Tečaj IV.
v petek I- januarja /875.
Uat I.
List izhaja vsak petek
in velja s poštnino vred in v Gorici domu, poslan : za celo leu» 3 gold., za pol leta 1 gold. 50 sold., za četrt, leta SO sold,— Za ude nar. - polit, društva ,.GOBICA*4 je cena določena, kakor za druge naročnike. Posamezni listi se prodajajo po 6 sold. v tiskarni.
Današnji list pošljemo vsim dosedajnim naročnikom in še ne-kterim drugim gospodom. Kdor ga ne vrne, zapišemo ga kot naročnika. ________________
Od kod toliko hudobij?
Zažarila je rumena zarja novega leta; skočimo na noge, opasujmo se na delo. — Kako delo nas Čaka? Čaka nas boj, boj za svobodo, omiko in napredek, za svobodo, omiko in napredek na verski podlagi. Vera nam je dragocen biser, podarjen iz nebes ; vera nam je zatočišče v budili morskih vikarjih ; vera nam daje moč v krutih borbah, tolažbo in pokojno srce v težkih verigah ; vera je naša čast, sreča, veselje in življenje ; vera so tla, iz kterih poganja prava svoboda držav in dežel, gospodarjev in hlapcev; vera je drevo, ki prinaša sladek sad krščanske omike ; vera je temelj, na kterem sloni napredek človeštva. Liberalizem hoče svobodo, omiko in napredek brez,vere, in kaj je doserei? Svobodo vesti ir* cerkve tepta z nogami ; može, veri . in prepričanju zveste, zapira v ječe ; z o-* tniko polni otrokom glave, da jim kmalu oči ‘ven skočijo,* srce pa pušča prazno in pusto, kakor postno polenovko (štokfiš); napredek v dolgovih, davkih in hudodelstvih napreduje strašansko. Liberalizem dela iz razumnih ljudij neumno živino, ki se valja po luži; dečkom vsaja misel na prešestvo, dvoboj in samomor ; iz mladenčev dela zverine in rise, ki svoje roke perejo v bratovski krvi.
LISTEK.
ZA NOVO LETO.
[S. Gregorčič.]
Stari rimski bog Januš je imel dva obraza; z enim je gledal nazaj, z drugim naprej, z enim, starejšim, se je oziral v preteklost, z drugim, mlajšim, pa v prihodnost. Prvi dan januvarja, ki je po njem dobil svoje imé, imamo tudi mi navado pogledati naprej in nazaj, v staro in novo leto : v staro navadno sè starikavim, čmer-nim, računajočim licem, v novo pa z živim in nadejnim očesom. Pri današnjih sebičnih, materialističnih načelih stori to večina pač le v toliko, kolikor se tiče njenega ekskluzivnega „jaz razvun katerega nič nij, ali če je kaj, je (se ve da!) le zaradi tega „jaz“. Pustimo take! Drugi, katerim je ostalo še kaj idealnih nazorov, ozrimo se tudi na svojo nesrečno domovino, poglejmo njeno polpreteklo zgodovino, — in, če je preteklost res prihodnosti mati, če je historia v resnici vitae magistra, — no ! morda se homo ventar kaj naučili za bodoče delovanje.
Naročnina in dopisi
naj se blagovoljno pošiljajo opravaéfttvu v nunskih ulicah v tiskamo Karol Mai-ling-ovo. Vse po&iljatve naj se fraiikujejo. * Rokopisi se ne vračajo. Oznanila te sprejemajo. Plača se za navadno vrstico, če se naznanilo samo enkrat natisne, 8 sold., če dvakrat, 12 sold., če trtkrat,
15 soldov.
Žalosten izglecNi&ìèjH^ baže imeli smo božične praznike v Gorici. Devetnajstleten mladeneČ iz Ilenč, edini sin matere vdove in podpora dveh sester, je svoje življenje izdihnil pod morilčevim nožem. Drug njegov tovarš, ves ranjen in razbit, j c po čudeži pri življenji, ostal. Nenadoma sta bila napadena; branila sta se, kolikor sta mogla, ali nič jima ni magalo. O nočnih stražarjih ni bilo ne duha ne sluha, akoravno se je to godilo v obljudenih ulicah. Mestnemu starešinstvu ne želimo drugega, ko to, da bi se bilo vdeležilo pogreba ranjkega. Nepretrgani jok in stok zapuščene vdove skoz tri dni in noči, vpitje in žalovanje nepo tolaži j ivih sester, zdivjano obličje uboge matere, kteri je bila otrokova krv vedno pred očmi, obupljivo zahtevanje sester, naj se jim brat še v grobu odkrije, solze in ihtenje okoli stoječe žlahte, žalost in nevolja Občinarjev, to je bil presunljiv prizor, kteri kaže judu in kristjanu na mrtvaški črepinji pisano odgovornost, ki jo ima občinsk svetovalec in odbornik.
