Posamezna številka 10 vinarjev.
Štev, 115,	v umu, v so&oto, 21 moja m
Leto XLDI
== Velja po pošti: =
Za celo leto naprej . . K 26*— za en meseo „ . . „ 2-20 ca Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . . K 24'— za en meseo „ . . „ 2'—
V	upravi prejeman mesečno „ 1-70
= Sobotna Izdaja: =
za celo leto........ V—
za Nemčijo oeloletno . „ 9-— • ostalo Inozemstvo. „ 12'—
Enostolpna petltTrsta (78 mm); sa enkrat .... po 18 v za dvakrat .... „ 15 „ la trikrat .... „ 13 „ ia večkrat primeren po p siv
Poročna oznanila, zahvale, osmrtnice
enoatolpna petitvrsta po 20 Tla. Poslano:
enoatolpna petitvrsta po 40 vin:
Izhaja vsak dan, IzviemM n* delje In praznike, ob 5. ari pop.
Redna letna priloga Tosnl red)
UST Drednlfitvo je v Kopitarjevi nliol štev. 6/IH. Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nliol št. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 28.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravniškega teleiona št. 188.
Roke proč od oase zemlje!
Maribor, 20. maja.
Kar smo dosedaj samo slutili, za lo imamo sedaj nepobitne dokaze: Tudi Italija stega svoje roke po slovenski in hrvatski zemlji. Zahteva celo zase ozemlje, do katerega nima niti navidezno najmanjše upravičenosti, na katerem ne prebiva noben Italijan in katero nikdar ni spadaio pod katerobodi italijanskih državic. In ker Avstrija noče privoliti v popolnoma neupravičene zahteve, barant.a Italija s trosporazumom za naše hrvatsko-sloven-sko ozemlje. Mogoče, da je barantija v tem trenutku že perfektna in da je Italija na potu po zemljo, katero jc z izdajstvom kupila od činiteljev, ki nimajo za to kupčijo prav nobene legitimacije.
Že takrat, ko so Srbija in ž njo vsi ne-prijatelji Avstrije upali, da bodo Slovenci in Hrvati z navdušenjem ali vsaj s tihim notranjim zadovoljstvom odobravali srbske aspiracije, ki so šle prek naših hr-vatsko-slovenskih dežel do Adrije, so bili v svojih pričakovanjih razočarani. Tudi najveslnejše preiskave in mnogobrojni zapori niso mogli med nami ugotoviti drugih političnih struj, nego da hočemo katoliški Slovenci in Hrvati združeni biti in ostati v okvirju habsburške monarhije. Odkritosrčnost tega našega političnega prepričanja so potrdili hrvatski in slovenski polki z nedotakljivo zanesljivostjo, hrabrostjo in s potoki prelite krvi na vseh avstrijskih bojiščih, Udanost do monarhije je zapečatena s krvjo naših najboljših sinov in propalica tisti, ki bi si drznil dvomiti nad poštenostjo naših domoljubnih čustev!
Sedaj lahko govorimo s tem večiim povdatkom vsej širni javnosti. Ne samo kot zvesti člani habsburške monarhije obsojamo ogorčeni nedopustno in neizpeljivo barantijo sovražnikov države z našimi hr-vatsko-slovenskimi deželami, ampak tudi kot katoličani in Slovani odločno in brezpogojno prosvedujemo proti temu, da bi se nam vsiljevalo prijateljstvo cd sovražnikov države, v kateri in za katero živimo, ali da bi se nam ponujalo od zunaj varstvo in jamstvo za naš narodni obstanek v katerisibodi sosedni državi.
Mi Slovenci in Hrvati smo delili stoletja in stoletja žalostne in vesele čase s Habsburžani, pod njihovim okriljem smo si ohranili svojo vero, si ustvarili svojo narodno kulturo ter se gospodarsko močno okrepili. Ob njihovi strani hočemo zve-
sto pretrpeti in zdržati tudi sedanje težke čase. In 'ko premagamo vse sovražnike in nam prisine trajni mir, potem hočemo z drugimi narodi vred delovati za premla-jenje in ojačenje starodavne naše monarhije, pozabili pa tudi nočemo na življenjske interese nerazdružljivega hrvatsko-slovenskega naroda v njej.
Zgodovina naše jadranske obali in žalostna usoda naših, četudi maloštevilnih slovenskih bratov v Italiji nam kaže, da se ne motimo v svoji sodbi, ko mislimo na svoj gospodarski in narodni obstanek. Vera in večja kultura hrvatsko-slovenskega naroda pa nam tudi veleva, da postanemo v okviru Avstrije širitelji katoliške vere in nosite]ji zapadne kulture za Balkan, ne pa njegovi podjarmljenci.
V sedanjem velevažnem trenutku 'kliče hrvatsko-slovenski narod z ogorčenim protestom vsem zunanjim sovražnikom: Slovenci in Hrvati hočemo tesno združeni ostati, kjer smo in kjer smo bili. Roke proč cd naše zemlje in naše usode!
Dr. K.
17.
1. Četovodja Habjan napodi desetkrat močnejše Ruse.
V bojih prve dni meseca februarja se je četovodja Vinko Habjan od 5. bojne (poljske) stotnije glede poguma, neustraše-nosti in vztrajnosti posebno odlikoval.
Naš polk se je bil prebil naprej do meje kraja J. Tedaj pa se hipoma streljanje na pročelju podesoteri, na raznih mestih se pojavijo strojne puške in na obeh naših krilih nastopijo močne ruske sile.
Takoj- je bilo jasno, da so dobili Rusi močnih ojacenj na pomoč. Dalje naprej — lo je izključeno! Nemogoče je tudi, trajno ali za delj časa obdržati sedanja stajališča, ki niso imela nobenih kritij. Ne preostaja drugega, nego da korak za korakom se boreč, zavzamemo zopet tehnično utrjena mesta, od katerih smo se bili zjutraj poslovili, in da se tako upremo tudi sovražni premoči. To se je zgodilo. Ves dan marš, ijuti boji, v mraku pa težavno umikanje na prejšnje prostore, vse to, v zvezi z dotlej že prestanimi velikimi napori, je moštvo popolnoma utrudilo in izmozgalo. Pri tem ne smemo pozabiti, da dobijo vojaki ob takih dneh samo po enkrat, in sicer ponoči jesti. Lahko si torej mislimo, kaj pomeni, če moraš brez menaže ven, da prevzameš bojno stražo. Zadovoljiti se moraš z mrzlo
mesno konzervo, a še pri tem užitku te nadlegujejo sovražne krogle.
Četovodji H a b j a n u, kot rezkemu in korajžnemu podčastniku, se je z deset možmi vred odkazala najvažnejša in zato tudi najnevarnejša bojna straža pri mostu. Ne smete si pa misliti, da se je dalo priti čez potok le po mostu; takrat je tekla po njem skromna vodica, mestoma je bil pa tudi zamrznjen; torej ni pomenjal za ljudi nobene ovire. Ponoči pa ima vseeno vsak most neko bajno privlačnost. To je bilo četovodji H a b j a n u znano; vedel je pa tudi, da je od njegove hrabrosti odvisen kratki počitek onemoglim tovarišem tam zadaj v strelskih jarkih.
Bila je že temna noč, kakor se reče, taka »kakor v rogu«, — kar se oprezno priplazijo ruske patrole; z njimi je H a b-j a n kmalu opravil. Potem pa je prišel večji oddelek, kakih 70 do 80 mož, ki so mislili našo stražo kar pohoditi in poteptati. Vnel se je hud, ljut, trd in težak boj, a kupček naših fantov se je junaško branil — proti desetkratni premoči. Zdelo se je, da boju ne bo nikdar kraja; končno je začel ogenj vendar le pojemati ter je nazadnje povsem umolknil. Hrabra četica je vztrajala, in Rusi so jo morali s krvavimi buticami odkuriti. Marsikateri naših junakov je imel takrat samo še zadnjo patro-no v cevi; toda kamor se postavi Habjan z vrlimi fanti od 17. pešpolka, tam ni omahovanja, lam velja: ali zmagaj ali pa umri!
Naš najvišji vojni gospod je nagradil H a b j a n a za ta junaški čin s tem, da mu je podelil zlato hrabrostno svetinjo.
2. Narednik Hostinek razstreli mostič.
Rusi so se bili ugnezdili na nasprotnem bregu neke reke, in njihove patrole so ponoči redno prihajale čez za stalno zgrajen mostič na našo stran. Ta brv mora torej izginiti, zlasti ker je bilo reko nizdol od mostiča vsled povodnji težko prebresti. Ker so bili Rusi nasproti ležeči breg močno zasedli, so se vsi taki poizkusi drugih čet, ki so stale pred nami tukaj, izjalovili.
Narednik Leopold Hostinek od 7. bojne stotnije pa se javi prostovoljno, da mostič z ročnimi granatami razstreli. V temni noči se, v spremstvu nekaj pogumnih mož, priplazi do brvi, in posreči se mu, da jo je v dolžini 6 korakov razdrl. Toda drugi dan o Rusi to škodo že zopet popravili.
Drugič je bil uspeh enak; šele tretjo noč se je posrečilo mostič tako razdreti, da i?a Rusi niso mogli več toliko popraviti, da bi bil poraben za prehod.
To delo, ki je bilo vselej, ko se je po.«t novilo, nevarnejše —■ kajti Rusi so ležali lo 80 do 100 korakov proč — je zahtevalol ne samo stanovitne vztrajnosti, marveS tudi največje neustrašenosti. Le spretnosti in okretnosti Hostinkovi se imamo, zahvaliti, da se je to nevarno podvzetje posrečilo brez izgub.
Narednika Hostinka so za ta pogumnj čin predlagali za najvišje odlikovanje.
Narednik Ostanek jezdi z važnim obvestfc lom skozi sovražno vas.
Za poveljnika je med bitko največje važnosti, da ga neprestano obveščajo o dogodkih pri posameznih bojnih oddelkih. Vi današnji vojni ne veljajo več griči, s katerih so vojskovodje davno preteklih dni vodili bitke, in zelo mnogovrstne so niti in poti, po katerih se dandanes prenašajo povelja. Če odreče telefon, — kakor zlasti pri napredovanju, — morajo stopiti na njegovo mesto jezdeči seli ali pa patrole.
Od obkolilne kolone podpolkovnika pl. Ventourja je dobil bataljonski hornist, narednik Vinko Ostanek ponoči povelje, da ponese čim prej važno poročilo o položaju k skupinskemu poveljstvu. Kolikokrat je vsled razmer na bojišču potreben dostavek: »čim prej — kakor hitro mogoče«, ne da bi se komu sanjalo, kaj vse ovira izvršitev takega povelja.
Ostanek je moral v temni noči, po neznanem ozemlju, jezditi skozi gozdove; vedel je le to, da gre najkrajša pot po ne^ ki vasi, ki jo je pa zasedel sovražnik.
Do vasi je šlo vse dobro in gladlco, tu pa bi trebalo napraviti velik ovinek iq: s tem izgubiti mnogo dragocenega časa.
Po kratkem premišljevanju je O s t a * nek izpodbodel svojega konja ter skoko^ ma pojahal sredi skozi sovražnika. Kakor marsikaj v voini, tako se je posrečilo tudi to junaštvo. Rusi so menda Ostanlja smatrali za enega svojih.	j
Utrujen, sicer pa zdrav, je naredniki Ostanek ob dveh zjutraj na pristojnem mestu izročil poročilo, ki so ga že željno pričakovali.
Nagrada za ta vrli čin je došla naše** mu korenjaku v obliki bronaste svetinje za hrabrost. Narednik Ostanek je med prvimi, ki jih diči to novoustanovljeno Najvišje odlikovanje.
Prestolonaslednik deli odlikovanja.
Dne 21. smo bili počaščeni z obiskom prestolonaslednika, Njegove ces. in kraljeve Visokosti nadvojvode Karola Franca Jožefa. Pri tej priložnosti jc Njegova Viso-
LISTEK,
Po lotili, moriSCu m pogorišču.
Čez grm in strm. — Znorela starka. — Deklici v osameli koči. — Vas Poljanka. — Zborovo. — Skupen grob Belgijcev. — V Bardjevu.
Dne 1, majnika, krasnega pomladanskega dne, je začela naša divizija prodirati. Osem dni in osem noči, brez prestan-ka in počitka, je trajalo to prodiranje. Čez grm in strm je šla naša pot, strme gore in hribe smo preplazili in prevozili, konji so trepetali prevelike utrujenosti: a le dalje, le dalje, se je glasilo povelje. Brez počitka in spanja smo hiteli za našo divizijo, ki je zmagonosno zasledovala že uničenega sovražnika.
Že 2. maja smo prišli v Gaboltovo, še par kilometrov, pa smo bili zopet na ga-liški zemlji. Tu je vodila pot čez hribe in doline mimo Uščie ruskie Klinkovka, Kun-kova, ob ovinku v vas Gladišovo. Tu smo zagledali prve znake bojev. Vas so granate in šrapnele popolnoma porušile, videti ni niti cnc hiše, le pogorišča in ožgana trava. Prebivalstvo je izginilo, nobene žive duše ni v nekdanji vasici; toda pač: po cesti tava starka in vpije in kriči. Strašni bojni hrum in metež, ki je uničil tudi njen dom, ji jc zmedel um, revica je znorela. — Dalje nas vodi pot v ovinkih skozi krasen gozd; a ta nekdaj ponosni gozd ie danes
uničen. Smreke leže posekane in raztrgane od granat. V gozdu zapaziš razbite sovražne utrdbe, zimska bivališča iz smrekovih vej in zemlje. Polja so razorana od težkih topovskih koles, povsodi vidiš žične ovire, jarke in okope.
Pridemo v Malastovo; tu je operirala 21. divizija, prišla sovražniku za hrbet ter ga iznenadila. Cesta postaja čimdalje slabša, le počasi se premika naša kolona naprej. Dospemo v vas Brzegolina. Tu so bivali kozaki več tednov in oropali vse prebivalstvo. Le malo vaščanov je ostalo v vasi. Stopim v borno kočico. Dve mladi deklici sedita pri oknu in žalostno gledata na vaško cesto, kjer neprestano vozijo trenske kolone. Starejša, štirinajstletna deklica mi pripoveduje, da je šel oče k vojakom in da so mater ubili kozaki, ker jim ni hotela dati zadnje krave; tako sta osta-
li sami. Pohištvo in vse imetje so kozaki požgali. Tik pred njihovo kočo je padla avstrijska granata v četo sovražnikov, raztrgala mnogo vojakov in užgala sosedno hišo, nakar je ogenj upepelil 11 hiš.
Pot nas vodi dalje čez Majdan v Svir-žovo rusko. Grobovi padlih so zaznamovani z majhnimi lesenimi križi; na križih vise napisi z imeni pokopanih, številko polka in dnevom pokopa: 3. majnik. Novi grobovi! Tako korakamo dalje skozi po-žgane vasice, mimo ogromnih grobov, mimo polj, ki so jih razmetale in razorale granate in šrapnele. Ob krasnem solnčnem dnevu dospemo v Grab. Tu je bival poveljnik ruske karpatske armade. Ta vas
ni mnogo trpela, lc par hiš je razdejanih, pač pa je Ožena popolnoma zgorela.
Sedaj se začne pot čez Karpate na Ogrsko, Državna cesta se dviga v klancu in vodi v serpentinah v Poljanko. Korakamo po torišču karpatskih bojev, tu smrtna žetev ni imela mej. Vsi hribi in klanci so polni strelskih jarkov in velikih jam, ki so jih izkopale granate. Po tleh leže nešteti ovoji granat. Pridemo na vrh klanca; krasen razgled na Ogrsko. Hribi in doline cveto v majevem cvetju, pred menoj pa leži vas Poljanka. Bojni vihar jo je razdejal, izginila je s pozorišča; le nekaj kupov pepela kaže, kje je stala vasica, krog katere so se vršili najstrašnejši boji. Na levi strani znameniti Kastelik vrh, katerega je bila osvojila naša domobranska brigada generalmajorja Zahrad-ničeka, prej poveljnika ljubljanskega domobranskega pešpolka. Vasici Smihov in Niklova sta razrušeni. 23. novembra lani smo tu praznovali sveti večer, sedaj so le še razvaline.
Po lepi, široki državni cesti dospemo v Zborovo (Zboro), torišče naše 22, domobranske divizije. Tu je naš divizijonar, vrli podmaršal Schmidt Fusina, vodil boje med Spodnjo in Zgornjo Poljanko. Zborovo, nekdaj ličen trg, je razdejano, vse hiše od granat in šrapnel podrte, zemlja razrita s strelskimi jarki in pokrita z utrdbami. Le velikanska razvalina nekdaj mogočnega gradu Rakoczvjev kipi na visokem hribu iznad ozelenelih gozdov k nebu in nam kliče svoj: Morituri vos salulantl
V vasi Kjušovo so Belgijci (27. pešpolk) v velikem skupnem grobu pokopali 50 svojih padlih tovarišev. Krog groba so napravili lično ograjo in postavili veliki križ. Tu spe zdaj junaki zelene Štajerske nevzdramno spanje, nad njimi pa cvete pomlad in zlato solnce poljublja njihov, grob.
Že od daleč me pozdravlja ponosni stolp bardijevske stolnice. Vse mesto je( na nogah, vse je veselo in živahno. Rasi hiš vihrajo zastave, vse govori o velikan-, ski zmagi Gorlice—Jaslo—Zmigrod. Židjej praznujejo »šabes«, a oblast je po bobnar* ju ukazala, da morajo odpreti trgovine*' Vojaštvo se sprehaja po ulicah in kupujel potrebščine za novo pot, avtomobili drvi z novimi povelji in ogromno število uje4 tega sovražnika se vali po cesti proti ko$ lodvoru. Stopim zopet k mojim slovaškintf majkam, pri katerih sem bival meseca fe^ bruarja. Vse kakor nekdaj! Tiho sta se« deli v kuhinji in čitali iz molitvenika. »Heij babuška! Lačen sem, da se mi krvi že» lodec!« sem zaklical. Veselo sta me po'« zdravili ter hiteli k ognjišču, da naprai* vita vojaku, ki skoraj osem dni ni kaj pri.' da jedel, obilno kosilo. Vsedel sem se ^ slovaško sobico, noge so me skelele od ve« likanskega marša, vsa stopala so bil*j polna mehurjev, saj sem hodil celih 42 utf brez vsakega prestanka. Bila je dolga pot^' a gotovo ena najzanimivejših, 'kar sem jiU kdaj napravil v svojem življenju. Ho<;3 sem po bojišču svetovne vojne, po njene^J morišču in oogorišču.	Ižanc,-
UIMMMt i i < i i	i® v \ s. J8&\ u|	N
""MJ1 *"*		
kost na bojišču podeljevala odlikovanja častnikom in moštvu.
Ob sprejemu srno sicer pogrešali običajnega slavnostnega sijaja, toda neprestano groinenje topov je svečanost na poseben način poveličevalo.
Od našega polka sta prejela iz rok bodočega vladarja naše preljubljene očet-njave odlikovanje narednika Matija Schnablegger in V i k t. M e k i n c, Frvoimenovani je dobil srebrno hrabrostno svetinjo prvega, poslednji pa drugega razreda.
Narednik S c h n a b 1 e g g e r si je bil že v prejšnjih bojih pridobil srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda, sedaj je prejel nagrado za drzno poizvedovanje, ki ga je izvršil z najlepšim uspehom, kajti le vsled tega se je neki protinapad na sovražnika popolnoma posrečil.
Narednik M e k i n c — preje računski padčastnik in še-le malo časa v bojni
črti _ se je bil prostovoljno ponudil, da
poizve za stališča in moč sovražnikovo. Dasi ga je sovražni ogenj opetovano pregnal, se mu je končno vendar le posrečilo, da je svojo nalogo docela rešil.
Ta podčastnika, ki sta že od početka vojne neprestano na bojišču, pač tega slavnostnega in častnega dne svoje žive dni ne pozabita; vedno se bosta spominjala, da ju je bodoči vladar sam odlikoval na bojišču. Pa tudi naš polk bo to po-čaščenje z veselim ponosom ovekovečil v svoji zgodovini. V aprilu 1915.
Slike z južnega bojijo.
(Rač. podč. C. Prestor.)
(Dalje.)
Grobovi v Bos. Rači.
V Bos. Rači, ob potoku, blizo naše finančne stražnice, leže skupni grobovi onih naših junakov, ki so častno in junaško padli za domovino. Na stotine jih sniva tukaj svoj smrtni sčn, na eni strani moštvo, na drugi častniki, vse pa pokriva ista črna prst. Na drugi strani ceste je taboril večji sanitetni oddelek in tudi od on-dot so dan za dnevom prinašali v te grobove ranam podlegle bojnike. Marsikateremu izmed žrtev, ki počivajo v Bos. Rači, se je že svetila na prsih hrabrostna svetinja, junaki so pa bili vsi, brez izjeme, junaki in jedro naših čet. Da bi se to grobišče tako kmalu ne pozabilo, je dal poveljnik na tem mestu pod visoko bukvijo postaviti velik križ iz cementa z letnico 1914. Tekom več tednov sem šel skoro vsak dan mimo teh grobov in vselej sem se nehote ustavil ob njih in se spomnil padlih tovarišev. In vselej se mi je porajala misel: kdo ve, morda je tudi tebi namenjen tukaj zadnji kotiček. Kamorkoli me je tedaj vodila pot, sem videl posamezne, takrat še ozaljšane grobove, a danes Bog ve, če so še vidne te vojaške gomile. Ko pride čas, da svet konča to strašno krvavo dramo, bo brez dvoma zemlja nad temi grobovi že zravnana in čez in čez prerasla s travo; nič ne bo več kazalo mesta, kjer trohne ostanki tistih, ki so vse žrtvovali za domovino. Le "križ pod bukvijo v Bosanski Rači bo spominjal mimoidrože, da tod počivajo avstrijski junaki iz viharnega leta 1914.
Srbski grobovi.
Onstran Drine smo ob srbskih strelskih jarkih, do vrha napolnjenih z mrliči, večkrat naleteli na kak posebno skrbno prirejen grob z nemškim napisom. Ker smo poznali srbsko pretkanost, smo od-kopali te grobove in našli v njih — lepe, nove strojne puške, ki jih Srbi na begu niso mogli vzeti seboj. Hoteli so duhovito prekaniti Avstrijce, a so se zmotili.
V Črnibari.
Selo Črnabara je naša artiljerija strašno razdejala. Ko sem prišel tjekaj, sem se moral čuditi močnim utrdbam. Vse naokoli je bilo prepreženo z žicami, utrdbena dela ruskih pionirjev so vzbujala občudovanje. A vse to Srbom ni pomagalo; s tako naglico so morali odnesti pete, da jih zaenkrat nismo mogli dohiteti. Zato smo dobili povelje, da se ustavimo in uta-borimo v Črnibari. Dal sem zapeljati tren na obširno dvorišče bogatega srbskega posestnika. Hišni prebivalci so seveda vsi pobegnili pred našim prihodom. Hitro sem si v mali čumnati uredil pisarno za silo, spravil svoje ljudi in konje pod streho ter pregledal in preiskal obširno poslopje. Prostori, kjer je prebival gospodar z družino, so bili lepo, moderno urejeni. Iz listin, ki so ležale okrog, je bilo razvidno, da je bil gospodar učitelj na večji kmetijski šoli. Čuden je bil prizor v obednici. Družina je morala biti ravno pri obedu, ko se je raznesla vest o našem prodiranju; na mizi so še stale kupice z vinom, na krožnikih ostanki kosila. Iz vsega se je dalo sklepati, da niso imeli toliko časa, da bi bili vzeli najpotrebnejše seboj, marveč so pobegnili goloroki in gologlavi. V celi vasi so ostali doma skoro edino le psi čuvaji, ki so se divje zaganjali proti nam in besno renčali. Hrane in vsega smo imeli v izobilju, vrhu tega si ie pa še vsak lah-
Angleži v Londonu razbijajo nemške
ko posebej privoščil pečeno piško ali gos, katere živali je bilo v vasi obilo, in go- , spodarji smo bili sedaj mi. Vse je pričalo, da so bili prebivalci do zadnjega prepričani, da se jim ni bati sovražnika ter da so šele zadnji trenotek pobegnili.
Iz pisem na! Junakov.
Otrok na begu — najžalostnejSi vojni prizor.
Dragonec Rihard Drole, 5. dragonske-ga polka, piše svojima sestrama dne 12. maja med drugim:
Tukaj imamo sedaj že skoro tri tedne krasno vreme. Je ravno prav, ker stanujemo pod milim nebom; razcvitajoč se vrt in travnik sta naše prenočišče. — Kakor že gotovo veste iz časnikov, so se Rusi umaknili daleč nazaj. Lepim napadom in artilerijskemu ognju se niso mogli ustavljati. Po razcvitajočih se livadah se dviga nebroj gomil, ki jim tvori okvir od granat razorana zemlja. Vasi tod okrog so docela uničene in opustošene. Prebivalci v takem slučaju, ko njihove vasi objame bojni požar, beže iz svojih domov, ki jih morda ne bodo nikoli več videli. Bledih, izmučenih obrazov hite po prašnih cestah, polnih vojaštva. Bedni otroci s še bednej-šimi materami. Iz oči jim gledata lakota in groza. Solza mi sili v oko, kadarkoli mi pade pogled na te bedne otroke. Vsi nedolžni so še in brez krivde, komaj so stopili na svet, pa morajo že piti iz grenke čaše trpljenja. Človeku v vojni srce nekako zakrkne in otrdi, da skoro ne pozna več sočutja. Saj gledaš dan za dnem prizore, ki so drug strašnejši od drugega, tvoja noga gazi po mlakužah človeške krvi kakor po umazani deževnici. Kaj čuda, če izgubiš vsak čut usmiljenja in mehke ljubezni do bližnjega. Porušena mesta in vasi, poteptana in uničena polja, kupi ranjenih in umirajočih bojevnikov — vse to me ne gane več. Toda pogled na lačnega in skoro nagega otroka, ko bega po cesti brez strehe in zavetja kakor preganjana zver, me gane tako, da bi glasno zaplakal. Kako srečni ste še vseeno pri nas doma, da imate vsaj streho! Bog daj, da bi vojna šiba nikoli ne dosegla naših pragov!
