifično pro- ( tisredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogeriiah in špecerijskih trgovinah.
Slovenski sodniki so zborovali
Ljubljana, 14. maja.
V sodni palači se je vršil danes dopoldne redni letni občni zbor ljubljanske sekcije Združenja slovenskih sodnikov kraljevine Jugoslavije. Poleg mnogoštevilnih ljubljanskih članov je prispelo na zbor tudi precej sresklh in okrožnih sodnikov iz ostalih krajev Slovenije. Poročila odbornikov in debata so izzveneli v soglasno zahtevo po posebni izjemni ureditve sodniškega položaja in sodniškega gmotnegla stanja nasproti ostalim panogam državnega urad-ništva. Če pa bi se to res še ne moglo izvesta, nai b; se vsaj v izvestnib posameznih vprašanjih ugodilo željam sodnikov. V tem oziru bo društveni odbor sestavil posebno resolucijo m jo p redi o M občnemu zboru osrednjega društva ob binkoštih v Beogradu .
Ker je biil predsednik društva sas. La-jovic zadržan, je vodil zborovanje podpredsednik nam. viš. drž. tožilca dr. Mun-da. Takoj po otvoritvi je zbor izrazil čast spominu umrlih sodnikov Deva, Zdolška, Furlana in Kob&ta, nato pa je bila soglasno sprejeta udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju.
Lz obširnega poročila tajnika sos. dir. Štruklja Stanka izhaja, da je usmeril odbor v preteklem letu delo predvsem v izboljšanje socialnega položaja in ustvaritev ugodnejših službenih odnoša.jev sodnikov in državnih tožilcev. Gradivo, ki so ga v to svrho pribavili ob priliki lanskega novomeškega občnega zbora poverjeniki in drugi člani, je tvorilo osnovno podlago za sestavljanje spomenic in pred-stavk, ki jih je izkušal odbor ostvariti s ponovnimi intervencijami na odločilnem mestu. Žalostno zanimiva pa je bila tajni-frova ugotovitev, da so bili uspehi malenkostni. Društvo ie bilo primorano začasno opustiti nadaljnje delo na ostvaritvi teženj po posebni pragmatični ureditvi sodniških prejemkov in >e zasnovalo nov načrt kako bi najuspešneje uveljavilo težnje po izboljšanju gmotnega in službenega položaja sodnikov. Gmotno Izboljšanje naj bi se doseglo predvsem z zoipetno uzakonitvijo posameznih sodniških doklad, službeni položaj pa naj bi se izboljšal zlasti z vsestranskim upoštevanjem sodnikove stalnosti in neodvisnosti, dalje pa tudi z ugodnejšim napredovanjem sodnikov nasproti ostalemu državnemu uradništvu v okviru veljavnega uradniškega zakona, ki bi ga bilo glede sodnikov in državnih tožilcev popraviti, odnosno dopolniti.
Društvo je soglasno s predlogi apelacij-skega sodišča v Ljubljani radi razbremenitve in pocenitve civilnega procesa in zlasti zaradi razbremenitve sodnikov pri zbornih sodiščih predlagalo izpremembo pristojnostnih mej.
Relativna največjo pozornost je društvo posvečalo rešitvi perečega vprašanja glede imenovanja izprašanih sodniških pripravnikov za sodnike, odnosno pristave in glede postavitve novih sodniških pripravnikov, ker se odbor dobro zaveda kritičnega položaja, v katerem ie danes sodniški naraščaj. Zdaj je skoro gotovo, da bo še letos imenovanih v ljubljanski ape-1 ariji vsaj 10 izprašanih sodniških pripravnikov za sodnike. Ker je dalje tudi pričakovati, da bo v najkrajšem času postavljenih iz vrst izprašanih pripravnikov kakih 20 pristavov na račun proračuna-nega števila sodniških pripravnikov, se bo s tem vsaj za enkrat odpomoglo najbolj prizadetim.
O priliki prvega kongresa slovanskih pravnikov od 8. do 10. septembra v Bratislavi bo prav tam tudi sestanek slovanskih sodnikov. Odbor prosi člane, da pomagajo z nasveti in se tudi udeleže kongresa.
Na občnem zboru osrednjega društva v Beogradu 5. in 6. junija bo več aktualnih referatov, kakor izenačenje zakonodaje, organizacija sreskih sodišč v Južni Srbiji in Orni gori. ustanovitev edinstvene ka-sacije, položaj sodniškega staleža in razbremenitev in pocenitev sodstva v državi. Beograjskega občnega zbora naj se udeleži čim več sodnikov in pripravnikov.
Po tajnikovem poročilu je predsednik prečita! zahvalo dekana juridične fakultete univerze v Ljubljani, ker je »Društvo sodnikov pristopilo k novemu Društvu prijateljev pravne fakultete v Ljubljani ne Ie kot član, ampak naročilo 25 izvodov zbornika in so tudi sicer gospodje sodnškega stanu od pripravnikov do kasacijskih sodnikov pokazali polno zanimanje za naše delovanje ter naročili relativno najvišje število naših zbornikov.«
Po ugodnem blagajniškem poročilu sos. dr. R upnika je bila na predlog revizorja sos. dr. Krajnca izrečena blagajniku zahvala, vsemu odboru pa razrešnica.
Za novo poslovno l&to je bil izvoljen tale odbor: predsednik sas. Lajovic Anton, podpredsednik namestnik viš. drž. tožilca dr. Munda Avgust, tajnik sos. dr. Štrukelj Stanko, blagajnik sos. dr. Rupnik Vlado; odborniki sas. dr. Gaber Milko, drž. tožilec Lavrenčak Vilko, sos. Lederhas Raj-ko in s*p. Golouh Ciril; namestnika sos. Žigon Alojz in sos. dr. štempihar Jurij; .poverjeniki sos. Juhart Fran (sos. dr. Mi-halič Boris), namestnik drž. tožilca dr. Rus Davorin (sos. dr. Dolničar) in sos. Ku-der Anton (sos. Prijatelj Jože); preglednika računov sas. Straser Vinko in sas. dr. Krajnc Milko; namestnika predsednik okrož. sod. Keršič Peter in sas. dr. Sajo-vic Rudolf.
Društvena članarina ostane za prihodnje leto ista kakor dosedaj. Prihodnji občn zibor bo v Celju.
Pri slučajnostih so se oglasih z raznim vprašanji, predlogi in pojasnili med drugimi udeleženci k be-sedi tudi predsednik apelacije Vrančič. predsednik okrož. sod v Celju dr. Vidovič in predsednik okrož sod. v Ljubljani Keršič.
Ljubljanska nedelja
Ljubljana, 1. maja. LJubljana je bila danes v znamenju proslave NSZ. Istočasno je bil pa v Unionn p®vrtci nastop srednješolske mladine,
ki Je privabil v dvorano izredno mnogo poslušalcev, največ seveda mladine. Vse točke so bile sprejete toplo ia na v sočni njso štedili s priznanjem. Pevski nastopi so pokazali, da se v naSih šolah petje sistematično in vzorno goji. Važen dogodek je bila popoldanska nogometna tekma na igrišču Primorja, ki je privabila okrog 3000 gledalcev. O njej in o proslavi NSZ poročamo na drugem mestu.
Današnja kronika beleži več nesreč in tudi nenavadno tradegijo. Okrog 13.45 je bila reševalna postaja pozvana na pomoč v Svabičevo ulico 7. Tam so našli reševalci nezavestno in v obraz še skoro posinelo 231etno fotografovo ženo Brigito Kunčevo, ki je najbrž v trenutni duševni zmedenosti
ugHla večjo količino lizola. Nesrečnico so nemudno prepeljali v bolnišnico. Zdravniki so se na vse načine trudili, da ji rešijo življenje, kljub vestni bri-gi je pa Kunčeva po prevozu umrla, ne da bi se poprej zavedla. Pravi vzrok samomora ni znan.
Davi sta »e 1« Zagreba na motorju odpeljala živojin Bolanovič in tipograf širne Derčič. Ko sta privozila do Grosuplje-
Še naša župnisca imajo sitnosti z nemško čistokrvnostjo
Savinjska dolina, 14. maja. V Nemčiji se gonja proti Židom nadaljuje. Ne preganjajo se samo Židi, ki so danes kot takšni oblastvom znani, temveč tudi Nemci, ki ne morejo v četrto koleno nazaj dokazati, da so čistega arijskega pokolenja. Tako je dobilo neko tukajšnje župnišče pismo iz Nemčije od državnega uradnika s prošnjo, da se mu nemudno pošljejo tja krstni listi deda in pradeda njegove žene ker se mu služba odpove, ako do 15. L m ne doprinese dokaza, da je tudi njegova žena čistega arijskega pokolenja.
Naključje je naneslo, da je župnišče v letu 1800. pogorelo in z njim tudi krstne knjige ,tako da ni mogoče izstaviti krstnega lista pradedu njegove žene. Na ta način bo možak, čeprav trden Nemec, men. da ob službo. Zanimivo bi bilo, če bi hotel napraviti Hitler perlustracijo glede slovanskega in romanskega pokolenja. Potem bi menda ostalo prav malo čistokrvnih Nemcev.
Zbor Udruzenja železniških uradnikov
Ljubljana, 14. maja.
Danes dopoldne se je vršil v steklenem salona kolodvorske restavracije Kil. redni občni zbor Združenja železničarskih uradnikov (UŽČ), na katerega je prihitelo z vseh strani velitfo število delegatov in članov, med njimi največ iz zagrebške oblastne uprave. Tudi občni zbor centrale združenja je pokazal, da se stanovska organizacija železničarskega uradništva stalno krepi in pridobiva na članstvu in zanimanju.
Zbor je otvoril predsednik osrednjega odbora g. Kušec iz Zagreba, ki je v kratkem nagovoru pozdravil številni zbor in v glavnem orisal delo uprave v preteklem poslovnem letu.
Na njegov predlog je bila nato odposlana vdanostna brzojavka Nj. VeL kralju in pozdravni brzojavki ministru prometa Inž. Radivojeviču in generalnemu direktorju državnih železnic inž. Iliču.
Za tem je dobil besedo osrednji tajnik g. Gavez, ki je podal podrobno poročijo o delovanju centralne uprave. Preteklo poslovno leto je bilo
leto borbe,
v kateri je združenje doseglo svoj glavni cilj, da je prejelo odobritev svojih pravil in dovoljenje, da sme nadaljevati svoje delovanje v smislu določil novega zakona o državnem prometnem osebju. Tajnik je v nadaljnjem analiziral delo obeh oblastnih uprav, posvetil nekaj upravičenih pripomb društvenemu glasilu in še ostalim organizacijskim vprašanjem. Združenje šteje po zadnji statistiki okoli 800 članov.
Blagajnik g. Jugovič (Zagreb) je za njim po tiskanem letnem zaključku pojasnil posamezne postavke ta obenem predložil v odobritev proračun za prihodnje leto.
Predsednik g. Kušec je v zvezi s tajni-kovim poročilom še posebej naglasil, da se mora združenje za odobritev pravil in novo življenje predvsem zahvaliti
g. ministru dr. Kramerju, ki je rad zastavil svoj vpliv za interese društva. Centralna uprava se je za naklonjenost že pismeno zahvalila g. ministru.
Po živahni debati, v kateri so razni govorniki še bolj razčlenili posamezne dele tajniškega oziroma blagajniškega poročila, je bila blagajniku in vsemu odboru izrečena
razrešnica z zahvalo.
Precej časa in tudi retoričnih sil je Izčrpala naslednja točka: sprememba društvenih pravil. Po zaslugi poročevalca g. Hojaniča, ki je z veliko rutino prečital osnutek v celoti in nato tudi v debati pretresal posamezne finese z Izredno gibčnostjo in razumevanjem, so bila spremenjena pravila in sprejeta po nad e?ourni debati soglasno.
Pri volitvah
tsa bili predloženi 2 kandidatni listi, med katerimi je s 25 : 6 glasovom zmagala li-sta g Obada in po kateri bo bodoči centralni odbor UŽČ sestavljen takole
Predsednik g Josip Obad, podpredsednika gg. Drago Kušecy in Milivoj Priča, odborniki: gg. Djuro šalič, kontrolor Hoja-nič, dr Josip Krupaj. Rihard Markuš. Matej Jugovič (vsi Zagreb), Pran Kunaver, dr želj ko Jeglič (oba Ljubljana), Alojzij Baša (Zidani most) in Milan Jelšnič (Beograd) V nadzorni odbor eo bili izvoljeni gg : Ivan Novak, ing Božo i»nčar, Alfred Reich Josip Peternelj (vsi Zaereb) ln Jo-sip Božič (Ljubljana) Na listi je bilo razen tega še 5 namestnikov za odbornike in 3 namestniki za nadzorni odbor
Po končanih volitvah je prevzel vodstvo občnega zborn novoizvoljeni predsednik S Obad. ki se je zahvalil za zaupanje in obljubil, da bo zastavil vse Sile. da 8 Čim izdatnejšo podporo članstva deluje za cilje
ga, se je Devčiča, ki je sedel zadaj, menda polotila omotica in
padel je z motorja. Njegov tovariš je šele čez čas opazil nesrečo, io ko je privozil nazaj, je našel Devčiča precej hudo poškodovanega na glavi. Prepeljal ga je v bližndo hišo, nato pa se je odpeljal v Ljublano in z dolenjske stražnice obvestil o nesreči reševalno postajo. Kmalu nato je reševalni avto ponesrečenca pripeljal v bolnišnico.
Ni se še poleglo razburjenje, k.' je nastalo predvčerajšnjim zaradi požara na Ježici, že je sinoči prebivalce tamošnje okolice razburil
nov požar.