Grozovitež, ki je to hudodelstvo doprinesel, je že vjet in lahko svojim zapeljivcem liberalcem takó-le govori : »Kje ste ždaj vi svobodnjaki, ki ste me navdajali s sovraštvom do duhovnov, da jih nisem poslušal in jim nisem Veroval ? Kje ste vi naprednjači, ki ste me učili zaničevati cerkev, in ste izrili iz mojega srca njene nauke ? Bil sem vaš zvest učenec inevasa načela' sem do zadnjega lasu.izpeljal| ni kaj se mi je zgodilo? Obečevali ste nesvobodo, in zdaj sem v železje vkovan ; iihèli ste me na poti omike, in svet me imenuje grozoviteža ; rekli ste mi, da napredujem, in bojim se, da je vrčica napredena in po-
$
Kar se moje malenkosti tiče, moram kar odkrito izreči, da v ravno preteklo dob^mše dogodivščine vpirani oči le z nagrbančeninft«9)m in žalostnim pogledom, s pogledom, iz kakega govoré prevarjene nacle, pomilovanje ubozega a drazega mi naroda in skrb za njegovo bodočnost, In kaj bi ne ! Saj pogled v polpretekle dui je pogled v dobo, ki je lepo staro slogo v prej 4-dinem slovenskem tabru razrušila, je pogled v dobo bratovskega razpora, bratomorne vojske.
Uže so bili po dolgi, tisočletni noči napočili Slovencem lepši dnevi. Nadejali smo se uže da se izpolnijo proroške besede pesnikove: „Vre-mena bodo Kranjcem se zjasnileu. Nadejali smo se, z vzajemnim trudom sezidati potomcem veli-kansk, veličasten in sijajno okinčan naroden dom, v katerem bi bili vsi Slovenci pod vodstvom ene matere ena narodna zadruga, ki bi složno delala za občni blagor, za splošno korist, srečo in slavo. En namen, en velik, uzoren namen pred očmi, bili smo edini tudi v gesli in v sredstvih, bili smo en tabor boreči se pod eno zastavo.
Ptujec je sicer s početka na nas zaničljivo-
vita, ki me en seženj nad zemljo potegne; in vi bote moji krvniki (beriči), ker, dokler sem evangeliju veroval, bi ne bil nikoli prijel za nož.u Tako lahko govori, in liberalni možje morajo molčati, ker nimajo besede, ki bi mu jo odgovorili.
„Farji “ učijo, da starši, gospodaiji in mojstri morajo skrbeti za svoje otroke, služabnike in učence, da jih morajo napeljevati k pobožnemu življenju, da morajo jen-jati v nedeljo in praznik od dela ter posvečevati dan Gospodov, da jih morajo pošiljati in voditi v cerkev k šlužbi božji, k sv. sakramentom, k nauka in k pridigi. Liberalizmu je vse to prazna vera, vraža, neumnost, kvanta. Zato se pa nahaja v Gorici, da 12- do lGletni dečki, rokodelski učenci in pomočniki, poleti v saboto večer do polnoči in do dveh po polnoči popivajo po krčmah in beznicah ; od d%'eh do štirih vganjajo z daleč razlegajočim se trnšom in lirušom svoje burke na razpotji stranskih ulic, kjer jih živa duša ne moti, med tem ko oni celo okolico dramijo ; ob štirih dražijo in napadajo kmeta okoličana, ki nese butaro v mesto in se mora neporednih raz-sajalcev s palico braniti ; po štirih se posvetujejo, na kteri vrt pojdejo češnje krast (pardon ! brat, ker krasti je barbaričei izraz); ob peti, ko zvon sveto jutro zazvoni, se vležejo vsi vpehani, trudni in zaspani v posteljo, iz ktere prilezejo vsi mršavi o poludne, ko skleda humanitete ha mizi hlapi. Iz takih svobovnik meščanov mesto po vsi pravici pričakuje fìtatodnjili svobodnih lenuhov, tatov in drugih mrčesov, kterih je liberalen plašč polen,•kakm^ grintava (krastava) glava ušij.	^ t
*
gledal, kot bspbrojpa perzimnska četa na malo tfùmicó vfttežkih Lakedemrfncev; toda, Čeravno so na nas leteli iz sovražnega tabra celi oblaki p&dc, ki so otemnile skoro soluce nad nami,—
ilaém.
se njrjsmo oplašili. Videti naš pogum, navdušenost iu enodušffost našo, — prisiljen je bil čelo sovražnik nas spoštovati in pravice nam priznavati,* in —* ko bi se ne bila prokleta nesloga med nas «zasejala, — morda bi bila zdaj zmaga in slava dobljena in prihodnost zagotovljena ; gotovo pa bi biti mnogo bližeji svojim u-
zorom. A sedaj, kam siko prišli ?
J (Konec prih.)
N e k d a
j in zdaj
(Dalje.)
t.

Očak Jakob, (kdo ni Še slišal od/njega?) je na svoji smrtni postelji svojemu sinu Isaharn rekel : I s a h a r, močen o s e 1 : (1? Mjyz. XLIX, 14.). Bo sreči je oče svojemu simi ó rekel, sicer Bog vé, kako bi bila ta se^n-Čala ; po sreči tudi se je to godilo v vz

■
t-p%- yfe ■ : 1	'	'	' '
*
j_
	
t	,	V
é slamo starešinstvo, kaj se po godi ? Naša dolžnost ni podučevati o ton; ali ne?o)je nc moremo z.tmolki meščane sprehaja, kader jih po-vrisk in pisk, tulenje in rujovenje, vanje in krohotanje pocestnih ulicah budi ; zamolčati ne moremo stralci male in, velike spreleta, ko vsako drago jutro vstanši slišijo pripovedovati nove pretepe, tatvine in poboje, nova sleparstva, ìli vlome, nove škode, nesreče in boljo; rope ; govoriti smo siljeni o nekdanji varnosti, ktero zdaj komaj po imenu po-; v misel se nam vriva nekdanja pošt, ktero sc


danil epigoni za basen i-? sili nekdanja zvestoba,
fr.*
««sv i v misel se
ktero sedanji omikani in razsvetljeni svet toposti pripisuje. ffi||H|y| J|r 'f ‘ | Kak namen imajo naši »bersaglieri*? alt nas hočejo privaditi na italijansko ime in uniformo ? » ali. nam hočejo kazati, kako se na mestne stroške po ulicah prijetno * leta ? Ali* plačujemo davek od želodca, da ge »bersaglieri* gizdavo in potratno oblačijo? —: Starešinstvu je izročena varnost Màegp življenja in premoženja; ali z žalostnim srcem vidimo, da varnost postaja vedno manjša. Tudi ni upati boljših ča-lov, dokler vlada liberalui duh ; zato je dolžnost mestnega starešinstva podpirati getkev-in kršansko odgojo otrok.