Na svečnico ob Mali Dukli.
Topničar Jakob Korošec iz Gorjuš v Bohinju piše:
Dne 1. svečana smo se postavili sovražniku v bran desno od Male Dukle, na visokem karpatskem prelazu ob ogrsko-ga-liški meji. Od tu smo Rusom pridno pošiljali »vroče« pozdrave, za katere so se nam seveda istotako vroče zahvaljevali. Dne 2. svečana, ko ste doma praznovali praznik blagoslavljanja sveč, smo Rusom že za zajutrek poslali zvrhano mero krogel. Z enako obilo mero granat in šrapnel so se nam oddožlili tud iRusi, kar nas pa ni spravilo iz ravnotežja, saj smo se vsemu temu v teku šestih mesecev že davno privadili. Krog 9, ure dopoldne je pa en šrapnel le zgrešil svojo pot in se po nepotrebnem zaletel v moj hrbet, kar mi seveda ni bilo ravno všeč. Da bi pa raje potrpel, so nas Rusi tako obsuli s svinčenim zrnjem, da sem moral celo uro ležati v snegu, predno so mogli pome. Odneli so me do prvega obvezovališča, od tam naprej do prve železniške postaje, čez par dni so nas peljali čez ogrske planjave do mesta B„ kjer sem prvič po šestih mesecih zopet prišel v posteljo. To se mi je seveda zelo prileglo, še bolj pa to, da so me preoblekli in me rešili krvoločnih mučiteljic — uši. Krogla se me je pa tako dobro prijela, da jo imam še sedaj v telesu; težko pa že pričakujem, da bi mi jo zdravniki vzeli vun, ker sem močno radoveden, če je res tako velika, kakor ie bila težka.
prodajalne in nemška stanovanja.
Kalila in sveta stolica.
Svet pričakuje z napetostjo odločitve Italije tudi zato, ker, če poseže Italija v svetovno vojsko, se razvije tudi rimsko vprašanje v vsej svoji celoti, Z ozirom na svetovno stališče glavarja katoliške cerkve in glede na velik vpliv sedanjega papeža v sedanji svetovni vojski ne vprašujejo le katoličani celega sveta, kaj da je s položajem svetega očeta in s papeževo neodvisnostjo, če se zaplete Italija v vojsko. Ne gre več za čisto katoliško vprašanje, marveč za vprašanje, ki zanima ves civilizirani svet in pred vsem tiste države, ki imajo svoje poslanike pri sveti stolici.
Ko so vzeli Italijani papežu Rim in ga proglasili za glavno mesto združene Italije, je italijanska vlada izkušala s konkor-datom, s takozvano garancijsko postavo z dne 13. majnika 1871 urediti svoje razmerje s sveto stolico. Apostolska stolica te postave ni nikdar priznala, marveč je večkrat ugovarjala, ker se je kršila pravica in ker so oropali cerkvi njeno last. Pravno razmerje po garancijski postavi med italijansko državo in sveto stolico ne obstoja, pravno obstoja marveč med papežem in italijanskim kraljem glede na cerkveno državo razmerje svoje teritorialne vladarske oblasti oropanega vladarja nasproti osvojevalcu, usurpatorju. Če se vpošteva ta položaj, se razvidi, v kakšnem težavnem stanju bi se nahajala sveta stolica, če bi bila Italija zapletena v vojsko, ker bi bil papež popolnoma izročen samovolji italijanske vlade. Ker papež ni priznal garancijske postave, jo lahko italijanska vlada vsak čas prekliče; ostale države nimajo formalne pravice, da bi se mogle sklicevati na določila garancijske postave, ker veže le prostovoljno italijansko državo in tvori enostranski dogovor kot ponudeni, a odklonjeni konkordat, ki ne more nuditi temelja, da se stavijo pravne zahteve. Pravni temelj za razmerje med italijansko državo in sveto stolico tvori še vedno tisto pravno stanje, ki je obstojalo pred letom 1871.
Ali hoče italijanska vlada še vedno priznavati garancijsko postavo? Ali namerava spoštovati eksteritorialnost papeža in z njo zvezano pravico eksteritorialnosti poslanikov pri Vatikanu? Ne bo li pred vsem papeževe osebne svobode omejevala, da kot najvišji glavar Cerkve lahko občuje z vsemi svojimi škofi? Važna vprašanja v trenotku, ko se zdi, da so se italijanski državniki odločili za vojsko, kažejo, da je sedanje stanje med sveto stolico in italijansko državo nevzdržljivo. Na izpremembo sedanjega stanja morajo pač delati vse tiste države, ki polagajo važnost na to, da so s svojimi poslaniki zastopane pri Vatikanu,
Niš, mesto mrtviti.
Posebni poročevalec »Petit Journala«, Albert Londres, ki je prepotoval balkanske dežele, je prišel na svojem potu tudi v Niš, Pretresljivo opisuje, kar je videl in doživel tu:
»Eno mesto, revno mesto z nizkimi hišami ,nam je z ledeno - mrzlo roko seglo v srce. Bil je to Niš s svojimi črnimi zastavami.« Na kolodvoru polno vojakov v brezbarvnih uniformah in vojaki sami so brez barve. Zunaj trg in cesta čez in čez pokrita s črnim blatom, ki sega konjem čez kopita. Voz, ki naj ga popelje v mesto, do kraja ogaben in odvraten, človeku se zdi, da se vozi na sami kugi. Prva hiša ob cesti je lazaret. Preje je bila to vojašnica. Sedaj so vse vojašnice lazareti. Niš! V mestu legarja smo. Tu se je največ umiralo in se še umira? Bo-li to kako opaziti? Voz zavije v glavno ulico in človek bi nehote vzkriknil. Iz hiš na obeh straneh ceste vi-
se črne zastave. Ako človek to bere, ne čuti in ne misli nič posebnega," kdor pa nenadoma zavije v ulico, v kateri vse povsod plapolajo v vetru črne zastave, čuti, kako lega na njegove rame vse strašno gorje prizadetega naroda. Zastave so vseh velikosti: velike in majhne, prav majhne, nič večje kakor žepni robec, vse pa iste črne, smrtne barve. Na hotelu, v katerem se naseli Francoz, ni črnih zastav, pač pa na obeh sosednih hišah.
V gostilni ni ničesar dobiti pred 11. uro dopoldne, niti koščka kruha; tako veleva odredba, ki določa, da smejo gostilničarji postreči gostom samo od 11. ure dopoldne in od 7. ure do 9. ure zvečer. Pač pa je po vseh mizah polno osmrtnic. Preko ceste mi pokažejo prodajalno, kjer morem kupiti kruha; tudi tu najdem osmrtnice poleg kruha.
Ob 11. uri se» začne v gostilni obed, Takoj ti je jasno, kako so se mogli bacili tu tako razpasti. Namizni prt je umazan, kakor bi bil služil že dvem generalijam jedcev. Ako ga vzameš proč, se pokaže miza, ki je tekom štirih generacij niso enkrat očistili. Je se z visoko dvignjenimi komolci. Sosedje za mizo vzamejo iz žepa majhne svetilke, nalijejo vanje špirita in prižgo. Ali si bodo sami kuhali kosilo? Vzemo vilice in jih drže nad plamenom, potem nož, krožnik, čašo, kruh. Vsi gostje delajo tako. Jedilnica se je izpremenila v desinfekcijsko dvorano. Žge se vse, kar ne pride še vroče na mizo. Sir, kolači — vse, kar je količkaj sumljivo. Sežgala naj bi se tudi natakarjeva obleka. — Prenočišče ni lepše nego jedilnica.
Drugi dan obišče Londres enega izmed lazaretov. Na potu srečuje same črno oblečene ljudi. Človek bi mislil, da hodi po mestu mrtvih. Pred trgovinami z žalnimi predmeti stoje krste kar na trotoirju, Rmeno ali modro pleskane krste, okrašene s pozlačenimi lavorjevimi listi. To so krste bogatih ljudi. Krste revežev nimajo niti dna, marveč le dve stranski deski, zvezani spodaj z dvemi navskriž pribitimi ozkimi kosi lesa, tako da pri pogrebu mrliču bingljajo noge sem in tje. Pač pa ima krsta pokrov.
Mimo nas omahuje vojak, ki ga je sama kost in koža. Tako je podoben mrliču, da človek ne ve, ali bi zbežal, da bi se ne okužil, ali pa bi ga podprl.
Izprva je bilo v Nišu po 200 smrtnih slučajev na dan. Odigravali so se uprav peklenski prizori. Tudi sedaj še vojaki tru-moma umirajo v lazaretu »mrtvaških glav«. Od 300 srbskih zdravnikov jih je v laza-retih umrlo 120, V gori omenjenem lazaretu so sedaj francoski zdravniki. Tu so dvorane, v katerih so se odigravale tragedije. Dospeli so polni vozovi bolnikov s pegastim legarjem. Da so mogli vse namestiti, so postavili skupaj po dve postelji in počez so potem položili na vsako tako dvojno posteljo po pet mož. Vsako uro jih je umrlo po 4 do 6. Kakor hitro je umrl kak bolnik, so ga potegnili na tla in na njegovo mesto so takoj položili drugega bolnika. Mrliška veža je bila že davno prenapolnjena. Zato so puščali mrliče kar na tlak poleg postelj. Mnogokrat so v postelji po štirje, tako da je peti videl umreti štiri tovariše ter je na njihovo mesto poleg sebe dobil štiri druge, medtem ko so prvi štirje ležali sedaj na tleh ... In v vsaki dvorani je po dvajset parov postelj. Danes so postelje ločene. Kdor je zapadel smrti, pride drugam, v »kot brez upanja«. A to ni več ono veliko umiranje, niso več šest-deseteri od sto v marčnih dneh. Smrtni barometer je padel. Včeraj je kazal 20. (Dopis nosi datum: Niš, aprila.)
Vojaške zadeve.
-f- Odlikovanja, Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo sta dobila: nadporočnik 78. pp. Miroslav Petelin in stotnik 20. lov, bat, Kamil Haas, Ponovno najvišje zahvalno priznanje sta dobila stotnik 97. pp. Josip Šeme in nadporočnik 20, lov, bat. Gvidon Hayne. Najvišje pohvalno priznanje so dobili: stotnik 70. pp. Ferdinand Pleban, stotnik 27. pp. Viljem Lun-zer pl. Lindhausen, stotnik 97. pp. Henrik Riick in Franc Bude, nadporočnik 47, pp. Herman Pichler, nadporočnik 20. lov. bat. Feliks Herzig, poročnik 3. pp .Josip Šulc, poročnik 47. pp. Josip Stumberger, poročnik 97. pp. Ivan Barbarovich in poročnik 27, polj. top. p. Franc Šulc. — Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste je dobil topničar pri 30'5 cm možnarski bateriji št. 7 Seničar Martin. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: poddesetnik 47. pp. Rupert Roškar, prideljen 4. kav, četni diviziji; praporščak 27. pp. Rihard Lončar; praporščak Mayer Karel, kadeta Dernov-šek Julij in Schindler Miroslav, desetnika Feuer Josip in Legat Franc, vseh pet pri 47. pp.; praporščak Krivic Albert, kadeta Deutsch Franc in Poppel Emanuel, četovodje Arčon Ciril, Belac Božo in Božič Gregor, desetnik, tit. četovodja Salvagno Otilij, desetnika Čoršič Josip in Ziderič Ivan, infanteristi Jurca Josip, Linz Matej in Savarin Franc, vseh 12 pri 97. pp.; kadet dr .Wilschke Alfred, štabni narednik
MohorčiO Avgust, četovodja, tit. nadlovec Ribnikar Ivan, četovodja Ježek Ivan, pod-lovca Gregori Alojzij in Pavšič Iv. in patruljni vodja Krauland Božidar, vseh 7 pri 7. lov. bat.; kadet Zovich Marcel, nadlovec Dolinar Franc, četovodja Grobner Andrej, podlovci Božeglav Franc, Medved Anton in Polak Jakob in častniški sluga Zorko Anton. Bronasto hrabrostno svetinjo je dobil četovodja 97, pp, Raspor Jos.
— Jz seznama iz«ub št. 178. Prapor-
ščak Baby Ivan, 87, pp., 8. stot., ranjen; kadet Francovig Josip, 47. pp., 14. stot., ranjen; praporščak Legat Franc, 27. dom. p., ujet; praporščak M.ayer Karel, 47. pp., 15. stot., ranjen; kadet Menschhorn Josip, 47. pp., 14. stot., mrtev (narca 1915); kadet Serravallo Karel, 47. pp., 3. stot., ranjen; nadporočnik Singer Karel, 7. pp., 4. si l, mrtev (17. marca 1915); poročnik T" :er Anton, 47. pp., 8. stot., ranjen; kadet \7:iv kler Hubert, 87. pp., 1. stot., ranjen.
®3 a®«1
»Giierra d» diiesa«.
Danes nam došli »Berliner Tageblatt« priobčuje vsebino članka, ki ga ■je milanski . Corriera della sera« priobčil na predvečer zgodovinske seje italijanske zbornice. Članek nosi naslov kakor je zgoraj zapisano, kar pomenja »obrambe-na vojska«. Članek je bil priobčen dne 19. maja. dan kasneje, ko so v Italiji že natančno vedeli za vse naše obsežne koncesije, ki jih je dan prej tako podrobno naštel nemški kancler. Za enkrat se mi sami vzdržano vsake opombe, ampak prinesemo le dobeseden izvleček iz tega članka, kajti kdor je natančno in pazljivo prebral avstrijske ponudbe in laike zahteve — v četrtkovi in petkovi številki »Slovenca« so objavljene — ta bo lahko presodil, kdo se brani. Naj služi članek v ilustracijo!
»Corriere piše: Ta vojska je obrambna vojska, dejanje, ki sc zaradi varnosti (!) domovine ne da preklicati. Niso samo tiste vojske obrambne vojske, ko sovražnik nenadoma in nepričakovano udari v deželo ali grozi njeni svobodi in neodvisnosti, Desetletja smo se branili, stiskani (!) od sovražnika, ki je bil vedna grožnja za naš mir in našo pravico; branili smo se s potrpežljivostjo in skoro s ponižnostjo. Sedaj pa lahko razvijemo bolj vneto obrambo, z odločilnim in osvobodilnim udarcem.
Desetletja smo dajali dokaze o naši ljubezni (!) do miru. Toda kateri Italijan more brez sramote reči danes, da smo se teh dokazov tako priučili, da bi se znali prilagoditi vsaki odpovedi? Bili smo strogi proti nepriličnemu irredentizmu, toda med sodbo o nepriličnosti irredentizma in zanikanjem jutrišnje Italije, ki bo sklenjena in okrepljena v svojih pravičnih in naravnih in krepkih mejah, je bil prepad. In kateri Italijan bi si danes brez sramote upal svetovati, da naj ga preskočimo, da sprejmemo en gram prisiljene darežljivo-sti in smešne (!) in nevarne poravnave.«
Na vsak način mi nismo evropske vojne razklenili iz verige. Z včerajšnjo zaveznico smo bili zelo dolgo časa absolutno lojalni. V zahvalo pa se je Avstrija proti nam vedno obnašala, kakor da bi bil njen najvišji interes, da ostane sovražnica (!) Jtalije. Na naši meji se je neprestano obo-roževala z namenom, da bi lepega dne zlomila našo rastočo moč. Ni se mislila varovati pred nami; pripravljala se je, da nas ,stre. In da izgine težka misel, ne more izginiti spomin na slabo zakrivano trajno sovražnost, ki jo jc kazal Franc Ferdinand proti Italiji v času, ko se je ta z vso dobro voljo trudila, da prepreči vse spore in ne-sporazumljenja. In ni sama legenda nasvet, 'ki ga je dal načelnik generalnega štaba Conrad Hotzendorf, češ da naj sc naša zaveznica okoristi z našo vojsko v Libiji. In v tej nameri si jc za časa libijske vojske Avstrija ocl svojega Turčiji prijaznega stališča upala tako daleč, da nam je prepovedala svobodo bojevanja v Jadranskem ' morju in ta prepoved je bila izročena v tako brutalni obliki, cla sc je videlo, kako se hoče hladno in nečastno izgnati Italijo f:z njenega morja.
Po aneksiji Bosne in Hercegovine jc Avstrija dala slovesno obljubo, da sc odpove vsakemu nadaljnjemu vmešavanju v Orientu; toda Srbiji poslan ultimat je šiloma skrival v sebi namen, da uniči na Balkanu vsak odpor, da se nanovo odpre pot do Soluna; in iz tega ultimata se je skotil zločin proti evropski civilizaciji, ki se imenuje evropska vojna in ki nam za-povedovalno ukazuje, da poskrbimo za svojo bodočnost, da končno damo svoji obrambi z orožjem v rokah moč odrešilne sile.
Ni bilo mogoče pridružiti se avstrijskim načrtom; toda še manj se je dalo ostati ob strani in se dati plačati od poravnave, ki so jo naši zaveznici usilile težke razmere, in katera bi usodno povečala njeno nevoljo, če ne sovraštva proti »izdajalcem« in »izsiljevalcem« in nam samim pa nevarnost bližnje, morda obupne vojske. Avstrija bi se ne izpremenila in bi vedno mislila na maščevanje.
Naša volja je tedaj morala biti, da Avstrija nc pride zmagovita iz evropskega poloma. Morali smo to na vsak način, ker nismo več mogli biti njeni prijatelji, (rečemo prijatelji, kakor smo ji bili v prošlo-sti), morali smo najti novih prijateljev v jutrajšnji Evropi, ki bo sklenjena v brambo skupnega miru. Morali smo urcDrečili. da
s/
Avstrija nc stre Srbije, kar bi pomenjalo, da postane Avstrija za nas še hujša ječa nego je le kdaj bila; morali smo postati gospodarji teh meja v Alpah in na morju, ki nam naj dajo varnost življenja.
Naši rojaki so dosedaj tvorili med obema deželama trajno nespravljivost v najbolj dramatični in za nas najbolj bridki in težki obliki, Njihovo dolgo trpljenje jc največje pričevanje o boju brez orožja, toda ne brez ran; največje pričevanje obrambi, ki nam je bila vedno naložena in ki nam je danes usiljena za ceno žrtev in krvi.
Stopajoči v boj branimo to, kar smo in kar imamo, proti večji nevarnosti zmanjšanja in moritve. Tako se določi končno sodba Nemcev samih: »Italija in Avstrija moreta biti ali zaveznici ali sovražnici.« Zaveznici nc več od. dneva, ko smo proglasili svojo nevtralnost; tedaj sovražnici, In sicer sovražnici na odprtem polju, da rešita vprašanje, ki nas že toliko let tlači kot mora, da najdemo mir, do katerega imamo pravico, da v varstvo naše in evropske civilizacije pridemo v ono zvezo narodov, ki so sc pred celim svetom slovesno zavezali, da preprečijo novo brezmejno klanje, kakor sedanje preliva kri prestrašenemu človeštvu.
Ne tedaj samo vojska obrambe in nc samo za italijansko rešitev v popolnem zedinjenju naroda, ampak dragocena pridobitev — in tedaj vredna, da se jo plača s krvjo — da se pribori varnost življenja, za katero stremijo vse idealne sile sodobne
civ
Vojska narodov za mir narodov, obrambna vojska naroda in človeštva.«
XXX
Tako »Corriere«, ki je s tem dal najboljše pojasnilo, da, skoro prerok bo za tisto, kar je dan kasneje povedal Salandra v zbornici. Prinesli smo la članek po »Berliner Tagblattu« in po iznimkih, ki nam jih je prinesel prijatelj, ki je ravnokar prišel iz Italije, Tu in tam smo navajali dobesedno — ohranili povsod kolikor le mogoče tudi italijanski slog, da naši bralci spoznajo, kako se mora z lepimi in umetno postavljenimi besedami zakrivati laž in nečeden namen. Naše ljudstvo precej dobro pozna razmere na jugu in njegove sodbe ni treba še zapisovati. Avstrija sama pa je pripravljena, da da odgovor z orožjem.
Nemška vlada o pogajanjih ?. Italijo.
Berlin, 21. maja. (Kor. ur.) Uradna »Norddeutsche Allgemeine Zeitung« piše:
Trozvezna pogodba določa, da nastopi »slučaj zveze« istočasno za vse tri po-godnike tedaj, če bi bila ena ali dve pogodbenih sil brez direktnega izzivanja od svoje strani od dveh izmed treh velesil napadena in zapletena v vojsko.
Ko je po sarajevskem atentatu Avstrija morala nastopiti proii Srbiji, ji je Rusija skočila v hrbet, mobilizirala celo svojo moč in jc tako zanetila svelovno vojsko. Rusija je tedaj izzivala.
In vendar je italijanska vlada s trditvijo, češ, da je Avstrija napadla Srbijo, in. s tem dala Rusiji povoda, smatrala, da ni podan slučaj zveze« in je tudi trdila,
da jc Avstrija kršila 7. člen, ker ni Italije obvestila o ultimatumu Srbiji.
Italija bi smela tako utemeljevati, če bi Avstrija nameravala povečali svojo posest na Balkanu. Toda že pred vojsko jc v Rimu in Petrogradu izjavila, da si r.e misli osvajali ozemelj na škodo Srbije.
Avstrija in Nemčija bi tedaj smeli zavrniti italijanske ugovore, toda rajse so vzele na znanje to enostransko razlaganje trozveze in so sc zadovoljile z izjavo dobrohotne nevtralnosti.
Avstrija je tudi rekla, da je pripravljena dati kompenzacije, če bi se sama povečala.
Po smrti di San Giuliana pa so delovale v Italiji krepke sile, ki so za nevtralnost zahtevale od monarhije šc posebnih koristi.
Italija se je začela oboroževati in s tem so rastle zahteve irreclentističnih republikancev in drugih francoskih prijateljev.
Da da razmerju novo prijateljsko podlago, jc Nemčija vse poizkušala, da dovede do sporazuma in tako je 19, marca garantirala, da se dogovori takoj po vojski izvedejo. Italija se ni hotela spustiti v pogajanja na temelju prve določne avstrijske ponudbe, ki je koncem marca že ponujala odstop italijanskega jezikovnega ozemlja v južni Tirolski. Italija je šele 11. aprila stavila svoje zahteve, ki so:
1.	Absolutni odstop Trentina in čisto nemškega Bozna,
2.	Popravo meje ob Soči z Gorico, Gradiško in Tržičem (Monfalcone),
3.	Trst z zaledjem naj postane neodvisna svobodna država.
4.	Odstop korčulskih otokov.
Vse to bi morala Avstrija takoj odstopiti in svoje vojake iz teh krajev takoj odpustiti. Dalje je Italija zahtevala tudi popolno suvereniteto nad Valono, Saseno, popolni desinteressement Avstrije v Albaniji. — Italija pa bi ves čas vojne ostala nevtralna. Glede ostalih konpenzacij ni mislila ničesar storiti, kar naj bi tudi Avstrija storila glede Dod.ekaneza (12 otokov, ki jih ie Italija zasedla).
Čeravno so le zahteve presegale ono, kar je mogla Italija zahtevati v uresničenje svojih narodnih stremljenj, vendar se Avstrija ni jenjala pogajati in Nemčija je prigovarjala Italiji, naj bo zmerna v svoji zahtevi, kajti z brezpogojnim sprejemom bi bili občutno žaljeni upravičeni interesi in tudi čast monarhije.
Šc med pogajanji je pa 4. maja kar nenadoma italijanski poslanik na Dunaju izjavil, da smatra Italija, da jc Avstrija s svojim postopanjem proti Srbiji prelomila pogodbo. Istočasno je umaknil vse ponudbe Italije.
Takoimenovana »odpoved« pogodbe, ki traja še do leta 1920., velja tedaj nazaj do kritičnih dni v juliju 1914 in ni nasprotovala samo dobrohotnim in prijateljskim izjavam, ki sta jih dala avgusta 1914 italijanski kralj in vlada, ampak tudi kompenzacijskim zahtevam, ki jih je medtem sedanja italijanska vlada umetno zgradila na člen 7.
Nemčija zaenkrat noče preiskovati, kaj je Italijo nagnilo do tega postopanja. Italija je Nemčiji samo sporočila svojo dunajsko izjavo. Da zabrani prestop dosedanje zaveznice v sovražni tabor, je Avstrija 10,. maja znatno razširila svoje ponudbe, kakor je znano iz kanclerjevega govora.
Teh zgodovinskih dejstev ne more ovreči nobena zelena knjiga in če Italija zgrabi za orožje proti dosedanji zaveznici, bo to storila s prelomom zvestobe in poštenja iz želje po novi moči, ki se je italijanskemu narodu ponujala brez prelivanja krvi z vsemi mogočimi garancijami.
Izjava grola Tisze v ogrski magnatski zbornici.
Budimpešta, 21. maja. Predsednik baron Josika otvori sejo zbornice magnatov
ob 1412. uri dopoldne, Predno prično razpravljati o sporedu, izjavi grof Avrel Des-sewffy: Popolnoma me prešinja težaven sedanji položaj. Ne nameravam staviti kakršnegakoli indiskretnega vprašanja in nočem delali vladi težav, a želim le pojasnila, če smatra ministrski predsednik za umestno, da nas in javno mnenje obvesti, čc je res, da je neki naš zvezni tovariš, o katerem smo sodili dozdaj, da je naš zaveznik, zahteval od monarhije take stvari, ki bi onemogočile bodoče stališče monarhije kot velesile, V nobenem oziru nočem kritikovati posameznih činov vlade ali izražati kako sodbo. Vprašam samo iz opor-tunitetnih razlogov, če želi ministrski predsednik zdaj ali pa pozneje poučiti nas o položaju.