Gorelo je na črnučah pri posestnici Luc-manovi. Zgorela sta šupa in hlev, medtem ko so stanovanjsko poslopje rešili. Zgorelo je tudi precej sena in stelje in nekaj poljskega orodja, škoda je precešnja. Požar so opazovali okrog 11. zvečer tudi kavarniški gostje na ljubljanskem nebet.--niku.
V bolnišnico so pripeljali 5Sl«tnega posestnika Jerneja Novaka jz Velike Loke, ki ga je včeraj slamoreznlca zagrabila za desno roko in mu jo občutno poškodovala. Dalje je morala v bolnišnico 22Ietna posestnikova žena Frančiška Šprukova iz Most pri Komendi, ki jo je mož doma tako pretepel, da ima resne poškodbe po vsem telesu.
društva in težnje njegovih članov.
Po sprejetju predlogov za centralno skupščino, ki se bodo v glavnem nanašali na razna ožja stanovska in službena vprašanja, de-loma pa na finančno - ekonomske probleme kakor tudi na proslavo 25-letnice obstoja — ki se bo vršila prihodnje leto v Zagrebu — je spregovoril še častni predsednik društva upok. načelnik g. Var-gazon, ki je v ognjevitem govoru pozval čianstvo na čim intenzivnejše delo, pri čemer je ostro obsodil vse one, ki so skušali ali skušajo še zdaj škoditi procvitu in obstoju posebne stanovske organizacije med uradništvom s podtikanjem smernic in idej, ki so društvu tuje že po tradiciji od njegove ustanovitve.
Občni zbor je bil končan ob 13. Popoldne so zunanji delegati v spremstvu domačih tovarišev odšli na izlet v okolico, zvečer pa odpotovali na domove.
Mariborska kronika
Maribor, 14. maja.
Današnja nedelja je potekla v lepem, toda precej vetrovnem vremenu. Policija je prejela več ovadb o kaljenju nočnega miru in pretepih razen tega pa tudi nekaj
prijav o tatvinah. Trgovki s sirovim maslom Frančiški Klič-kovi s Koroške ceste ie snoči med šmar-nicami v tukajšnji stolnici ukradel neznanec iz žepa veliko listnico z 1500 Din gotovine. Včeraj dopoldne je bilo ukradeno delavcu Štefanu Štrausu iz neke veže na Aleksandrovi cesti črno pleskano kolo znamke »Brenabor« s štev. 95.503. Prav tako pa je snoči izginilo železničarju Antonu Ko baletu iz Pivole pri Mariboru izpred Zoharieve gostilne na Tržaški c^sti skoro novo kolo znamke »VVaffenrad«, črno pleskano in s tovarniško šte%'. 159.064. Bivši posestnici Mariji C. s Koroške ceste je ukradel njen sin iz zaklenjene blagajne 550 Din. Policija je fanta aretirala. Fant je pri zaslišanju priznal tatvino, zagovarjal pa se je, da je bil lačen.
Snoči se je peljal s kolesom po cesti v Kamnico 17letni dijak Igor Miklavčič iz Čopove ulice, sin tukajšnjega živinozdrav-nika. Ko je hotel zaviti na stran ceste, je zavozil v cestni jarek in
priletel z glavo na kamen tako nesrečno, da je obležal nezavesten. Zdrobil si je nosno kost in zgornjo čeljust O nesreči je bila takoj obveščena reševalna postaja in so nevarno ranjenega dijaka prepeljali v bolnišnico.
Reševalci.so morali posredovati tudi še pri nekaterih drugih manjših nezgodah.
Največje zanimanje mariborskega občinstva je veljalo danes popoldne prvemu mednarodnemu jadralnemu poletu
med Gradcem in Mariborom. V hudi nevihti se je kmalu po 14. s pomočjo lahkega športnega letala »Flamingo« dvignilo brezmotorno letalo »Schokelfalke« na letališču Thalerhofu pri Gradcu v zrak-Spor mo letalo ga je vleklo do naše meje v višini 1500 m, nato pa se je spustilo brezmotorno letalo takoj za motornim v krasni spirali na tezensko letališče, kjer je bilo zbranih okrog 5000 liudi. Po dve-urnem odmoru sta se letali zopet dvignili in se vrnil na graško letališče. Letalo je prineslo iz Gradca s seboj 45 kg pošte, žigosane s posebnim žigom. Za polet od Gradca do Maribora je potrebovalo letalo 51 minut. Brezmotorno letalo je last letalske šole v Thalerhofu.
V	navzočnosti mnogoštevilnega občinstva v prvi vrsti športnikov, je bilo danes popoldne
otvorjeao mestno kopališče na Mariborskem otoku,
kjer je letos prevzel restavracijo znani strokovnjak g. Grga Basletič, restavrater v Graiski kleti in Krapanskih Toplicah. Kopalci pač danes še niso prišli na svoj račun.
Na svojem letnem telovadišču ob Aškerčevi ulici je imel popoldne Sokol Maribor ni (Krčevina-Košakl) velik
lavni nastop pri katerem so vse edinice prav dovršeno izvedle hude vaje. Po končani telovadbi se je razvila živahna prosta zabava.
V	soboto zvečer je
zborovala tuka]šn]a dijaška mladina, včlanjena v Združenju mariborskega učiteljskega naraščaja. V zadnji poslovni dobi ie delo združenja preseglo vse dosedanje uspehe. Združenje ie priredilo 11 predavanj, ki so jih delno Imeli dijak: delno pa razni odlični iavni delavci. Dohodkov je imelo 5269 Din. izdatkov pa 3875 Ditu od tega za knjižnico 2500 Din in za podpiranje siromašnih dijakov 900 Din. Združenje ima pet odsekov, med katerimi ie naiagilnejši kulturni odsek.
DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU
Ena najhitrejših vojnih ladij na morju
NaJMtrefSa lokomotiva s vela
je mala francoska križarka »Emile Bertin«, ki so jo te dni spustili v vodo v francoski ladjedelnici St. Nazaire. Njena brzina znaša 33 vozlov na uro
Potegnil je črno kroglo
iz Kajposvara na Madžarskem je nedavno izginil matunarnt Gabrijel Ibv. Poizvedb« so dognale, da je .postal žrtev ameriškega dvoboja, ki obstoji v tem, da mora diue-kn.t, ki je potegnil črno kroglico, izginiti najpozneje v enem letu vz življenja.
Ko so domači izvedeli, za kaij gre, so jeli mrzlično poizvedovati po sinovi usodi. Čez nekaj dni jim je pisal Gabrijelov prijatelj M kovic z Dunaja, da se je Ibv oglasil pri njem. Do H-ergveshafoma se je peljal z železnico, potem pa je nadaljeval pot peš na E^unaj.
Zaupai mu je tudi, zakaj je prišlo do dvoboja. Zaradi Ibvjeve sošolke Gabrijele Valy sta se spoprijela z nekim »mladem d iplom irarcem«. Vlekla sta kroglice in I'by jc .potegnil črno. Po dogovor enem sporazumu je moral Ibv nato zapustiti Madžarsko ter se v enem letu umakn ti na drugi svet.
Dunajska polici ja je po'skala begunca in ga turdi prijela. Nailožiia miu je primerno kazen zaradi nedovol.jc.nega prekoračenja dnžavne meje ter mu sporočil, da ga bo v najkrajšem času oddaja roditeljem.
V Kaposva.ru je medtem prevzel izsledo-vemje skrivnostnega »mladega diplomi ranča« okrajni sodnik dr. Cutsa. Toda poizvedovanje, kdo je Ibvjev soduelant, mu je prineslo samo zamero. Kmalu potem, ko je začel preiskavo, je prejel grozilno pismo, da bo, če ne ustavi preiskave, umorjen njegov sin, ki obiskuje gimnazijo.
Da bi pojasnili ozad/je tega ameriškega dvoboja, so slednje zaslišali tudi Gabrijelo Vaily, ki je najlepše dekle v Kaposvaru. Od nje pa niso izvedeli ničesar pozitivnega. Dejala je, da se ji niti ne sanja, kaj se godi zaradi nje. Afera postaja medtem vedno bolj zagonetna. Kaposvarski župan dr. Ve-tek je namreč tudi prejel anonimno psmo, v katerem mu neznani pisec grozi, da bo umorjen tudi njegov sin, ki poba rja gimnazijo, če se preiskava takoj ne ustavi. V pismu je rečeno, da je Iby sojen in da bo moral umreti, ker mu n;č ne pomaga. Zadeva zbu>ja v Kaposvaru razumljivo senzacijo in ljudje govore in ugibajo eamo o tem
Staroveški glasovalni listki
v Atenah so odkopali Agoro, mestni trg, na katerem so se v starem veku 2ft>ira.lS Atenci. Med <±rugim so našli tam Štiri ositrake z imenom Aiistida. Oatrake so tako rekoč staroatenski glasova/lini listki, samo da so bili iz glinastih črepin$. V dobi o?.traci2imov aR črepdnjskih sodišč so atenski meščani začrtali vanje ime in na podlagi takšnega glasovanja so ArJstida pregnali iz Aten. Pri tej priMki ga je eden izmed nepismenih meščanov naprosil, naj sam zapiše svoje ime na črepinjo. NaSSd so tudi črepinje s Hiparhovim imenom, kakor imeni drugih odEdčimih voditeljev, ki so morali v pregnanstjvo.
Poljski polet čez Ocean
Zabeležili smo že, da >e poljski icfe^lec ka petan Stan.slav Skarzyndki prelerel Atletski ocean v 19 urah, Sikarzynska je star tal v nedeljo ob 23. uri v Sahnt Louisu ob Senegalu s športnim letalom poljske konstrukcije, ki tehta 450 kg. Vzel je na pot 750 1 bencina, kar bi zadostovalo za 30 urni polet. Ob 16. uri 30 minut so videli letalca nad Natalom, ob 18. uri 30 mnut pa se je Skarzvnski spustil na zemljo v Maceiu južno od Pernamibuca v provinci Baihiji.
Novi zmagovalec južnega Atlantskega oceana je absolviral polet v promenadni obleki z lahkim klobukom na glavi. Imel ni s seboj niikake prtljage, niti žiivil. Vse, ker je bil vzel na pot, je bil francoski ekstrakt nekega oreha, nekaj čokolade ter 2 in pol I vode, pomešane z oranžnim sokom Skarzvnski je zdaj star 44 let in je absolvirail pilotsko šolo v Brombergu ter je že 1. 1932 vzdržal krožni polet po Afriki v dolžini 25.770 lom. Tudi tedag je letel x letalom poljskega izdelka.
Sprememba v avstrijski vladi
Dr. Buresch, bivši kancelar na Dunaju, je bil imenovan za finačnega ministra
Prstni odtisi namestil podpisa
Pred wkJonim sodiščem v Alžinu se pravdata dva severoafriške trgovca. V procesu je prišla na mizo tud' zadolžnica enega izmed praivdačev, ki pa ni bila podpisana, ampak samo »podprstena«, kakor je t o v navadi pri primifvn.ih ljudeh. K&jub temu je sodišče zadol-žnico priznalo za pravovel javno in je sodbi dodalo raiz-loga, da se prstni odtis lahko smatra za verodostjojnetfse overovljenje od podoisa, ker je tehnika »podpre tovanja« mnogo popolnejša od. podjpisovaikie tehnike.
Miroljubni tank
V Ameriki so skonstruirali nov tip tanka, ki je namenjen za uporabo pri gradnji novih mostov in železniških objektov. Tank je tako napravljen, da sam zleze na
železniški vagon
Hitlerjeva reorganizirajo novinstvo
Vodja barvarske državne pisarne minister Esser je sporočil javnosti, kakšne načrte ima sedanja nemška vlada z »ovirat vo m. Uvedla se bo državna kontrola no-vinstva, odpravljena pa bo predcenzura. Za vstop v novinarski poklic bodo določene posebne norme. Kdor ni Slan nemškega naroda, se ne bo smel jdej^tvovati v nemškem mlinarstvu. Bodoči novinar ne bo več gospodarjev hlapec, marveč gospodarsko nevdvisen in zesiguran glasnik ljudstva. Poleg odgovornega urednika bo moral imeti vsak list še odgovornegi založnika, ki bo za državo mnogo odgovornejši od prvega.
Poroka znamenitega fiziologa
Znamenita rastlinski fiziolog ki ravnatelj botaničnega oddelka newyor3kega Rockefellerjevega zavoda prof. Osterhoiit se je poročil z Mariano Irwinovo, svojo dolgoletno asistentko. Osterhout je od_ kril v rastlinskih stanicah zakonitosti, ki so postale epohatae za vso fiziologijo. Tudi njegova sedanja žena je ena najzanimivejših pojavov med rastlinskimi fizio. logi. Pri svojih raziskovanjih, zlasti s spektralno analitskim raziskovanjem barvil v živi in z raziskovanjem disocdaceje soli v stanicah, je prišla do spoznanj, o katerih znanstveniki sicer še vedno polemizirajo, ki so pa vendarle zeJo o boga. tila rastlinsko fiziologijo.
Glad ga }e vzel, dedščina Je pa ostala
V Barsseveldu na holandsko-nemški meji so te dni našli policijski organi nekega potepuha, k; je bil tako irčrpan, de je r^kaij ur po najdbi umrl. Pr ugotavljanju potepuhov iih podatkov se je izkazalo, da je potepuh eden izmed dolgo iskanih dedičev neke imf>vite ženske, ki je zapustila vsakemu sorodniku po 5000 goldinarjev.
Iz Evrope so prepeljali v Ameriko najhitrejšo lokomotivo na svetu, hlapon »letečega Škota«. Razkazovali ga bodo na svetovni razstavi v Chicagu
Civilizacija jim ne imponira
Pasji dnevi v Nemčiji
V Berlinu so imeli v nedeljo neobičajno topel dan. Opoldne je zabeležil toplomer v senci 30 stopimfl vročine. Vsi izletniški lokali v berlinski dkoMci so bili zaradi tega nabito polni. Kopališča v Wannseeju m Miig-gelseeju so bila prenapolnjena kakor v najbolj vročih dneh meseca avgusta* Voda v Miiggelseeju je imela 21 6topinj.