D&ndanašuji liberalizem je brezboštvo in brezverstvo ; njegovi nauki, dosledno iz-peljaai, vedejo posamezne do umora invsa-kftg* riočinstva. društvo pa do neizogiblji-vag» pogina v petrolejski komuni. Sveta dolžnost vsakega domoljuba je razkrivati ìHir*	liberalnih načel, ki se
Ml J Mi _
omike in napredka. Njegova svoboda je silovitost, omika laž, napredek hinavščina, sleparija in zijoč propad. Gojiti in širiti pa moramo krščanska načela, o kterih spričuje dvajsetstoletna zgodovina, da sužnjim okove snemajo, pravico nedotakljivo oznanujejo,
•	1. m...¥ ms?
k;
feV ;
9
mr gj§3
m:

m>

"f. »
d

r &K -f':
I
p4
W’
il
Sià-v#
m
m

deželah, kjer so osi i § visoki časti, in kjer se človeku bolj zameriš, ako mu rečeš norec, ali pa t e p e c. kakor pa, če mu rečeš osel, ker si tak priimek še celo v čast štej^ Tako, ke-dar se na Tuniški tron nov Be j vsede, ozna-nujejo klicarji podložnim: J. J. bik vseh bikov se je na tron usedel! »De gustibus non est disputandone l* — Ko sem bil še otrok doma, nismo imeli v Ipavski dolini še nobenega olla, to je, da me prav umete, nobenega štiri-nog at e ga osla, ker oslov, ki imajo po dve nogi, ul manjkalo nikoli tudi pri nas, kakor povsod. Ako se še prav spominjam, neki Bu-danjec si je bil prvi osla omislil. Neko jutro striga v Budanjah osel, da seje po celi Ipavski dolini notri do Šentvida in do Podrage slišalo. Star možicelj, to slišati, reče na to ves nejevoljen ; »Viš ga hudiča ! kdo je še kedaj kaj tacega dišal v naši dolini?44 V tistih časih namreč smo bili le o somnjih, na pr. pustni ponedeljek, velikonočni vtorek, o sv. Simonu itd. tako srečni, da smo kterega ukača videli, ko so Lahi s takimi preljubeznjivimi živalicami k nam zahajali. Pa zdaj V „quantum mutatus ab ilio 1“ zdaj bo kmalu več oslov pri nas, kakor krav. Tako se svet vedno vrti in spreminja, in mi ž hjim. Kje so zdaj tisti srečni časi, ko smo pri
J

!•
* / S "■ *# Il II ?	■■ j
, um bistrijo, srce blažijo, človeka povzdi-gujejo iz zemeljskega prahu do nebeških vjsočin. Samo kvšanska načela imajo zmožnost» in nalogo rešiti in varovati človeštvu svobodo, ohraniti in širiti omiko, pospeševati napredek v vsem dobrem.
Urno toraj na noge, sprejmimo boj aa vero in doni. .	_______
»
Dopisi.
V Gorici 2S dec. — (Čitalnica —
z i m a.) Občni zbor čitalnice naše bil je v sredo 23. p. ui. Zmed vsih tukajšnih in zunanjih udov bilo je nazočih 37 — majhno število, ako se pomisli, da šteje čitalnica precej nad sto udov. Gospod prvoseduik je v svojem nagovoru omenil, da stoji društvo na dobrih nogah posebno glede finančnih zadev. Iz sporočila tajnikovega se je razvidilo, da je čitalnica v pretečenem letu imela nmogo lepih besed in zabav, proračun za leto 1S75 kaže, da se nakupi za čitalnico lasteu glasovir, kar je vse hvale- vredno. Ko je imela priti na dnevni red volitev predsednika, predlaga g. Ant. Ferfila, naj se glede na mnoge njegove zasluge in posebno za taktno postopanje kot predseduik g. Jeglič per aclaaiatiouem zopet izvoli. Zbor temu pritrdi in izvoljeni predsenik se zahvali za skazano mu zaupanje ter obljubi, da hoče vselej delati v prid priljubljene Ijene mu čitalnice. Dalje se je še predlagalo, naj novi odbor pregleda društena pravila, naj odstrani pomanjkljivosti in naj poskuša s čitalnico združiti »bralno rokodelsko društvo*. Ta predlog A. Fertile je bil enoglasno sprejet.