Ministrski predsednik grof T i s z a i Vlada je izvedela iz časopisov včerajšnje dogodke v italijanski zbornici, Po zopet imenovani italijanski vladi ni do zadnje ure, v kolikor smo poučeni, došlo nobenih obvestil. V teh okolnoslih želim, da se za zdaj vzdržim vsake izjave in prosim visoko zbornico, naj zavzame isto stališče (splošno pritrjevanje), ker sodim, da moramo na postopanje, za katero se odloči italijanska vlada, spontano in brez vsakega vplivanja z naše strani mirno pričakovati, določiti po njem svoje stališče in izvajati posledice. (Splošno pritrjevanje.) Prosim, naj se to vzame na znanje. (Pritrjevanje.) Zbornica prične nato razpravljati o po poslaniški zbornici sprejetih zakonskih načrtih.
Pred prekinjenjem diplomatskih od-nošajev.
Pariz, 21, maja. »Matin« poroča iz RU ma: Nemški in avstrijski poslanik sta izročila zunanjemu ministru Sonninu verbalno noto. V diplomatičnih krogih sodijo, da se bodo skoro prekinili diplomatični odnošaji med Italijo in osrednjima državama.
Avstrijska nota Italiji.
Dunaj, 21. maja. (Kor. ur,) C. in kr. vlada je na naznanilo Italije, da smatra trozvezno pogodbo kot razveljavljeno, odgovorila z naslednjo noto, ki jo je danes popoldne c. in kr. zunanji minister baron Burian izročil kralj, italijanskemu poslaniku vojvodi Avarna:
Avstroogrski zunanji minister je imel čast prejeti naznanilo o preklicanju tro-zvezne pogodbe, katero mu je izročil gospod italijanski poslanik po nalogu kra-i ljeve italijanske vlade dne 4. maja, Z mučnim presenečnjem jemlje c. in kr. vlada na znanje sklep italijanske vlade, da na tako nenavaden način napravi konec pogodbi, ki je, temelječ na skupnosti naših najvažnejših političnih koristi, našim državam toliko let zagotavljala varnost in mir in je Italiji, kakor je notorično, dobroj služila. To začudenje je tembolj opravičeno, ker segajo dejstva, ki jih kraljeva vlada v prvi vrsti navaja za utemeljitev svojega sklepa, več nego devet mesec nazaj in ker je kraljeva vlada tekom tega časa ponovno pokazala željo, da se vezi ali-ance med obema našima državama obdrže in še ojačijo, željo, ki je bila v Avstro-Ogrski vedno ugodno sprejeta in je našla prisrčen odziv.
Vzroki, ki so prisilili c. in kr. vlado, da je meseca julija minolega leta poslala Srbiji ultimat, so preznani, da bi bilo potrebno, jih tu ponavljati. Cilj, ki si ga je stavila Avstro - Ogrska in ki je obstajal edino-le v tem, da se monarhija zavaruje proti prevratnemu rovanju Srbije in prepreči nadaljevanje agitacije, ki je šla naravnost za razkosanjem Avstro - Ogrske in imela za posledico številne atentate in končno sarajevsko tragedijo, — ta cilj se ni mogel v nobenem oziru dotikati interesov Italije, kajti c. in kr. vlada ni nikdar mislila in smatra za izključno, da bi se mogle koristi Italije kakorkoli identificirati z zločinskimi spletkami, ki so bile naperjene proti varnosti in posestni inte-
griteti Avstro-Ogrske in ki jih je belgraj-ska vlada žal trpela in vzpodbujala. Sicer jc pa bila italijanska vlada o tem obveščena in je vedela, da Avstro - Ogrska v Srbiji ni imela nikakih osvojevalnih namenov. V Rimu se je bilo izrecno izjavilo, da Avstro-Ogrska, ako bi ostala vojna lo-kalizirana, ni imela namena, dotakniti se posestne integritete ali suverenitelc Srbije.
Ko je vsled posega Rusije v vojno čisto lokalni spor Avstro-Ogrske in Srbije v nasprotju z našimi željami zavzel evropski značaj in sta bili Avstro-Ogrska in Nemčija po več velesilah napadeni, je kraljeva vlada izjavila nevtralnost Italije, a ne da bi bila najmanj namignila, da bi bila ta vojna, ki jo je povzročila Rusija in se je že dolgo pripravljala, zmožna, da vzame trozvezni pogodbi njen eksistenčni temelj.
Zadostuje, da se spomni na izjave, katere je v onem času podal pok. mar-keze di San Giuliano, in na brzojavke, ki jih je Nj. Veličanstvo italijanski kralj dne 2. avgusta 1914 poslal Nj. Veličanstvu cesarju in kralju, da sc ugotovi, da kraljeva vlada tedaj v postopanju Avstro-Ogrske ni ničesar videla, kar bi bilo nasprotovalo določbam naše zvezne pogodbe.
Po velesilah trosporazuma napadeni, sta morali Avstro-Ogrska in Nemčija braniti svoja ozemlja, toda ta obrambna vojna nikakor ni imela za cilj »uresničenja življenskim interesom Italije nasprotujočega programa.«
Ti življenski interesi ali to, kar nam je moglo biti znanega o njih, niso bili v nobenem oziru ogroženi. Sicer pa, če bi bila imela italijanska vlada v tem oziru kake pomisleke, bi se bila zanje lahko potegnila, in gotovo bi bila našla tako na Dunaju kakor tudi v Berlinu najboljšo voljo za varstvo teh interesov.
Kraljeva vlada je bila tedaj mnenja, da se oba njena zaveznika po položaju stvari nasproti Italiji nista mogla sklicevati na zavezniški slučaj, ničesar pa ni naznanila, kar bi bilo opravičevalo mnenje, da smatra postopanje Avstro-Ogrske kot »flagrantno kršitev besede in duha zvezne pogodbe.«
Kabineta na Dunaju in v Berlinu sta, četudi sta sklep Italije, da ostane nevtralna — sklep, ki je bil po našem naziranju komaj združljiv z duhom pogodbe —, obžalovala, vendar na lojalen način dala veljati naziranju italijanske vlade, in izmenjava mnenj, ki se je v onem času vršila, je ugotovila neizpremenjeno ohranitev trozveze.
Ravno sklicevaje se na to pogodbo, zlati na njen člen VII., je tudi kraljeva vlada predložila svoje zahteve, ki so šle za tem, da dobi gotovo odškodnino za slučaj, če bi Avstro-Ogrska svoj čas dobila iz vojne ugodnosti teritorialnega ali drugega značaja na balkanskem polotoku.
C. in kr. vlada je to stališče sprejela in se izjavila pripravljeno, da vprašanje pretehta, ko je istočasno opozorila, da bi bilo težavno določiti kompenzacije za ugodnosti, ki bi eventuelno pripadle Av-stro-Ogrski, dokler te ugodnosti niso znane. —
Kraljeva vlada je bila tudi tega mnenja, kar izhaja tako iz izjave medtem umrlega markeza di San Giuliana z dne 25. avgusta 1915, v kateri se čita: »Bilo bi prezgodaj sedaj govoriti o kompenzacijah«, — kakor tudi iz opazk vojvode Avarna po naši umaknitvi iz Srbije, češ: »tačas ni nikakega kompenzacijskega objekta.«
Kljub temu pa je bila c. in kr. vlada vedno pripravljena, začeti o tem predmetu konverzacijo.
Ko je kraljeva italijanska vlada, tudi sedaj še ponavljajoč svojo željo po ohranitvi in okrepitvi naše zveze, predložila gotove zahteve, ki so pod naslovom odškodnine zadevale odstop integralnih delov mornarhije Italiji ... je tudi c, in kr. vlada, ki je polagala na ohranitev najboljših odnošajev z Italijo največjo vrednost, sprejela celo to podlago za pogajanja, četudi se po njenem mnenju rečeni člen VII, nikdar ni nanašal na ozemlja dveh pogodbo sklepajočih delov, marveč edino-le na balkanski polotok.
V pogajanjih, ki so se vodila o tem predmetu, je c. in kr. vlada vedno pokazala, da jo vodi odkritosrčna želja, da dospe do sporazuma z Italijo ,in če ji je bilo iz etnografičnih, političnih in vojaških razlogov, ki so se v Rimu obširno pojasnili, nemogoče, popustiti nasproti vsem zahtevam kraljeve vlade, so vendar žrtve, ki jih je bila pripravljena doprinesti c. in kr. vlada, tako znatne, da jih more opravičiti le želja, da se ohrani zveza, ki je obstajala toliko let v skupno korist obeh naših dežel.
Kraljeva vlada očita, da bi se imele dovolitve, ki jih je ponudila Avstro-Ogrska, uresničiti še-le ob nedoločenem času, fo se pravi še-le koncem vojne, in kakor se zdi, sklepa iz tega, da bi te dovolitve vsled tega izgubile vso svojo vrednost.
C. in kr. vlada se je ob povdarku ma-terielne nemogočnosti, da bi odstopljena ozemlja takoj izročila, kljub temu poka-
zala pripravljeno, dati vsako možno jamstvo, da se la izročitev pripravi in že sedaj na manj oddaljeni rok zagotovi.
Očividno dobra volja in spravljivo, mišljenje, ki ju je c. in kr. vlada dokazala tekom pogajanj, po vsej priliki ne opravičujejo mnenja kraljeve italijanske vlade, da sc treba odpovedati vsaki nadi, da,bj došlo clo sporazuma.
Tak sporazum se more pa le doseči, ako vlada na obeh straneh ista odkritosrčna želja po njem.
C. in kr. vlada izjave italijanske vlade, da hoče zopet doseči popolno svobodo za svoje delovanje in smatrati svojo zvezno pogodbo z Avstro - Ogrsko kot ničevo in brezveljavno, — ne more vzeti na znanje, ker je taka izjava kraljeve vlade v odločnem nasprotju s slovesno prevzetimi obveznostmi, katere je Italija v pogodbi z dne 5. decembra 1912 prevzela, katera pogodba je ugotovila dobo naše aliance do 8. julija 1920, dovolila le enoletno odpoved in ničesar ni določila v kaki odpovedi ali proglašenju ničnosti pred tem časom.
Ker se je kraljeva italijanska vlada vseh svojih obveznosti na samovoljen način rešila, odklanja c. in kr. vlada odgovornost za vse posledice, ki bi mogle nastati iz tega postopanja.
Dunaj, dne 21. maja 1915.
Seja italijanskega senata.
Rim, 21. maja. (Kor. ur.) Okolico palače, v kateri zboruje senat, stražijo tudi danes vojaki. Vhod je dovoljen le senatorjem, poslancem in osebam z vstopnicami. Dvorana in galerije so tesno natlačene. Pogled v dvorano je impozanten. Ministrski predsednik Salandra predloži po zbornici poslancev že sprejeti zakonski načrt, ki podeljuje vladi za slučaj vojske izredna pooblastila, prosi, naj se prizna zakonskemu načrtu nujnost in naproša predsednika, naj imenuje komisijo, ki lahko takoj poroča. Med odobravanjem se soglasno prizna nujnost. Predsednik imenuje več senatorjev v komisijo. Seja se prekine za eno uro. Komisija se takoj zbere v dvorani četrtega oddelka. Ko se seja zopet otvori, izjavi poročevalec knez Colonna, rimski župan: Določili so me za poročevalca, da se čuje v senatu odmev glasu Rima, velike matere svitlega smotra naše narodne epopeje, zopetni glasnik veličanstva in slave, povzročiteljice velikega heroizma in največje drznosti (viharno, dolgotrajno pritrjevanje). V Rimu, izjavi govornik, žari ves ogenj italijanskega domoljubja. Iz Rima žari luč, ki je v stoletjih razsvitljevala svet. Tisti klic bolesti, ki se je leta 1859. iz cele Italije dvignil k velikemu srcu Viktorja Emanuela, se dviguje zdaj k srcu kralja in ljudstva. Kralj, parlament in narod sprejmejo ta klic složno in polni zaupanja, danes se zanašajo v nesmrtnem Rimu v pravični vojski glede na usodo domovine na armado in na mornarico. (Viharno odobravanje. Klici; Živela armada! Živela mornarica! Živela Italija!) Govornik nadaljuje: Komisija soglasno predlaga, naj se načrt odobri, izraža armadi in mornarici čuvstvo gotovega zaupanja na njuno sveto junaštvo in na neomaj-ljivo krepost požrtvovalnosti in domoljubne navdušenosti in izraža svoj spoštljiv, vdan pozdrav vzvišenemu vladarju ... (Vsi senatorji vstanejo in ploskajo s klici: Živel kralj! Živela Savojska! Živela Italija!) — kakor tudi častitljivemu savojskemu princu (Pritrjevanje) v trdnem zaupanju, da bodo italijanske zastave zmagovito plapolale nad našimi Alpami in na morju. Pozivam vas, odobrite načrt in kličem: Živela Italija! Živel kralj! Vsi senatorji in ministri vstanejo, ploskajo dolgo časa in kličejo: Živela Italija! Živel kralj! Živela armada! Galerije se pridružijo odobravanju. Čujejo se klici; Na zidovju naj se prilepi govor. Ca-dolini in Mazza se pridružita izvajanjem kneza Collona. Canevaro in tovariši predlagajo; Ko smo čuli izjavo vlade, v kateri se tako glasno naglasa narodova volja, naj senat o načrtu glasuje. Ministrski predsednik Salandra izjavi, da navdušeno pritrjuje predlogu. Z vsemi 281 glasovi navzočih senatorjev se nato med ovacijami sprejme predlog. Zbornica sklene, naj se razglasi govor kneza Colonna z lepaki, ki naj se pribijejo na zid. Zakonski načrt se nato odobri v tajnem glasovanju z 262 proti dvema glasovoma, Izid glasovanja se sprejme z živahnim odobravanjem. Predsednik Manfredi kliče na pomoč srečno usodo domovine in izjavi: Italija pozna sramoto, ki jo mora odpraviti in čuje klic nerešenih dežela in vidi, na kateri strani se vojskujejo za civilizacijo in za pravico. Predsednik želi, naj se senat združi, da slavi zmago in konča s klici: Živela Italija! Živel kralj! Vsi senatorji in ministri, ki so med predsednikovim govorom stali, prirede dolgotrajno ovacijo s klici: Živela Italija! Živel kralj! Senat se nato odgodi na nedoločeno dobo. Seja se zaključi.
Vojno pooblastilo italijanski vladi v senatu.
Rim, 21. maja. (Kor. ur.) »Agenzia Štefani« poroča: Senat je v tajnem glasovanju z 262 proti 2 glasovoma podelil vladi v slučaju vojske izredna poblastila, nakar se je za nedoločeno dobo odgodil.
Kratka odgoditev zbornice.
Geni, 21. maja. »Petit Parisien poroča, da namera,•va Salandra zbornico za kratek čas odgoditi.
Berlinsko časopisje o dogodkih v italijanski zbornici.
Berlin, 21, maja. Listi ostro kritikujejo včerajšnje dogodke v rimski zbornici. — •Lokalanzeiger piše o očitku, češ, cla Avstrija ni o ultimatu Srbiji prej obvestila Italije: Salandra ne misli niti več na to, da ko je Italija, nahujskana po Angliji in Franciji, udarila na Turčijo, ni o tem obvestila ne Nemčije in ne Avstrije. — »Berliner Tageblatt« piše: Starega Julesa Cam-bona je koncem julija nekdo vprašal, zakaj neki gre Francija z Rusijo. Cambon je baje odgovoril: Zato, ker nismo Italijani. Italija zdaj od vseh strani napadano Avstrijo napada z bodalcem zavratno po priljubljenem južnem načinu. — »Vossische Zeitung«: Nekaj je Italija že brez vsakega dvoma izgubila: čast.
Zelena knjiga.
»Stampa« izvaja, da obsega zelena knjiga tri točke: 1. Vojska Italije z Avstrijo in Nemčijo je pi-avična vojska. 2. Vojska se vodi pred vsem zato, ker bi sicer ne mogli osvoboditi vseh nerešenih Italijanov. 3. Italija se je o avstrijskih ponudbah z največjo potrpežljivostjo in dobro-voljnostjo pogajala.
Avstrijska »Rdeča knjiga« o pogajanjih z Italijo.
Dunaj, 21. maja. Naša vlada pripravlja rdečo knjigo, ki bo obsegala spise o pogajanjih z Italijo.
XXX
Italija zahteva hrvatsko zemljo,
Zagreb, 21. maja, Velikansko ogorčenje povzroča, ker zahteva Italija tudi hrvatsko zemljo. Včeraj so Hrvatje v Zagrebu navdušeno manifestirali pred Jela-čičevim spomenikom in pred banovo palačo.
XXX Srbija in Italija.
Razumljiv glas.
Dunaj, 20. maja. Belgrajska »Politika« prinaša 9. t. m. pomenljiv članek:
Italija se je odločila, da nese svoje simpatije in sodelovanje na semenj. Javna dražba se je pričela in sedaj je edini vodilni nagib italijanske politike klic: »Kdo da več?« Kakor je videti, se zadnji čas Italija bolj nagiba k ententi, kar kaže, da je ententa stavila večjo ponudbo. Italija ne vstopi v vojsko, da bi podpirala skupni cilj, prenovljenje Evrope v smislu prava in pravičnosti, ampak ji je to golo trgovsko podjetje, Italija hoče ravno tedaj napraviti »kšeft«, ker je po njenih mislih ententa že dovršila največji in najtežji del tega dela in se je tako riziko za Italijo znižal na najmanjšo mero.
Res je sicer, da danes Avstrija nima več toliko prvovrstnega vojaštva, da bi se mogla proti Italiji z upanjem na uspeh zagnati. Vendar pa ostane še vedno vprašanje, ali se ne bo Avstrija v boju z Italijo vsaj tako krepko mogla braniti, da se bo potem lahko na to brambo sklicevala, da ima zato pravico do obstoja. Zato ni izključeno, da Italija v to vojsko ne prinese pomoči, ampak »en manj« v vojne uspehe. Iz teh razlogov bi bilo dobro, da ne precenjujemo italijanskega nastopa. Sicer pa tudi ni prav laskavo za entento, če bi pustila sumiti, da je navezana na vojaško silo, ki se lahko drago prodaja.
Najbolj žalostno je pa to, da smo mi tisti, o katerih se pogaja. Angleška in Francija, ki v imenu entente vodita pogajanja z Italijo, dajeta na račun Srbije in jugoslovanstva. Dvojni sporazum daje Italiji na račun svoje zaveznice Srbije. Srbija ne potrebuje in ne zahteva nobene pomoči od Italije; najmanj pa je voljna za to dati jugoslovansko ozemlje.
Če je ententa navezana na laško pomoč, tedaj naj jim potrebno ceno plača iz svojega žepa. Saj ima dovolj zemlje, čez katero svobodno razpolaga, ne da bi s tem kršila pravice tretjih; Savojska, Korzika, Malta, Tunis, Alžir, Mala Azija in Egipt bi prav lahko služili za »kompenzacijski objekt« Italije.
Popolnoma smo uverjeni, da ta i z -s i 1 j e v a 1 n a politika Italije tudi ententi ni simpatična in da bo ententa le s težkim srcem v to privolila, kakor smo tudi prepričani, da se zna to izsiljevanje nad Italijo samo prej ali slej bridko maščeva-t i. Seveda je pravično in prav, da tisti daje, ki misli, da je treba nekaj dati. Mi ne potrebujemo Italije in mi zato nočemo dati nobenih žrtev za njeno pomoč. Istra in dalmatinska obal sta slovanski in morata ostati s Le^ v a n s k i. Vsak poizkus, to dejstvo pre-vreči s silo, bi znalo voditi k novim z a p 1 e 11 j a j e m in sporom, katerih
dalekosežnost se ne da presoditi. To naj pomislita ententa in Italija!«
Povsod — Anglež.
Bazel, 20. maja. (Kor. ur.) Kakor po* roča »Baseler Anzeiger« iz Chiasso, opravičuje Kalija svoje postopanje s tem, da je Angleška zagrozila z zaporo Gibraltara, če Italija ne bi hotela iti z entento. Če se pa pridruži, se ji je ponudilo predujem 3 milijard lir in pa garancija, da dobi ozemlja, ki naj sc vzamejo Avstriji, za kar sc pa mora zavezati, da pošlje 150.000 mož pred Dardanele in 300.000 na Francosko v Clmmpagno.
XXX
Mir pred viharjem.
Berlin, 21. maja. »Berliner Tageblatt«' poroča iz Lugana: Na razburjenje zadnjih dni je sledil mir, ki napoveduje odločilen z orožjem.
Vse vojaške odredbe končane.
Ženeva, 20. maja. »Journal de Gene-ve« javlja iz Rima: Ministrski svet je odredil vse potrebno za vojno stanje. Najbrže bodo vse ozemlje severno od Bolo-gne proglasili za vojno ozemlje.
Kdaj napove Italija vojsko?
Curih, 21. maja. »Ziiricher Post« pomirjuje poročilo, da pričakujejo vojno napoved Italije centralnima državama 22, majnika, Trozvezna pogodba poteče šele 26, t. m., zato je mogoče, da pade zadnja odločitev morebiti šele 25. t. m.
Pred napovedjo vojske.
Napovedala bo Italija.
Lugano, 21. maja. Iz včerajšnjih p6-ročil se vidi, da osrednji velesili prepuščata Italiji, da ona stori formelno zadnji korak. Rimski kabinet bo poslal dunajski vladi ultimat, s katerim bo zahteval odstop »neodrešene zemlje« (terra irreden-ta). Avstrija bo to odklonila, nakar bo Italija napovedala vojsko. V Berlinu pa Italija ne bo storila nobenega koraka in bo čakala, ali se bo Nemčija kot zaveznica udeležila vojske.
Italija v zadregi za vojno napoved.
Komu in zakaj?
Berlin, 21. maja. »Vossische Zeitung« poroča iz Lugana: »Avanti« piše, da Italija še ne ve, kako naj napove vojsko. Ne najdejo pametnega razloga. Pa udarimo na Turčijo! Italijanska vlada si zelo ubija glavo posebno zato, ker se Avstrija trudi,/ da ne da nobene pretveze za razrušenje* razmerja. Zdi se, da Italija Avstriji ne bo poslala ultimata iz golega strahu, da bi ga Avstrija sprejela in tako vzela povod za vojsko. Zato bo napovedala vojsko Turčiji zaradi turških intrig v Libiji.
Splošna mobilizacija.
Berlin, 21. maja. »Lokalanzeiger« po*, roča iz Genfa: »Agence Havas« objavlja brzojavko iz Rima, da se je že odredila splošna mobilizacija italijanske armade.
Ustavljen brzojavni promet iz Italije v
Švico.
Curih, 21. maja. Od včeraj dopoldne je ustavljen ves brzojavni promet z Italijo. Brzojavke časniških poročevalcev ne prihajajo več.
Stroga cenzura pisem v Italiji.
Lugano, 21. maja. Zadnjih 24 ur 38 največjo strogostjo cenzurirajo pisma ne le v sovražne, marveč tudi v nevtralne države. Pisma kakor tudi brzojavke vsled vojaške cenzure zelo zaostajajo.
Kralj sam želel vojsko.
Berlin, 20. maja. Dopisnik »Baselef Nachrichten« poroča iz Rima: Kralj sam je želel vojsko, zato ni hotel o Giolittiju, ki je bil vedno njegov zaupnik, ničesar slišati.
Ludvik Bonaparte v službi Italije.
Budimpešta, 21. maja. »Az Ujsag« poroča: Pretendent Ludvik Bonaparte, ki že delj časa biva blizu Genfa, je došel v Rim in se ponudil vojnemu ministrstvu v službo.
Garibaldi.
Veliko poslancev je že vstopilo pro» stovoljno v armado; med njimi tudi socialisti in seveda tudi republikanci, Peppi-no Garibaldi dobi poveljstvo v armadi.
Položaj v Rimu.
Chiasso, 21. maja. Rim je v zastavah. Ob rani jutranji zarji so se že napolnile ceste. Šole so zaprte. Vsa posadka je na nogah. Na vseh cestnih vogalih stoje vojaki in policisti. Strogo zastražena je zbornica, kjer stoji več s kavalerijo ojačenih polkov. Vojaške oblasti so v celi Italiji strogo zastražile železnice.
D'Annunzio pri kralju.
Lugano, 20, maja, O d'Annunziovem sprejemu pri kralju v vili Ada se poroča:
Kralj je pozdravil pesnika pri vratih v park in ga je obsipaval s celo kopo naj-prisrčnejših in občudovalnih besedi. Šel je nato s pesnikom v vilo. Pesnik noče povedali, kaj je kralj govoril ž njim, pa 'kralj ga je popolnoma očaral. — Pariški »Gau-lois« objavlja sledečo navdušeno d'Annun-
ziovo brzojavko: Bitka je dobljena. Z vrha Kapitola sem govoril navdušeni množici ljudstva. Zvonilo se je plat zvona. Klici ljudstva so se dvigali v najlepše nebo na svetu. Pijan sem radosti, po francoskem čudežu boste doživeli italijanski čudež.— Ravnatelj lista »Secolo« se veseli, ker se je posrečilo d'Annunziu, da je vrnil ves italijanski narod k svoji narodni tradiciji in ker ga vodi v slavno bodočnost. Kraljici Heleni so prirejali manifestacije, ko se je peljala na izprehod.
Kako se Italija oborožuje.