Ljudje, ki trpe na otežkočeni telesni potrebi in ki jih radi tega mučijo krvno prenapolnjenje trebuha, pritisk krvi v možgane, glavobol, močno utripanje srca, dalje, ki trpe na bolezni dančne sluznice, fišurah, hemeroidalnem zamotku, fistulah jemljejo za iztrebljenje črevesa zjutraj in zvečer po četrtinko »Franz Josefove« grenčice. Vodilni zdravniki ki-rurgičnih zavodov izjavljajo, da se poslužujejo »Franz Josefove« grenčice po operacijah z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Bojkot lipskega sejma za kožuhovino
V Lond°rru so te dnti o tvorili vel ilko prodajo kožnhovine. Že prvi dan so bli kupci jsk i zaključki nepričakovano visoki in so dosegli 4 milijone funtov. Pravijo, da je bila to največja kupčija s kožuhovino v Londonu in da se je za ta uspeh v pr vi vrsti zathveliti omejitvi ko^pčije s kožuhovino v Lipskem.
Samomor Scheidemarmove hčere
Te dni sta v Berlinu izvršila samomor 46 letni bančni uradnik Ernst Katz in njegove žena Lina, roj Scheidemann. Pokoj-nioa je bila hči b vsega nemškega kan.ee-1 arija, o katerem smo p sali, da prosi nemško vlado za tipografsko podiporo v obliki 1.60 mark rente dnevno. Kaikor pišejo listi, sta živela samomorilca v dobrh gmotnih razmerah in sta šla v smrt zgolj zaradi duševne depresije.
Glasbila iz dobe Aleksandra Velikega
Na diru reke Amoi-Darje pri Termesn so sovjetsk' arheologi odkrili približno pol tone težak kamen z vklesanimi reliefi, ki predstavljajo tri človeške figure s starinskimi glasbili. Arheologi mislijo, da izvira ta zanimiva najdba iz dobe Aleksandra Velikega.
Katastrofa francoskega poštnega letala
Pri Viftladranu na španskem ozeml-ju Je v ponedeljek treščilo na tla francosko poštno letalo, ki je pri padcu popolioma zgorelo. Ogenj je usmrtil tudi pilota in potnik«. Letalo je bilo namenjeno v Toulouse ter se je moralo zaradi goste megle dvignit* v višino 1700 m. Tam je nastala v stroju ek*-piozija, nakar je aparat zeoel naglo pft-dati. Trije Slani posadke in trije potiski so zgoreli.
Manj nesreč na ameriških
železnicah
Leto 1932 je prineslo ameriškim železnicam »rekord sigurnosti«. Na vsem prostranem železniškem omrežju ameriških železnic se je namreč primeril en »am smrtni slučaj. Gre za žele.zn1 škega uradnika, ki je med vožnjo trčil s svojem avtomobilom v železniški vlak. V ostalem je bilo pri železniških nezgodo,h ranjenih 410 iseb, krr takisto predstavlja doslej najmanrše število v tem pogledu. Lani so ameriške železu;ce prepeljale 480,000.000 potnikov.
Nova visoka šola v Turčiji
Dne 23 oktobre 1933, ob desetletnici nove turške države, bodo v Angor otvorili novo prirodoslovno, poljedelsko, veterinar-sko-medicin-sko in tehniško fakulteto v An-gori. Za rektorja zavoda, ki bo posloval v nemškem jeziku, jc pozvala turška vlada prof. F. Falkeja iz Lipskege.
Znana je anekdota o potovalen, ki je hotel presenetiti neko zamorsko pleme z vsegamogočnostjo naše civilizacije. Dal je montirati telefon in je hotel divjakom pokazati, kakor je mogoče z žico govoriti iz ene vasi v drugo. Ornci pa niso pokazali nobenega občudovanja. Ker je menil, da stvari morda niso razumeli, je dejal gla-J varju, da bi mogel s to pripravo takoj j zvedeti, če hi zbolel njegov stric tri vasi stran Glavar je samo zmajal z glavo in rekel: »V ta namen vendar ne potrebujem čudežne žice. To občutim takoj sam.«
Ta anekdota ima v sebi resnično jedro ■in to nam dokazuje pripovedovanje polar_ nega raziskovalca Villhjarmurja Stefans-sona o tem, kaj je doživel med tako zvani-mi »belimi Eskimi«, ki jih je sam odkril in ki so ga sprejeli izredno prijazno in gostoljubno. Hotel je pokazati premoč svoje pu_ ške nad njihovimi primitivnimi loki in je postavil v oddaljenosti 70 m palico, pomeril nanjo in sprožil. Sbrel ni zadel, pač pa
je zelo prestrašil Eskime, ki so menili, da jim bo pregnal vse tjulnje, kar bi zanje pomenilo smrt. S težavo jih je pomiril, a ko je sprožil v drugič in zadel, jim zadetek prav nič ni imponiral.
Dejal je, da bi na ta način lahko zadel na oddaljenost 400 m. kar je veliko vec nego tistih 50 m, ki jih zmorejo s svojimi loki, pa so ga samo vprašali, ali zadene karibuja tudi na oni strani gore. Ko je zanikal, so ga pomilovalno pogledali, češ da ima čarovnik nekega sosednega rodu ču_ dežen lok, s katerim usmrti karibuja na drugi strani še tako visoke gore. Tud1! druge civilizacijske krasote jim niso Imponi-rale. N. pr. daljnogled. Ko jim je razložil, da vidi skozenj še tako oddaljenega kari-Ijuja blizru, so vprašali, ali vidi v njem tu_ di to, kje bo — jutri stal karibu. In ko so slišali, da daljnogled ne vidi v prihodnost, so bili razočarani, češ, mi imamo čarovnike, ki vidijo čisto dobro, kaj se bo zgodikJ jutri.
Kančinčinga iz letala
i'o&netek Fellovnesove ekspedicije pri poletu čez Mount Evere&l
Ljubavna drama r hotehi
Te dna se je odigrala v nekem budšmpe-štanskem hotelu ljubavna drama, katere žrtev je postale 17 letna mladenka iz G j čira. Njen fant, neki 20 letni kemik iz stege kraja, je ustrelil mladenko s svinčen ko iz samokresa. Po umoru ljub ce je hotel usmrtiti še sebe, toda samokres je odpovedal in krogla se ni sprožila. Ko so s silo vdrli v sobo, eo našli deklico mrtvo, njenega ljubčke pa v nezavesti. V bolnišnici je prišel morilec zopet k sebi. Izjavil je, da sta sklenila z dekletom iti v prostovoljno smrt zategadelj, ker jima roditelji niso drvoHli, da bi 6e vzela.
Novi notranji minister dunajskega kabineta
Scfavnu, bivši podkancelar
Smrt lorda Harmswortha
Na svojem imen ju pri Njmesa v jožni F nanosi je umri lord Harmswonth v 56. letu svoje dobe. Potkojrrk je bil brat znanih kraljerv časopisov lorda Northoliffea ia lorda Rothermeereja. V Franciji je živel nepretrgoma zadmunh sedem let. V javno življenje ni posegafl.
Brezžični valovi Iz svetovne prostornine
Ameriški radijski inženjer Karel Janekh lovi že več nego leto dni s posebno občutljivim sprejemnikom kratke valove, ki pri. hajajo v nasprotju z normalnimi kozmični-mi valovi iz določene smeri in sicer iz središča Rimske ceste. Po svoji intenzivnosti se spreminjajo po dnevnem <m letnem časa. Njih vaJovoa dolžina znaša 14.6 m.
Konec francoskega poslaništva v Monakovem
Iz Pariza poročajo uradno, da je sklenla francoska vlada osnovati v Monakovean samo francoski generalni konzulat po vzorcu Anglije in Italije. Dosloj je imela Francija pri bavarski vladi akreditiranega poslan ka. Ker pa so se v zadnjem času izvršile v Nemčiji dalekosežnc upravne spremembe, se je pokazalo, da je poslank v Monoko-vem odvisen in bo nastopal francoske interese v Bavarski samo generain konzud francoske republike.
Samomor bavarskega kornumstic-nega voditelja
V Monaikovem si je pre rezal ži3e na zapestjih ter izkrvavel bivši predsednik komunistične stranke v bavarskem deželnem zboru, DressL
»Fridtjof Nansen« se potaplja
Ruski rad"o poroča, da je zašla znana norveška ladja »Fridtjof Nansen« v hudo stisko na morju. Ladje se potaplja. Na krova je 140 mož, med njimi 85 norveških pomenskih kadetov.
Nemške znamke z Ebertovo sBko
Nemci so 30. aprila vzeli iz prometa vse poštne vrednotnioe s sliko bivšega prezi-denta Eberta. Znamke z Ebertovo s'ko ostanejo zaenki«t še v veljavi kolikor so še v zalogi, čim pa poidejo, jih ne bodo več ponatisnili, da nc bi s tem dajali potuhe »marksizmu«.
Smrt znane operne pevke
Na Dunaju je umrla operna pevka Selma Kurzova, odlična koloraturke, znana tudi izven avstrijsk h mej. Postala je žrtev raka. Smrt jo je pokosila v 59 letu.
Nezaposlenost v Ameriki
Zavod Aleksandra Hamiltona v Ameriki je izdal pregled nezaposlenih v Ameriki. Po njegovih podatkih ime Amerika danes sedemnajst milijonov ljudi brez kruha.
Največji tirolski hotel v konkurzn
V Innsbrucku je najavil konkurz največji tirolski hotel »Tyrol«. Ta hotel je bil prvovrstno tujsko zatočišče Obiskovala ga je zlasti mednarodna publika iz anglosaških držav.
Čitaite tedensko revno
»ŽIVLJENJE IN SVET«
Pretrd je Ml ta oreh...
Včeraj |e enajstorica Primorja pred 3000 g ledalci s štirimi goli razlike podlegla reno-tmranemu moštva BSK — častni gol za do mače je zabil Senica; junak dneva je bil
vratar Starec
Ljubljana, 14. maja.
P« dveh meddržavnih tekmah, ki so stavne našo državno reprezentanco pred težki nalogi mi se je le prvi nastop končal častno, drugi v Curihu pa že skoro nesreč, no, »o se danes zopet začele državne prvenstvene tekme. VII. kolo je prineslo štiri sročanja, in sicer — vsaj sa nas najbolj m.nimivo — srečanje med BSK in Primorje m, in dalje tekme Slavija (S.) — Slavija (O.) v Osijeku, Gradjanski — Concordia v Zagrebu i.n Bask : Hašk v Beogradu.
Za Primorje je bil BSK prehud nasprotnik. Dasi se je splošno računalo, da bodo morali črno-be-Ii na tej tekmi zastaviti svoje glavne sile v defenzivo in se je ra-Kii tega vedelo, da zahteva nastop za nastopom za našega predstavnika v Hgi toliko moči, kakor jih Primorje žal nima, so
▼endar optimisti z ozirom na domača tla, domačo publiko in že večkrat opazovalo vztrajnost in voljo do zmage koketirali tudi s prijetnim iznenadenjem. BSK je prišel v Ljubljano po dolgih letih; sloves, ki ga ima doma in drugod, je še bolj opravičil tudi pri nas. Spravil je dve točki, si pomagal za dve mesti višje, našega predstavnika pa pritisnil na predzadnje mesto.
V Zagrebu so »pnrgarji« slavili pičlo, toda zeAo koristno zmago nad Concordijo vn se skupno s Hajdukom z 8 točkami spravili na čelo tabele. Hašk in Bask sta izkupiček podelila; vsekakor je za Haška izguba te točke težja kot za Beograjčane.
Prav za prav edino presenečenje dneva pa je visoka zmaga — in prva sploh — sarajevske Slav-ije nad svojim soimenja-kom v Osijeku. Sarajevčani so dozdaj igra-
li precej podrejeno vlogo, medtem ko je oslješka Slavija vsaj spočetka obexala in tudi pokazala _ prav uspešno sodelovanje. Kolo se je danes zasukalo v obratno smer; še nekaj nedelj, pa pa se bodo pokazali doli na dnu tabele privi >outsider-ji«. Caveant!
Po današnjih tekmah je sMka prvenstvene tabele naslednja:
Haoduk	5 4 O 1 10: 2 8
Gradjanski	6 4 0 2 8: 6 8
Concordia	7 3 1 3 1«: 7 ?
BSK	8 3 1 2 12: 8 7
Bask	7 3 1 3 18:18 7
Jugoslavija	-4 3 0 1 7: 3 6
Hašk	5 2 1 2 6: 4 5
Slavi ja (O.)	7 2 1 4 8:15 5
Slavija (S.)	6 1 2 3 11:15 4
Primorje	7 1 2 4 8:20 4
Vojvodina	4 112 5:10 3
BSK : Primorje 5:1 (3:1)
Beograjski športni khxb je po trinajstletnem presledku prvič nastopil v Ljubljani. Vzbudil je kakor ob svojem prvem prijateljskem gostovanju pred leti, upravičeno zanimanje. Ob prav lepem vremenu se je nabralo na igrišču Primorja preko 3000 gledalcev. Nabito polna tribun«, na vseh^ štirih straneh igrišča še gost venec stoječega občinstva; sredi tega mravljišča so Beograjčani naše fante potolkli s svojm nepr.mer-mo večjim znanjem, s svojo dolgoletno preizkusno rutino skratka v brezdvomno su-periorni igri. Gotovo so bili nepoboljšljivi optimisti v neznatni manjšini; velika večina športne pu-blike je bila v n^nrej prepričana o uspehu gostov, ki se r>o šibkejšem startu r nacionalni ligi vztrajno in žilavo prerivajo v ospredje. Po nejavnem debakhi našega moštva v Zagrebi smo hoteli videti prf rijem vsaj igro* nekaj pozitivnega. Kar je bilo videti v borb- z Beograjčani, ni bilo mnogo; vsekakor je treba v uteho povedati, da tako slabo kot v Zagrebu ni bilo. Ma'a sprememba na boljše, ki pa našemu zastopniku še ni omogočile, da bi začel zopet pobirati po kako točko.
predtekma
med drugo garnituro Primorja in vojaškim teemom Triglavom je končala pod vodstvom g. Dolinarja neodločena 4 : 4 (1 : 2). Za drugo primorjansko garnituro ta rezult«t gotovo ni laskav, tem manj. ker je v m^ štvu nastopilo vse. kar še Primorje premore razven ligaške enajstortce.