Volitev odbora se prične in izvoljeni so: Dolenec, denamičar, odborniki: gg. prof. Erja* —~ck, prof. Šantelj, Hribar, učit., Vidic, kapi, Budal, soil. in A. Ferfila. Za namestnika: gg. Aug. Leban in Aug. Jakopič. Konservativna stranka se zborovanja ni vdeležila in mislilo se je, da bo pri volitvi odborovi liberalna stranka konservativni saj toliko pravična, kakor je bila ta liberalni pri lauski volitvi, ko


kosilu iu pri večerji okoli mize sedeli in iz sklede zajemali, kar nas je bilo v hiši, ded in baba, oče in mati, in nas sedmero otrok (osmi je bil »študent*, tedaj ga ni bilo doma). Imeli smo svojo prostorno hišo, z borjačejn in vrtom obzidanim; imeli smo goveje živine in drobnic; oče so(s živino kupčevali, iu kedar so par volov ^prodali, smo se mi otroci vselej veselili, ker je bilo vselej to zgovorjeno, da ima dati kupec »Šenk* otrokom, in tako smo po kaki »groš* vdobili. Kar nam voli zbolijo, goveja kuga nam pobere več parkljev, oče pridejo vsled tega (pa zavolj stroškov za »študenta*, ki je bil uže v viših šolah) v dolgé, iz kterih si niso mogli več pomagati. Hišo, z vrtom, poljem in vinogradi si razdelijo upniki — bilo je po nas ! Nismo bili ravno bogati, pa ubogi tudi nismo bili, srednje je bilo naše premoženje, da smo se pošteno živiti mogli. Vse je šlo z Bogom l Nasledke tega propada čutimo potem vedno, kar nas je iz naše hiše še v tej dolini solz iu stokov, rev in težav. Ali tedaj nimam prav, ko pravim: Bolje nam je bilo nekdaj, kakrr zdaj?
Ena sestra mi je ostala v Kanalski dolini, ena v Cerkljanskih gorah, eno smo pustili v Brdih, ena pa je ostala v domačem kraji. Vse razun eue so uže ta svet zapustile, pa tudi prva
"un7?*.	•
je, akoravno je imela dve tretinji glasov na raz-
polaganje, vendar odstopila od svojega kandidata za predsednika in je volila tri po njih nas ve-, tovane v odbor. Pri zadnji volitvi so iz odbo-rora izbacnili može, ki imajo s a s 1 u g e za čitalnico, in tu se ne more ugovarjat*, da jih pri zboru ni bilo. Tudi izvoljenih dveh ni bilo, pa so jih le izvolili. Ako bosta izvoljena odbornika zamogla redno sej se vdeleževati, ne vem, vendar pa se predrznem dvomiti. Kajti eden je od danes do jutri v Gorici, vsak hip je lahko prestavljen*), drugi ima pa že sè svojo službo toliko opravila, da mu tudi pri naj boljši volji ni mogoče odborovi)! sej se vdeleževati» Zarad tega je gotovo neopravičeno, da so se izpustili možje, ki so že leta in leta delali za društvo. Hočemo pa videti, kaj bo storil nov odbor ; naj gleda, da mu bo'le blagor društva na srcu!.
— Zima je letos Strògo pazila kaledarjevo napoved, kedaj da naj nastopi. Po hribih je padlo dovelj snega in tudi o škodi se pripoveduje, posebno po gojzdih. Mrčesov bo mnogo poginilo, pa tudi za poljske in vrtne dobrotnike je huda, za tiče namreč in želeti je, da se jim po okoljščinah kaj živeža potresa, saj bodo dobro povrnili na spomlad.
*) Gl. dom. nov. Ur.
v. ,
Iz za gorske peči, 22. dec. (Sneg nove pošte.) Pariški observatorij je letos dosti snega napovedal in ga imamo tudi. Sneg nam je naredil »tabula rasa* na gorskih mapah saj za en čas. Ni viditi več ne oranja, ne košne grive, ne brazd ne njihovih mejnikov in tudi prepirov zarad poslednjih saj v tem času med nami ne bo. Še celo skalnata rebra po polji so skrila pod tiho snežno odejo. Lahno rečemo gorjam, da zdaj imamo povsod samo debelico iu stopnja ne odmeva več od trdega »školja*. Da bi se le dalo v sneg tudi orati ter iz njega kaj pridelati, ne strašili bi se tako novih davkov! Obilnost snega kmeta ne straši, ker ve, da bo popred iz njega izkobacal ko izpod malo da ne neprenosljivega bremena davkov, pod kteriuii stoka in
je zapustila osem otrok, druga osem, tretja devet. Od teh je eden čez morje v južno Ameriko odšel, kjer je menda tudi uže umrl, drugi se nekaj po svetu klatijo, nekaj pri vojaščini služilo, nekaj hodijo doma s trebuhom za kruhom. Da bi bil človek pri volji, mogel bi tu cel zanimiv roman spisati ; toda vso to premi-šljevaje, iz oziraje se na posebne udarce, ktere je naša nekdaj tako srečna hiša pretrpela, in pod kterimi deloma še stoka, mi prej de navadno vsa volja, na drobno popisovati nemilo osodo našega rodu, samo zdaj pa zdaj zdihnem, rekoč: O žalostni sedanji, o srečni nekdanji časi!
To naše pozemeljsko življenje ima »bona mista malis* ali »s in e h se m e š a z ž a 1 o st-j o* (Preg. XIV, 13.). To kažejo tudi ti moji pričujoči sostavki, v kterih zdaj kako smešno povem, zdaj se pa v žalostne spominke pogreznem. Saj ni tedna brez petka, ni leta brez štk-desetdanskega posta in brez kvatri. Iu to je prav ! Saj je tudi, ako se ne motim, znani Alban Stolz enkrat zapel :
Immer frfthlich ist gefahrlich,
Immer traurig ist besebwerlich,
Immer aufrichtig ist elirlich.