Berlin, 20. maja. »Tagliche Rundschau« poroča iz Curiha: Italijanski 'konzulati so dobili včeraj povelje, da morajo vojaški dolžnosti podvrženi Italijani odrinili pod orožje. — Čez Lugano se poroča: Od 16. t. m. nadalje ni zapustila nobena italijanska trgovska ladja italijanskih pristanišč. Na povelje vlade so italijanske morske družbe ustavile tovorni in osebni promet. Genovo so zopet zaprli nevtralni trgovini.
Odpotovanje poslanikov.
Iz Haaga se poroča 20. t. m.: »Gior-dale d ltalia« poroča, da je Sonnino včeraj sprejel oba poslanika: kneza Biilov/a in barona Macchio. Kakor se sliši, odpotujeta oba poslanika nocoj zvečer, da zapustita Italijo.
Italijanski konzuli v Nemčiji odložili svoja mesta,
Berlin, 22. maja. 24 častnih laških konzulov v Nemčiji, ki so nemški državljani, je odložilo zastopstvo.
Ozemlje severno od Bologne kot vojno ozemlje.
Genf, 21. maja, »Journal de Geneve« poroča iz Rima: V torek je ministrski svet sklenil vse za vojno stanje potrebne odredbe. Celo ozemlje severno od Bologne bo proglašeno za vojno ozemlje.
Vojno stanje v severni in srednji Italiji,
Rim, 22 .maja. Italijanska vlada je proglasila vojno stanje v severni in srednji Italiji.
Načelnik italijanskega generalnega štaba.
Mož, kateremu se pripisuje največja želja po vojski, je generalni poročnik grof Luigi Cadorna. Načelnik generalnega štaba je šele od 10. julija lanskega leta.
Conte Cadorna je. star 65 let. Bil je rojen leta 1850. v Pallanzi (provinca No-.varaj. Njegov oče je bil general. Hodil je v vojaško akademijo; leta 1868. je vstopil y armado kot podporočnik. Po večletni službi pri štabu je šel kot major zopet k četi in sicer k pehoti. Kasneje je bil zopet prideljen štabu in je potem kot polkovnik poveljeval polku bersaglierov. Leta 1896. je bil zopet v generalnem štabu, in sicer kot štabni načelnik 8. armadnega zbora v Florenci, Tu je ostal dve leti, ko je bil povišan za generalnega majorja; leta 1905. je postal generalni poročnik in je poveljeval eni diviziji, od leta 1910. je bil določen za armadnega poveljnika in jc ostal tak do lanskega imenovanja.
Tujci v Italiji.
Lugano, 21, maja. Vladni odlok urejuje bivanje vseh nesumljivih inozemcev. Vsi ti lahko mirno ostanejo v Italiji, Le če bi bile potrebne protiodredbe, bi sledilo interniranje.
Tudi Švica mobilizira.
Bern, 21, maja. Švicarski zvezni svet je za ojačenje obmejne brambe mobiliziral Še eno armadno divizijo,
'Jmetno navdušenje za vojsko v Italiji.
Berlin, 21. maja, (Kor, ur.) sWolffove-ffiu uradu njegov zasebni dopisnik zakas-njeno poroča iz Rima:
Če tudi objavlja za vojsko zavzeto časopisje več predalov obsegajoče brzojavke o »navdušenju« za vojsko na deželi, soglašajo vsa verojetna poročila, da nočejo niti industrijci niti trgovci v severni Italiji, niti vinogradniki na jugu ničesar slišati o vojski. Tudi v glavnem mestu so pobiti. Izgredi sodrge v zadnjih dneh so seveda Učinkovali, Giolitti, ki je dobil več sto pisem, v katerih so mu grozili s smrtjo in jti ni mogel brez smrtne nevarnosti več zapustiti svojega stanovanja, se je vrnil v svoj domač kraj Cavour. Druge prijatelje miru med poslanci in senatorji so psovali in jih pretepali na javnih trgih. Vojno časopisje ljuto napada vse tiste kraljeve dvorjane, o katerih sodi, da nasprotujejo vojski. Kralja pa sodrga povsod, kjer se pokaže, pozdravlja s klici: »Evviva la guerra!« in z »Evviva il re!« Vsak večer manifestirajo pred angleškim, francoskim in ruskim poslaništvom. Demonstranti pripadajo radikalni in republikanski smeri. Javna tajnost jc, da ko so nedavno vprašali prefekte, kako da sodi prebivalstvo o vojski, so izjavili vsi prefekti, izvzemši znanih revolucijskih provinc Milana, Man-tovc, Ravenne in Jakina (Ancona), da prebivalstvo želi miru. Vsakdo ve, da jc skoraj ves senat in pretežna večina poslancev proti vojski. A očividno jc, da če ministrstvo stopi pred zbornico, bodo preplašeni prijatelji miru molča'i ali pa cclo X itrj&htij da bi jih smatrali za nedomo,-
ljube, soglašali z vojnimi hujskači, Tako se jc tudi zgodilo in, kar se v romanskih deželah večkrat zgodi, strahuje manjšina večino.
V 180 mestih proti vojni. Lugano, 21. maja. »Avanti« prinaša dolga poročila o demonstracijah proti vojski, ki jih prirejajo italijanski delavci. Bilo je več mrtvih in ranjenih. »Avanti« našteva 180 mest, v katerih so delavci protestirali proti vojski.
Vojaštvo se upira. Kolin, 21. maja. »Kolnische Zeitung« poroča iz Lugano, da so se v Italiji v posameznih krajih pojavili upori med vojaštvom. V Turinu se je nek artiljerijski polk branil odriniti na bojišče,
Chiasso, 21. maja. Italijanska vlada z vsemi sredstvi preprečuje širjenje poročil o uporu posameznih čet. Kljub temu se poroča o uporih, dasi jih izvzemši lista «Avanti« ne beleži noben list. Proti vojski demonstrira predvsem artiljerija, o pehoti še ni poročil iz Italije, dasi je že tudi veliko italijanskih pešcev v polni vojni opravi dezertiralo na našo zemljo, ker se nočejo vojskovati. Večinoma se upirajo čete iz severnih provinc: Padova, Turin, Bologna in iz drugih mest. Na vseh postajah, kjer so stali vojaški vlaki več časa, je hitelo prebivalstvo na kolodvore, kjer je pozivalo vojake ,naj ne ubogajo. Prizori so bili zelo burni, ker je držal povsod del vojakov s prebivalstvom. Vojaki so metali puške v stran in kričali: »Proč z vojsko!« V krajih s prebivalstvom, ki nasprotuje vojski, zdaj ni več vojakov.
Italijanski delavci v Nemčiji nočejo pod orožje,
Berlin, 22. maja. Italijanski delavci, ki že leta bivajo v porenskih krajih, nočejo slediti klicu italijanske vlade. •
Poulični boji v Turinu. Lugano, 20. maja. »Avanti« prinaša šele danes podrobnosti o predvčerajšnjih nemirih v Turinu, ker cenzura zakriva vse neljube dogodke. — Včeraj so v Turinu zaprli vse voditelje delavskih organizacij. »Avanti« piše: Kraljeve čete so nastopale proti delavstvu kakor proti notranjemu sovražniku. Tako je »narodna edinost« in »patriotična sloga« le neumna puhlica. Postopanje proti »sovražniku domovine« je začeten uspeh, ki obljublja istočasno dobro in slabo z ozirom na ljute boje, ki jih bo bojevati na tri fronte. Neštevilna poročila o. spopadih med vojaki in intervencionisti po raznih mestih najbolj kažejo, da navdušenje za vojsko ni splošno.
Proti nasprotnikom vojske, Chiasso, 20. maja. V Milanu so vojaki zasedli Ljudski dom in delavsko zbornico. Noben list ne poroča o včerajšnjih priredbah socialistov, na katere so socialisti pozvali ves proletariat Italije. »Avanti« poroča, da ne more ničesar poročati, ker so mu takoj prekinili telefonsko zvezo, kadar je hotel kak dopisnik poročati o priredbah. Le iz Piemonta poroča, da se širi glavna stavka proti vojski,
Basel, 20. maja. »Avanti« bridko toži, ker je cenzura pokvarila ali pa potlačila poročila o demonstracijah proti vojski. Šele zdaj se je izvedelo, prej je to preprečila cenzura, da so v nedeljo v Italiji priredili na tisoče priredb proti vojski.
Zadnji bojevnik proti vojski. Curih, 21. maja. Dosedanji zastopnik »Avanti« v Parizu, ki je vsled nevtrali-stičnega stališča lista moral zapustiti Francijo, piše v tukajšnjem glavnem glasilu socijalnih demokratov:
»Avanti« se še vedno krepko bori proti vojski kljub vsem težkočam, »Avanti« iznova povdarja, da velikanska večina dežele noče ničesar vedeti o vojski in jc le žrtev krvave blaznosti Salandrove in Sonninove klike, Šalandrovo ministrstvo je onečastilo nevtraliteto, ker je Avstriji ponudilo ohranitev nevtralitete proti odškodnini. »Avanti« našteva številne manifestacije za nevtraliteto. Tako so rezervisti nekega iz Milana odišlega vlaka, okoli 1000 mož, včeraj klicali: »Proč z vojsko! Živela revolucija!«
Napad na avstrijske konzulate. Dunaj, 22. maja. (Kor. ur.) »Fremden-blatt« piše: Glasom poročil c, in kr. zastopniških oblasti, v katerih omenjajo celo vrsto izgredov od strani ljudstva, so naj-markantnejši naslednji slučaji:
Dne 13. maja so v Genovi s kamenjem razbili demonstranti uradne prostore glavnega konzulata. Dne 14. maja so na uradni prostor c. in kr. konzulata v Bari demonstranti 10 minut metali kamenje in razbili vse šipe; zadet je bil tudi grb. Isti dan so Cataniji demonstranti s črnilom pomazali grb in c. in kr, vicekon-zulatc. Nadalje je v Brindisi isti dan skupina oseb, ki pripadajo višjim slojem, na najpodlejši način nahrulila gerenta c, in kr. vicekonzulata, ko jc šel v službeni poti pred Circolo Cittadino. Končno so
14.	maja v Molcetti demonstranti s kameni in tintniki obmetavali uradni prostor in grb c, in kr. vicckonzulata. Dne
15.	maja so sc v Molcclli ponovili enaki izgredi. Demonstranti so odstranili drog
za zastavo in grb, razobesili italijansko zastavo m nosili avstrijski grb v triumfu po ulicah ter ga končno vrgli v morje. Une 16. maja so v Amoni metali kamenje proti c. in kr. konzulatu. Konstatiramo ta dejstva, ki pač ne potrebujejo komentarja.
Strah pred plenitvijo,
Lugano, 21. maja. V gornjeitalijanskih mestih vlada velik strah pred plenitvijo trgovin. Veliko trgovcev je razobesilo narodne zastave, da preprečijo pomote. Neko poročilo pravi, da bodo tudi strarejše letnike črne vojske prebirali.
Giolitti o vojski. .. Genf, 21. maja. Rimski poročevalec lista »Journal de Geneve« je imel priliko, da jc govoril z Giolittijem pred njegovim odhodom iz Rima. Poročevalec se je čudil, da Giolitti svoječasno, ko je bil še ministrski predsednik, ni držal trozvezne pogodbe in ni šel z Avstrijo. Giolitti je odgovoril: Zagozdeni smo med dve skupim velesil. Mi ne sledimo Nemčiji in Avstriji v njenih sklepih na življenje in smrt. Nasprotno sem pa vedno deloval na to, da svojih starih zaveznikov ne napademo zahrbtno. Ljudstvo za to vojsko ne more biti tako zelo navdušeno, četudi gre proti Av-stnji Mi imamo na hrbtu že vojsko v Libiji, druga vojska bi presegala naše moči. iNe vemo še, kaj bo prinesla zmaga, gotovo pa je, da posledica poraza razdelitev države, 1 o bi si morali dobro zapomniti, in ce smo svoje delovanje že zelo dobro premislili, bi je morali še preudariti. Čc bi ostali mirni, bi dobili od obeh strani Kompenzacije velike vrednosti.
Hortis v Rimu.
Rim, 21. maja. Semkaj je došel v trstu bivajoči italijanski pesnik Hortis in bil navdušeno sprejet.
XXX Kaj je zahtevala Avstrija?
Nemški listi poročajo: 20. marca je prevzela Nemčija garancijo, da bo Italija od Avstrije dobila vse obljubljeno, Sonnino ,e zahteval, naj stavi Avstrija konkretne predloge Po sedmih dneh je Burian zahteval od Italije:
1.	Dobrohotno nevtralnost v političnem in gospodarskem oziru za cel čas vojske,
2.	Prosto roko za Avstrijo naj Balkanu.
3.	Italija se odpove nadaljnji odškodnini.
4.	Podaljšanje pogodbe glede Albanije.
Italija je 8. aprila zahtevala:
L Južno Tirolsko s celim ozemljem, ki ie leta 1811. pripadalo k Italiji.
2.	V vzhodni Furlani ji; Naborjet, Bovec, 1 olmin, Gradiško, Gorico, Tržič, Komen, Nabrežino.
3.	Trst, Koper, Piran so od Avstrije neodvisna država.
4.	Odstop otokov okoli Korčule.
Nadaljnje zahteve so znane.
XXX Zahrbtnost Italije.
D!maf< 22. maja. Vstop Italije v en-tento je bil že ob izbruhu nemško-franco-ske vojske avgusta meseca leta 1914 gotova stvar. Tajno pogodbo je povzročil littoni ze marca 1914 ob začetku velike ruske poskusne mobilizacije. Pogajanja med Italijo in trosporazumom.
stockholm, 21. maja. »Rječ« poroča, da so se pogajanja med Italijo in trosporazumom vršila deloma tudi v Petrogradu. Posvetovanja med zastopniki Angleške in brancije, ruskim zunanjim ministrom m zastopnikom Italije so se vršila skoro nepretrgano.
XXX
Vsi ministri pri kralju.
Chiasso, 20. maja. V Četrtek zjutraj )e sprejel kralj vse ministre, da s0 mu poročali m da je podpisal dekrete. Kralj se l_e posvetoval osobito s Salandrom in s oonninom. Vojni in mornariški minister sta ostala še eno uro pri kralju. Ko so ministri zapustili kralja, jih je množica navdušeno pozdravljala.
Italijanski kralj odpotuje v Pariz.
Bukarešt, 21. maja. Listi poročajo: Kralj Viktor Emanuel namerava odpotovati v Pariz.
XXX
Še ena vest o tem, kdaj udari Italija?
»Secolo« poroča, da se je Italija zavezala, da udari tekom meseca dni od dneva, ko jc podpisala pogodbo s trosporazumom. Po zadnjih poročilih italijanskih listov se je podpis izvršil dne 27. aprila.
Kje namerava Italija udariti?
»Pester Llovd« piše: »Genfer Journal« sodi, da mora Italija predvsem pomagali sporazumu pri Dardanelah, V Albaniji in ob avstrijski meji se nameravajo Italijani lc braniti, in sicer s pomočjo Francozov.
Italija pošilja čete v Albanijo.
Pester Lloyd poroča iz Aten: S Krfa poročajo: Iz Brindisija je odnehalo
pet parnikov čete v Albanijo, kjer sc baje vstaja zelo širi,
XXX
Napoved vojske pričakujejo že danes, —
Francoske čete na Italijanskem.
Rim, 22. maja. Italijanski glavni stan bo najbrže v Bologni, opirališče za brodovje pa v Baru.
Napovedi vojske pričakujejo že dane&
Pri Modeni se zbirajo francoske čete s poveljem, da se združijo z italijansko armado.
Na Sardiniji so napravili dva tabora za sovražne civilne osebe. Ad: Rumunija.
XXX
Amerika prevzame varstvo naših interesov v Italiji.
Kolin, 21, maja. »Kolnische Ztg.« jav« lja od holandske meje, da je dospela iz Washingtona sledeča vest: Avstrija je prosila Ameriko, da prevzame varstvo njenih interesov v Rimu za slučaj vojne. Isto je storila Italija glede Dunaja. Vlada Zjedi-njenih držav je naročila svojima poslanikoma, naj se za to pripravita
XXX Vatikan.
Ženeva, 21. maja. Milanski listi poročajo, da sestavlja Sv. oče protest proti naziranju, kakor da bi odhod treh vatikanskih poslanikov pomenjal, da se pape; odpove svoji pravici in da hoče tako ustvariti precedenčni slučaj. Protest pa bo zelo previdno sestavljen, da preveč ne zadene laškega patriotizma (?)
»Perseveranza« poroča, da se Vatikan dogovarja s Kvirinalom o stališču, ki ga misli vlada zavzeti v vojni glede na vatikanske poslanike.
Papežev dunajski diplomatični zastopnik
ostane tudi med vojsko na Dunaju.
Italija ne prizna vatikanskih poslanikov.
Berlin, 21. maja. Vatikanski poslaniki bodo najbrže skupno s poslaniki pri Kviri-nalu zapustili Rim.
Italija ne misli več priznati garancijskega zakona. Sv. oče nc bo mogel stopiti v zvezo z nemškimi in avstrijskimi katoličani, ker bo ustavljena vsaka pismena in brzojavna zveza.
Vatikanska zastopnika odpotujeta.
Rim, 22. maja. Vatikanska zastopnika osrednjih velesil bosta istočasno z zastopnikoma na Kvirinalu zapustila Rim.
XXX Kaj bo z Rumunijo?
Genf, 21. maja. Sonnino noče podati nobene izjave o svojih treh pogovorih z rumunskim poslanikom Ghiko s pripombo: »Morebitne odločitve Rumunije se pridržijo vladi v Bukarešt u.«
Bukarešt, 22. maja. V rumunskih po« litičnih krogih se čuje, da je Italija namignila ramunski vladi, da so njene zakotne Poteze nevarne. Italija se smatra prosto vseh^ prejšnjih obveznosti napram Rumuniji, če bi ta ne nastopila v določenem trenutku.
Marija -
V ponedeljek 24. maja je praznik Marije Pomočnice ali Marija — Pomagaj. Ta praznik je vpeljal papež Pij VII, pred 101 letom »zaradi Marijine pomoči, ki jo jc krščansko ljudstvo v teku stoletij mnogokrat na čudovit način občutilo na sebi«. Ta praznik je tudi določen, naj naše Marijine družbe molijo za mir in srečno zmago našega orožja.
S tem dnem pa naj molitev v ta namen ne bo končana, ampak šele začeta. Kajti le vztrajni molitvi je obljubljeno ušli-sanje. Otvori naj se prava križarska molitvena vojska naših Marijinih družb \ obrambo naše domovine. Kajti take sile, kakor nam zdaj preti, v naših dneh še ni bilo. Zdaj se gre specijelno za našo kožo, naše ognjišče in naš krov. Sovražnik nas preti raztrgati na dvoje. Če se mu posreči, bodo naša polja pomandrana, naša mesta razdrta, naše vasi požgane; z našega telesa hočejo trgati kose mesa...
Sila je velika, kakor ob času turških vpadov v našo deželo. Domovina je v nevarnosti! To zavest naj bi imeli vsi, ki ljubijo dom, pa ga ne morejo braniti z orožjem; in ta zavest naj jih priganja k molitvi. Dekleta in žene, mladeniči in možje, ki niso šli v vojsko, naj dvigajo svoje roke proti nebesom za pomoč Dvigne naj se kvišku armada molilcev, ki naj v presrčni molitvi, v molitvi, ki dela nebesom silo, v molitvi, ki ne odneha, dokler ni uslišana, pritiska na Marijino in božje Srce, da se nas mora usmiliti.
Z molitvijo naj se druži zatajevanje in pokora, ki jo razžaljeni Bog vedno zahteva od grešnikov, da jim prizanese. Tudi naša domovina je grešila ... Javno, skupno raz-žaljenje zahteva javno in skupno zadoščenje; in če ga nc dado tisti, ki so grešili, ga morajo dali nedolžni!
Mi, ki še vedno verujemo, da Bog vlada |vet, in ki še vedno zaupamo v moč nadnaravnih sredstev, porabimo v najobilnejši meri ta sredstva v obrambo naše ogrožene domovine, da si ne bomo mogli očitati, da nismo storili, kar je v naši moči. Kličimo na ves glas na pomoč mogočno Pomočnico kristjanov, — potem pa se prepustimo previdnosti božji!
Gospodje voditelji M. D. so nujno pro-šeni, da naj blagovolijo v tem smislu poučiti in vzpodbuditi naše družbenike. V istem smislu tudi nedolžne otroke Marijinih vrtcev, — kajti »iz ust otrok in do-jencev si si pripravil hvalo«.
Naš čolnič otmimo! — Marija, pomagaj!	Vodstvo M. D.
Vojska z Rusi.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Rusi povsod vrženi čez San. — Uspehi vzhodno od Drohobycza. — Od 2. maja naprej ujeli 194.000 Rusov.
Dunaj, 21. maja. Uradno se razglaša: Boji na fronti v Galiciji trajajo dalje. Ruske čete, ki so se še nahajale na zahodnem bregu Sana od Sieniawe navzdol, smo vrgli čez reko. Vzhodno od Jarosla-va so zavezniške čete krvavo odbile posamezne napade močnih sovražnih sil. število ujetnikov narašča. V ljutih ponočnih bojih so naše čete z naskokom vzele vzhodno od Drohobycza rusko postojanko, osvojile vas Ncudorf in pri tem ujele 1800 Rusov.
Ruska protiofenziva čez Dnjester v vzhodni Galiciji sc je na črti Prut ustavila. Sovražni prodiralni poizkusi pri Kolomeji so se izjalovili. Vse napade proti tej močni mestni utrdbi smo odbili z najtežjimi izgubami za sovražnika.
V bojih na gorovju pri Kjelcah, ki na posameznih točkah še trajajo, smo dosedaj ujeli 4000 Rusov.
Od 16. maja je skupno število ujetnikov poskočilo za nadaljnjih 20.000; sedaj znaša od 2. maja 194.000 mož. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO. Nemški uspehi na severnem bojišču. —
Rusi oboroženi s hrastovimi bati.
Berlin, 21. maja. Veliki glavni stan: Pri Šavlih so se vršili le manjši boji. Ob Dubici je naš napad došel vzhodno od Po-dubila do Betygo!e; pri tem smo ujeli nadaljnjih 1500 mož. Tudi vzhodno od Mi-loszajcic in Zemignole smo vrgli Ruse čez mejo. Dalje proti jugu boj stoji. Ostanki južno od Njemena poraženih ruskih sil beže dalje v smeri proti Kovnu.
Jugovzhodno bojišče.
Položaj nemških čet je neizpremenjen. Vzhodno od Jaroslava smo včeraj ujeli Ruse, ki niso bili oboroženi s puškami, marveč s hrastovimi bati. Od armade generalnega polkovnika pl. Mackensena in ostalih v zvezi z avstrijsko armado se bo-jujočih nemških čet je bilo od 1. maja ujetih 104.600 Rusov in zaplenjenih 72 tonov ter 253 strojnik pušk. Te številke so za-popadene v že objavljenem skupnem številu.
Najvišje vojno vodstvo.
RUSKO URADNO POROČILO.
»Koln. Ztg.« priobčuje: Ruski generalni štab javlja 19. maja: Pri Šavlih smo obstreljevali dalje nemške postojanke iz bližnje razdalje. Med Njemenom in med železnico na Wirbalenn stoje naše čete, ki so pričele z ofenzivo, s sovražnikom v boju. Med Opatovom in levim bregom Visle in pa na celi gališki fronti tja do Kolomeje so 16. t. m. napadle sovražne čete naše postojanke; njihova glavna moč stoji severno in južno od P r -z e m y s 1 a. Levo od Visle nismo le odbili silnih sovražnih napadov, ampak smo pričeli z ofenzivo; ujeli smo 3000 mož in vzeli mnogo topov in strojnih pušk. Pri Jaroslavu je zadal naš topniški ogenj Nemcem silne izgube. Ob Sanu so se poizkusili zbrati. Tam smo sestrelili več nemških letal, ki so narekovala številnim baterijam smer ognja. Pri Przemyslu silen topniški boj. Sovražnik je obstreljeval zapadne forte. Med Przemyslom in veliki močvirji ob Dnjestru smo razgnali s svojim ognjem velike sovražne skupine, ki so zgradile na mnogih mestih žične ograje. Sovražniku se je pa posrečilo vzeti z velikimi žrtvami strelske jarke dveh naših bataljonov. Napad pri Drohobyczu, Stryju, Bolikowu, Dolini, Delatynu in Kolomeji so z vso silo nadaljevali, pa brez uspeha.
PRED RESNIMI BITKAMI.
Dunaj, 21. maja. Vojni poročevalec lista Zeit« brzojavlja iz vojnega poročevalskega stana: Zadnji odsek naše ofenzive proti Sanu in Przemyslu sem videl na lastne oči. Če ne bi sam z brezmejnim občudovanjem spoznal čilost in svežost naših sil, ki od začetka maja neprestano mar-širajo in se bojujejo, bi mislil, da nujno potrebujejo bojnega odmora. Rusi pa so tega počitka veliko bolj potrebni kot mi.
Čeprav so železnice v osvojenih krajih porušene in še ne popolnoma popravljene, se vrši dovoz provijanta in materijaia izredno dobro.
Namera Rusov, da Przemysl ne zapu-ste brez boja, postaja vedno bolj jasna. Če pa Rusi iz prestižnih razlogov ne gredo v strašno nevarnost, bomo lahko pozneje sodili.
Ruski ujetniki, katere sem videl, ne izgledajo slabo in ne bi se smelo govoriti, demoralizirani. Rusi našim četam niso mogli preprečiti prehoda čez San, sedaj pa napravljajo zadnje poskuse, cla bi zopet pridobili črto San, svojo zadnjo i/eliko obrambno črto v Galiciji.
BOJI PRI STRYJU. — RUSI V DOLINAH OPOR IN ORAVA.