Rekordni tek na 1500 m
Med obema tekmama sta nastopili dve štafeti Primorja na progi 4Xl-fOO metrov Prva je prišla v cilj šibkejša, ki je ime a 209 m naskoka, močnejša pa >e v Srak ar, Ogrin. Grad, Gabersek postavka s časom 18.43 tri petine jugoslovensti rekord na tej progi. Šte-vr.no občicutvo je z zanimam i em sledilo poedinim fa/am teka o je prireditev gotovo dosegla svoj propgandni smoter.
Za glavno borbo
sta nastopili moštvi malo pred napovedano pol 17.. obe toplo in burno pozdravljeni.
v postavah:	„ _ .., ,
6SK: Gl«eer—Radovanovic, T«s'č—Arse-nivič, Stevovič, Gjorgje/ič—1 irr.amc, Mar-jaaovič-Moša, Mer/movič N. Vujadinovie.
Glišovič.	„ ...
Primorje: Starec—Svetle. Hasl-Z,emljafc. Sočan, Pišek L—Jug L, Slapar, Jež, Senuca. Uršič.
lora je bila res prvenstvena, pretežni drt borbene, pri vsem tem pe zelo fa:r. Večji del se je gibala po fceh in je potekla do srede drugega polčasa v razgibanem, žcvah-nem prva skrb. da se je čimprej znebijo, je trpela na enostranosti. kolikor so bili Beograjčani močnejši od nasprotnika in ga potiskali v neprostovoljno obrambo. Priznati je treba, da so več ko polovico igrali modri: stalno so mcli žogo in k> držali, ko so jo pa dobili domači, jim je Sila v glavnem prv skrb, da ie č;«nprej zneb.jo. tudi za ceno, da jo je dob i nasprotnik Toda kljub vsemu pre-moč ni bila tcn:ka. da b- si bili lahko Beograjčani ustvarili to-Irko šans, kolikor «o iih real:zirah. K temu uspehu jim je morala precej pomagati nerodnost črn o-bele obrtuno? Nc glede ne to pa je zmaga gostov izven vsase debate, ker so se pokazali ▼ vseh de!;h kot boljša, enotnejša, povezaiejša m izvežbane.ša %ca ifetorioa.
Glavne prednost moir<?ga moštva je v primeri z domačim n-iprimeno boljša tehnična izvežbanost posameznikov. Razen v igri z glavo so
prekašali naše
v vsakem delu o^gomotnsga znanja. »S."o-pajo« vsi brezhibno, v »driblingfU« so po večini pravi mojstri, skratka obvladanj« žoge je daleč pred našim. Pri tem se primerno postavljajo in si rajši točno deda-vajo žogo, kot da bi jo lovili iti se podili za njo Tako lahko seveda mnogo racionalnejše gospodarijo s svojimi močmi. Dobra lastnost moštva je "udi <«ter, siguren start. Pri vsem tem so precej uglajena, dasi ne do zadnjega homogena celota. V izpadu so n. pr. obe krili in desna spojka norici akcij precej pa zaostajata Vujadi-novič in Marjanovi« kot vodja napada Med kriki je najmočnejši stari internaciona l ec Arsenijevič. za njim prihaja po vrsti Gjorgjevič, Stevov;č na centru je močan samo v pozicijski igri in se ne uveljavlja kot njegova stranska pomagaca. Ožja obramba je ze^.o solidna. Od obeh branilcev se je pokazal v vidnejši vlogi mantjš^ To-Sič, morda zato. ker je njegov tovariš nekoliko neokreten. 'Ali odbijala sta oba precej resno, poudariti pa je. da sta imela prav za prav malo razdiralnega dela. Ko sta pa prihajala v težavnejše položaje sta napravljala vtis. da nista nepremagljiva. Glaser je imel prav malo posla: prejetega gola ni mogel ubraniti, siceT pa je branil brezhibno
Primorjanska enajstorica je zopet
plačala šolnino.
Po uvodnih kolikor toliko uspešnih nastopih doživlja že drugi težji poraz, tokrat pod lastno fltreho Moš»"vr> j<* .•sestavljeno iz zelo neenakih elementov. "«z!ike mer posamezniki so kar strahotne. Poudariti je
treba, da zaostaja moštvo v vseh delih za moštvi jugoslovenskega dobrega razreda, le nekateri se dvigajo iz moštva kot enakovredni partnenji svojih nasprotnikov. Sem je šteti v prvi vrsti vratarja Starca, ki se je v borbi z nasprotnim napadom bil dobro in slabo, moral se je povrhu boriti tudi z la6tno obrambo, ki mu je kar veselo ogrožala svetišče. Tako je kapituliral petkrat v teku 90 minut in bi mu bilo morda le pri četrtem golu in ob najrigoroznejši presoji ma'o ugovarjati. Imet je dobro podporo v Hasalu, ki je igral sicer nervozno, kar mu je bilo v kvar. v ostalem pa je precej dobro razdiral. šn predvsem pokazal posnemanja vredno požrtvovalnost. Zato pa je bil zelo slab njegov partner na desnem mestu. Taktično je bil Svetic pod kritiko: mineva ga tudi tehnično znanje. Ustvarjal je ponovno zelo kritične položaje pred lastnim golom, m so morali, če ni bilo hujšega, posredovati drugi. Tretji gol je padel zelo po njegovi krivdi, petega pa je sam zakrivil kar vidno. Zelo slab je bil tudi Pišek med krilci, ki je ne glede aa to, da je zabil drugi gol; tudi sicer bil v obrambi često 6«mo na poti, ofenzivno pa je bil zelo pasiven. Prav dober pa je bil Sočan, ki je bil defenzivno in ofenzivno stalno na mestu in je bi! vsekakor uspešnejši od svojega partnerja v nasprotnem moštvu. Zemljak je dal svojo povprečno solidno igro, puščal p« je često svoje krilo v nemar in je tako prišel Glišovič parkrat po nepotrebnem v nevarne bližine. Napad je vsaj mestoma zaigral v polju, pred golom pa je bil skoro nemogoč. Napadalni kvintet je pri črno-belih že dolgo Ahilova peta. Kot poedmci so razven Ježa, ki nima preglede za vodjo napada io je tudi prepočasen, vsi ostali še nekaij pokazali, niso se pa mogli nikoli povzdigniti do celote, ki bi s premišljenimi akcijami potiskala naprej. Moštvu kot celoti je šteti v plus še požrtvovalno prizadevanje, toda »ultra pos6e nemo tenetur«.
Malo o poteka.
Žreb dobi B in Slapar takoj zgubi žogo. Ze v prvi min bije Ti mani« kot v aut, prvi napad P. v 3. min. zaustavi Tošič. Takoj nato lep napad B., ki ga Sočan reši v kot. Žogo strelja Glišovič. gneča pred golom P, končno reši Pišek. V 5. min. je obramba P. zelo slaba. Starec odbija šut. toda N. Marjanovi« strelja neubranljivo
1	: 0 za BSK
V	naslednjih minutah je igra odprta in prihaja tudi napad P do besede. V 11. min. prva šansa za P. Zemljak dostavi prost strel Uršiču v lepi poziciji, toda ta pošlje krepko preko. Igra je zelo živa, lepa. po tleh. V 15. min. zabije Svetic skoro lasten gol, še v zadnjem hipu reši Starec v kot.
V	17. min. ponovi isto geato Pišek. ki je bolj uspešen: Starec se prepozno vrže in ne more preprečiti katastrofe
2	: 0 za BSK.
V	21. min. zopet kot za B. in potem je nekij minut B. stalno v kaz. prostoru P Zlasti briljira desna stran Bskovega napada, kjer je povezanost med Arsenijevčetn. Mošo in Tirnaničem perfektna. V 31. min pribori Slapar v borbi z Radomanovieem prvi kot za P., ki ga strelja Jug krasno. Žcgo povzame Uršič in jo položi Serici na nogo. ki iz neposredne bližine premaga Giaserja io zniža na
2 : 1 z BSK
Gromovit aplavz sledi temu uspehu, toda že je B. v napadu iti iz«ili kot. Tempo igre ae stopnjuje. Jug ima mimogrede šanso, pa za6trelja, potem je B. zopet vtalno v napadu in doseže v treh minutah štiri kote, brez koristi. V zadnji mčnuti je Glišovič sredi polja prost, predribia, kar se mu postevi v bran in bije »stro po tleh 'kz razdalje 16 metrov. Starec bliskovitemu šutu n: ko« in stanje je
3:1 za BSK
V	drugem polčasu je igra snoierka odprta. napad P- prehaja često v območje Gla-serjevege svetišča, toda v tem lelu g-re je zlasti obramba P. s Sveticem na čelu š:bka.
V	8. m'n. so napadalne akcije P. zaključene z lepo streljanim Jugovim kotom, toda tokrat je obramba B ra mestu. V 12. m:n. posnema TirnaniČ Glišoviče, v šolo begu pusti obrambo P da'eč za seboj in Starec je sam pred njim ter ne more preprečiti uspeha.
4:1 za BSK
V	naslednjem dva kota za P. (Uršič ne zna streljati kotov!), vmes eden za B., in B. predvaja tehnično in kombinatorno prvorazredno igro. V 28. min. bije Svetic mimo. B. ima veliko šanso, toda Starec sname Moši z noge. V naslednji min. zopet zamahne Svetic mimo, v zrak. in nenadoma je Vujadinovič 2 metra pred Starcem na strelu in hladnokrvno pretvori v
5:1 za BSK
IgTa postane na to odprta. B. se ne napreza in v ležerni igri, v kateri se opaža obojestranska izčrpanost, pazi samo na rezultat. Proti koncu še po en kot za vsako moštvo in z B. v napadu da sodnik znamenje za konec.
Sodil je g. Podupski zadovoljivo. Enajstmetrovk ni hotel dajati, bil je objektiven in v glavnem tudi dober.
Gradjanski : Concordia 1:0
(1:0)
Zagreb, 14. maja.
Za tekmo domačih rivalov je vladalo izredno veliko zanimanje. Odločitev je padla že v 8. min. prvega polčasa, ko je 2iv-kovič lepo ocidal Podvincu, slednji pa iz 16 metrov ustrelil v mrežo. Sprva je vladala na igrišču velika nervoznost, prva se je "znašla Concor(tia, toda bilo je že prepozno. Šel« v drugem polčasu sta se moštvi razigrali, toda pozneje je tempo popustil. Občinstvo je bilo nezadovoljno zaradi tehničnih slabosti Concordije in re-zerviranosti Gradjanskega, k; je samo branil rezultat, tako da je začelo že pred koncem zapuščati igrišče.
Tekmo oe sodiJ g. Mika Popovič iz Beograda.
Bask : Hašk 2:2 (1:0)
Beograd, 14. maja.
Ta tekma Je privabila na igrišče okoli 2000 gledalcev. Bask prevzame takoj vodstvo in Ranojevič doseže v 2. min. — menda iz offsidea — vodilni gol. Bask je stalno močnejša in rezultat se do odmora ne menja.
Po odmoru začne Hašk napadati in kmalu po pričetkn se mu posreči izravnati. Toda v 13. min. j« zopet Bask t napadu, iz katerega doseže Sarič mimo vratarja, ki je stekel r polje, drugič vodstvo za Bask. Hašk popusti in v 27. min. doseže Ranogajec z glavo drugič izravnavo. Hašk je še v premoči, toda rezultat ostane nespremenjen.
Sodnik g. Mojk
Slavija (S) : Slavija (0)
1:0 (2:0)
Osijek, 14. maja.
Sarajevska Slavija je na današnji prvenstveni tekmi zasluženo izvojevala senzacionalno zmago nad domačo SSlavijo na njenih tleh. Prvi gol je zabil v 14. minuti Kranj«, drugi pa t 27. min. iz prostega strela desna zveza.
V drugem polčasu je bil ▼ 3. minuti Kranjc strelec tretjega gola. Sipka pa je v 27. min. postavil končni rezultat.
Prekinjena prv. tekma v Celju
SK Celje : SK Laško 4:0 (2:0)
Celje, 14. maja
Danes popoldne se je vršila na igrišču pri Skalni kleti v Celju prvenstvena nogometna tekma med prvakom celjskega okrožja Celjem in SK Laškim. Tekma je bila v 2%. minuti drugega polčasa po krivdi Laščanov predčasno zaključena.
Celjani so nudili raztrgano igro brez smotrene kombinacije in so bili sploh daleko pod običajno formo. Laščani so se odlikovali z elanom, bili pa so precej sirovi. Domačini so bili skoraj ves čas v premoči, vendar so zaradi ležerne igre za-streljali mnogo lepih šams. Ko je v 26. min. drugega polčasa srednji krilec Celja prodrl do nasprotnikovega gola, ga je vratar Laščanov, ki je bil sicer v izvrstni formi, zadržal z nogo. Sodnik je diktiral llme-trovko, nato pa so Laščani izjavili, da ne igrajo dalje in so zapustili igrišče. Ta korak je izzval med gledalci, ki jih je bilo skoraj 300, splošno nevoljo.