Kaj bi začel človek, ako bi imel vsaki dan pust? Vsaki dan ne more biti nedelja, Kaj bi
* ^
ječi. „Al bo kedaj bolje ?M tako se poprašuje hribovec in premišljuje s podprto glavo za pečjo, zdaj ko ima čas se z davkarskim vprašanjem pečati, Čeravno ga on rešil ne bo. Pač pa imajo gg. cenilne komisije pri razvozlanji tega za poljedelca važnega vprašanja svojo merodajno, besedo spregovoriti. Toda bati se je, da ue mislijo nič dobrega, ker uže zdaj eden. njih v dopisu v S. hribovskim magnatom zaušnico daja. Bi radi po davkih kmeta za magnata sodili ? Kali ? Tisti, ki se imajo z enačim častnim naslovom ponašati, so se menda v boljših i lepših krajih rodili, a no tam v »Sibiriji4, kjer sta zima in mraz o-menjenim gospodom preglavico delala ! Mislim, da nas za tako veličanstvo nobeden izmed njih ne bo zavidal, marveč pri uredovanji novega davka na lego kraja oziroma »strašne goriške Sibirije4 ozir jemal. — Sliši se o »novih poštnin4 štacijah, ki se mislijo seintertje po naših hribih napraviti. Denara tedaj dovolj ; pa skladaj ga kmet. Nam bo li kaj s tem po magano ? Kdor nij slep hodil po tih krajih, bo še bolj spoznal krvavo potrebo boljših cest. Te nam dajte, potlej še le pošto. Sicer nam pošta druzega ne pomaga, ko da bomo plačilne naloge in enaka pisana nradnijska strašila popred v j roke dobivali in pa da nam bodo dunajski »krah-/ ritterji4 s pridnim pošiljanjem svojih srečk Sé zadnji soldiček, ki se nam v žepu trese, izmuzniti skusili.
Ogled.
....•• ....n. ■ ...	. •	f.
Avstrija. 20. oktobra ravno pretečenega leta je držatni zbor začel svoje de-, lo vanj e in do zadnje seje njegove zgotovil je sledeče postave oziroma predloge : Postava, po kteri se mestu Tackau-u posojen denar nazaj plačuje ; — vladni predlog, vsled kterega cesarska določba glede ■§. 14 banknili aktov zgubi svojo veljavo, —r postava za vojaške penzijoniste ; predlog Ko-valski-ev, ki meri na to, da je deželno posojilo gališko davka in drugih taks prosto;
začeli mesarji, ako bi bil vsaki dan post? Vsaki teden ne morejo biti kvatri. Sam fežol nekte-rim ne dopade* sama repica nektere bode, ali »jota4, kakor ji naši Goričani pravijo j skoraj vsakemu dopadc ; in to vem, da sem bil kot o-trok doma naj bolje zadovoljen, kedar smo dobili na mizo »ričet4. Zato sem tudi bralcem v »nekdaj in zdaj4 neko »joto4 ali »ričet4, ali pa, ako hočete tako, neko zmes podal, da bralci vsake reči nekaj malega tu udobijo, da se tu pa tam en malo nasmehnejo, tu pa tam revnega pisatelja teh vrstic pomilovajo, tu pa tam svoj nos zavihajo. Vse ni za vse: težko je vsem ustreči. To sem videl in skusil lani, ko sem bil nekaj o plesu4 za Glasov listek napisal : enim je bilo prav, drugim ne. Mislil sem si : Še Bog ne stori vsem prav, kaj pa še le jaz 1 Ljudje so plesali, od kar svetfstoji, plešejo tudi zdaj, in plesali bodo tudi v prihodnje, naj se nekteri gospodje repenčijo, kolikor hočejo. Svet se vrti, mladina (in vmes tudi še kaka starina !) se. hoče tudi vrteti. To je bilo nekdaj, to je zd|j. Pa nekdaj je bil ples pošten, in manj nevaren za dušo in za dušo in za telo, kakor je zdaj. Pa kaj bom tu zopet o plesu govoril? Kdor želi moje misli o plesu poznati, naj lanski Glas v roke
vzame, pa moj sostavek o plesu bere.
(Dalje prih.)
— akcijska postava; — postava, ki pri-poznava kvinkvenije (petletnice) vseučiliškim profesorjem in še nekterim drugim; — budget ga leto 1875 ; —* postava, zadevajočo avstrijsko-jgrsko konsularno sodnijstvo v Egiptu ; odsekovo sporočilo zastran volitev velikega posestva na gor. Avstrijskem. Vse to je obravnaval državni zbor v pretečenem zasedanji in vprašati se mora, ktera zmed teli postav oziroma predlogov bo posebno koristil ljudstvom avstrijskim ?
češki državni poslanci so dobili vabila, naj pridejo v zbor, ali pa naj se o-pravičijo,. zakaj da jih ni. Sliši se, da mislijo mladi in stari različna odgovora predsedništvu poslati. Ker nekterih poslancev volitve niso bile odobrene, bodo za dotične pkraje takoj nove volitve razpisane. Delegacije bodo zborovale še le na jesen 1875. Da tako pozno, zgodi se zavoljo — Ogrov. Trikrat so že sedanji /poslanci Volili v delegacije, in ker je upati, da bodo nove moči prišle v novo voljeni državni ogrski zbor — in morda tudi vladi bolj udane— pa tudi zarad tega, ker bodo deželni zbori sklicani, hitro po veliki noči, se je zasedanje delegacij odložilo.