Budimpešta, 21. maja. »Az Est« poroča iz Gole: Po velikem umikanju so obstali Rusi pred Stryjem, kjer so se uprli našim četam v dobro utrjenih postojankah. Pred Stryjem se bijejo zdaj ljuti boji, ker hočejo Rusi za vsako ceno držati mesto, Sotrudnik »Az Esta« je obiskal dolini Opor in Orava, kjer so gospodarili Rusi šest mesecev. Vsa okolica je opustošena, Rusi so, ko so se umikali, razstrelili vse železniške mostove, tako da mora naš tren premagati velike ovire.
BOJI OB DNJESTRU.
Dunaj, 21. maja. Vojni poročevalec baron Reden poroča: Rusi so Dnjester zahodno od Zaleszczykov prekoračili s tremi kolonami in tako dosegli, da smo morali zapustiti ta obrambni odsek. Med njihovimi zbori so bile čete, ki so bile prvotno namenjene za operacije proti Bos-poru.
BOJ ZA PRZEMYSL.
Stockholm, 21. maja. Petrograjska brzojavna agencija poroča z dne 19. t. m,: Močne sovražne čete se bližajo Przemy-slu. Okoli tega mesta divja silovit topovski boj. Nemška in avstrijska artiljerija obstreljuje utrdbe. Na prostoru med Prze-myslom in velikimi močvirji Dnjestra so došle sovražne čete do naših žičnih ovir. Dosedaj smo mogli odbiti sovražne napade. Vendar se je posrečilo sovražniku, da se je z velikimi žrtvami polastil nekaterih jarkov.
Haag, 21, maja. Iz Petrograda poročajo: Podatki petrograjskih vojaških krogov, da pred Przemyslom došle sovražne čete obstoje po večini iz konjenice, se ne potrjujejo, Dognano je sedaj, da stoje pred Przemyslom velike pehotne in artilerijske mase. V Petrogradu sodijo, da zaenkrat še ni resne nevarnosti za Przemysl, vendar priznavajo, da je bila lvovska gar-nizija kar najhitreje poklicana k trdnjavi. Če bi stale pred Przemyslom znatne sovražne množice in če ne bi bilo mogoče pravočasno dobiti velikih ojačenj, seveda ni izključeno, da bi Przemysl zapustili, ker Rusi niso imeli dovolj časa, da bi zopet popravili utrdbe, katere so Avstrijci porušili,
IZ GALIŠKEGA PETROLEJSKEGA OZEMLJA.
Dunaj, 21. maja. Po naročilu načelnika državne rudarske uprave pl. Homanna sta se podala v ponedeljek ravnatelj c. kr. tvornice za petrolej v Drohobyczu, Pilat, in rudarski svetnik Pohl v Drohobycz. Sedaj sta brzojavila, da sta v Boryslawu našla okoli 50.000 vagonov surovega olja.
NAŠE BANKE PRIČNO V GALICIJI ZOPET POSLOVATI.
Krakov, 20. maja. Gališke banke, ki se nahajajo zdaj na Dunaju, bodo pričele zopet poslovati v Galiciji. V Tarnov in čez Novi Sandec—Straje do Jasla zopet vozijo vlaki. Ne kaže pa, da se vrnejo vojni ujetniki nazaj v kraje pri Dukli—Krosno, Tylawa—Jaslika—Rymanow — Zagorz z ozirom na zdravstvene razmere in ker primanjkuje živeža. Uradniki okrajnih glavarstev in župani so se vrnili v Tarnov/, Rzes-zow, Jaroslav, Sanok, Jaslo, Rrzozow, Gorlice, Krosno, Drohobycz, Sambor in Stari Sambor. Poštne urade povsod obnavljajo.
GROZOTE KOZAKOV.
Dunaj, 21. maja. (Kor. ur.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: V zadnjih bojih na jugovzhodni fronti so Rusi izvršili posebno grozodejstvo, V Szipenicu (Bukovina) so donski kozaki polovili judovsko prebivalstvo, je postavili na lastno fronto in podili proti našiin postojankom.
POROČILA IZ ČENSTOHOVE.
Krakov, 20. maja. »Czas« poroča iz Čenstohove, da se je mestu naložila vojna kontribucija v znesku 30.000 mark, ker niso hoteli imenovati laiških sodnikov za novoustanovljena občinska sodišča. Neki tvrdki se je zaplenilo za 6000 rubljev blaga, in sicer za kazen, ker tvrdka ni po-pravici napovedala svojih zalog. Gledališča in kinematografi so se podredili nemškemu državnemu pravdništvu.
Umor ruskega Konzula v Perziji.
Berlin, 21. maja. >Lokalanzeiger« poroča iz Kodanja: Po nekem uradnem ruskem poročilu iz Ispahana je bil 18. t. m. o polnoči na cesti umorjen ruski konzul v Komeshehu Andrc Kaver, ravnatelj ta-mošnje ruske banke. Finančni kontrolor Pa\vet, ki ga je spremljal, je ostal ne-ranjen.
Dogovor med Kitajsko lo japonsko podpisan.
Curih, 21. maja. Zapisnik kilajsko-janonskih pogajanj bodo najbrže danes podpisali v Tokiju. Kitajska vlada je izjavila, da sc od sedaj naprej ne sme nobeno pristanišče ali otok prepustili ali zastaviti kaki tuji državi.
Pomorska bilka v Finskem zalivu.
Stockholm, 21. maja. Potniki, ki so došli iz Finske,pripovedujejo, da so čuli v finskem zalivu grmenje topov, ki je bilo zelo silovito. Videli so, kako je neka velika ruska bojna ladja težko poškodovana priplula v pristanišče Helsingfors.
Nemiri na Portugalskem.
Madrid, 18. maja. (Štefani.) Glasonl vesti iz Lizbone je vzrok revolucionarnemu gibanju, ki je nepričakovano izbruhnilo 14. t. m. po noči, ta, da se je ministrstvo obdolžilo, da je napram monarhistom preveč popustljivo ter da s tem škoduje koristim republike. S podporo demokratičnih meščanov se je ustanovil revoluci-jonarni odbor, ki se je postavil na čelo mornarice in deloma vojske na kopnem. Odbor je pozval vlado, da naj odstopi. Vi Tagu zasidrane ladje so več ur obstreljevale inesto, baterije s kopnega pa so odgovarjale na ogenj. Ladje niso poškodovane, pač pa je bilo mnogo žrtev in težkih' poškodb na kopnem, in sicer na javnih in zasebnih poslopjih. Istodobno so bili spopadi med vladi zvestimi četami in med re-i volucijonarji. Ranjenih je zelo mnogo oseb, mrtvih je okrog sto ljudi. Tudi v Oportu in Santaremu so bili izgredi,
Madrid, 20. maja. Iz Lizbone se pore ča, da so trajali boji 14. t. m. nepretrgoma tri cele ure ter se jih je udeleževala razen infanterije in konjenice tudi artiljerija. Revolucija je bila naperjena proti vladni diktaturi, kar je izhajalo iz klicev proti njej. Število ranjenih je zelo veliko ter je v bolnišnicah zmanjkalo prostora, nakar so ranjencem priredili ležišča v vojašnicah. Tudi število mrtvih je zelo veliko, a se za-molčuje.
»Nouvelliste« poroča iz Madrida: Po« litičen položaj na Portugalskem je zdaj tak: Demokrati triumfirajo, a ugledni republikanci obsojajo zadnje dogodke in izjavljajo, da zapuste politično torišče. Monarhisti hočejo vreči novo ministrstvo. Ujete ministre bodo sodili po postavi o odgovornosti ministrov. Nemiri lahko vsak čas zopet izbruhnejo. Correo Espanol« poroča, da je dokazano, da je Anglija povzročila zadnjo vstajo, ker general Castro ni bi! za to, da bi sc Portugalska vojskovala za Angleže.
»Guerre Socialen poroča: Chagas je dne 18. t. m. umrl na svojih ranah. Položaj je zelo resen.
Španija poseže vmes?
Genf, 21. maja. Poročila Tem psa - in »Guerre Sociale«, da bi Chagas umrl, se danes dementirajo. O pravem položaju na Portugalskem sc nc ve nič gotovega, ker lizbonske brzojavke cenzurirajo. Pravijo, da vlada mir pred viharjem. Pristaši Ar« riage imajo močno oporo v armadi, med tem ko je mornarica nezanesljiva. V »Madridu delajo propagando, naj bi Španija posegla vmes, če bi bilo potrebno.
Nosi podmorski čolni v Sredozemskem morju.
Lugano, 21. maja. Iz Syracusa se po* roča: Opazovali so nek avstrijski podmorski čoln kakih 30 milj ocl otoka Malta.
Curih, 21. maja. »Corriere della Sera« poroča iz Syracusa: Ker se jc poročalo, da se nahajajo avstrijski podmorski čolni v Sredozemskem morju, jih zdaj zasleduje že nekaj dni brodovje torpedovk. Dva francoska torpedna rušilca sta sc nahajala v soboto nekaj ur v pristanišču Augusta ob sicilijanskem vzhodnem obrežju. Parnik . Torinc jc srečal, kakor poročajo iz Aten, v prekopu Otranto neki podmorski čoln, ki mu je ukazal, naj obstane. Kapitan je takoj ustavil, Podmorski čoln je v daljavi 300 metrov zahteval natančne podatke o narodnosti parnika, nakar sc je podmorski čoln odstranil.
Boj za Carigrad.
TURŠKO VOJNO POROČILO. Boji pri Ari Burnu, — Oklopnica »Charle« magne« zadela,
Carigrad, 21. maja. (Kor. ur.) Glavn! stan obvešča: Na dardanelski bojni črti smo 19. t. m. zjutraj napadli utrjene sovražne postojanke v Ari Burnu. Glede na nečuveno hrabrost naših čet smo stavljen si smoter dosegli na desnem in na levem krilu in smo vrgli sovražnika iz njegovih prednjih postojank. V središču smo prišli do sovražnih utrdb in smo zaplenili dve strojni puški, Popoldne jc poizkusil pod varstvom svojih ladij sovražnik protinapad na naše desno krilo, a je bil odbit z težkimi izgubami, Naši letalci so med napadom uspešno poizvedovali.
Na jugu smo pri Sedd-il-Bahru ponoči od 18. na 19. lahko odbili protinapade. Sovražne iadje pred vhodom v morsko ožino so kakor ponavadi menjavale strele s prednjimi baterijami. Ena krogla je zadela oklopnico »Charlemagne«. Artlljerijske po-
stojanke in sovražnikov tabor v Sedd-il-Bahru so naše obrežne baterije tako uspešno obstreljevale, da je moral sovražnik iz-premeniti svoje postojanke.
Na ostalih bojiščih ni nič novega.
PRVA UPORABA ITALIJANSKIH SIL PROTI DARDANELAM.
Atene, 21. maja. »Daily Telegraph« poroča, da so semkaj že pred več dnevi prišli italijanski vojni dopisniki, da bodo spremljali italijanske bojne sile, ki bodo poslane proti Dardanelam.
RUSI SE NISO IZKRCALI PRI MIDIJI.
Bukarešt, 20. maja. Ruski listi poročajo, da je 7. maja general Aschenberg na čelu znatnih vojnih sil dospel na železniško križišče Balta v Besarabiji ter se od tam podal v Galicijo. To so oni trije vojni zbori, ki so bili v Odesi namenjeni, da se čez Črno morje prepeljejo na evropsko turško obal in izkrcajo pri Midiji. Tukajšnji list »Epoca« sodi, da teh približno 150.000 mož ruski protiofenzivi ne bo mnogo koristilo in da bi sedaj tudi pol milijona Rusov položaja ne moglo izpremeniti.
Boji 119 ZilSO®.
Nemško uradno poročilo,
Berlin, 21. maja. Veliki glavni stan: Severno od Yperna so napadli črni Francozi ponoči naše postojanke vzhodno od prekopa. Baj tam je še v teku. Pozno zvečer začeti napad Angležev južno od Neu-ve - Chapelle pri Quinque Rue se je zrušil v našem ognju. Severovzhodno od Arrasa smo pri Fresnoy sestrelili neko sovražno letalo. Nadaljni francoski napad včeraj popoldne v gozdu Ailly se je izjalovil z znatnimi izgubami za sovražnika, ki je pustil v naših rokah nekaj ujetnikov.
Najvišje vojno vodstvo.
Francosko uradno poročilo.
Iz Pariza se poroča nemškim listom: llradno poročilo z dne 19. maja ob 3. uri popoldne; Slabo vreme je trajalo tudi ponoči. Na fronti se ni ničesar zgodilo razen nekaj kanonad na različnih mestih in dveh napadalnih poizkusov sovražnika vzhodno od Ypresa, ki smo ju z našim ognjem ustavili.
Uradno poročilo z dne 19. maja zvečer ob 11. uri se glasi: Vreme je trajno neugodno ter vlada izredno gosta megla. Na nobenem mestu fronte se ni vršila čez dan kakoršnakoli akcija. Ponoči od torka na sredo so Nemci poizkusili napad na Duhovski gozd, a jih je naš ogenj takoj ustavil.
Razvaline Flandrije.
Kodanj, 21. maja. Pariški listi poročajo, da je po ljutem obojestranskem obstreljevanju zadnji dni okolica Yperna iz-premenjena v razvaline. Prebivalstvo je vse kraje popolnoma zapustilo.
60.000 oseb iz zasedenega francoskega ozemlja odstranjenih.
Berlin, 21. maja. Iz zasedenega francoskega ozemlja so Nemci poslali skozi Švico v Francijo okoli 60.000 oseb.
Poljski prostovoljci v francoski armadi.
Curih, 2,1. maja. V bojih pri Arrasu se jc po pariških poročilih posebno odlikovala legija poljskih prostovoljcev. Pri naskoku proti nemškim strelskim jarkom je bila skoro popolnoma uničena.
Kitchenerjeva nova armada.
London, 21. maja, Deseta irska divizija je odšla iz Londona na bojišče. To je prva Kitchenerjevih armad, ki je odšla na bojišče. Druge divizije bodo kmalu sledile.
Novi vojni francoski državni podtajnik socialist.
Pariz, 20. maja. (Kor, urad.) Socialistični poslanec Thomas je bil imenovan za državnega vojnega podtajnika. Poverili so mu vodstvo tretjega oddelka vojnega ministrstva.
Razno poročila.
NEUMESTEN NASTOP PROTI ITALIJANSKEMU POSLANIKU V BERLINU.
Berlin, 21. maja. Wolffov urad poroča: Ko je včeraj italijanski poslanik zapustil poslaništvo, je neki neodrasel deček stopil za avtomobil in mu izbil klobuk z glave, ne cla bi poslanika tudi kaj zadel ali ranil. Neki gospod je takoj prijel dečka in ga pošteno oklofutal, predno ga je izročil policiji. Kakor hitro je državni kancler o tem zvedel, je takoj izrazil italijanskemu poslaniku svoje obžalovanje, med tem ko se je državni tajnik zunanjega urada pismeno opravičil.
ŠVICA PREVZAME VARSTVO ITALIJANSKIH KORISTI V NEMČIJI.
Bern, 21. maja. (Kor. urad.) Italija je naprosila Švico, naj prevzame varstvo njenih interesov v Nemčiji. Zvczin svet jc prošnji ugodil.
ANGLIJA POVABILA SV. OČETA, NAJ SE MED VOJSKO PRESELI V ANGLIJO. (?) Berlin, 20. maja. S poučene strani poroča »Vossische Zeitung«: Angleška vlada je sv. očetu predlagala, naj se preseli med vojsko na Angleško in da d& vlada v ta namen nekaj milijonov lir. Samoobsebi umljivo je odklonil sv. oče ponudbo.
PETINDVAJSET MILIJONOV ŠKODE Na NEMŠKI LASTNINI V JUŽNI , j AFRIKI.
Rotterdam, 19. maja. Čez London se poroča iz Kapstadta: Nemška podjetja v raznih mestih Južne Afrike so bila skoro vsa popolnoma uničena. V Kapstadtu samem znaša na nemški lastnini povzročena škoda 25 milijonov frankov. Tudi v vseh drugih mestih je škoda zelo velika.
LjuUljonske novice.
lj Otvoritev mestne vojne prodajalne,
Z ozirom na sklep aprovizačnega odseka občinskega sveta se otvori mestna vojna prodajalna prihodnji torek. Legitimacije za nakup živil v tej prodajalni so se začele dostavljati na dom že včeraj in bodo do torka vsem dostavljene. Na legitimacijo se lahko dobi v mestni vojni prodajalni (Turjaški trg) za vsako osebo 2 kg peka-tet. Prodaja se je s pekatetami za poskuš-njo že pričela. Druga živila pridejo pozneje na vrsto.
— Preložitev bančne podružnice iz Pulja v Ljubljano. Graški listi poročajo: Podružnica c. kr. priv. avstrijskega kreditnega zavoda v Pulju se je preselila v Ljubljano. Vse dopise in pošiljatve je tedaj treba pošiljati na ljubljansko podružnico.
lj Poročil se je danes g. C i r i 1 D o -1 e n e c , ravnatelj dež. prisilne delavnice in c. kr. dom. stotnik, z gdčno Tilko Lončarjevo, hčerko posestnika in hotelirja g. Lončarja v Tržiču. Poročil ju je v tržiški župni cerkvi mil. gosp, novomeški prošt Sebastijan Elbert. Največjo srečo!
lj Osebne novice s pošte. Josip Tomažin, c. kr. višji poštni oficijal, ki je služboval več let tudi v Ljubljani, zadnja leta pa v Novem mestu, je stopil v pokoj.
lj Poročil se bode jutri g. Srečko T e k a u c , trgovec v Zagrebu, z gdčno Miciko Marchiotti, hčerko gospoda Ivana Marchiotti, posestnika in trgovca v Ljubljani. Mlademu paru iskreno čestitamo!
lj Umrli so v Ljubljani: Pavlina Kro-mar, rejenka, 4 tedne. — Bogumil Celarc, rejenec, 1 leto. — Ivan Turšič, črnovojnik. — Valentin Rupnik, sin vdove okrajnega sluge, 5 mesecev. — Marija Vidmar, hči štabnega narednika, 4 leta. — Marija Bizjak, postrežnica-hiralka, 75 let.
lj Cena petroleju. C. in kr. vojno ministrstvo je izdalo lastnikom mineralnih rafinerij naredbo, s katero se zagotavlja stalna cena petroleju. Lastniki rafinerij morajo svoje odjemalce zavezati, da ne bodo pri prodajanju naprej imeli pri so-d u petroleja več dobička, kakor 5 kron. Pri nadrobni prodaji pa ne sme liter petroleja v mestu več veljati kakor 62 vin., na deželi pa 64 vin. Prestopki se bodo strogo kaznovali.
lj Brivnice bodo na Binkoštni ponedeljek cel dan zaprte,
lj V veljavo je stopila naredba glede mesa. Prodajati se sme meso ob nedeljah-ponedeljkih, sredah, četrtkih in sobotah. Izvzete so klobase, notranji organi zaklane živali, kakor pljuča, jetra, ledvice, vranica, možgani, jezik, divjačina, ribe in drobnica. To velja seveda za mesarje in gostilne in se bedo prestopki strogo kaznovali.
lj V »Kinu Central« v deželnem gledališču je od danes do ponedeljka zvečer na vrsti izreden binkoštni spored. Predstave ob pol 11. dop., 3. pop., pol 5. in 6. zvečer so primerne tudi z a mladino, botri in b o t r i c e torej svoje birmance in birmanke lahko raz-vesele, ako jih peljejo te dni ob zgoraj omenjenih urah v deželno gledališče, Spored je velezanimiv ter obsega interesan-tno krmljenje živali, tri komične točke: »Malo nc sme kaditi«, »Camillo pri lovu na medvede«, »Polidorja pošiljajo«, številne posnetke z naših bojišč ter pretresljivo dramo v 2 delih Vera zmaga«, poleg tega je pa pri zadnjih dveh večernih predstavah danes ob pol 9., jutri v nedeljo in ponedeljek ob pol 8. in ob 9. zvečer, ki mladini nista pristopni, pa: drama :> S r c c mora molčati!«, veseloigra »Karel in Karla«, komična »Nj e g a d r u g i j a z « ter več drugih točk. -Kino Central« v dež. gledališču je torej bogato preskrbel ,da se Ljub-ljančanje v praznikih ne bodo dolgočasili.
Kupi se Kuhn, Kunstgcschi-c h t e celotno delo, lepo ohranjen izvod, vezan ali broširan. — Ponudbe »Katoliški Bukvami.«
lj Semenj. V sredo so prignali na semenj 794 glav. in sicer 108 konj, 329 volov, 99 krav, 14 telet, 2 kozi in 242 prašičev za rejo.
Izgubil sc je majhen psiček črne dlake belih nog z znamko št, 117. Najditelj naj ga blagovoli oddati pri ravnatelju druge državne gimnazije na Poljanah.
Dnevne novice.
H- Srečke »Slovenske Straže« naj bi
bile do žrebanja 31. maja vse pokupljene! Kdor jih ne more dobiti v prodajalnah, naj jih takoj zase in za svoje znance naroči v pisarni * Slovenske Straže« v Ljubljani Namen te loterije je plemenit, dobitki vredni 20,000 K — zato naj bi res vsakdo pomagal, da bo uspeh najlepši!
+ Ministrski svet je tudi 21. t. m. popoldne zboroval več časa. Zboroval je tudi 20. in 19. t. m.
+ Financijelni promet. Potek prve seje italijanskega parlamenta je utrdil gotovost vojne z Italijo ter jc vsled tega vplival na že v prejšnjih pričeto realizacijo nekaterih kupčij v povečani meri. Opaziti je bilo v vseh vrednostih stremljenje po olajšanju in prodaji,, ki se je še poostrilo, ko so došle vesti o slabem financiiel-nem prometu v Berlinu. V primeri z ogrsko kronsko rento se je avstrijska držala prav dobro in je izgubila le malenkosten znesek; v vojnem posojilu 1914 ni bilo prometa iz žc večkrat tu navedenih vzrokov nove subskripcije. Pri realizaciji so bile udeležene v manjši meri Škoda, državna železnica in južna, v večji pa alpine, ru-dokopi in praške železarne. — Povpraševanje po devizah je bilo prav živo in so dosegle marke, kakor tudi švicarski franki višine, kakor sploh še ne v tej vojni. Notica lir je izostala.
—	Poroka. Včeraj 20. t. m. se jc poročil v Gorici odvetniški kandidat g. dr. Ivo Česnik, starešina »Zarje« in vnet sodelavec na organizaciji naše mladine, z gospodično Ivanko Derenčinovo iz Gorice. Ženin je odšel pod orožje še včeraj. Želimo ,da bi po teh težkih časih obema rosilo nebo obilega blagoslova!
—	301etnica poroke. Sarajevski mestni podžupan, nadsvetnik g. Josip Vancaš je vžeraj obhajal 30letnico svoje poroke. Našemu odličnemu prijatelju in njegovi soprogi najiskrenejše čestitke.
—	Pobiranje orožja, streliva in razstrelil. Tržaško c. kr. namestništvo je dne 20. t. m. izdalo na podlagi § 8a, zakona od 5. maja 1869, drž. zak. št. 66, naredbo, glasom katere ne sme nihče izdelavati, prodajati, imeli ali nositi orožja, streliva in kakršnihkoli eksplozivnih stvari. Vsi taki predmeti se morajo proti potrdilu izročiti v krajih, kjer so državne redarstve-ne oblasti (c, kr. policijsko ravnateljstvo, oziroma kemisarijati, c. kr. okrajna glavarstva) tem v 24 urah, drugod pa c. kr. orožniškim postajam tekom 48 ur. Obdržijo pa službeno orožje in municijo seveda uradne osebe, med njimi poljski, gozdni in lovski čuvaji. — Enake odredbe izidejo tudi za Tirolsko, Predarlsko, Solno-graško, Štajersko, Koroško in Kranjsko.
—	Vdrugič odlikovan je bil v priznanje hrabrosti pred sovražnikom na severnem bojišču rezervni poročnik 39. topni-čarskega polka Henrik Matija Dolenc, sin graščaka Edvard Dolenca iz Orehka pri Postojni, in sicer z vojaškim zaslužnim križcem III. vrste z vojno dekoracijo. Ugledni rodbini naše čestitke! — Prvo odlikovanje v obliki srebrne hrabrostne kolajne II. vrste jc doletelo mladega junaškega rojaka že pred meseci za hrabro vedenje na južnem bojnem polju. Razun njega stojita v fronti na severu tudi oba njegova brata, topničarja poročnik Josip in praporščak Edvard Dolenc ml.
—	Slovenec zbežal iz srbskega ujetništva. Veleposestnikov sin Ivan Petek iz Vrtič pri Gornji Sv. Kungoli se je udeležil kot kolesar bojev zoper Srbe. Blizu Bel-grada se je bojeval, a je bil z 20 drugimi kolesarji vred dne 16. februarja ujet. Do dne 6. aprila je bi! v srbskem ujetništvu. Kopal je jame za mrtvece. Godilo se mu je zelo slabo. Jesti je dobil samo enkrat na dan. Imel je k sreči med ujetniki tri dobre prijatelje. O svojem begu piše Petek svojim domačim: »Dne 6. aprila ponoči smo srbskega poznika, ki nas je stra-žil, nenadoma prijeli in ga zadušili. Vsi štirje smo takoj zbežali proti bojni črti in smo mrtvim Srbom odvzeli njih obleko. Kmalu smo izgledali kot pravcati Srbi. V bojni črti smo tudi streljali na avstrijsko stran, seveda visoko v zrak. Dva dni smo ležali v strelskem jarku in Srbi nas niso spoznali. Tretji dan je izdal srbski poveljnik povelje za bajonetni »juriš«. Mi štirje smo prvi in najhitreje zbežali proti Avstrijcem, pometali puške proč in držali roke v zrak. Dali smo se od naših ujeti in jim povedali, da smo Avstrijci. — Šest dni žc nismo skoraj ničesar zaužili. Kar tresli smo sc od gladu, Naši tovariši, ki so nam krepko stisnili roke, so nas peljali k vojni kuhinji, kjer smo se potem nasitili. Sam Bog in Marija sta nas rešila gladu in srbskega ujetništva. Sedaj sem v Gorici pri kolesarjih za kuharja. Upam, da bomo tudi novega sovražnika, ki nam grozi, hrabro premagali.«
—	Poročil se je Rado Čelešnik, stavec v Trstu z gdč. Faniko Volčevo iz Kranja.