Tekmo je sodil g Janežič premalo stro go im precej površno.
Ostale nogometne tekme
V Ljubljani
Včeraj se je na igrišču Hermesa vršila zadnija prvenstvena tekma II. razreda, in
sicer:
Garfika : Jadran 2:0 (2:0).
Grafika je pokazala v vseh ozirih boljšo igro ln je zmago zaslužila. Tekmo je dobro vodil g. Lukežič.
Stanje prv. tabele je končnoveljavno naslednje:
Hermes	8 7 1 — 52:8 15
Korotan	8 4 2 2 18:19 10
Slovan	8 3 — 5 11:23 6
Jadran	8 3 1 5 11:26 5
Grafika	8 1 2 5 12:22 4
Maribor: Rapid: Wolfsberger SK 16:1
(7:0)!
Zagreb: železničarji (Maribor) : Željez-ničari (Zagreb) 3:3 (s podaljški!).
Dunaj: BAC : Wacker 3:1 (2:1); FC Wien : Hakoah 4:0 (1:0); Admira : Au-stria 2:1 (1:1); Vienna : Raprfd 4:1 (2:0).
Budimpeita: Ujpest : Ferenavaros 1:0
(1:0); Hungaria: >1« 3:0 (1:0); IK. okr.: Somogy 5:2 (2:1); Nemzeti : Boekay 0:0; Szeged : Szosoksar 2:1 (1:0).
Saarbriicken: Repr. Saarbriicken : FC Alessandria 5:3 (1:1)
Amsterdam: Nemčija : Holandska 4:4 (2:3).
Praga: Slav;a : Nachod 3:1 (1:0); «ide-niee (Brno) : Cafk 6:1 (3:0); Vreselski : Havoj Žižkov 2:2.
Gradec: WAC (Dunajl : Grazer AC
7:1 (3:0).	^
ASK Primorje (nogmetna sekcija). Sek-cijski občni zbor bo danes ob 20 30 v go stilni Cinkole. Vse aktivne igralce, ki se ne bi udeležili občnega zbora in se ne opravičili, bo vodstvo črtalo Naprošajo se gg Križ čamr-rnik. Kralj, da se sigurno udeleže občnega zbora.
Tenis
Zmaga Ilirije nad Rapidom
Ljubljana, 14. maja.
Danes se je odigralo v Ljubljani 1. kolo za drovno prvenstvo moštev. Ilirija je grala z Rapidom in ga po zanimivi in skrajno i.a-peti borbi premagala 6 4:3.
Kot prvi 60 nastopili trije pari v singlu: Daoar : dr. Blanke (R), Banko . Holziuger (K) Ln Sivic : Hitzl (R). Daearju je uspelo v treh setih zmagati nad simpatičnim dr. Blankejem 3 : 6, 6 : 2, 6: 2 Banko in Holz-inger sta nudila lepo. mirno igro; zmagal je Banko 6:1. 7:5. Šivic je proti Hitzl u že vodil
5	: 0 v prvem se tu. pa je silno popustil in izgubil skoro dobljen set 8 : 6, 7 : 5 pa je rezultat drugega seta. Ob stanju 2 : 1 sta nastopila Truden in Leyrer. Izvrstno razpoloženi Truden je dobi' oba seta b : 2.
6	: 1. Leyrer je v prvem 6etu dobil takoj dva gema, v drugem pa enega, nakar je Truden otvoril dvakrat serijo gemov po sest :ti zshiženo zmagal. 3 : 1 za Ilirijo
Double Bartko-Dacar je izgubil proti HolzingeT : Haibert 4 : 6. 0 : 6. Ilirijonaki par se ni ujemai v taktiki in temperamentu. Ilirij-a še vedno rodi 3 : 2, z napetostjo se je pričakoval oločilni double Truden-Šivic : Levrer-Hitzl. V tem doublu, ki je # bil najlepša igra dneva, se je Truden z-kazal starega rutinerja in izvrstnega tebno-ka; Šivi*; pa mu je dobro pomagal in .mu-gala sta 8 : 6. 8 : 6. Pri stanju 4 : 2 se je od gnal še zadnji single med T. (I) in Hal-bertem, ki je sigurno zmagal 6 : 1, 6 : 2 in zniižal poraz na 3 : 4.
Rapid ne bo več tekmoval de-lje, Ilirija pa nastopi prihodnjo nedeljo proti A. T. K. Zagreb: — kje, se še ne ve, ker bo šele odločb savez.
Obisk je bil lep in je publika prišla na «vo(j račun. Za turnir se je zanimala tudi provinca; Kamničeni so v lepem številu 6 svojim načelnikom g. Stru»z;jem prisostvovali turnirju, znamenje, da se tenis tudi po deželi razvija zadovoljivo.
Zmaga Maribora nad Celjem
Gospodje 4 : 3, dame 3 : 2.
Celje, 14. maja.
-ljub oslabljeni postav je teniška ekipa Si. Maribora izvojevala lepo zmago nad smučarskim klubom v Celju. Tekmovanje se je vršilo ločeno za gospode in dame. Pri slednjih sta to pot spet ga. Ravnikov* in
?dčna. Hribarjeva uspešno zastopal barve laribora, zlasti prva. ki je v obeh singlih dokazala, da je brez dvema ena naših najmočnejših igralk. Gospodje 60 nastopili brez nekaterh dobrih igralcev, pa so bili kljub temu boljši. V igri posameznih sta pokazala najboljšo igro Gašper in in V7 oglar, v igrah v dvoje pa ste lepo zmagala Babič ■c Mastek.
Podrobni rezultati so naslednji:
Gospodje posamezno: Gasperin (M) :
Skoberne (C) 10 : 8, 6 : 3. Vogla r (M) : ing. Rakusch (C) 6 : 2. 6 : 2, Mastek : dr. Lichtenegger (C) 0 : 6, 7 : 5, 6 : 3; Babič (M) : Steinbikk 1 : 6, 5 : 7; ing. Čern:goj (M) : Woschci^gg 3 : 6. 2 : 6.
Gospodje v dvoje: Gasperio-Voglar (M) : Skob e m e-S t einboak (C) 6 : 2, 2 : 6. 1 : 6, Babič-Mastek (M):dT L i oh teu agge r-\Vo sch-negg 6 : 2. 3 : 6. 6 : 3.
Dame posamezno: Ravnik : Skoberne 6 : 4, 6 : 1; Hribar : Westen 1 : 5, 5 : 7; Ravnik : Westen 8 : 6. 4 : 6, 5 : 0; Hribar : Skoberne 4 : 6, 6 : 0. 6 : 1-
Igra v dvoje: Ravnik-Hribar : Skobeme-Westen 4 : 6, 2 : 6
S to zmago se je Maribor plasiral za drugo kolo, kjer se bo srečal z mariborskimi Železničarji. Tudi v tem srečanju je Maribor vsok favorit. Njegov prihodnji nasprotnik je zagTebški Hašk.
Kolesarstvo
Klubske dirke »Ljubljanice«
Včeraj ob 15. je kolesarsko društvo »Ljubljanica« v Dobrunjah priredilo za svoje člane kolesarsko dirko »a dve skupini, in sicer za glavne vozače na progi 36 km, za juniorje pa 26 km. Start in cilj je bil pri gostilni g. Kregam v štepanji vasi. Med glavnimi vozači se je spet pokazal izbornega vozača znani Gartner, ki je malo pred cildem v lepem sprintu zmagal nad nevarnim Ivanom Anžičem v času 1:00.51, dve kolesi za njim je bil Anžič. Tudi juniorji so dobro vozili in prišli v naslednjem redu: 1. Fran Jager 0:52.26, 2. Ivan Lampič 0:56.02. 3. Albin Grum 0:58.0 Dirke je vodil neumorni kolesarsk. športnik Pavle Smrekar.
Bolgarsko opravičevanje
Sofija, 14. maja. M. Vsi včerajšnji sofijski listi so objavili komunike agencije »Avala« o aretaciji bolgarskih atentatorjev v Beogradu z naslednjo pripombo bolgarske telegrafske agencije: »Po obvestilih, ki jih je mogla dobiti bolgarska telegrafska agencija od pristojmih bolgarskih oblast:, ie pozitvno ugotovljeno, da osebe, omenjene v komunikeju agencije »Avala«, nikdar niso živele v Sofiji niti na bolgarskem ozemlju. Pri tem ;e treba pripomniti, da se vas Klisura nahaja na jugo-stavenskem ozemlju.«
Obvestilo bolgarske telegrafske agencije spremljajo sofijski listi z raznimi komentarji. »Makedonija« trdi med drugim, da je celotno poročflo agencije »Avala« navadna izmišljotina, dočim piše »Slobod-na Reč«, da so aretacije v Beogradu povsem jugoslovenska notranja zadeva.
Pozornost vzbuja pri vsem tem dejstvo, da se je bolgarski telegrafski agenerjti tako hitro posrečilo dobiti poročilo, da do-tične osebe ne samo niso nikdar odšle iz Sofije, temveč, da sploh niso živele nikdar v Sofiji niti na bolgarskem ozemlju. V tako kratkem času ie skoraj izključeno povsem zanesliivo ugotoviti, da niso bile nikdar na bolgarskem ozemlju. Bolgarska telegrafska agencija ni niti počakala na to. kai pišejo iugoslovenski listi, ki navajajo dokumente. iz katerih je nepobitno razvidno. da so prišli atentatorji :z Sofije in tudi od tamkaj prinesli bombe Pri aretaciji zaplenjena korespondenca nudi zadostne dokaze za zveze, ki so i#i imeli z ma-kedonsrvuiii5č'mi. obenem Da e vse skupaj dokaz, da se ie bolgarska telegrafska agencija Dostavila vnovič v službo makedonske revolucionarne organ-zacijc kar ni pr« prime .
Poostritev disciplinarnih predpisov na ljubljanski univerzi
Beograd, 14. maja. Kakor smo ie na
kratko poročali, je prosvetni minister dr. Stankovič na predlog rektorja dr. Slaviča odobril izpremembe in dopolnitve disciplinarne uredbe za vseučiliške dijake v Ljubljani. Na predlog senata so te izpremembe izvršene analogno kakor prejšnje izpremembe disciplinarne uredbe na beograjski univerzi, in vsebujejo v glavnem naslednje določbe:
Pri študentih, ki se na dva poziva (na deski rektorata m dekanata, ali pa na poziv domov) ne odzovejo, se bo smatral izostanek kot disciplinami prestopek in bodo kaznovani s črtanjem enega semestra; vrhu tega bodo kaznovani tudi še zaradi dejanja, zaradi katerega so bili pozvani.
Študenti, ki se udeležujejo zborovanj brez dovoljenja pristojne akademske oblasti, ali pa poškodujejo univerzitetno imovino, zlasti sklicatelji, govorniki, raz-širjevalci letakov za pozivanje študentov na z bo rman je, podpisniki in predlagatelji resolucij se bodo kaznovali najmanj z izgubo enega semestra.
V posebno nujnih primerih sme rektor od univerzitetnega senata zahtevati pooblastilo, da se stvar ne izroči razsodišču slušateljev, temveč da sam v imenu senata zasliši prizadetega študenta v roku 48 ur.
Te izpremembe in dopolnitve stopijo v veljavo, kadar se razglasijo v »Službenih novinah«.
Poneverbe pri Zvezi nabavi ialnih zadrug
Beograd, 14. maja. p. Včeraj se je pričel pred okrožnim sodiščem v Beogradu proces o poneverbah pri Glavnem savezu nabav-Ijalnih zadrug državnih nameščencev. Obtožena sta bivši uradnik Saveza Marko Bulic in uradnik finančnega ministrstva Antonije Markovič. Bulič ie obtožen, da je v dobi svojega desetletnega službovanja pri Savezu poneveril 1,028.888 Din. Izvršil je 201 zločin zlorabe in 23 utaj. NerednosM mu je pomagal prikrivati soobtoženi uradnik finančnega ministrstva. Na današnji razpravi je Bulič vsa dejanja priznal, Mar-kovič pa zatrjuje, da ni imel poima o vsem tem ter da je le žrtev lahkovernosti, ker je Buliču verjel na besedo. Zaradi zasliša-nia nekaterih novih T>rič je bila razprava prekinjena in se bo nadaljevala jutri.
Italijanska letala za Rumunijo
Beograd, 14. maja. AA. Rumunija je naročila več letal v Italiji. Letala so včeraj krenila iz Trsta za Bukarešto. Osem letal je srečno prispelo na cilj, deveto pa je v bližini rumunske meje zašlo v meglo, izgubilo orientacijo in po daljšem blodenju naposled pristalo v bližini nove beograjske električne centrale. Popoldne, ko se je vreme izboljšalo, je nadaljevalo polet r Bukarešto.
Manifestacijski zbor JRKD v Vinkovcih
Vlnkovci, 14. maja. p. Danes se je vršilo tu veliko manifestacijsko zborovanje JRKD, na katerem so govorili minister sa promet Lazar Radivojevič. minister za telesno vzgojo dr. Lavoslav Hanžek. bivši minister Jura j Demetrovič, bivši minister dr. Dragan Kraljevič in drugi. Navzočih je bilo tudi večje število narodnih poslancev in senatorjev, članom vlade je bil na železniški postaji prirejen prisrčen sprejem. Na zborovanju, ki se je vršilo na sejmišču, se je zbralo nad 10.000 ljudi ki so navdušeno odobravali izvajanja govornikov ter politiko, ki je bila začeta po 6. januarju 1. 1929 in ki jo uveljavlja s svojim delom JRKD.