Zunanje države. Ze zopet gre govorica o nekem napadu na Bismarcka. Pri parlamelitarični pojedini je Bismarck sam pripovedoval, da je od policije prejel naznanilo, da ima nove dokaze v rokah, po kterili se da sklepati, da je zopet nova zarota zoper njegovo življenje. Akoravno je za časa Kullmanna jasno kot beli dan bilo dokazano in spričano, da morivee ni v nobeni zvezi s katoliško stranko, vendar se Bismarckovi molikj na Pruskem in Avstrijskem ne sramujejo svojim bralcem laži nat-vezati, ki zavoljo prevelike bedarije zasluži, da se objavi. Naši bralci pa lahko sprevidijo, kako je liberalcem vsako sredstvo po volji, ako le zamorejo po katoliški cerkvi, po škobh, po duhovščini in po katoličanih mlatiti. »Norddeutscbe AUg. Zeitung4 pripoveduje, da je nek francoski nadškof delalcu D u c h e s n e-u 60.000 frankov obljubil, ako državnega kancelarja izmed živih spravi ! Ta francoski škof pa je le druga oseba, pravi kovači Bismarckovega pogina so v Belgiji. Ako bo državni kancelar in njegovi časopisi vsak dan trobili o vednih napadih, bo tudi to postalo navadno, in navadna hrana vsaki dan pogreta, se pri-studi. Sicer je pa vsa komedija o mini-sterski krizi gladko stekla in tudi nemški poslanci so zapustili svoj državni zbor, ter se podali na dom.
Nedeljski pogovori.
(Spisuje Fr. Kuralt.)
Bilo je v nedeljo po zgodni maši, ko se sosed Jože snide z županom, kateremu je počel tožiti o slabi letini.
Jože. Kmet je res siromak. Noč in dan se trudi celo leto, ko pa pride novo leto vesel je da se je ohranil pri življenji, da ni naredil dolga na svoje posestvo, ali ga pa saj ne pomnožil.
v	t
Zupan. Meni se pa kmetijski dan ne zdi ravno tako reven in siromašen, ako ga bolj na tanjko pregledamo, Ljubši mi je vender biti
kmet, kot pa kak reven roMelec t mesta, kjer mora s pičlim zaslužkom revno preživeti svojo družino. Mi pa, ako hočemo, vendei» lahko toliko pridelamo, da se pošteno prehranimo in , včasih še kaki krajcer na stran stavimo.
Jože. To samo ti lahko govoriš v ceiK § naši soseski, kdo drugi je tako bogat, da lahko reče, da je kaj prigospodaril V Vsaki le toži, do gre njegovo gospodarstvo od leta do leta bolj rokovo pot. Ce bo šlo vedno tako naprej, ni f nam moč izhajati, popustiti bomo morali vse in iti v Ameriko. Davki so vedno večji, delale! vedno dražji, pridelki pa vedno jednaki, ali pa od leta do leta še slabeji.
Župan. Prav imaš v nekterih stvareh. Vender pa jaz temu ne pritrdim, da bi bil kmetijski stan tako slab, kakor ga ti opisuješ. Vsaki kmet bi si lahko toliko zaslužil, da bi lahko živil, ako bi za svoje gospodarstvo tudi vse vpo-trebil, kar umno gospodarstvo zahteva. Ni mu se treba truditi po živinsko, ampak poleg marljivosti imeti mora tudi toliko znanstva, da razume pametno in z vspehom gospodariti. Ravno tega pa našim gospodarjem pomanjkuje, ker veliko stvari v svojem gospodarstvu zanemarijo, katere bi jim lahko obilnih dohodkov dale. Kako se zanemari polje, sadjereja, živinoreja, vrtnarstvo itd.?
Jože. Jaz te ne razumem, kaj da ti misliš. Tvoje mnenje je, da bi moral biti vsaki kmet učenjak in poleg tega moral tudi še po latinsko brati znati.
v	r
Zupan. Jaz nisem nikakor učenjak in tudi ne znam latinskega jezika, vendaf se pa ravnam pri gospodarstvu po vnih pravilih, po katerih se mora vsaki umni kmetovalec ravnati, ako hoče dobro gospodariti. Poglej našega gospoda učitelja, kateri je pred nekoliko leti priženil posestvo, kako dobro in umno on gospodari. Nobene stvari on na njegovem posestvu poprej ne počne, dokler ni poprej dobro premislil, ako mu bo dalo dobiček ali ne. Oq vedno prebira kmetijske Časopise in knjige, ter si iz njih mnogo dobrega pridobi za svoje gospodarstvo.
Jože. On ima denar, in takemu je lahko biti kmet. Nam pa tega pomanjkuje.
v
Zupau. Se vé da, k vsakemu gospodarstvu je potreben denar. Ali, reči ti pa moram, da nikdar ga še nisem vidil, da bi kateri sold ii-dal brez potrebe. Pri vsaki stvari dobro prev-dari, in povsod ima nekoliko dobička. On mora pa tudi vsako delo plačati, kar nam ni treba, ker lahko mnogo z našo domačo družino opravimo.
Jaz grem večkrat k njemu, da mi pokaže njegovo živino, dvor, polje, vrt, in drugo njegovo gospodarstvo, in kolikorkrat pridem od njega, vsakikrat sem se nekoliko novega naučil. On je prav prijazen človek iu veseli ga,‘ ako ga kaki gospodar pride obiskat, da se more o gospodarstvu kaj z njim pogovoriti. Ce hočeš danes popoldne po večernicah greva k njemu iu gotovo ti ne bode žal.
Jože. Meni bi bilo že prav, ali kaj mi pomaga, takih lepih krav si vender ne morem nakupiti, kakor jih |ma ou. Tudi tako lepega dvora in tako snažnih hlevov si ne morem napraviti. Obžalovati bom le moral, da ostanem na večno le reven kmet.