—	Umrl je č. g. Jurij O r t n e r , župnik pri sv. Petru v Zagrebu.
—	Koča v Kamniški Bistrici sc otvori na binkoštni praznik dne 23. t. m. Oskrbo koče je prevzela začasno gdč. Lojzika Klemene, preje oskrbnica Kamniške koče na Sedlu. Osrednji odbor S. P. D.
—	Železniški promet na progi Št. Pe-ter na Krasu — Reka še nadalje omejen. Tržaški listi poročajo: Določeno je bilo, da pričneta z 21. t. m. zopet voziti vlaka št. 1605, ki bi odhajal iz Št. Petra na Krasu proti Reki ob 8. uri 10 minut zjutraj, in vlak št. 1606 z odhodom z Reke proti Št. Petru ob 8. uri 25 minut zvečer. Z ozirom na obstoječe izredne razmere se zopetna uvedba teh vlakov od.oži za nedoločeno dobo.
—	Ponovnih vojaških prebiranj že
prebranih oseb ne bo na Reki, ker se je pri prejšnjih prebiranjih potrdilo nad 60% nabornikov.
—	Železniška nesreča pri Zidanem mostu. >Grazer Tagblatt« poroča: 19. t. m. ob 1. zjutraj je blizu postaje Zidani most zavozil nek osebni vlak v tovorni vlak. Poškodovanih je bilo 7 voz, več oseb je bilo ranjenih.
—	Pritožba idrijske občine pred upravnim sodiščem. Dne 20. t. m. se poroča iz Dunaja, da je glede na pritožbo idrijske občine proti odloku deželnega odbora, ki je izpremenil proračun za leto 1914., upravno sodišče razveljavilo nekaj ukrepov deželnega odbora, kar pa na celi stvari ničesar nc izpremeni, ker je potreben s postavkah, za katere gre, le noy sklep deželnega odbora.
—	Umor ali samoumor. Iz Gorice se poroča: V vasi Cerovo jc kmet Karol Prin-čič zajemal voclo iz domačega vodnjaka in je ob tej priliki zadel na trupli svoje se« stre Katarine in njenega 5 mesecev stare* ga sinčka. Gre ali za umor ali pa za samo* umor.
—	Premetena in skrajno predrzna ta» tica. Iz Gorice nam poročajo; Prošli teden je neka prebrisana ženska na Jesenici pri Orehku na Cerkljanskem po noči ukradla v neki hiši vola. Ženska je baje doma iz Kanala in govori več jezikov. Da je spoznala razmere v vasi, je tam prej nekaj dni dninarila. Tisti večer je celo najela v vasi nekega fantiča, da bi ji pomagal gnati vola v Hudajužno, češ, da ga jc kupila v Ravnah pri Cerknem. Ponoči je kar odšla v dotični hlev in s fantom odpeljala vola. V Hudijužni ga je skušala spraviti v kaki hlev, a ker so ljudje še spali, ga je gnala h »Kovaču«, kjer je mesnica za vojake. Kovač je takoj dal poklicati domačega mesarja Miha Zgaga, ki pa jc takoj sumil, da jc stvar nepoštena. Na vprašanje, kje je vola kupila, pravi, da v Rumeh, kjer pa je Zgaga dobro znan. Ker ni imela živinskega potnega lista, jo pošlje Zgaga ponj, rekoč, naj vol ostane tačas lam. In ženska gre res naravnost v Orehek k podžupanu, ki ga pa ni bilo doma. Žena podžu« panova je rekla, da se na to ne razume, Kratkoinalo sede tatica in sama spiše poti ni list za vola. Ko pride župan domov, hiti za njo in jo doide vrh Jesenice. Zahteva ocl nje potni list nazaj. Ona mu pokaže revolver. V tem pa pride že avizira-na orož. patrulja, in odvede žensko v Cerkno.
—	Goljufivi vojni dobavitelji. Poli«
cija je aretirala v Budimpešti solastnika' trgovine vojaških oblek Buchler & Rausz« nitz, Jaquesa Fenyvesa, ki je obtožen, da je dobavljal vojski slabo blago. Pri hišni preiskavi so našli v njegovi sobi 140.000 kron, katere so zaplenili.
—	Izpraznitev Pulja. »Polaer Tag» blatt« priobčuje na uvodnem mestu: Ka« kor poizvemo z merodajne strani, jc govorica, cla se odgodi izpraznitev, popolnoma' neutemeljena. Vlaki, ki so namenjeni iz-, praznitvi, vozijo danes (20. maja) in bodoče dni ob 2. uri 30 minut in ob 6. uri zjutraj, ob 7, uri 40 minut in ob 11. uri 39 minut dopoldne, ob 3. uri 30 minut in ob! 7. uri 30 minut popoldne, ob 10. uri 12 minut in ob 11, uri 55 minut ponoči.
—	Važno naznanilo konjerejcem. Ked
je žrebčarska uprava odpeljala vse plemenske žrebce iz dežele Kranjske, dal je posestnik gospod France Bohinc v TrbojaK pri Kranju svojega mladega pinegavskega žrebca Anvvalt licencovati ter je ta žre« bec sedaj za kobile konjerejcev na razpolago na postajališču Voglje pri posestniku in oskrbovalcu državnih žrebcev gospodu Francetu Molj. Omenjeni žrebec je zelo močne in pravilne rasti ter je imel skozi dve leti od ministrstva vzrejevalno premijo.
—	Četrta c. kr. razredna loterija, katere prvo žrebanje se vrši že 8. in 10. junija, nudi lastnikom srečk najugodnejšo pogoje za dosego znatnih dobitkov. Zadene vsaka druga srečka. Srečke prodaja razpečevalna družba za razredno loterijo z o. z. pri c. kr. priv. banki avstrijskih dežel, Dunaj I., ElisabethstraGe 1.
—	Črnovojnik umrl. Bajec Jožef, črnovojnik, čevljar z Broda, doma na Trški gori, je v garnizijski bolnici št. 7 v Gradcu
umrl dna 2. maja. Zapustil je doma ženo s tremi nedoraslimi otroci.
—	Vojaško. Novomeški rojak g. Anton Kovačič je povišan v majorja vsled svojega hrabrega vedenja pred sovražnikom.
—	Padel je glasom uradnega poročila na severnem bojišču pri Jablonki v Karpatih Franc Darovec, c. kr. avskultant v Novem mestu, doma iz Ločne. V vojaški službi je bil poročnik. Žalostnim sorodnikom naše iskreno sožalje!
—	Centrala denarnih zavodov — pada. Glasom poročil iz Budimpešte umakne vlada svojo predlogo o ustanovi centrale denarnih zavodov. Pogajanja, ki jih je finančni minister Telecky vodil z opozicijo v svrho gladke rešitve te predloge, niso dovela do zaželjenega rezultata. Posledica temu je, cla se rečena predloga ne bo pretresala v tem zasedanju ogrsko-hrvatske-ga sabora. To dejstvo vsebuje tudi ravnokar izdani komunike o delavnem programu zbornice. Ko se reši ta program, bo imela zbornica še eno sejo, da sprejme nuncij magnatske zbornice, na kar se zasedanje zaključi. - Vladni načrt za osnovo centrale denarnih zavodov, je naletel v prvi vrsti na odpor velikih denarnih zavodov, ki menijo, da bi bili po taki centrali ovirani v svojem delovanju. In naletel je na odpor tu vse opozicije. Slednjič ni moglo tudi s hrvatskimi delegati priti do sporazuma o tem, v kaki formi naj se načrt raztegne na Hrvaško, da ne pridejo v nevarnost narodno-gospodarski in politični interesi Hrvatske.
—	Umrl je bivši pastor v Mariboru Jožef Goschenhofer.
—	V posadki v przemyslski trdnjavi je bilo obilo goriških rojakov. Mnogo je povpraševanj o njihovi usodi. Goriški voj-noinformacijski urad je dobil te dni poročita, iz katerega je razvidno, da je bil pre peljan večji del ujetnikov iz przemyslske posadke v vojaška okraja Kazan in Turke-stan. V kratkem pridejo seznami, v katerih bodo obsežena imena vojakov in navedena njihova bivališča. Podpore v denarju ali v naturalijah, ki bi jih poslal pomožni odbor z Dunaja, se razdele nemudoma med vojake, ki sicer dobivajo plačilo kakor ruski vojaki. V Przemyslu je bilo ostalo 6000 bolnih in ranjenih vojakov, kateri so deležni vse potrebne zdravniške pomoči. — Vsi oni, ki skrbijo za ujetnike, naj bodo pomirjeni in potrpijo; v kratkem bo znano o vsakem, kaj je ž njim, kje se nahaja.
—	Potres v Sarajevu. V sredo so bili v Sarajevu trije potresni sunki, prvi ob 3. uri 35 minut zjutraj, drugi 30 sekund pozneje, tretji pa popoldne. Najmočnejši je bil jutranji sunek. Zbudil je obilo spečih ljudi.
—	Učenke dekliške ljudske šole v Ribnici so bile letos prav pridne. Izdelale so za naše vojake in ranjence: 12 srajc, 136 robcev, 68 p. obojnikov, 61 p. zapest-nikov, 19 parov nogavic, 41 parov palčni-kov, 79 snežnih oglavnic, 18 parov doko-lenic, 5 pasov, 134 parov nogavic iz Biel-rothovega papirja in 3900 papirnatih podplatov. Denar za volno in papir — 266 K so nabrale g. učiteljice in učenke. Izdelovale pa so te razne predmete prav pridno učenke IV. in V. razreda.
—	Kako doigo moramo shajati s starim krompirjem? Marsikdo že komaj čaka novega krompirja in ž njim računa pri svojem gospodinjstvu. V obstoječih razmerah pa je čisto negotovo, če se bo pri nas novi krompir v takem času, kot druga leta, sploh dobil. Tudi se ne ve, koliko bo novega krompirja na razpolago civilnemu prebivalstvu. Pametno je torej, če se vsakdo s starim krompirjem preskrbi tako, d:i bo ž njim izhajal vsaj do konca julija, ker sicer lahko pride ž njim v zadrego. Sicer je novi krompir boljši kot stari, vendar pa je stari bolj zdrav kot novi. Novi krompir provzroča rad črevesne katare, 'kateri pa se morajo z ozirom na večjo možnost infekcioznih bolezni kar najbolj preprečevati. Krompir je tudi najboljše nadomestilo za kruh. Vsestransko umestno je torej, da ljudje kupujejo še stari krompir, zlasti ker ga je pri nas na srečo precej v zalogah.
ZA ŠOLSKA VODSTVA IN LJUBITELJE NARODNEGA PETJA.
Že Slomšek je trdil, da vporabi Slovenec vsako priliko, da si zapoje primerno pesem. Zato se ni čuditi, da tudi v sedanjem velikem in mogočnem času Slovenci mnogo pojo. Zlasti vojaške narodne pesmi so prišle sedaj do polne veljave, ker jih šele sedaj prav razumemo in čutimo. Kako veličasten je utis, kateri se nam v
zadnjem času pogostokrat nudi. Nepregledna vrsta vojakov maršira v umerjenem enotnem koraku s častnikom na čelu; iz vojaških vrst se pa glasi lepo ubrana narodna pesem, ki vojake poživlja in osri čuje, da je njih korak pri vseh naporih, bodisi v vročini ali hudem nalivu enako lahek in čvrst. Narodna pesem se glasi tudi na bojnem polju v strelnem jarku) mladenič, ki se odpravlja na nabor, se z njo doma navdušuje, otroci jo pojo v šoli in doma.
Posebne zbirke vojaških pesmi Slovenci do sedaj še nismo imeli, zakaj ni se čutila njih potreba. A ker se je v poslednjem času zlasti iz učiteljskih krogov začelo povpraševati po taki pesmarici, je temu nedostatku odpomogel šolski ravnatelj Ant. Kosi, ki se ie dokaj let sem bavi z nabiranjem narodnih pesmi. Nova njegova zbirka nosi naslov »Vojaške narodne pesmi za šolo in dom«. Nabral in za dvo-oziroma triglasno petje postavil Ant. Kosi. Prvi zvezek. Cena 1 K. Založila Katoliška Bukvama, Zbirka obsega poleg »Cesarske« še 25 samih prijetnih zares narodnih vojaških pesmic. Triglasne pesmi so vse tako stavljene, da se lahko pojo tudi samo clvoglasno. Stavek je preprost, primeren značaju narodne pesmi. Nedvomno bodo po tej zbirki pridno segale šole, izobraževalna društva ter sploh ljubitelji narodnega petja.
se zamore naključiti vsakomur, ki postane naš naročnik. — Brezplačna pojasnila pošilja: Srečkovno zastopstvo 11, Ljubljana.

s komptoarjem, prostornimi skladišči in veliko kletjo, v kateri so vže 80 let nahaja špecerijska trgovina, se na Kongresnem trgu št, 10 (Dvornem trgu št. li s 1. novembrom t. 1. v najem odda.
Pojasnila v odvetniški pisarni v Gosposki ulici št. 3, I. nadstropje.	1079
Blagajničarka in prodajalka
mešane stroke iščeta službe. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Tinrete 1100.«
z 2 sobama in pritiklinami ter vrtom se odda za avgustov termin. Kje pove uprava. »Slovenca« pocl štev. 1102.
Večja parna žaga išče veščega
Tozadevne ponudbe s prepisi spričeval je pošiljati na upravništvo tega lista pod »Parna žaga 1104«.
Prodam do 80 hI vina, dobre kvalitete, iz žlahtnih trt in solnčne lege. Več pove J.Zupan, fotograf in vinogradnik. Sv. Ema št. 33, p. Prišteva, Štajersko. 1103
v Črni vasi blizu mestne šole se da v najem. Več se izve pri lastnici travnika Heleni Bavdek-ovi na Zaloški cesti štev. 6 ali pa pri g. Franu Remšgarju v Črni vasi štev. 1.	1101
Prodajalca
dobro izurjena v trgovini mešanega blaga, se sprejme. Prednost imajo z daljšo prakso z dežele. Ponudbe na upravo „Slovenca" pod šifro »Pridnost 1083".	1083
11
M
TŠ
©M m ibotai©©!
Predstave v prvovrstnem
v deželnem gledališču so:
ob >/211, ob 3, Vs 5, 6 zvečer
pristopne tis® mladini.
Zadnji dve večerni predstavi mladini lj j|	nista pristopni.	|

za dostavljanje raznega blaga po mestu, kateremu so znane ulice in tvrdke. Služba se nastopi takoj. Povpraša se pri tvrdki
R. R1ZI1ER, spedlcllsko pisarne, Ljubljana.
Sprejme se
z dolgotrajnimi spričevali, ki bi vozil tudi tovorno blago, proti dobri plači. Vpraša naj se pri upravi lista pod št. 658.
i reci
c. kr. priv. južsie železnice.
Veljaven od 1. maja do preklica.
Proga Dunaj—Trst: Prihod z Dunaja. Odhod na Dunaj.
ob zjutraj	ob 4-3' zjutraj
5-55 „ brz.
'„ 10-u dop.
» ±'i »
„ 5'« zveč. brz. „ 12 55 ponoči
Prihod Iz TrsSa.
ob 4-22 zjutr. „ 11-21 dop. brz. „ 2-5i pop. „ 11-« ponoči
12-05	brz.
11-26 dop. brz. „ 3*ii pop. „ 12-ii pon. brz. „ 12-is pon.
Odhod v Trsi.
ob 5-i3 zjutr. „ 6-05 zjutr. brz. „ 1-0« pop. „ (5 00 z v. brz. „ l-20 ponoči.
Proga Ljubljana—Vrhnika:
Prihod z Vrhnike. Odhod na Vrhniko.
ob 6-38 zjutr.	ob 7-25 zjutr.
10-36 dop.	„ 1-13 pop.
7'15 zvečer
8-m svečer:
BifcSaiJM B51B 3.
lahko poslužujejo vsi civilni potniki
Mini pAif, M se pgffešo is
ODHOD iz Ljubljane glavni kolodvor, samo I osebni vlaki:
6 00 zjutraj v Kranj (Tržič), Jesenice, Trbiž.
8-05	zjutraj v Grosuplje (Kočevje), Trebnje (Št. Janž), Novo mesto (Straža - Toplice), Bubnjarci.
9-09	zjutraj v Kranj, Jesenice, Trbiž.
11-30	dopoldne v Kranj, Jesenice, Trbiž.
12-52	popoldne v Grosuplje, Trebnje, Novo mesto (Straža-Toplice), Bubnjarci.
6-30 zvečer v Kranj. (Tržič), Jesenice, Celovec, čez Salcburg na Dunaj.
6-36	zvečer v Grosuplje (Kočevje ), Trebnje, Novo mesto, Bubnjarci.
PRIHOD v Ljubljano glavni kolodvor, samo osebni vlaki:
7-35	zjutraj z Jesenic, Kranja (Tržiča).
8-56	dopohidne iz Novega mesta, Trebnjega (St. Janža), Grosuplja (Kočevja).
Teli vlakov se s? as s s »s iffl-s š 8° a m 5 s
11-16 dopoldne iz Trbiža, Jesenic, Kranja
2-35 popoldne iz Bubnjarcev, Novega mesta
(Straže-Toplic), Trebnjega, Grosuplja-•1-33 popoldne iz Trbiža, Jesenic, Kranja. 8-20 ponoči iz Trbiža, Jescnic, Kranja, (.Tržiča). 8-23 ponoči iz Novega mesta (Straže - Toplic), Trebnjega (Št. Janža), Grosuplja, (Kočevja).
Kamniška železnica.
ODHOD z državnega kolodvora v Karr.uk t mešanimi vlaki
7-40 zjutraj, 2-30 popoldne in 7-15 zvečer.
PRIHOD iz Kamnika v Ljubljano cb 6-42 zjutraj, 1100 dopoidne in 6 15 zvečer.
Z •
aiMra 1 irsis
Srečko Tekauc
trgovec
Micika Tekauc roj. Marchiotti
Zagreb
poročena 23. maja 1915
Ljubljana
m
Št. 7800.
Mestni magistrat ljubljanski potrebuje za kurjavo svojih uradnih prostorov in od njega oskrbovanih zavodov 800—1000 m3
zdravih, suhih bukovih drv
in okoli 100 m3 mehkih drv in sprejema za njih dobavo ob uradnih urah pismene in ustne ponudbe do 10. junija 1915.
Dobavo drv bo izvršiti do 15. septembra 1915.
Mestni magistrat ljubljanski,
1106
dne 17. maja 1915.
Srečke c« kr
km	55,000
priporoča in razpošilja za ceno	fj *
Družba za razpsčavanie - srečk razredne loterije z o. j.


Poštne položnice na zahtevo zastonj
Razno iz Italije.
Očividec, ki je prišel iz Rima, nam pripoveduje sledeče:
V Italiji med kmečkim ljudstvom kakor tudi med delavstvom ni nobenega navdušenja za vojsko. Demonstrira se le po mestih, 'kjer je dovolj različnih elementov, ki so pripravljeni na migljaj od zgoraj storiti vse, to se razume, da ne zastonj. Zanimivo je, kako se dijaštvo udeležuje demonstracij. Profesor pride v razred; namesto da bi dijake poučeval, prične sam prvi v razredu demonstrirati in vpiti: »Ev-viva Italia.!«; seveda dijaki pa za njim, ker na ta način so vsaj rešeni vsega strahu pred — kljukami. Profesor vzame zastavo, gre iz razreda, dijaki pa za njim in gredo na ulico, kjer demonstrirajo za vojsko itd. Na ta način se v Italiji že od konca marca ne vrši v srednjih šolah reden pouk, ampak prav pridno demonstrira.
Kdo pa je za vojsko in proti vojski?
Znani pesnik in hujskač, ki se prišteva sam sebe tudi med »mučenike« — najbrže ga bo kakšna framasonska loža proglasila za svojega »svetnika« — ni dobil od entente samo 100.000, ampak 8 milijonov, s katerimi razpolaga in podkupuje kakor pač sam hoče. Tako je to »rnuče-ništvo« precej dobro plačano. Hujskajo pa na vso moč ententi prijazni listi. Ker je pa teh še premalo, se je n. pr. v Rimu ustanovil s pomočjo judeževih grošev list »Fuori i barbari!« (Proč z barbari!) Pod imenom barbari se misli Avstrijo, Nemčijo, Giolittija in sploh vse tiste, ki so proti vojski. »Giornale d'Italia« pa zopet na poseben način dela reklamo za se in za — vojsko, V uredniškem oknu ima izobešen kruh, kakršnega imamo pri nas, kjer se nahaja zraven tudi potreben komentar.
Celo hujskarijo proti Avstriji pa vodijo framasonske lože. Kaj pa pravijo člani teh rovarskih društev. Vojsko hočejo za vsako ceno, pa naj jim Avstrija da, ne vem koliko. Seveda, njihov namen je popolnoma prozoren. Hočejo uničiti Avstrijo, ki je danes še, hvala Bogu, katoliška. Če bi se jim to posrečilo, kar se jim pa ne bo, potem bi bil sveti oče nekako osamljen, in potem bi se z vso silo vrgli na Vatikan in na katoliško Cerkev, da jo uničijo. Vidi se pa, da framasoni poznajo zelo malo zgodovino. Če bi jo poznali, potem bi se morali prepričati, da ni na svetu sile, ki bi jo mogla uničiti.
Kakor sem že omenil, pravega navdušenja za vojsko med ljudmi ni. Demonstrirajo po mestih dijaki in nezreli ljudje, ki si pač ne morejo predstavljati, kakšne posledice nosi s seboj vsaka vojska.
Rezerviste hodijo na dom iskat orožniki ter jih gonijo v vojašnice, n. pr. v Genzanu blizu Rima in tudi drugod. Ko pa pridejo ti rezervisti v mesto, se navadno stepo z demonstranti — pristaši vojske. Med ljudstvom ni sloge, med vojaštvom pa ne discipline, posebno ne med onim, ki se rekrutira iz srednje in južne Italije.
Naj navedem slučaje iz Rima, Nekateri so proti, drugi pa za vojsko. To nedeljo so bile tam demonstracije in pretepi med obema strankama. In kaj so vpili pri teh demonstracijah? »Proč s kraljem!«, »Doli monarhija!«, »Proč z Giolittijem!«, »Živio republika!« itd. Napadali so tudi različne nemške trgovine, n. pr. knjigarno Loscher v Rimu, ki so jo popolnoma de-molirali, kljub temu, da je Salandra že štirikrat izdal oklic na prebivalstvo, naj se spoštuje imetje tujcev. Seveda pri tem se je dogodilo marsikaj zanimivega. Neki duhovnik se je vozil v tramvaju. Rimska mularija ustavi tramvaj ter zahteva od njega, naj pove, kakšne narodnosti da je. Revež je bil v škripcih. Rekel je, da je Poljak. Seveda demonstranti niso bili s tem odgovorom zadovoljni, ampak so vprašali, kakšen Poljak. Bil je vendar toliko pameten, da je rekel, da je ruski Poljak. Sedaj so ga pa demonstranti vzeli v svojo sredo ter je moral z njimi — seveda kot njihov zaveznik — dve uri demonstrirati po Rimu ter vpiti »Evviva Italia!«
Preteklo nedeljo si je Salandra ogledal oddelek vojaštva. Vojaštvo je sicer vpilo »Evviva il re!«, »Evviva Salandra!«, pri tem so pa metali puške na tla. Rezervisti mečejo proč tornistre, ker ne marajo iti v vojsko, oziroma sploh biti vojaki, Dogodil se je zanimiv dogodek na tramvaju. Vojak sedi v vozu, nato pa vstopi častnik, fa ga vpraša, ker ga vojak ni pozdravil: »Kaj si ti vojak?« Ta mu pa malomarno odgovori: »Ne vem,« in gleda svojo obleko, Seveda častniku se je za malo zdelo, ker ga vojak ni pozdravil, in je zahteval, naj mu salutira. Vojak se ni za to prav nič zmenil, ampak mu je enostavno od-brusil, da če bi moral vsakemu salutirati, potem bi moral vedno mahali. Častnik ni bil zadovoljen z njegovo obleko, ker je bda umazana, ter ga jc zaradi tega pogra-
jal, Seveda, vojaku niso šli ti »očetovski« opomini k srcu ter mu je povedal, da ni vojak po poklicu.
Ljudstvo v srednji in južni Italiji ni navdušeno za vojsko, kakor tudi ne v severni. Demonstrira se le po mestih, So-ciolisti so proti vojski in skoro gotovo je, da tudi večina v Turinu in Milanu — ki je socialistična — se ne bo nagnila na stran vojnih hujskačev, V Italiji občudujejo moč Avstrije in se niso mogli naču-diti, kako je mogla dobiti tri milijarde vojnega posojila, med tem ko so v Italiji z največjo težavo podpisali milijardo lir.