Poslednji nemški republikanski diplomat odstavlien
ženeva, 14. maja. AA. Adolf MUller, nem-Ski poslanik v Bernu že od leta 1918, je odstavljen in na njegovo mesto je imenovan dosedanji nemški poslanik v Oslu v. Weiss-acker. MUller je bil osebni prijatelj pokojnega Eberta in poslednji še živeči nemški diplomat rz revolucije leta 1918.
Objave
Bdeči križ v Ljubljani bo danes pobiral.
Ko boste danes med 10 in 12. dopoldne za-čuli, da se pred hiS"» oglaša avto z moč. nim hupanjem, javite pobiralcem RK skozi okno, da nai pride k vam po že pripravljeni paket z zimskimi darili za ljubljanske siromake in njih otroke.
Dre\i ob 20. bo v filharmonični dvorani violinski sonatni večer, ki ga bosta izvajala violinistka Vida Jeraj.Hribarjeva in pianist dr. Danilo švara. Na sporedu bodo naslednje skladbe: Ernst Bloch: Sonata; dr. Danilo švara: Sonata; Anton Rubin-stein: Sonata op 13 Gospa Jeraj:Hribar-jeva je znana izvrstna violinistka in dr. švara odličen pianist Ona umetnika nam jamčita da bo izvedba določenega sporeda v resnici prvovrstna in na visoki umetniški stopnji zato obisk najtopleje pri poro. čamo. Prodaja vstopnic v teku dneva v Matični knjigarni, od pol 20. ure dalje pa v veži Filharmonične družbe • pred dvorano, v kateri bc koncert
Danes dve predstavi vetefilma »Kralj džungle«. — V Elitnem kinu Matici predvaja ZKD najnapeteiši film letošnje sezone, velefilm »Kralj džunffle«. Publika, ki je videla ta film je enodušno mnenja, da prekaša to filmsko delo po krasnih posnetkih, po zanimivi in napeti vsebini mani velefilm »Trader Horn«. Vsakdo je presenečen kajti film je prekašal vsa že tako drzna pričakovanja človek med ogromnimi levi. ki ga ubogajo kot krotke ovce. levi in tigri v gorečpm cirkusu. vse to so prizori, ki bodo ostali slehernemu človeku nepozabni Zanimanje za film je bilo od dne do dne večje, zato ga je prevzela na svoj spored ZKD. ki sa bo Dredvajala še nekaj dni in to ob svoljb zn'žanib cenah da omogoči na la način ogled filma najširšim plastem n*.roda — Danes bosta v Elitnem kinu Matici dve predstavi, prva ob 14.15 nri. druga točno ob 18. uri.
TEDEN DNI FILMA
George Fitzmaurice o Greti Garbo
Fo dosedanjih izkušnjah filmska slava ne trnja dalje kakor »edem let. Večina film-*4cih igrakev. ki so z razmerno naglim uspehom dosegli svoj vrhunec, jc često pred potekom te sedemletne dobe že pozabljena. Malo jih je, ki so sedemletno slavo preživeli. a če" »o jo. jih je sedmo leto brez dvoma srečalo ž« onstran kulminacije v zatonu ...
Izjem« v tem zakonitem pravilu je Greta Garbo. Edinstveni pojav v filmski kulturni zgodovina, ki gleda že celih 7 let na svojo nespremenljivo slavo Vsi, ki so z njo začeli, ki >0 z njo rasli, 90 že davno obledel: in za tonili v pozabi. Njena priljubljenost pa rase še vedno. Njeni filmi pomenijo še vedno v umetniškem in trgovinskem oz-iru popoln uspeh. Številke gledaliških dohodkov pri v.sakem novem njenem filmu naraščajo. Ko je že svet mislil, da" j« dosegla kot »Mata Hari« višek dosegljivosti, »e je pri »Ljudeh v hotelu« prepričal, kako jo je podcenjeval
To je vse tem neverjetnejše. ako pomislimo v kakšnih okoliščinah se je Greta Garbo pred sedmimi leti pojavila v Hollv-woodu. Takrat je bil ideal ameriškega turna »Flapper«. Drobcene stvarce z osladnimi obrazki punčk, z naglimi, nemirnimi kretnjami m fantovskim obnašanjem so biki tedanja moda	. .
Nenadno, nihče ni vedel kdaj m kako, je - flapperskemu kultu odklenkalo. I o se je zgodilo v času, ko se je pojavila na platnu deklica, ki je na mah odvrgla dotedanji lepotni ideal publike s svojo povsem svojstveno, dotlej neobičajno pojavo. la deklica, pomislite ni bila majhna, ne drobna in ni imela lepih okroglih Hčec nego je bila velika, širokopleča, ozkega obličja in »loke dekliške postave. Vse v nasprotju z vladajočo modo Niti lepa ni bna m publika je bik izprva nad njo razočarana.
P«več »e je razlikovala od onih, kj so reflektirale na uspeh m slavo. Hoja ji je bila »voj-ika. Lasje ji niso bili naviti, niti ondulirani. Gladki in pravi so ji razpusce-ni viseli preko ramen. Obleka ja je bila preprosta in premalo dekoltirana.	_
Kljub temu pa je Greta Garbo začela oevojevati občinstvo.	.
Natakarice in učenke so se pojavile na tilici z njeni™ frizurami. Tisoč šivalnih strojev s« je zavrtelo in šivalo obleke v kroju Garbove. Čudovito navdušenje je zajelo »vet Popularnost Lindove je zatem-nela. Moda kodrov Piokfordove, \ alenti-novih zaliscev, Menjoujevih brk se je umak-
nrla.	,
Najpametnejša v Klmsikd industriji se kajpak iz previdnosti niso preveč ogrevali. P-ičakovali so. da se bo zdaj pa zdaj napihnjeni balon novetarij Garbove razpoki, kakor se je to že zgodilo pri tolikih
filmskih začetnikih.
Toda tedni, meseci »o minili. Greta Oar-bo pa je vztrajala.
Ko se je pojavil zvočni film. »o se modrijani čisto gotovo nadejali, da bo njena *v«zda zašla.	,
»Ali je Greta Garbo pozabljena.-'« lako *e je glasil naslov obširnega članka v neki filmski reviji. V njem je bila skrita na-sladna škodoželjnost ob misli, da bo s vedsko dekle zdaj vendarle dokončno izginilo s platna; da bo zdaj drugi element, ki se je pridružil, govorjenje, pomenil zanjo nepremostljivo zapreko.	, . ,.
Greta Garbo -se ni menila za škodoželjne jezike. Vzela je rokopis »Anne Chnstie« v roko ter se za nekaj mesecev odmaknila javwj®ti.
Ko se je vrnite v atelje, so bile težave glami premagane. Mnogo več: njen mraera alt je zadivil poslušalce. Prerokovanja se torej spet niso uresničila. Ako je že v nemem filmu bila svojevrstna, se v zvočnem fUimu «vi mogel z njo prVnerjati mhve. Filmi »Ivona«, »Romanca«, »Helgin padec«, »Mata Hari«, »Ljudje v hotelu« — cela vrsu. uspehov. Tisočkrat so vpraševali: Zakaj baš ona, ki ni Američanka, hodi vedno nezmotljivo lastna pota in doseza največje uspehe od vseh?
Ker ima nekaj pred vsemi ostahmi, ti-«0. kar utemeljuje slavo velikih umetnic, bor.to i*kro.
Ona ne čuti igralke v sebi. Tudi zvezdnice ne. Toda kadar je pri svoji vlogi, ki jo mora vteiesiti, jo razjeda notranji plamen. Vse ti tedaj da iz sebe. Srednje meje ne pozna Dobro ve, česa je zmožna in to svojo zmožnost hoče izčrpati do kraja. Ln ta zavest jo poleg zmožnosti in znanja usposablja za najodličnejše delo Kadar prihaja v atelje k snemanju, ima vlogo na«Wmiin*tK» do poslednje podrobnosti. Vlogo pozna natanko: da bi se zagovorila ali »plavala«, je pri njej izključeno. Njeni režiserji imajo lahko delo.
Niao ji p« pripomogle le njena resnična umetno«t, njena izčrpanost in njena volja do uspeha, temvoč r veliki meri tudi njeno zdravje.
Marsikak umetnik pred njo, enako delaven kakor ona. ni bil zahtevam napornega filmskega dela telesno kos. Prej ali slej je utrujen omagal. Ni se pač zavedal, kolike važnosti je. skopo čuvati in ohraniti lastne telesne moči in duševne sile.
Greta Garbo je tudi v racionalizaciji «1 in koncentraciji energije najsvetlejši vzgled. Z lastno jn temeljitostjo »i je v življenju sistematično uredila čas za spanje. obed, delo in razvedrilo. Po naravi je krepke konfrtnucije, a kljub temu se nepreMano utrjuje z Sprehodi, dnevno švedsko gimnastiko, masažo, sončnimi kopeli in s plavanjem. Njena točnost velja v Hollvwoodu za pregovor. Ateljejski vratarji" pri Me f ro- Go 1 dVv n u uravnavajo celo čas po Gretini uri. Vsako jvtro točno ob 8.30 zdrči njen preprosti črni voz. ki ga ima že šesto leto. ^kozi ateljejsko vežo. Prihaja in tožno *pet odhaja .. -
Malokdo jo vidi. Njena odmaknjenost od življenja je splošno znana. Njeni posebnosti, s katero Greta tako spretno oddaljuje filmsko od privatnega življenja, so pripisovali reklamne namene kar pa ni resnično Prav nič je ne zanima, koliko, kaj in kako pišejo o njej dnevniki. Greta se celo boječe izdiha kakršnegakoli »tika a -publiko. Ne vidi namreč pravega vzroka, četnu bi se javnost zanimala za njeno privatno življenje. 7,e dolgo m dovolila ni-kakega razgovor«. Ob priliki zadnjega bivanj* v Evropi so jo reporterji in fotograf tako rekoč zasledovali. Ure in ure so tekali pred hotelom. Skakali »o v lift. v
katerem se je vozila, in se vzpenjali na stopnico avtomobila, v katerem je sedela Iz njenih ust pa niso čuli besedice; kakor da žurnalistov ni opazila, je sedela v avtu v svoji preprosti obleki, klobuk globoko potisnjen čez čelo...
Potovala je kot neznanka. Tudi to ni pomagalo. Povsod in vsi so jo videli. Celo istočasno v petih evropskih mestih...
Njen odpor proti reporterjem je umljiv. Ko je rasla njena slava, ko so vsi časopisi m magacini tega sveta osredotočili vso pozornost nanjo, je v slabi angleščini vljudno in taktno omenila, da ne želi, da bi -«e njeno zasebno življenje spravljalo v javnost. Neprestana vprašanja reporterjev »Ali se boste poročili z Johnom Gilber-rom?«, »Kaj mislite o ljubezni?«, »Kaj jeste?«, »Ali se vrnete na Švedsko?« so jo dolgočasila m jo spravljala zaradi svoje naivne nesramnosti v obup.
Ko ji je naposled že vse presedalo, je zaprla pred reporterji vrata. Prošnje in ro-tenja njenih znancev in filmskih vodij je niso odvrnile, da bi preklicala svoj sklep.
V hrupnem in od javnosti bolj ali manj " odvisnem filmskem svetu pa seveda tak poizkus, da se človek popolnoma zaklene pred svetom, ne rodi najboljših posledic.
Ko je Greta Garbo s filmom »Smrtni ples ljubezni« postala zvezdnica, se je najmanj trikrat v letu pokazala nujnost selitve v novo stanovanje Toda le malo tednov vlada v novem stanovanju zaželje-ni mir. Ko se nekoč zjutraj prebudi in stopi skozi vrata, ugleda pred hišo množico z nanjo naperjenimi kazalci » .. tu, tu je!« Ako pa se radovedniki naslednji dan spet vrnejo, je gnezdo prazno.
Greta Garbo je nedvomno osamljena žena in s stališča večine ne ena najsrečnejših. Toda po lastnem pojmovanju je čisto srečna
Kaj snuje za bodočnost?
Nihče ne ve tega, ko jo je nak«č tako vprašal eden njenih redkih dobrih prijateljev, je le skomignila z rameni.
Ako se kdaj umakne od filma, bo gotovo usmerila svojo neizčrpno energijo, ki jo je nabrala pri filmu drugam. Morda se bo posvetila pisanju Ali pa se bo morda preselila v kako samotno švedsko vilo ter našla ob lepih knjigah in ob lastnih mislih ono srečo, ki jo je iskala.
Zaenkrat še ni tako daleč. Ako pa napoči dan, ko bo fcilm izgubil eno svojih največjih pionirk, potem bo še dolgo trajalo, preden bo našel svet za to izgubo tudi le približno nadomestilo.
Rezanje filmov v ameriških filmskih delavnicah
Za kvaliteto filma ni male važnosti njegovo rezanje in sestavljanje, ki ga opravlja v filmski tovarni izprašan strokovnjak, tako zvani filmorezec. ali kakor ga nazi-vajo filmeutter, ki ga strokovno šolajo in izpopolnjujejo v tehniški sekciji ameriške filmske akademije. Imenovana sekcija je izdala o svojem strokovnem delu med drugim tudi nastopno strokovno poročilo, ki ga v kratkem podajamo:
Za izgotovitev velikega filma so uporabili od 10.000 do 80.000 m filmskega traku. Filmorezec mora predvsem paziti, da iz tega materiala sestavi oim uporabljivej-ši filmski trak in da uniči čim manj filmskega materiala
Način filmskega sestavljanja je v po-edinih ameriških ateljejih zelo različen. Pri »Universalu« sta na primer produkci % in obdelava v tesni medsebojni zvezi. Filmorezec prejme redno seznam filma, ki ga snemajo v ateljeju, odnosno v prosti naravi. Na tem seznamu sta označeni dolžina optiškega in zvočnega posnetka in
vrtilna številka.