Župan. Pri tem ostane! Popoldne se podava k gosp. učitelju. Videl boš, s kako prijaznostjo naju bo sprejel, in kako težko ga bo? deš zapustil.	* •
llife
Siiti
Vačeruice so dokoučane, župau in njegov sosed Jote podaste se k učitelju na njegovo po-sestvo, ter najdeta učitelja pred hišo z njegovo ženo, ker ravno povrnil se je iz cerkve.
I Učitelj ju prime prijazno za roke % in pelje p v »vejo sobo. Podvori ju s kozarcem dobrega igr vina, potem pa vpraša, kaj da ju je k njemu napotilo?
Župan. Ne zamerite, gospod učitelj, moj
nosed Jože bi rad z Vami se spoznal, in ogledal Vaše gospodarstvo, o katerem sem mu že
pl
r#~- i
m
jas toliko lepega pripovedoval.
Učitelj. Veseli me, da me tako poi astiti*. Kes ne morem dosti Boga hvaliti, da mi je dal lotos tako obilnih pridelkov. Lanska zima bila je res slaba, vender se je pa vreme spomladi tako spreobrnilo, da smo nekoliko več pridelali, kakor pa poprejšne dve leti.
Jože. Huda so bila res zadnja leta. Moja divina že ni imela druzega na sebi, kot kožo in kost. Skoraj je že opešala, da sem težka dela že komaj z njo opravljal. Bog daj, da bi saj prihodnja leta bila boljša, kér drugače res kmet že nemore več živeti.
Učitelj. Bog nas ne bo zapustil, samo tudi mi sami ne smemo obupati, in storiti vse kar je naša dolžnost. Saj pregovor pravi: Pomagaj si sam, pa ti bode tudi Bog pomagal. Vi mislite, da je kmetijski stan tako slab. Jaz sem popolnoma druzega mneuja. Akoravno še nisem dolgo časa kmetovalec, vender sem se prepričal, da kmet lahko sebe iu svojo družino pošteno prehrani, ako marljivo in umno gospodari. Ali koliko pa je takih gospodarjev, da bi anali, ali pa vsaj hoteli umno gospodariti? Naša okolica ima dobro zemljo, in milo podnebje v katerem vsi pridelki dobro rastejo. Vi pa tožite, da se potem ne more dobro gospodariti. Zemlja ni kriva in tudi podnebje ne, krivi smo mi sami, ako* zemljo slabo obdelujemo. Bog je človeka vstvaril ter mu jo izročil, da jo obdeljuje, in ona lij ega brani. Ako mi zemljo nemarno obdelujemo, nam bo tudi ona malo rodila.
Poglejmo mi le travnike v naši okolici! Kako so vsi zanemaijeni, ni druzega, kakor kisla trava, ko bi lahko naj boljšo krmo na njih pridelovali.
Brez denarja, samo ako upotrebi svojo moč, vsaki gospodar, bijjih lahko zboljšal, ako bi hotel narediti nekoliko jarkov, da bi sc mogla odtekati preobilna mokrota. Hitro bi zrastle na mesto ločja in šara naj boljša krma. Nobeden se ne ravna po pregovom: .Ako hočeš imeti zrna, sejaj dobre trave.u
To se pravi; Krma da živinsko hrano. Živinska hrana pospeši živinorejo in nam da gnoj. Gnoj pa da zrno in zrno človeku hrauo in denar.
Kako izgledajo naša sadnja drevesa? Ko liko praznega prostora okoli hiš in drugega poslopja se nahaja, ko bi lahko bile zasajene z žlahtnim drevjem, katero bi dajalo lepe dohodke, koliko je druzega prostora izgubljenega v kakem zakotji, kjer se sprehajajo le kokoši, ki bi se lahko nasadil z eno ali drugo sadunosno rastljino.
Sadna drevesa porašena so z mahom, napolnjena z vsakovrstnimi boleznimi, pridelkov se od njih nič ne dobiva še semena nam ne dajo, ker se ne zaprečijo in ne odstranijo škodljive go-8ence. Vsak majhen prostorček pri gospodarstvo
je že nekak kapital, kateri dobro obdelan in zasujen nam dà gotovo obilnega dobička. Vidite dragi moj Jože, jaz vam bom s časom vse povedal, kako sem jaz gospodaril, in Jcako še dandanes gospodarim, iu vender se nikdar ne morem pritožiti čez kmetijski stan. Jaz vedno z pridelki prebranim svojo družino, in še nekoliko denarjev. In tako livida Bogu mi gre vedno dobro. _____ (Halje.) ‘
. Domaoo stvari«
(Za spominek dr. Hrasta) darujejo gg. Gergolet 1 gl. — S. Gregorčič 3 gl. — Primožič 3 gl. — V. Tomaguiu 2 gl.
• \ >
(imenovanje)^ Gospod L e o p o ld Budal, adjunkt pri okrožni sodniji v Gorici, je od ltti-uisterstva imenovan sodnik v Tominu. Čestitamo Tomincem, da dobé tako izvrstnega in značajnega uradnika za sodnika. — Gospodična Frančiška Bovcon je imenovana začasna učiteljca v Solkauu.