Gotovo je, da pride do vojske. Italija nima denarja, ima pa — kakor pravijo — zelo dobro orožje. Zato jo v tem oziru podpira evropejski »kramar« — Anglež. Kakšen pa je italijanski načrt. V Italiji se marsikaj sliši in govori, ter je to tudi verjetno. Za Trident pravijo, da je za nje pretrd oreh, ker so sama tla zelo pripravna za brambo in ker so Avstrijci zgradili izvrstne utrdbe. Torej tu ni nič z ofenzivo, ampak tukaj mislijo ostati v de-fenzivi, da tako obvarujejo svoje glave. Imajo pa drugi načrt, Valona je v laških rokah, v sami Albaniji je splošen nered in tam imajo Italijani veliko svojih dobro plačanih agentov. Zato hočejo baje Italijani izkrcati čete tudi v Albaniji in skozi Srbijo ter Črnogoro napasti Avstrijo. Tudi Franciji so obljubili pomoč, in sicer jim pošljejo 500.000 mož, ententi pa dajo na razpolago svoje brodovje, da bodo mogli zopet pričeti z operacijami proti Darda-nelam.
Tako mislijo doseči veliko Italijo. Celo gibanje proti Avstriji in deloma, tudi proti Nemčiji vodijo framasonske lože. Naj povem, kaj je pripovedoval o loži neki uradnik ministrstva, ki je zaveden katoličan. Na mizi svojega šefa je našel pismo neke rimske framasonske lože, v katerem ga vabijo na zaupen sestanek, ker bo dne 24. maja napovedana vojska. Iz tega se vidi, da ne bo italijanska vla da napovedala vojske, ampak framasonske lože, ki imajo danes v Italiji prvo in zadnjo besedo, Kialj je proti vojski; ne mara nakopati tako velike nesreče svoji državi. Zato govori ljudstvo, da je kralj bolan in da se mu — meša. Gotovo pa je, kdor pozna italijansko ljudstvo, da bo doma izbruhnila revolucija, posebno pa takrat, če bodo Italijani doživeli poraz in takrat bo framasonstvo slavilo svoje orgije v neomejeni meri, pa Italija kot monarhija bo takrat nemogoča.
Pisma iz roškega ujetnlva.
Karel Zupančič se je oglasil iz Vi-jaznikov v vladimirski guberniji. Rečeno dopisnico je prejel Janez Zupančič, ki biva v vasi Lužah h. št. 16 v do-brniški župniji na Dolenjskem. Poročilo je deloma tiskano. Rusi imajo namreč za vojne ujetnike nalašč tiskane dopisnice in sicer v več jezikih, kakor v poljskem, češkem, nemškem, madžar-sekm in morda še v kakšnem drugem. Tiskano besedilo se glasi: Sem zdrav, nič ranjen v ruskem ujetništvu v . . . Ujetnik besedilo izpopolni z imenom kraja, kjer se nahaja, prečrta kakšno besedo in jo izpopolni z drugo, ki ustreza njegovemu dejanskemu stanju, se podpiše, pa je dopisnica spisana. Taka rnalobesedna poročila pač radi vidijo dotični cenzorji, ne pa prejemnik, kateri bi rad, da bi mu ujetnik vse natanko poročal, kako se kaj ima, kdo je še ž njim vkup, kakšen je kraj, kakšni so ljudje, med katerimi živi itd. itd. — Josip Kochl, brivski mojster iz Ljubljane. Prvič je bil ranjen, drugič ujet. — Jožef Kos piše ženi Fani Kos: Draga ženka! . . . Vse bo minilo, pa bom prišel domov. Prisrčen pozdrav tebi in otrokom. Z Bogom, na veselo in srečno svidenje! Čisto polje dne 5. aprila 1915. — Alojzij Bučar pošilja prijatelju v Ljubljani prijateljske pozdrave iz Petropavlovska, ki leži na sibirski železnici v akmolin-ski guberniji. — Franc Stole pošilja pozdrave iz Manilova St. Bolotnoc v teniški guberniji. — Matija Podhoršek se je oglasil iz Moskve. — Anton Stopar piše iz Petropavlovska ženi Mariji Stopar, bivajoči v Spodnji Šiški h. št. 63, da se nahaja v vojnem ujetništvu v ak-molinski guberniji v Sibiriji. — Gabriel Ferjan se nahaja v vojnem ujetništvu v Sarapulu, ki leži na reki Kami v vi-jatski guberniji v evropski Rusiji. V Sarapulu jc več Slovcnccv. — Jožef Šipelj je pisal in sporočil svoji ženi Mariji Šipelj, bivajoči v Št. Juriju pri Grosupljem, da so ga dobili Rusi v roke in odvedli v daljno sibirsko mesto Omsk. Vožnje preko neizmernih ruskih ravnin ni bilo konca ne kraja. Videl je velike vode (Volgo), kakor šc nikdar prej. — Franc Muška se je oglasil iz mesta Orenburga. Piše očetu, ki jc posestnik v Toplicah na Dolenjskem, da se nahaja v vojnem ujetništvu na Ruskem. — E g o n b a r o n Z o i s se nahaja v vojnem ujetništvu v mesto Petrovsk v guberniji Saratov ob desnem bregu ve-
ličastne Volge. — V ruskem ujetništvu se nahaja Ivan Rihar, gostilničar in posestnik v Gor. Logatcu in Ivan Kavčič ter piše iz ujetništva svoji teti M, Kavčič. — Rajko Osterc piše: . . . Ljubi oče! Ali ste prejeli pismo, ki sem Vam ga pisal iz Holma. Vozim se že 12 dni proti Sibiriji, pa kakor slišim, se bomo vozili še 14 dni. Zdrav sem sicer, samo vožnja me zdeluje, smo tako na tesnem v vagonih, v vsakem vozu nas je 40. Na veselo svidenje. Vaš Rajko. Pismo, pisano v Rusiji 14. aprila je prejel Rajkov oče Anton Osterc, Delarnska ulica h. št. 8 v Ljubljani. — Karel Ilolosan, vojni ujetnik v Čistopolju v kazanski guberniji v evropski Rusiji jc nedavno tega pisal in sporočil svoji sestri Antoniji, bivajoči pri D. M. v Polju: . . . Jaz sem na Ruskem v vojnem ujetništvu in se počutim prav zdravega, kar tudi vam želim. Z Bogom! Tvoj brat Karel. Pisal ie v Čistopolju dne 27. marca. — Fedor Šlajmer je pisal in sporočil svojim staršem, da je bil 24. marca ujet, da mu gre dObro, da dobi dobro hrano, da jc zdrav in nič ranjen. »Mogoče se dolgo ne vidimo.« — Ciril Trošt je pisal svoji predragi mamici iz stostolpe Moskve: Draga. mamica! Upam, da ste prejeli pismo, v katerem sem Vam popisal svojo bolezen. Iz Rave ruske so me poslali v Kijev. Tam sem bil samo tri dni, potem sem prišel po tridnevni vožnji v Moskvo. Najlepše je bilo v prvem mestu. Gnoj mi še zmiraj teče iz prsi. Mislim, da ne bom nikoli več prav zdrav. Drugače je tukaj tudi dobro. Napisal bi Vam naslov, pa nc vem, kako dolgo šc ostanem tukaj. Rana je šc velika . . . Skoraj bo že 4 mesece, kar ležim v bolnici. Zdaj nisem več tako suh, malo sem se žc zredil. Hoditi ne morem dolgo, ker me prične v prsih boleti. Tu smo v bolnici sami Avstrijci . . . Pozdravljam Vas Vaš sin Ciril. Z Bogom! — Jožes Miklavee je pisal in sporočil svoji ženi Malvini, stanujoči v Jeranovi ulici št. 17: Draga ženka in otroci! Pozdravljam Vas med vožnjo v Azijo. Vozimo se že 14 dni, pa se bomo še tri dni ali več. Sedaj smo na potu v Taškent ob kitajski meji. Peljali smo se skozi Lu-blin, Moskvo, Penzo, Saniaro in Oren-burg. Osem mesecev sem bil v nesrečnem Przemyslu, kjer me je Bog varoval. Res da sem sedaj varen pred molilnim orožjem, pa tudi v ujetništvu ni nič prijetnega. Popisati sc ne da vse Vidi se tu mnogo, a mene nič nc zani-'nip. Tod se pasejo po pašnikih kamele, domovina jc pa le kaj drugega. Našim oficirjem se ne godi nič bolje, se ravno tako vozijo v vojaških vozovih kakor mi, si nosijo hrano v »šalah« kakor moštvo, pa tožijo. Koliko boni lahko povedal. Kako bodo otroci poslušali, ker sem veliko novega videl. Mnogo smo izgubili, samo korajže ne, te kakor stari vojaki tudi ne smemo izgubiti. Vreme je tu ugodno, ker je tukaj južna Sibi rija. Germani pridejo v mrzle kraje, nam Avstrijcem je to prizaneseno. . . . Z Bogom! — France Mehle iz Štepanje vasi se je oglasi! iz vojnega ujetništva na Ruskem. — France Ribič je pisal v Pirniče pri Medvodah, da se nahaja sedaj v samarski guberniji v ruskem ujetništvu. — France Travnik se jc nenadoma oglasil iz daljne Sibirije .iz mesta Petropavlovska ob sibirski železnici, kjer je več Slovencev. — Andrej Uran, kadet 79. pešpolka piše iz Kijeva prijatelju, ki študira v Ljubljani: Živ, zdrav, ruski ujetnik. Na. določen nam kraj še nismo prišli. Iz Skobelcva se je oglasil France Juvan in jc poslal pozdrave prijatelju v Beričevem pri Dolu. — Ferdo Majdič piše ženi, stanujoči v Gradišču v Ljubljani. — Josip Vavrla piše iz Moskve. — Ivan Kuclar se jc oglasil iz Skobelcva. — Anton Fernus iz Podlipe pri Vrhniki piše iz sibirskega sela Ivanove: Nimam ravno slabega življenja tukaj, sem pri enem kmetu na hrani. Drugače jc še dosti dobro, samo mraz je hud. Imeli smo mraza, pravega sibirskega, po 43°, zdaj jc sicer že nekoliko odnehal, a drži sc šc okoli 25". — Josip Kržin iz Ljubljane piše: S Turko-vim Karlom sva skupaj. — Ivan Janež je pisal in sporočil svoji ženi Frančiški v Dolu h. št. 9, da se nahaja v ruskem ujetništvu v mestu Orlovu, ki leži na reki Vjatki v vjatski guberniji. — Ljubljančan I. B., živeč v Bijsku v Sibiriji piše prijatelju v Ljubljani: . . . Tukaj so nekatere reči jako poceni. Tako na primer si tukaj lahko kupim za 50 rubljev skočnega konja in sani. Druge reči (stroji) so pa dražje. . . . Pozdrav! — Podpolkovnik V 1 a d i m i r P i r n a t je pisal svojcem, v Ljubljani bivajočim, iz Pcnze, da se nahaja na potu v rusko ujetništvo. — Jakob Bovec se jc čez dolgih sedem mesecev zopet oglasil in je pisal svoji ženi, da jc šc med živimi, in sicer v mestu Irkutsku, v največjem sibirskem mestu. Žalostna žena Frančiška Bevcc, bivajoča v Begunjah na Gorenjskem je ravno obhajala svoj god, ko jc prišlo moževo urcveseio pis-
mo, da je še živ in da se bosta še videla,
ko bo vojske konec. Lepšega voščila in vezila ji mož pač ni mogel poslati. — St. Cuznar piše iz ujetništva Josipu Cuznarju v Šiški. — Mirko Burja piše: .... Sedaj sem že skoraj 10 dni in noči v vlaku. Peljemo se v rusko ujetništvo, kam, pa še ne vem. — Rudolf Mo-guš se je oglasil iz Sibirije. Piše ženi Anki Moguš, ki biva pri D. M. v Polju. Sprejmi srčne pozdrave in poljube! —, Ivan Račič piše iz ruskega ujetništva.
—	Lorenc Kopač piše iz Novo-Nikola-jevska v tomski guberniji v Sibiriji. Zdaj pojdemo na kmete. Slovence, Hrvate in Čehe dajo vse po vaseh, drugih pa nc. Vsak kmet dobi po dva ali tri in dobi plačano za vsakega moža za hrano. Mi se po jeziku veliko razumemo z Rusi. Meso in moka sta tukaj jako pocenL Pozdrav! Pismo, pisano v Novo-Niko-lajevsku dne 30. marca, je prejel te dni Lorenc Kopač, ki stanuje v Rožni dolini h. št. 182, pošta Vič. — Franc Kram-pelj piše ženi, da jc ujet in da še mar-sira na določen mu kraj. — Alojzij Zajec, piše iz ruskega ujetništva očetu; Iv.anu Zajcu, ki prebiva v Pijavi gorici pri Škofljici. — Albin Vrtovec, bivši član Orla iz Velikih Zabelj je pisal iz Moskve. Zanimiv je pripis ruskega cenzorja v slovenskem jeziku napisan z rdečim svinčni-kom: »Odgovor pišite s črnilom in razločno — Cenzor —«, kar znači, da imajo v nekaterih krajih v Rusiji cenzuro v rokah Slovenci, ali pa vsaj slovenščine zmožni ljudje. Anton Blažič se je oglasili iz Orenburg a, ki leži v podnožju ziatonos-nega uralskega pogorja na meji med Evropo in Azijo. Piše očetu Antonu Blažiču, bivajočemu v Novem mestu. — Mihael France Peternelj, o katerem smo že poročali na tem mestu, piše svoji ženi iz Buin-ska v simbirski guberniji: . . . Sedaj sme* s častniki v šoli nastanjeni, pa smo jako. na tesnem. Po mestu smemo hoditi, če si gremo kaj kupovat. — Kadet Andrej Uran pise: . . . Danes (29. aprila) sem v Zla-. toustu, v mestu med južnim in srednjimi uralskim gorovjem in sem na popotovanju v Sibirijo. Dopisnico, datirano 29. aprila v Zlatouslu, je prejel pred par dnevi Andrej Uran na Glincah hiš. št. 68 pri Ljubljani.
—	rii Lundrovih v Tomačevem so bili že dalj časa vsi žalostni in potrti in v velikih skrbeh saradi Jožeta, o katerem ni bilo že toliko časa nobenega glasu. Pred nekaj dnevi pa je prišlo preveselo pisanje od Jožeta, da je še med živimi. — Alojzij Tram-pus iz Golega Brda pri Medvodah, zdaj vojni ujetnik v Jelabugi, ki leži ob plovni reki Kami v_ vijatski guberniji, ie pisal svoji zeni. — t rane Sajovin pošilja pozdrave m Feh'°Pavlovsl™ ob sibirski železnici. — Matevž Podobnikar, o katerem smo žc poročali, da se nahaja v vojnem ujetništvu na Kuskem, je pisal te dni svoji sestri Mariji, bivajoči na Brezjah pri Dobrovi hiš. ste v. 7 med drugim tudi to-le: ... Jaz sem zdaj zdrav. Tukaj (selo Vojzdnic pri Arzamasu) ,e (15. aprila) že gorko. V tei vasi nas je 13 Slovencev. Drugače je dobro, samo dolgčas mi je, toži se mi po dragem domačem kraju. Od teh trinajst Slovencev, ki smo tukaj, sva dva v vojaški pekariji. Jesti imamo dosti, delamo pamo-lem, se ne bomo oretegnili. Nositi mora, mo svojo obleko. Neprijetno mi je to, da me ne zaslužim. - Franc Kandela piše staršem, bivajočim v Ljubljani, da je na potu v Kijev kakor vojni ujetnik. _ Iz ivurgana piše vojni ujetnik: Tukaj si moramo vse kupiti, obleka nam razpada, čev-Je imamo razbite in raztrgane. Za našo krono dobim tukaj 25 kopejk. Zima je bi-la tu tako huda, da se je človek bal stopiti iz hiše. Prosinca meseca je bil navadno mraz 40" pod ničlo. Smemo hoditi v mesto delat. Po 50 in več kg težke vreče rzi ali ovsa nosimo navzgor po stopnjicah.
u se mora sila dosti pridelati rži in ovsa. Ječmena tuka, ni videti. Kruh imamo bel in pa crn ,in ej naprodaj na vago. Za pet kopejk je funt pogače, za 10 kopejk funt mesa, kakršnega si kdo izvoli. Ribe so tu-ka, lepe; velike ščuke in karpi so na trgu P^Cah' da iih zmrzIe z ^Patami na-
L°n,e lma'° tu ma'hne- z daljšo dlako, kakor so naši, so debeli, ali v saneh
ne gre ruski konj korakoma, ampak leti kakor strela, da se za sankami kadi, kakor pn nas na cesti, kadar je veliko prahu. Za silo se razumemo z Rusi, tako nekam po hrvaško ,o zavijajo. Kmalu se bom™ lahko vse zmenili ž njimi. Rusi molijo jako radi Petje in ples ljubijo strastno. Pozimi po hišah predejo pa plešejo in prepevaTo ob spremi,evanju z balalajko, ki je Sodob-na mandolini z dvema ali tremi strunami Rus pleše z veliko ljubkostjo ahK spretnostjo m močjo. Navadno se priče' n,a ples s počasnimi, umirjenimi kretnjami- kratkim, koraki in gracioznim ziba-n em a naenkrat preide v najbolj divje strastne in silne skoke in v jako umetno U
,Ženskc Pa ne Plešejo strastno kakor moški, ampak ostajajo vedno y ljubkih, umirjenih kretnjah. Najbolj priljubljeni ruski narodni ples se imenuie trepak.
Naznanilo o sprejemu v knezo-Skoltjsk! zavod Sv. Stanislava v St. Vido nad Ljubljano za Šolsko leto 1915-1916.
V	kn.-šk. zavod sv. Stanislava se sprejemajo telesno zdravi in nravno nepokvarjeni mladeniči, zlasti taki, o katerih je upati, da se bodo po dovršenih študijah posvetili duhovskemu poklicu.
V	zavodu je popolna gimnazija s pravico javnosti. Gojenci dobivajo v zavodu vso oskrbo, namenu primerno vzgojo in pouk v obsegu in po načrtu, kakor to velevajo avstrijski šolski zakoni.
Za mladeniče iz ljubljanske škofije je cela plača 500 K na leto, za mladeniče iz drugih škofij pa 600 K. Plačuje sc v mesečnih obrokih naprej, najprimerneje po poštnih čekih, ki jih daje zavod na razpolago. Nekoliko gojencev sc sprejme tudi brezplačno ali po znižani ceni, kolikor to dopuščajo sredstva zavoda. Vendar morejo dotični gojenci to dobroto le tako dolgo uživati, dokler se je po svoji pridnosti in po svojem lepem vedenju kažejo vredne. — Šolnina se ne plačuje; le za prvi sprejem se plača pristojbina 10 K. Pri vsakoletnem sprejemu pa se plača 4 K za učila; vr-hutega plača vsak gojenec 1 K za knjižnico.
Prošnjo za sprejem, naslovljeno na kn.-šk. ordinariat v Ljubljani, morajo vsi učenci osebno v spremstvu svojih staršev, oziroma njih namestnikov izročiti vodstvu zavoda. Na prošnje, ki bi jih učenci poslali po pošti ali po kaki drugi poti, pa sami nc bi prišli za časa k hišnemu vodstvu, bi se moglo le v izrednih slučajih ozirati.
Posebe je pripomniti:
1.	Učenci, ki hočejo vstopiti v prvi gimnazijski razred, morajo oddati svojo prošnjo od 1. do 10. junija. — V četrtek, dne 10. junija bo vodstvo zavoda sprejemalo prošnje v Ljubljani v kn.-šk. palači, v pritličju na desno, od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 4. ure popoldne; druge dni pa se sprejemajo prošnje v zavodu v Št. Vidu. Prošnji je priložiti: a) krstni list; b) izpričevalo o stavljenih kozah; c) izpričevalo o dovršeni ljudski šoli s pripomnjo, da se je izdalo, ker hoče učenec vstopiti v gimnazijo; d) izkaz o imetju, če prosi, da bi bil sprejet brezplačno ali po znižani ceni.
2.	Dijaki, ki so dovršili 1. ali 2. gimnazijski razred na kaki drugi gimnaziji, pa žele, da bi bili sprejeti v zavod, naj oddajo svojo prošnjo, gimnazijska izpričevala in zgoraj naštete listine do 12. julija.
Kdor bi želel bolj natančnih pojasnil, naj se obrne do podpisanega vodstva.
Vi Št. Vidu nad Ljubljano, dne 12. maja 1915.
Vodstvo kn.-šk. zavoda sv. Stanislava.
Volna in iznajdbe.
Znano je, da vojna podžiga iznajditelj-stvo, in tudi sedanji svetovni vojni se imamo zahvaliti za velikansko napredovanje na raznih poljih tehnike in industrije. Zanimivo je, da je tudi vojna leta 1870—1871 povzročila mnogo iznajdb ali vsaj načrtov in predlogov, ki so se pozneje udejstvili in postali važni. Charles de Wattewille jih v »Revue« nekaj našteva ter pravi: Kakor znanstveni odbor za obrambo mesta, ki se je ustanovil sedaj v Parizu, tako so se tudi pariška oblastva leta 1870. takorekoč potapljala v plohi iznajdb in predlogov, deloma neumnih in čudovitih, deloma pa utemeljenih na dobrih in izvedljivih mislih. Tako se je že takrat predlagalo, da se naj rabijo baloni za metanje bomb, Rav-notako se je že takrat predlagalo, da bi se naj rabila v obrambo postojank bodeča žica, po kateri bi se naj vrhu vsega še pretakala električna sila. Nek drugi iznajdi-telj je hotel uvesti oklopne železniške lokomotive; sedaj rabimo cele oklopne vlake. Zahteval pa je, da dobi stroj peto kolo, da bi lažje tekel. Nekdo drug je predlagal parno pračo, ki bi metala po 6000 krogel 1000 do 2000 metrov daleč. Nek iznajditelj je hotel posnemati Arhimeda ter uvesti velikanska zrcala, v katerih bi zbiral solnčne žarke, da bi ž njimi oslepil sovražnika v daljavi ter požigal, kar mu drago. Tudi topovi bi naj bili opremljeni s takimi zrcali, da bi sovražniku jemali vid in prepričali opazovanje. Tak predlog pa je stavil — mimogrede povedano — nekdo angleškemu vojnemu uradu že pred več ko sto leti, za časa Napoleonovih vojna, Angleži pa so ga odklonili, češ, da je preveč —■ nečloveški.
iste
ISJ*r

l&s
St
»• STO



■■■HnaHnHBBlHHnH
cPremišljevanja
o Božjem Srcu Jezusovem.
Spisal P. Marijofil Holeček, frančiškan. Cena K 120 za broširan, K 2-— za vezan izvod je skrajno nizka.
Ta premišljevanja so času primerna, pa za vse čase namenjena. Potreba po takih premišljevanjih je bila vedno večja, posebno odkar se z vso vnemo goji in širi češčenje presvetega Srca. Po teh premišljevanjih bomo natančneje spoznali skrivnosti in milosti, ki jih hrani Zveličarjevo Srce za nas, in s katerimi nas želi obogatiti. Knjiga bo njim, ki jo bodo, rabili v tolažbo in naj donese mir vsaki slovenski hiši in sleherni družini.
JPavrefansAe litanije.
Matere Božje za mešani zbor, oziroma eno- dvo- ali triglasni zbor, zložil Franc Ferjančič. Cena 30 vin.
Te litanije, ki so ravnokar izšle, bodo dobro došle našim pevskim zborom. Z njimi pa ne bo vstreženo samo pevovodjem in pevcem, temveč tudi občinstvu, ker se bodo litanije po svojem ustroju in značaju povsod hitro udomačile. Meseca majnika in za vse Marijine praznike bodo prav dobro" došle.
kraljici neSes in zemlje.
Zbirka Marijinih pesmi za mešani zbor, samospeve in orgle. — Uglasbil Kari o Adamič. Cena partituri K 180, glasovi po 40 vinarjev.
Te skladbe so globoko zamišljene in uprav mojsterski izpeljane in pričajo o temeljitem znanju teorije, harmonije in kontrapunkta. Melodija teh skladb je posebno izrazita, zmerno moderna, pa vendar močem naših zborov na deželi umerjena.
Zemljevid Cvrope.
Merilo 1:4,000.000. Cena K 2-40, nalepljen na platno s palicami K 6'50, nalepljen na platno in zložljiv v žepno obliko K 6'—.
Ta zemljevid v slovenskem jeziku presega po svoji veliki natančnosti, razvrstitvi in preglednosti vse druge zemljevide. Velikost znaša lm 15 cm X 86 cm.
KATOLIŠKA BUKVARNA V LJUBLJANI
SS6ir£a slovensfiifi povesti.
Urejuje profesor J. Grafenauer. Cena za sešitek 60 vinarjev. Sešitek lj4 vezan v eno knjigo K 3-50.
Ta zbirka nudi najlepše pripovedne bisere slovenskega slovstva, katere je treba na vsak način ohraniti našemu ljudstvu. Dosedaj so izšli:
1.	zvezek: Josip Ogrinec, Vojnimir ali poganstvo in krst, —
Strneno polje.
2.	zvezek: Franc Erjavec, Hudo brezdno ali Gozdarjev rejenec.
— Ni vse zlato, kar se sveti. — Izgubljen mož. — Ena noč na Kurnu. — Mravlja.
3.	zvezek: Vesele povesti, Jaklič, Za možem. — V pustiv je šla.
Jurčič, Pravda med bratom.
4.	zvezek: Ksaver Meško, Povesti in slike: Štiri smrti. — Pot
Čez travnik. — Požigalec.
Marčna huRarica. m
Zbirka navodil za pripravo okusnih in tečnih Jedil s skromnini sredstvi. Za slabe in dobre čase sestavila v vojnem letu 1915. M. R. Založila Katoliška Bukvama. Cena K 1'20, v platno vezana K 1'80, po pošti 20 vinarjev več.