Na podlagi tega seznama sestavi filmorezec tabelo in pošlje enodnevne posnetke redno v zavod za kopiranje. Tu opremijo vsak prizor s tekočo številko in z zobci. Ako se film pokvari ali zareže, je na podlagi razpoložljivega materiala takoj možno izdelati nov negativ.
Ravnanje s filmi je v ameriških filmskih ateljejih reč izkušnje in rutine, tako da v tem pravcu ni nikakega pravila. Po večini obdeluje filmorezec optiški in zvočni tek ločeno, so pa tudi delavnice, kjer zvočni posnetek takoj naneso na filmski trak. Ta metoda je 9'cer bolj racionalna, ker ee s tem štedi filmski material. Zvočna obdelava pa je boljša v toliko, ker dopušča filmorezcu večjo prostost v obdelavi
Eno najvažnejših poglavij pri filmski obdelavi pa je sinhronizacija, to je prilagoditev slike zvoku, ki se pričenja, čim sta optiški in zvočni trak za rezanje pripravljena. V gornjem navedeno ozobčeva-nie filmskega negativa ob priliki razvijanja je na ta način olajšano. Treba je samo paziti, da se zobci optiškega in zvočnega .raku krijejo in sinhronizcija je s tem že dosežena.
Tu se prične zdaj te^ejše sodelovanje režiserja s fiilmorezcem. Dvakrat posnete prizore natančno še enkrat pregledajo, izvrže še morebiti potrebne nove posnetke, ki jih je treba seveda primerno prilagodit'	, , ,	u
Tako spoje ob mučnem delu kos za kosom. nato pa film sinhronizirajo z zvokom.
S sledečim poizkusnim vrtenjem s«i nato filmorezec ustvari zaokroženo sliko za-željene filmske atmosfere. Nato se prrene pravo njegovo delo. sirovo obrezovanje.
Ker se prične v laboratoriju delo takoj, ko se je snemanje pričelo, je režiserju že nekaj dni po zaključenih posnetkih mogoče da se o v tisku filma prepriča. ledni se 9 filmorezcem posvetujeta o eventualno
potrebnih popravkih	.
Film poizkusno zavrte pred filmskimi strokovnjaki in nato »e pogovore skupno o vseh možnostih optiškega in zvočnega obrezovanja
Največ pažnje je treba seveda pri tem posvetiti težavnim prehodom oslepljanju. posnetkom tiskov itd Tu je trak treba posebno temeljito obrezati. Oslepljanje samo se vrši pri danes že odlično razviti kopirni tehniki šele po končanem filmskem posnetku. V prejšnjih časih pa so morali oslepljanje izvesti med snemanjem, s čimer »e je izgubljalo mnogo dragocenega
časa
Postani in ostani
Sla ti Vodnikove *••«»»
AnnabeUa
(V dunajskem ateljeju »Sascha« snemajo pravkar tlim »Sončni žarek«, kjer nastopa kot partnerica Gustava Frohlicha in v reži ji Pavla Fejosa slavnozimna filmska igralka AnnabeUa v glavni vlogi.)
Zanimivo bo za naSe čitatelje, ki morda doslej še niso imeli prilike, diviti se slavni Annabeli v vlogi baletke v »Milijonih male Parižanke«, v »14. juliju« in v »Pariški raciji« in v vlogi madžarske služkinje v »Mariji«, ako navedemo nekaj podrobnosti iz življenja te velike filmske umetnice.
Annabella se je rodila v Lavarenne St. Hilaireju, v idiličnem pariškem predmestju, kjer še danes stalno živi. Oče Paul Char-pentier je urednik in izdajatelj »Journala de Vogage«. Hčerko so krstili za Suzano. Kot filmska igralka si je nadela ime Annabella. V filmskem ateljeju pa ima še mnogo drugih imen.
V	očetovi pisarni je mlada Suzana najrajši listala po zemljevidih in potopisih, že takrat jo je vleklo v tujino. Teater je ni navduševal, pač pa film že iz vsega po-četka. Film *Lilian« z že skoro pozabljeno Murrayjevo je zapustil v njej prvi globlji vtis.
Nekoč je ušla zdoma iskat očeta, ki se je boril na fronti, proč od matere in od doma, v katerem je videla le šolo. Toda komaj je s svojo sestrično prehodila nekaj kilometrov, jo je že prijel orožnik ter jo prignal nazaj domov. In Suzana je morala spet v šolo kot spodobna učenka ter se pridno učiti klavirja.
V	enolično njeno življenje pa je posvetilo srečno naključje. Njen oče je izvedel, da išče režiser Abel Gance mlado deklico za svoj film »Napoleon«. Pokazal mu je sliko svoje 15-letne hčerkice, ki jo je Gance na prvi pogled angažiral. Poveril ji je vlogo Napoleonove sestre in mlada Suzana je nastopila prvo filmsko potovanje na Korziko. Toda tam jo je čakalo razočaranje. Abel Gance z njo ni bil zadovoljen. Poveril ji je drugo vlogo. Pa tudi ta ga ni zadovoljila. Vsa žalostna je prijokala
Suzana domov.	_lJ _
Dvoje let je minilo. Pa ti pride v Pariz nemški režiser Kari Frohlich. Tedaj se Suzana vnovič ojunači. Predstavi se mu, on pa jo angažira. Poveri ji majhno vlogo v »Požaru v operi«. Annabela pride v Berlin in tam jo Frohlich pridobi še za tri nadaljnje filme. Z njimi prodre njeno ime v Pariz in London. Ko pa jo iztakne režiser Rene Clair, je njena slava na pohodu. S filmom »Milijoni« opozori nase filmskega podjetnika Osso, ki jo takoj povabi v Pariz V režiji Galloneja zaigra v »Pariški raciji« in v »Sinu iz Amerike«, nato mora §e odigrati francosko verzijo v nemških filmih »Predpreiskava«, »Njeno Veličanstvo ljubezen« in »Dva v enem avtu«!
Iz vlog, ki niso prvotno črpale iz nje drugega kakor njeno otroško lepoto, so prišle na vrsto take, ki so nam Annabello pokazale kot veliko filmsko umetnico.
Nekoč je sedel v neki pariški restavraciji Paul Fejos z nekim filmskim podjetnikom. Govorila sta o filmskih osnutkih. Na koncu mu omeni režiser osnutek za film »Marijo«. Toda takoj pristavi, da bi baš za to Marijo težko našel interpretko. »Veste ta Marija bi morala biti kakor...« in ozrl se je po lokalu. »Glejte«, je nadaljeval, »kakor ona le dama«. In s prstom je pokazal na Annabello, ki je dotlej Fejos ni poznal ne iz življenja in ne iz filma.
Tako je nastala »Marija«. Zdaj je Annabella zaposlena pri filmskemu delu »Sončni žarek« in ko bo to končano, bo kreirala Ja-ponko v de Farrerejevem »La bataille«.
Iz akvaristove torbe
Edinica, v kateri so združeni oni ljubitelji vodožitja, ki spoznavajo, da je vsak napredek zajamčen le v organiziranem društvu je Klub akvaristov v Ljubljani.
Morda bo marsikoga zanimalo, da izve podrobnosti o tem klubu, o smotru, ki ga zasleduje, in o njegovem delovanju. Klub obstoji že 5 let in zasluga, da je bil ustanovljen, gre pokojnemu pisatelju Milanu Pufrlju ki je v vzorno urejenih akvarijih z ljubeznijo negoval ribice in rastline. K njemu so prihajali ljubitelji vodožitja, ki so leta 1928 v juniju ustanovili klub, ki stoji danes na čvrstih nogah, ker so mu korenine zasidrane v mnogih srcih ljubiteljev m ljubiteljic vodožitja, bivajočih v lepi in kulturno vedno napredni Sloveniji. Smoter kluba je širiti smisel za vodožitje, zlasti pa za sobno ribogojništvo. Poleg propagande, ki jo vrši z razstavljenimi klubskimi akvariji v ljubljanskem muzeju in ki jo vrše tudi člani s svojimi akvariji, dobavlja klub svojim članom tuje ribice, hrano m druge potrebščine za sobno ribogojništvo.
5 t m je bil sklican občni zbor v prostorih gostilne »Novi svet«. Sejo je otvoril predsednik ter se zahvalil odboru in članom za vestno in zvesto sodelovanje, upravi muzeja za stalno razstavljamo mesto, katerega je dodelila klubu, in ponedeljske-mu »Jutru« za članke »Iz akvaristove torbe« Potem sta podala svoji poročili tajnik in blagajnik kluba gg. Hočevar m Je-ločnik Iz njunih poročil so zborovalci ugotovili da je odbor vestno in marljivo deloval in da je gmotno stanje kluba povoljno. Preglednik g. Rakovec je poročal o točnosti blagajniških knjig in predlagal raz-rešnico celotnemu odboru. Ta predlog in drugi predlog, da ostane dosedanji odbor tudi za prihodnjo leto, sta bila soglasno sprejeta. I
Novi odbor s posebnim pripravljalnim odborom se pripravlja za pomladno razstavo v paviljonu »I« na Ljubljanskem velesejmu. Razstava bo zelo pestra. Zastopani bosta poleg tuje tudi domača favna in flora.
Ker govorim o flori, se spominjam lepe nadvodne rastlinice, ki sem jo nedavno videl To je mrzličnik (menyanthes trifolia-ta- Bitterklee), ki ga spoznamo po treh večjih, voščenih, jajčastih, deteljasto razporejenih listih na dolgem peclju, ki izvira iz daljše, približno 1 cm debele zelene ko-renike. Oddvojeno od teh pecljev izvirajo drugi, ki nosijo cvete v grozdih. Ce so po-edini cveti še zaprti, sličijo rožnatemu klasu. Cim se pa začno odpirati, vidimo bele. kosmate, silno nežne cvetne liste. Gotovo je mrzličnik ena naših najlepših vodnih rastlin. Rastlina ni redka, zahteva pa kakor lokvanj močvirnato črno barsko zemljo. Od zelene korenike navzdol se oddvajajo tanjše koreninice, ki se čvrsto zasidrajo in ki segajo globoko v zemljo. Ljubitelji vrtnih in nepokritih sobnih ribogojnic, ki imajo na dnu črno barsko zemljo, si jo lahko privoščijo. Pri izkopavanju iz blata moramo paziti da ne odtrgamo korenine. Našel sem rastlino pri Bevkah in v jarku ob f^8*' cesti blizu Iga
MALI OGLASI
Službo dobi
Vsaka beseda 50 par; za daianie n.vslma ali za Šifro m 3 Din. (1)
Prodajalko
»mo»u>j.no t*pr«"jnuir takoj aii s 1. junvj»m v ttgovin« nve*anega blaga. — Kavcije zmožne Hirajo prednost. — Ponudb? i>a (Mri**- odd^k >JuUa« pod in«čko »IMHra »luAba«.	15U02-1
Šivilje
d<>W bn^jpn* •*>re-«!r» takoj tvrdka B«H*hflr & Vclf-[vi. Ljntvijaua. Dtina>4t» r. St. 35 b (fjrš^va). l'r«lM*-»iti »e je o^ebu«. 140GS-1
Natakarica
m:»da. t 2 letim* prakse, i AS* »luilv> naukarite »
Mariboru. Celin ali Ujub-ljami n okolici ( 1. ju44-jein. Navov v og;. odd«?4. > Jutra«.	15137-2
Brezplačno
iirriKTi vna e,ek;r»u tiničn« d«la ci«.t«mu podjetju, k: tne »prejjne u eJugo, *n-kanaitu ali skiadiMnika. — Srm trgovsko iivtW«mn i znanjem nt-rileAKne. Ponudba na og-1. odd. »Jiura« {*>d »Vec®.tra«ko imnim«.
150*1-2
Bivši poštni
zvaničnik
(rodvotraol nnoiec	po-
(•"Ov, zau«&ljiv, posten
Prodajalko
meSane »troke. * pn-etmim ^^ iv„iih,
flewr«». _ »prej- j	sug* mpm T vrfjn trprwn» na i d<>fc«li. Ponudbe na '>g'»eni oddelek >Ju»r«« pod šifro »Prrovretne refereure«. _ _I40r>4-1
Frizerko
ml«:»o, veofo tr« jn« oa-di»!a«ije in oelaliVi del — vrejme Martin Gjiiri-n ▼ Kamniku.	!-W8!»-l
Pletiljo
po^K^tvoira «tur;ew> m t*-
voročms motorni »troj, »»•« Vm-nrna »7!« t no jan;«1«. Zagreb, Sertnazeva nli<-o 4.
13406-1
Monterja
strogega klj-nčavrrSar;«, za
montažo gnn<-rato.r'a in mo-tiwja na plin lfiO HP. se Sfe. Nudi se prilika oMati kot srf.rojmii; te naprave. — Ponudbe na ofj-'a«. oddelek ( »Jutra« pod šifro ►Snlidna moče.
D.arl jiT. »č«" mvibo. Ni razlago najboljše refe-r«i«. K"mpeijr» ia služb« uklad^iSoiiika. siuge. imia-santa aJi podobno. O-njen* p<«r;idbe n« ogla^nr odde-'ek »Juuac pod »Xaj«ia pu-rnoč« 11978-2
Zaslužek
Kdor i ti t zaslužka, plada ta »sato b»aedo 50 par; za &a4ov ali Si-fro 3 Din. — Kdor o a d t zatlulofc, p« za vsako besedo 1 Din, za dajanje naslova ali za Šifro 5 Din. (3)
Knjigovodjo
z v«F!f>tao prakeo. neoi«-njemefra. zim-nimega »lore»i-*ke. srbotorvatske in nemSRe korespondence išč« večje podjetje na Dolenjskem za takojšen nastop. Otk-bai v h»i. Natančne ponndbe t navedbo referente na ogl. odd. »Jotrac pod »Knjiigo-vodija«. — Ietotam sprejmemo nadarjenega pisarniškega praktikant«. 15111-1
Entlanje 1 m 1 Din ažur 1 m 2 Din
pUslr&nje, montaža bridgestor. pranje ln U-kanje vezenin, ročno
vezenje, monograml, strojno vezen.ie ln pred-tisk najmodernejših 14854-1 I vzorcev. Dunajska epsta Ia/IV.	155-3
Pokončevanje
mrčesa
z dvaindvajset let preizkušenim sredstvom, brez strupenih plinov. Stanovanje takoj zopet porabnol Miroslav Zor. Dunajska la/IV.