Knjiga ne bo služila samo ob času draginje, temveč bo tudi ob dobrih časih pot do blagostanja. Njene posebne vrline so označene v predgovoru, katerega naj pazno prečita vsaka gospodinja. Knjiga se ogiblje potrate in vpošteva povsod varčnost ter uči, kako si pomaga gospodinja s sredstvi, katera so vedno in povsod dobiti. Vsa navodila so večkrat preizkušena in so se sprejela samo jedila, ki se tudi glede okusa lahko postavijo na vsako imenitno mizo. — Zelo pregledno kazalo ob koncu knjige ti tudi pomaga takoj rešiti vprašanje kaj boš danes aH jutri kuhala. S to knjigo v roki boš znala postaviti na mizo tudi eno in isto živilo v najrazličnejših oblikah in si boš znala vedno pomagati z malimi sredstvi, da ne prideš nikdar v zadrego. Knjiga bo mnogo pripomogla k blagostanju slovenskega naroda. Cena knjigi, ki obsega 224 strani, je skrajno nizka.

sms; sto SMS, STO
SMS, S®
STO STO'
I... no.. ... i«..
sto!
ar
STO 3fS sms!
STO!
M!
Stej i®
o.. I...
s..
I«..
-.rtS, STO'
STO!
STO' SMS!
sto
STO! sms;
STO SMS! STO'
~ :fS|
•**
sms! S®
STO!
SMSto
STO
3£Sf STO*
sms! sto
SMS! STO'
Ml sto!
SMS] STO' SM?!
SMS! STO Sj ~
S
ms«::
TO»»"
• 'r; ® 8».
STOJ*"
STO« ££S STO
a<5!
sna!
STO
££S! STO
«M5] STO'
sms; sto! ,sms; sroi sms;
STOi
Na
Jsto!
[SMS!
Isto! Isto
I.-nrtJ
Išni1
114 |STO
s*3
ISTO I-ts iS:
sMS STO! iftffl ISTO'
Opozorilo !
Opozarjam s tem kmetovalce in obrtnike po deželi, da g. Franc Hitti nima pravice sklepati kupčije na podlagi mojega slovenskega cenika in za mojo tvrko.
Kdor rabi poljedelski stroj ali drugo železnino, naj se obrne zaupno, pismeno ali osebno, naravnost na moj naslov.
Le na ta način bo kupil zanesljivo blago po res nizki ceni.
Zahtevajte brezplačno moj slovenski cenik)
Fran Stupica
trgovina poljedelskih strojev in žeiezninev Ljubljani, Marije Terezije ceste štev. /, zraven „Figovca" in Knezovega žitnega skladišča.
male in velike, kakor tudi dobro močno motorno kolo 31/2 H F. ima na prodaj I. Buggenig, sodar, Cesta na Rudolfovo železnico, LJubljana. 1017
..............................................
• ••
V
(jTItambilije
'' ** '	vseh vrst za nrade,
društva, trgovce itd.
Anton Černe
graver in izdelovatelj kavčuk - štambilijev
Ljubljana, Selenburoava nI. šl. I.
Ceniki franko. 553 Ceniki iranko.
841
Zdravilišče
Rogaška Slatina
Postaja juž. železnice. Štajersko.
Najmodernejša higijenična naprava. Posebno pripravno za vojake-rekonvalescente. Izvrstni zdravilni uspehi pri želodčnih In Črevesnih boleznih, nevrozi srca in nevrasleniji.

= Sezona od aprila do oktobra. =
Prospekti se dobe pri dežel, zdravilišču.
Zaloge v Ljubljani: R. Šatfabon in Mihael Kastnef.
Konjak
(Pravo vinsko žganje) je najboljši pripomoček proti kužnim boleznim.
Dobi Rn na debelo In drobno pri
.rt
v Baderni (Istra).
__I
Bolgarski car rešen izoDCenja iz katolike cerkve.
Poročano je bilo že v »Slovencu«, da je sv. oče Benedikt XV. spet sprejel v krilo katoliške Cerkve bolgarskega carja Ferdinanda I. in da je isti na velikonočno nedeljo »in publico« prejel sv. obhajilo. K temu imamo dodati po naših informacijah iz Sofije, da je prišel na veliki četrtek poseben papežev poslanec iz Rima ter se mimo Sofije peljal naravnost v Plovdiv, kjer je prebival v velikonočnem tednu car Ferdinand s svojo obiteljo. Isti poslanec (iz kapucinskega reda) je izročil papeževo pismo na dotičnem visokem mestu, in na velikonočno nedeljo je prejel car Ferdinand v katoliški katedrali v Plovdivu iz rok škofa msgr. Cletusa Pejeva sv. obhajilo med veliko sv. mašo v navzočnosti obilega ljudstva (katoliških Bolgarov, mestjanov in okoličanov). Bil je to vzvišen prizor, kateri je napravil velik utis na vse navzoče in je bil tudi opisan v sofijskih in plovdiv-skih novinah. — Novi škof msgr. Pejev je po rodu Bolgar iz velike vasi Kalašlij v plovdivskem okraju. Ker je nadškof msgr, Menini (po rodu Dalmatinec) že jako prileten, je dobil koadjutorja v osebi msgr. Pejeva, kateri je dovršil svoje bogoslov-ske študije v Rimu in bil potem rektor bo-goslovskega kapucinskega semenišča v Budji pri Smirni. Slovi kot učen duhovnik in je pri Bolgarih kot njihov rojak jako priljubljen.
Naši ujetniki v Srbiji.
Sarajevski »Hrvatski dnevnik« priob-čuje pismo z bojnega polja, iz katerega posnemamo naslednje:
Včeraj smo imeli v gostih sanitetnega poročnika R., ki je bil ujet v Srbiji, a je ušel. O tem je pripovedoval: Ko je bil ujet, je moral razjahati in iti peš do Gor. Mi-lanovca. Srbi so mu vzeli orožje, listine in denar. Imel je nekaj eraričnega denarja in 424 K svojega; Srbi so mu kljub zatrdilom, da je to njegov denar, pustili le 24 K. Iz Gor, Milanovca so ga z vozom odpeljali do Kragujevca, odondi pa z vlakom v Niš. Tu so hoteli z njim postopati kakor z infanterijskim častnikom, a on se je skliceval na ženevsko konvencijo, po 'kateri ima pravico, da se z njim postopa kakor z zdravniki. Ugodili so mu in ga odpravili v bolnišnico v Pirotu. Tam sta bila dva naša ujeta zdravnika, en švicarski zdravnik in dva ruska medicinca. Kasnejo je prišel nazaj v Niš, od koder se mu je posrečilo ubežati.
Kar se tiče postopanja z našimi ljudmi v Srbiji, je jako različno. Z zdravniki se v obče dobro ravna, ker so podrejeni srbskim zdravnikom, katerih mnogi so študirali v Gradcu in na Dunaju in so prijazni. Našim zdravnikom, ki delujejo v bolnišnicah, plačujejo Srbi po 150 dinarjev na mesec; ostalim častnikom je določena plača po 3 dinarje na dan, a od tega takoj odbijejo 2 dinarja za hrano in 20 par za luč, ostalih 80 par pa izplačajo častniku.
Avstrijski denar (tudi papir) sprejemajo po vseh srbskih menjalnicah ter se dobi za 2C K 23 dinarjev, — Bolezni strašno razsajajo, zlasti pegasti tifus in tu in tam škrlatinka. Veliko naših zdravnikov je že umrlo, drugi naši ljudje pa kar tru-moma umirajo. Grozno je, kar je R. videl v Nišu. Zemlja je bila zmrznjena in naši ljudje so morali svoje umrle tovariše skozi štiri dni spravljati v nekake odprte hleve, kjer so ležali drug na drugem, saj jih je vsak dan umrlo po 40 do 50. Teh čudnih mrtvašnic ni nihče stražil ter je bilo videti, kako so vanje in iz njih prihajali psi. Z mrličev so slekli uniforme, jih desinfecirali in prodajali.
Naši ujetniki so večinoma v Kragujevcu, Nišu, Pirotu, Bitolju, Paračinu, Skop-lju in Zajtčaru. Nekoliko jih je tudi na grškem otoku Siri, kjer prebivajo večinoma katoličani. Ujetniki v Srbiji morajo ves dan delati, da dobe nekoliko fižola. Srbski častniki vsakega našega ujetnika vprašujejo, zakaj je Avstrija Srbiji napovedala vojno. Če se jim odgovori, da radi atentata v Sarajevu, pravijo, da so atentat vendar izvršili Bosanci.
R. je dalje pripovedoval, da so Srbi do grla siti vojne; imeli so nalog, da zopet poizkusijo udreti v Srem, a vojakom se ni hotelo, — Da dobivajo Srbi pomoč preko Soluna, je popolnoma gotovo; nedavno so došli iz Francije po tej poti avtomobili in aeroplani.
NaroCaiie »Slovenca".
Učenec
kateri ima veselje in zmožnosti za pouk, se sprejme v trgovino z mešanim blagom pri J. MODIC-u v Novi vasi pri Rakeku
pod ugodnimi pogoji.	1087
7VNTO/N BOe
barvarija in kemična pralnica Ljubljana, Selenburgovaul.6
"Dela se izvršujejo tudi na Glincah št. 46. Nizke cene 1 Točna in solidna postrežba!
Obstoj tvrdke že čez 50 let.
v Ljubljani

p
»p
priporoča
v svoji lastni žganjarni kuhane izdelke i. s.
Slh/oVko 2349 B rinjevec H^uševec T^opinovec
pristnost zajamčena
Vepmut - vino
Petero prošnjih
31tarijinili Pesmi
ob vojnem času.
— Za mešan zbor. —
Ign. Hladnik, op. 65,
Cena partituri 1 K.
1068
Prvo kranjsko podjetju za umetno steklarstvo in slikanje na steklo
Avgustu Agnolo
Ljubljana
Dunajska cesta štev. 13 pri ..Flgovcu"
se priporoča slav. cerkvenim predstojništvom kakor p. n. občinstvu za solidno izvršitev vsakovrstnega umetnega steklarstva in slikanja na steklo, za steklarstvo v Uguialni in navadni ornamentiki, stavbno ter portalno steklarstvo — Zaloga steklenega in porcola-stega blaga vsako vrsto, svetilk, zrcal, okvirov za podobe itd. — Narisi in proračuni na zahtevo zastonj. — Spričevala mnogo dovršenih del na razpolago.	74
Odlikovan na rnisiavl v Radoliicl leta 1909 s častno diplomo ln svetinjo I. vrste.
ugodne cene
najboljše kakovosti
vzorci na razpolago
najtitiejša vrste, posebno priporočljiv proti kužnim boleznim, so dobi pri Gabrijelu fcržen, Za-puže posta Begunje pri Lescah, Kranjsko.
Za pristnosl se jamči. Cene zmerne.
3167
Oblastveno konces. zasebna posredovalnica
za nakup in prodajo zemljišč in posestev
VALENTIN ACCETTO
zapriseženi sodni izvedenec
Ljubljana, Trnovski pristan štev. 14.
Prodajalci ali kupci naj se obrnejo na zgoraj imenovano posredovalnico. Vse vrste posestva, vile in zemljišča na izbiro. 249 Tajnost zajamčena.
POSCbnO lefOS je veliko ležeče na dobrem poljskem orodja, da se delo z lahkoto in hitro opravi, vsled tega naj vsak kose naroči le pri gospodu
F. S. Škrabar v Višnjigorf,
kateri že več let razpošilja priznano najboljše, garantirano dobre	761 10
v dolgostih 56 61 67 cm po
K 1-90
72 78 in 84 cm K 2-30
Pri naročilu na 10 komadov skupaj poStnine prosto vsako postajo. Preprodajalci dobe primeren popust.
HMH88SHMBHHBMRHHaH«HKHMMMHMH*MMMHM
BI =s== Dobro blago po priznano najnižjih cenah dobite v modni trgovini ..... M
-V' —
Stari trg 18
LJubljana
Stari trg 18
nčltalj Olaahen matice ln edini zaprta. stroko-rn.tak o. kr. dež. aodlača.
H Velika zaloga najboljšega perila za gospode, dame in otroke, dalje najmodernejših M H bluz, Jutr. oblek, nogavic, steznikov l!d. Nakit!, svile In vse potrebščine za g 1007 6	šivilje. — Moški klobuki, čepice In slamniki.	1007 6 gg
BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBiaBBB
„,,„„.....................................................hiiiiii..........................................................................................................
ALFONZ BREZNIK
Ljubljana, Kongresni trg 15. (Nasproti nunska cerkve.) Največja in najsposobnejša tvrdka in izpasojEoalnica
KLAVIRJEV IH HHRmOlflIJEV
na jugu Avstrije. — Velikanska zaloga vsega
glasbenega orodja, stran in mazikalij. EOim ZHLOilllK dvornih BUKaft"- in komornih tvornic: BB-i sendorter, HBIzl « Heltzmann, FBrster, Etirbar, Ge-
i brOdcr Sfingi, Rud. Stelzhammer, Czapka, Lauberger & Oloss,
i	Hoimann in Hofherg (arnerik. harmoniji).	1033
1	Obroki od K 15.— naprej Najbogatejša iabira v vsea modernih slogih in Insmh H	barvah. Oglejte si klavirje a angleško ponavljajočo mehaniko. 10 letna po-
2	stavno obvezna garancija. Na)amnlna najnižja. Zamer- najugodnejša. Ugla-5	ševanje tor popravila strokovno in cono. 1	brikate tskljačns !e jaz Ja Kranjr1-----
Ker imam zgoraj navedene prve ta-
__ofco tt zalogi, svarim pred nn kimoni falzifl-
katov ln navideznega „pofolna" pri krioačih," ki so drznejo govoriti o ..dobrem blag:«", dasi nimajo ni jsduega pomembnoga labrikata v zalogi.
Sanatorll Gulenbrunn In mestno zdravilišče
Baden pri Dunaju. Vsi najmodernejši zdravilni pripomočki. Otvorjeno colo leto.Zdravnlka-vodj i: Dr. O. pL Aufschnaltor in cos. svetn. Dr. Podza-
846	hradsky. Prospekti zastonj.
Kupi se kislo zelje
in repa. Ponudbe na upravo tega lista pod: »Zelje 1065.«
kupuje po najvišji ceni
V. ČRNILEC, Naklo pri Kranju, Gor.
Išče se
1097
prodajalec
za usnjarsko obrt. Ponudbe na naslov K. A. Kregar, Sv. Petra cesta, Ljubljana.
Pfoda se
s trgovino in gostilno na deželi, prometa 100.000 kron. Ponudbe sprejema uprava „Slovenea" pod štev. 1099.
Naprodaj imam lepo, težko, še mlado cikasio
z en teden starim teletom. Cena po dogovoru. Naslov: Ignacij MurJ, Jezersko, Koroško.	1098
iiuuuM
imMHIIMIHHIIHinillHmimillllMmilIHIIIIIinillltllllMItlllllUlIHlinitllHIlMIlllllllllllllMIMIIIIIIIIHHri
Toni lager
Ljubljana,
7 >>■ Židovska ulica it. 5.
Fredtiskarlja najnovejših vzorcev za vezene obleke ln blnze.
Za pismonoša ali kako drugo primerno službo
ranjen vojak, sedaj superarbitriran. — Naslov pove uprava „Slovenca" pod št. 1090. (Znamka!)
Izkušen
1095
• v •
se sprejme takoj v »Tovarni za lim« v Ljubljani.
Trezen, vojaščine prosi
ge sprejma k boljši hiši v bližini Ljubljane, Mesečna plača 30 K. Naslov pove upravništvo „Slovenca-' pod št. 1091 (ako se pošlje dopisnica ali znamka za odgovor).
10 letna garancija 13 milijone ln ram I
Gritzner-
šivalni stroji in kolesa
najboljši in dosedaj nedosežni v trpežno-sti za rodbinsko in obrtno rabo, Siva, veze (štika), krpa (maši) nogavice in perilo. Pouk brezplačen v hiši. Najkrasnejša oprema. Primerna priložnostna darila. Edina tovarniška zaloga Šivalnih strojev
Josip Peteline
L)Uul|flaa, id vGuG, biiZU fr3fiČiškafI3!v0y3 mostu, levo, 3 hiSa.	529
POZOR!	.POZOR!
Kedor hoče varčevati, naj se obrne ua mojo (vrrtko, v kateri imam še vse blago po star; coni
ter veliko	209
zalogo čevljev
katero malim slavnemu občinstvu radi pomanjkanja prostora po nakupni ceni. Se priporočam najvljud, nejo K. WIDMAYER, pri Solncu, za »vodo«.
St. 107G5.
Na ustanovnem zavodu za gluhoneme v Ljubljani se bodo, ako razmere to dopustijo, s pričetkom šolskega leta 1915/10 nanovo sprejemali gluhonemi šoloobvezni otroci na prošnjo roditeljev ali njih namestnikov.
Pogoji za pripust k pouku, oziroma za sprejem v zavod, so:
1.)	Gluhonemost ali takšna stopinja nagluhosti, da se dotičnik s posluhom ne more naučiti glasovnega jezika;
2.)	izpolnjeno 7. in ne še prekoračeno 12. leto življenja in
3.)	primerna telesna zmožnost in sposobnost za izobraževanje.
Od sprejetja so brezpogojno izključeni bebasti, slaboumni in božjastni otroci kakor tudi otroci, ki imajo nalezljivo bolezni in druge telesne hibe. Ravnotako se ne morejo sprejeti otroci, katerih govorila niso zmožna priučiti se glasovnega jezika, ki so v veliki meri kratkovidni ali daljnovidni in ki močijo posteljo.
Sposobnost za izobraževanje se dokaže s posebno preizkušnjo, ki jo je prebiti v zavodu; dan in ura te preizkušnje se razglasita ob svojem času.
Gojenci morejo v dobi svojega izobraževanja v zavodu dobiti stanovanje in hrano, proti plačilu letnega zneska 300 K.
Ako se uboštvo dokaže, se preskr-bovalni stroški lahko znižajo ali popolnoma spregledajo.
Znotranji gojenci dobe vso preskrbo v zavodu; vendar jih morajo tisti, ki so jih dolžni preživljati, preskrbeti s predpisano vrlino obleko in s potrebnim perilom. Znotranji gojenci morajo, in sicer tudi kadar se stroški znižajo ali spregledajo, — v zavod sledeča oblačila v dobrem stanu in zaznamovana s seboj prinesti, in sicer dečki: 2 zgornji obleki, klobuk in zimsko suknjo, dvoje črevljev, 6 srajc, 6 spodnjih hlač, 6 parov nogavic, 6 žepnih robcev in dežnik; deklice: 2 zgornji obleki, klobuk ali ruto in zimsko jopico, dvoje črevljev, 6 srajc, G spodnjih kril, 0 hlač, 3 naprsne jopice, 3 predpasnike, 6 parov nogavic, 6 žepnih robcev in dežnik.
Prošnje za pripust k pouku, oziroma za sprejem znotranjih gojcncev v zavod, je
do 20. junija i. 1915. vlagati, pri vodstvu ustanovnega zavoda za gluhoneme v Ljubljani.
Prošnje je opremiti z nastopnimi listinami:
a)	z rojstnim listom,
b)	z izpričevalom o cepljenih kozah,
c)
č) d)
z zdravniškim izpričevalom o glu-honemosti z napovedjo, kako je ista nastala in o telesni zmožnosti, z domovinskim listom, s šolskimi naznanili, če jih ima dotičnik.
Kadar se prosi, da bi se dotičnik sprejel za znotranjega gojenca, je priložiti vrhutega zavezno pismo, da bode plačeval po 300 K preskrbovalnih stroškov na leto, ali pa v zakoniti obliki napravljeno ubožno spričevalo.
Pristavlja se še, da se prošnje, ki bi dospele po 20. juniju t. 1. in ki bi se ne vložile predpisanim potom, to je pri vodstvu ustanovnega zavoda za gluhoneme, ali ki bi bile pomanjkljivo opremljene, ne bodo uvaževale.
C. kr. deželna vlada za Kranjsko.
V Ljubljani, dne 6. maja 1915.
Brzojavke: Prometbanka Ljubljana.
(Hrvatsko) trganje, revmatlzem, Ischlas.
Pojasnila in prospekte brezplačno pri ravnateljstvu. 723 (20)
• "^se blago se po starih
jvaznuriiio.	proaaja.
Največja bogata zaloga ur, verižic, vojnih obeskov, uhanov, zapestnic;
največja izbira briljantov.
Priporoča in vabi za obilni obisk w
F. Čuden, Ljubljana
delničar švicarskih tovarn „Union" ur.
f m
v s s 0
Sf«w!'3i.'Eia«MBB£tiSBP..' SfiCEBsB!
t vsmmm^m^jmm
NaroČite novi vojni spominski cenik s koledarjem tudi po pošti zastonj! ~3£K1
Sprejema na podlagi razglašenih pogojev prijave za novo davka prosto o'/2% avstrijsko vojno posojilo iz leta 1915 in odobri svojim subskribentom 1/2% od nabavnega kurza. Prijave se sprejemajo do 29. maja 1.1. opoldne ter se dobijo prijavni vzorci brezplačno pri bančni blagajni. Istotam vsa tozadevna pojasnila.
Deželni dvorec. Telefon 282. Vhod: Gosposka ulica.
Salo g a pohištva in tapetniškega blaga.
Poooina spalna
ovrava ya Z osebi	\ c
ugotovljena /j iu-	j
ah inozemskega	j
oreha ali hrasta j	ji
marmorjem in og-	lj ledalom
s Afi-$arsivQ.
\A.\.\.'A\.\AV\A
]| Zaloga otroških
vozičkov.
Cene konkurenčne.
fjlago solidno.
oiois jI. Pogačnik r:oxoccox ' Ljubljana, }/(arije Jeremije cesta 13-t8.
IE
Udano podpisani dovoljujem si tem potom vljudno naznaniti, da sem svojo
Ur brivsko obrt m
iz Sodne ulice št. 2 preselil v Isto hišo, Dunajsko cesto št. 20, nasproti kavarne „Evropa" ter najmodernejše in z vsemi higijeničnimi pripravami uredil. — S tem, da se vsem častitim naročnikom za dosedanjo naklonjenost najtopleje zahvaljujem, se obenem za nadaljni obisk priporočam z zagotovilom, da bodem vedno skrbel, častite gg. naročnike najbolje postreči. — Z vsem spoštovanjem
ENGELBEMT FRANCHETTI, brivec
Ljubljana, Dunajska cesta št. 20.	1055

...mi....................................................................'.'...*.................
v Nest
s
se da v najem. Naslov se izve v upravništvu našega lista pod št. 1081. (ako se priloži znamka za odgovor).
Dež. lekarna pri .Mariji Pomagaj'
lld. LEHSTEIt
Lisiisijaaia, Keslieoa cesta i
zraven cesarja Franc Jožeia jub. mostu
priporoča ob sedanjem času za jemanje najbolj pripravno, pristno, čisto in sveže
OoršGVO med. ribje olje KUr a
steklenica 1 K, večja 2 K.
Tanno-chlntn tinktura n lase, KES
preprečuje izpadanje las. Cena steklenici z rabilnim navodom 1 K.
Slovita Mm ustna in zobna votla Ki!
no proti zobobolu in gnjilobi zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. - Steklenica 1 K.	3228
Zaloga vseli preizkušenih domačih zdravil, katera se priporočajo po raznih časopisih in cenikih. ALed. Cognaca, flialaga, ruma itd. razpošilja po pošti vsak dan dvakrat.
S
Si
O
hm*

?;Si=
V
(deželni dvorec.)
Opozarjamo slavno občinstvo in tiste še posebno, ki se interesirajo za prava domača raznovrstna namizna iu desertna vina, in sicer
Belokrarcjc, Dolenc in Vipave,
Vina so zajamčeno pristna, tako, da jih tudi častita duhovSčina zanesljivo rabi za sv. maše.
Vina so oddajajo od 56 I dalje. Desertna V butelkah. Postrežba točna in solidna, cene nizke, posebno, ker Deželna vinarska zadruga ne stremi po dobičku, ampak da povzdigne promet domačih vin kolikor mogoče.	2332
O kaksOTstš ušn se lalaho usak-prepriča u Unionskl kleti d
se tocflso issua sama Qeže!&e isimarske zadruge.
Zahtevajte cenik istih 1
fi®T Bogata zaloga
birmanskih daril
po priznano nizkih cenali.
Blago samo iz prvovrstnih tovaren.
iasBBSšr, SLjiibSiaKa, Woliaua uL 3.
Naprodaj je lepa, skoraj nova
m w
kjer se nahaja
gostilna m trafika
ter je tudi pripravna za trgovino, ker je v prometnem kraju. Pri hiši je tudi obokan
Mm m 6 kani, mvila kSet
za pivo in več drugih pritiklin. Studenčna voda blizu. Več pove lastnik. Kdor želi kupiti, naj se oglasi takoj. Naslov pove upravništvo „Slovenca" pod št. 1089 (ako priložena znamka za odgovor). 1089
G. kr
osna prometna
Telefon št. 41.
Mrala na Mnaiu.- Ustanovljena !864. - 30 potenlc, Uogal ftlarijfsi trg — So. Petra cesta.
priv.
Ljubljana, prej J. C. Mayer
Miški kapital in reserve 65,000.000 kron.
Preskrbo vanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilno knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrestovanjem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shra-nicvanjc iu upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojilu nanje.	15
Najkulantnejšo izvrševanje borz.iih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih pap rjev, listin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Premese za vsa žrebanja
Ustmena ln pismena pojasnila in nasveti o vseh v bančno stroko spadajočih transakcijah vsekdar brezplačno. Stan|e denarnih vlog na hm .tilne knjižico dne 30. aprila 1015 K 88,192.085-—.
31. decembra 1912 na knjižice In tekoči račun K 236,633-922 —.