154-3
Prodajalko
izvo^bano v modni gtrofcS, i.Vem Oferte na ogla«, oddelek »Jutra« pod »-Modna« 15230-1
Vajenca
i dobri™ Šolskimi spričevali ftpreime takoj A. I>aJi, ometai mlin. Ze. Polekava.
15009-44
Učenko
z »nsjijem nemSoine. visoke postave, sprejmem v večjo trgo-vino na dežel«. Ponudbe na oglas, oddelek »Jijitra« p^d šifro »Dobra raAunarica«.	14963-44
Natakar, vajenca
rr>re»me bo-tel »MeTan« t 5i«ri'bnm.	15082-44
Klepar, učenca
• hrano im stanovanjem r MfM sprejme takoj Josip Wbwt. klepa-rstvo. Laško.
15010 44
Pek. vajenca
s hran« in stanovanjem v UiSi sprejme Ferdo Stoti'6, pet v Črnomlju. 15001-44
Višji in nižji
tečajni izpit
privatni kurz za ponavljanje se otvorl 16. maja. Poučujejo strokovnjaki. Vpis v ponedeljek od 9. do 12. ure na Borštnikovem trgu 2.
15352-4
Službe išče
Vsaka beseda 50 par; za da jen je naslova ali za Šifro pa S Din. (2)
Trgov, pomočnica
i6če mesto v trgovina čevlje*. svetit, gre tudi v trgovino z m»š. b'agom. — Naslov v oglafi.no<ra odd^kn Jutra«.	15134-2
Dekle
t 1 io pol ieUM) prakso v špecerijski trgovini ieli nadaljevati ofno dobo. Hrana in stanovanje r hiši. Našlo* v ogt- oddel. »Jutra«.
150CT-2
Gdč. šivilja
leM mento k ctrokom. Na »lov pove og'as.tri oddelek »Jutra«.	15076-2
Gospodična
brez staršev — t eDoJe-tn* prakso v trgovitvi. prosi M4*K>!en;e kot prodajalka ali blagajo-ičarka. Ponudbe na podrtiinioo »Jutra« v Mariboru pod »15. junw«.
15077-2
Trgov, pomočnik
stroke. vojaš&i.ne Se ne prost, imoifen del^vma tudi n«m«Vega jezika, želi m^nlati jv-oje mesto. Rre ♦41.14' na def.ein »li v tn»sti>. On;<*ne r**midb» na oglas. o<ide4. »Jutra« pod zM'"ko »Zanesljiv 822«. 1*114-2
Izurjena šivilia
v 'rdelovanjn nblek. ?re na dom po 10 D5 n dnet-no. — P>tnidbe nfl orla*, oddelek »Jutra« pod Šifro »6S46«.
15006-2
Gozdna vele-
posestva-pod?etia
ISčeim m««»w> revš-negs »•!! jiiearniSkrg« OOZDARJA. Izprašan. vefie«ie p-akea.
dobro rpoljafl z»
♦ enska t) freartvill;« iela. tWo dobra ispri^evs.la in
reference. voV slov».n4«r ne srbo+irvaSišne ;n ni-ui v govom insavt. Si let «tar Na»top -akoj ali 1. ionr.ja Grem tndi na Hrvatsko. Vse ostalo po jogoTom. Dopise proeiir na ogl. »dd »Jutra, pod »VV«oki gozd«. 15136 2
Dekle
staro 16 »L b'<*i starte* pridno ln pošteno, prosi usmiljena »r«a. da te i« vaeli ta svojo ali pa k otrokom Cen). dop»se na naslov: Ivanka PuDga't«k-O. S. So-tanj.	13029 2
Pouk
UoMda 1 Din; za dajanj« naslovu ali za šifro 5 Dio. Dijaki, ki »6ejo instrukc.ije, pla-tajo vsako besedo 50 par; za šifro ali z« dajanje naslova S Din. (4)
Nemško
kinverzaoijo io pouk mvdi iiobražieTia gospa po 10 Dwi za uro. — Poljajiska ee«ta št. 13/n lov o.	140di-i
Francoske
koa verza ci je
v večernih urah išče akademsko izobreiem začetnik Ponudbe z .navedbo honorarja pod »88« na o<r'asoi oddel« k »Jutra«. 1X94 -i
Otroški voziček
fkošara) poreul naprodaj: Uvorm u g l/L 15211
Špecerijsko stelažo
kom4>letn«. jkoca; »iv». v breriibLem stanju ugodni. prodam. Naslov v ogiasn-m oddelka »Jutra«. 14S70-b
Otroški voziček in košara
dott-o	pvoeni na-
tirodivj na f-taški C"St.; 21 1. naifeir. 'evo. 14Š81-6
Stanovanja
V najem
Viaki b«iwla 1 Dtn; aa lajanje naslova aH z* šifro pa 5 Dn. f IT)
Fotoateije
na nAjpronwUK'i«i točki — oddam v na;em pod ugod nimi pogojt. Ponudb« n« oglas, oddel. »J titra< po<i »Foto 1500«.	15184-17
Stanovanje
in zemljišče
na kmetih vzamem v trnjem l'oeudbe na og as. oddelek • lulrs« pod šifro »Kmet«.
15210-17
Stanovanje
Vsaka b«seda 1 Din; za dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (-31)
Komfortno
stanovanje
obstoječe it več »<»b. v H nadtfropjn oddamo talcoj ali s 1. avgust*.'m oa Uikio šiievi cesti. Naslov v ogi oddelka »Jutra«. 14918-žl
Dvosob. stanovanje
s-oločmo, s kairinetom, vrtom. elektriko i o vodovodom. ob tiram vaje ki progi. 15 m«mit od centra oddam s 1. s'-guftom. NasJo-v v ociast>cm oddelku »Jutra«.
15(164-21
Stanovanje
»»obe vn kubinge, s pritiSrii-naimi oddam z aivgustom. Ponudb na ogia^i oddelek »J-utra« pod šifro »Dve osebi«.	15070-21
Enosob. stanovanje
subo. zračmo im solnAno odda s 1. junijem Jo«. Pret-»er. Tržaška cesta št. 34.
13098-SI
Dvosob. stanovanje
na periferija mesta od4ajn. Poizive se v Rožmi u!. 15.
15060-21
Trisobno stanovanje
komfortno, solnčna lega, se odda v I. nadstropju s 1. avgustom. Ogleda se vsak delavnik od 14. do 15. ure v Gorupovi ulici št. 20 15168-21
j Vsaka be-seda .VI par; za dajanje naslova ali za šifro 3 Din. (21-a)
Stanovanje
dv*>. aJi tfiso-bno. * kopalnico m proukl«oam£, v bUžim 1 a bora išoean za ta-Koj a4« s 1. junijem. P:«»-m*-ne ponudbe na «ga*n4 oddelek »Jutra« poO šrtro »4 osebe«.	15322-Žlia
Stanovanje
e»w>- ali dvosobno iščs gospod čila. Ponudbe s ceno na oglas, oddelek Jutra pod »1 oteba«. 15073-21'a
Dvosob. stanovanje
z ofektnko rn parketom, za avgus-t -Ače drL npoio-jenec (2 «ebi). Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Čisto 1933«. 14973-21'a
Glasbila
Vsaka beseda 1 Din; za dajsinje naslova aJi za Šifro pa 5 Din. (26)
158
Izposojamo
g-am^-fone plošče 'M »SLAGER« A lett»rwl rova cesta 4 prebod Viktorija palače
Nov klavir
znamke »ita&g. Original«, po aiak-i cen: projam radi pn.manjkanjG prostora. Po-mid.be Oa o-gia?-™ oddelet »Jutra« pod šifro »K av/t< 15332-26
Violoncello
dom.sk i, pr culam. Na ocled v arhivu Glasbene Matice med '.2. :o 13. uro. 15254-26
Kratek klavir
dobro >hrc njen, ugodno prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 15306-28
Obrt
Vsaka beseda 1 Din; za dajanje tia«lova ali ta Šifro pa 5 Dia. (30)
Pohištvo
Vsaka beseda 1 Din; u dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (12)
Bela spalnica
elegantna, ia eno osebo, kompletna poceni naprodaj v Celju, Mariborska cesta 14/L	15088-12
Oprava
za sobo -jn kuhinjo z mnd-raci, pisalna stroj in kuhi njtia posoda ns prodaj. Rožna dolina e. VII/14.
15039 12
Samsko spalnico
novo. * slonokoščeni barvi, šperano; pleteni« garnitura im 2 mozi radi selitve na.prodaj. Vidrih. Postonj-ska 22.	15180-12
Prodam
Soboodda
V»ha beseda 50 jar; za (Lija.nje naslova aii za šifro 3 Din. (23)
Lepo sobo
6e»parlrano. blizu Tabora, oddam 1 aU 2 boljšima osebama. Jegltče-va c. 1.	15250-23
Mojstrica kozmetike
Slava G ril, Beethovnoma 15 (vis a - vi« »ebotič&iikonh zgradb) se priporoča cenj. občinstvu.	14il66-00
Milostiva!
Va5 krztip?ia plašč čei po-le-.je naUkrbneje konzervira tvrdka L. Rot. Mest.ni tr>? 5. Ljubljana. Obenem iet»-ga tekom poletja polorično ceno pospravi in modemnitra. PiaSljivo šele jesena pri prevzemu.
12543-50
Trajno ondulacijo
ie od 60 Dim. na dve* najnovejših arifiratih z a v vma-
tičiTtim hlajenjem. — Saltvn Hešik, Sp. s-ška, sedaj poleg šole na Sv. Jerneja c. št. Tramvajska postaja pri stari ct-nfe\i. 0dip-to tudi ob nedeljah. 15306-30
Prazno sobo
oddann. Zrimšek. Dolenjska cesaa 48.	15131-23
Sobo
i pose-brnicn vbodom odd« m soUdoemu gospodu na J ur &čevem trgu 2/11. 15233-2?
2 vezani sobi
lepi in solnč.™, s poseboian vhodom s stopnjic, oddam. NasrO-v v og'asnem oddelku »Jutra«.	14960-23
Sobo
lepo oipreroljeaio, pri Evropi takoj jddam 2 osebema. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«.	14994-23
Slamnike
in vsakovrstna popravila dobite najceneje v salonu tMlaa. Plorijan-ska 6	15360-30
Avtotaksi št. 64
se v'.jitdn-o priporoča, telefon 3390.	15093-30
Stroji
Vsaka be«e'Ja
Din:
za dajanje nas'ova ali za šifro t« 5 Dim. (29)
Šivalni stroj
»t ar, dobro ohranjen, kupim. Ponndbe na ogasnt oddelek »Jutra« pod šifro »100«.	15161-29
2 šivalna stroja
»Singei« in »Pialt» naprodaj za 900 ln 700 dinarjev. Gostilna »Rei-ninghaus«. Sp. šiška.
15342-29
Ogil-ui trg. značaja po 1 Din beseda; za dajanje naslova ali za iifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vsa ka beseda 50 par; za •tajanje naslova aii za Sitno pa 3 Din. (6)
Sobna kredenca
dobro obran.jena ugodino na prodaj m rad i selitve. — G'.io«e e. XIII.. št. 9.
14600S-«
72 stolov
(skloimihl za dvorane. zeJo
aeod.no proda Oučnik Ka-rl, Krško.	15014-6
Lesena drvarnica
poceni naprodaj. — Na-«o<v v ogasnem oddelku »Jutra«.	15130-6
Dve avbi
prodam. Vprašati pri Mariji Kurnik. Pražakov« al. 3. Ljubljana.	15>46-6
Salonska garnitura
primerna zs čakalnico im žeie/.na otooška posteljici poceni na p'odaj. Poizve se n» Poljanski cesta 20'IU., levo. dne^iK* »d 2—5-
15062-6
Akumulator
6 roK dmbro ohranjen po-c« naprodaj v 8:5ki — Al eievčeva 10. 1M&-*
Amerikansko
pisalno mizo
t rslo ta avtonjatjčn« » ~>ro v breahibnem Kanj«
P,idam ea 1800 Din. Na
slov pove 0gas.m odd » .-k »Jutra«	*
Ne verjemite govoricam, ki pravijo, da postanejo »obje od narave rumeni in počrneli; to je prava zabloda. Nehajte z nekoristnim krta-čenjem, ki draži, in čemite en centimeter KOL.YNOSA na suhi ščetkici in po treh dneh bodo Vaši zobje za tri stopinje bolj beli, Vaša usta ozdravljena, vaS dih vonjiv.
»40-T
KOLVNOS
antiseptično sredstvo.
»a;Se »r^dMtTo ta oe8»m-oj« sob. Ed caatMnetei zadostuje.
»K<»lynot»« pasta |e najbolj ekonomična. Ena tuba traja delj ko dve drugi katerekoli paste.
lireiu te Davorin Ravljen. Lzdaja ea Konzorcij »Jutra« Adoil Ribnikar. Za
Narodno tiskarno d. d. kot ti^arnarja Franc Jezeri Za m.eratni del je odgovoren A1oj2 Novalc Vsi
v Ljubljani.