(G. 'prof. Fr. roi še) je dobil od deželnega
v kaki zvezi z onim dopisom. Mi pač ne moremo za to, ako se javne naredbe tudi javuo na rešeto devajo, dandanes to ni nič posebnega, saj svet ni z deskami obit. Recite pa Vi ali kdo dragi kar koli hočete, eklatantna nezaupnica bila je dana učiteljstvu našega semenišča stem, da se je vodstvu in profesorjem naznanilo kot fait a. compii, da pride znani gospod* (kterega o-sebno poznamo in čislamo) za pet dni suplirat. Prepričani smo in brez dvoma tudi Vi, da bi bil gotovo eden zmed naših vrlih profesorjev, če tudi za „Bog lomij", kakor Vi pravite, su-plenturo za p e t dni prevzel, da bi jih bil le kedo vprašal. Pustimo pa to, saj je zdaj vse v redu.
®XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX)£|
R	)(
) (	H
j=f Dr. Martin Keršovanip
Magister porodničarstva, ^
odbora kranjskega prijazno pismo, v kterem se ) ( ki se je iz Gradca prisedši v Gorici )J prosi, da z ozirom na dotične obravnave in sklepe O naselil, se p. t. občinstvu priporočaj deželnega zbora 16. okt. t. 1. svoje mnenje o x ter javlja, da bode zdravil na domux tem izreče, koliko oralov, njiv, travnikov, vrtov, H vsaki dan od 10. do 12. ure predpol-^J vinogradov, gozdov itd. je neobhodno potrebno w .te. Stanuje : na „stdVem placutf ) (
za kmetijsko šolo na Dolenjskem, in da zapiše . . , potrebno gospodarsko orodje in učue pomočke | ^ iu napravi proračun stroškov za te reči.
( VčerajŠni „Ecou in „Isonzou) pograbila je policija.
(Hudobija brez honca.) Naša ljuba Gorica koraka krepko naprej. Hudobij ni konca ne kraja. Tatje kradejo po hišah, pvodajalnic&h, cerkvah in samo tam ne, kjer jim ni moč ; ponočno upitje se razlega noč za nočjo in kar ni bilo dovelj, da so goriški fakini in enaka sodrga do sedaj storili, pomagajo še vojaki! Pretepi so že navadni in tudi umori so prišli na dnevni red. Žalosten dokaz imeli smo pretečene praznike.
št. 29. tik velike cerkve.
fe(XXXXXXXXXXXXXXXXXX:
)(
100
OBISKOVALKI« LISTKOV VELJA
v Mailingovi tiskarni
samo 1 goldinar.
red. Žalosten dokaz imeli smo pretečene praznike. „	fi m n ir T mi	V G P U H A II
Renški fantje pridši v Gorico, bili so dobre volje v I ti	« U 1 U I Ul	f S r l!i li II ifl
neki gostilnici pa zasledovali sojih nekateri goriški potepuhi in iz djanja se vidi, da so jih hoteli oropati, ker so imeli fantje denarje. Po natakarju opozoreni šli so iz gostilnice, potepuhi pa sojo vdrli za njimi in blizo pošte zabodel je hudobnež nož v prša mla-denču, da je v kratkih minutah dušo izdihnil. Trije drugi bili so še močno ranjeni. O nesreč
rabi se
pravi
VILJILM.ot
protiartritičen, protirevmatičen
čaj za čistenje krvi
v naslednjih bolezuih :
nežu nam piše prijatelj : Mladene« bil je delalen, 1} pri revlnati6nem vnetji, skrben, ljubeznjiv in kar je še naj več vredno, 2) pri protinu (gicht) nedolžen kot otrok in pobožen. Največe veselje mu. 3) P**S^dtrebuinih p09ebu# pr‘ tok,h’ je bilo že v očeh brati in sp obliti voljo svoje matere 4) pri povečanji in zaprtji jeter,
Fant ni bil ponočnjak,noben večer ni izostal čez „ ave |> P£ gfMitìé’nih'boleznFh,1 le8^*lh’
Marijow od zunaj, ako ni bil po opravilih pri kine- 7) kot priprava pri rabi mineralnih vod v ime-
tih ali stricu". Umorjenega, ki je sin pre- ^ kot nadomestilo mineralnih, vod proti nave-
vrlAVA ni«Ano1lotl CA tl O	TlAl/Anoli.	I	/lenim Vl/ll 1TY1
možne vdove, prepeljali so na domače pokopališče v Renče, potepuhe in morilce so dejali v zapor. Taki zgledi bi pač morali oči odpirati mladim in starim, da bi spoznali, kaj pravi cer-
denim boleznim.
Svari se pred ponarejanjem in sleparstvom !
Pri kupovanji naj p. n. občinstvo natanko pazina
kvena zapoved: .Posvečuj zapovedane praznike»,	S	p“
pa tudi mestna straža in magistrat bi se morala narejanicm ne daia zaslepiti, od sramote pod zemljo skriti.	1 iv”vi	uroti
Pravi Viljelm-ov protiartritičen, protirevmatičen . čaj za čistenje krvi dobiva se le iz prve mednarodne to-
{„LuTtamalja“). cenjeni naš dopisnik tu v |
sopisili naznačenih zalogah.
En zav\jek v 8 oddelkov razdeljen, po zdravniškem nauk azil pripravljen, z navodom, kako se rabi v raznih jezikih, velja 1 gld., kolek in pošiljatev 10 sold.
Da ima p. n. občinstvo večo priložnost pravi Viljelm-ov protiartritični in protirevmatični čaj za či-ttenje krvi kupovati, naznani se, da se dobiva v Gorici v lekarnici A. Franzoni-ta, v Trstu pri Serravallo-u.
mestu, izročil nam je neko „ po slano", ki odgo varja na dopis v „Slovencu“ iz goriške okolice. Ce tudi vsega dopisa ne odobrujemo, še manj pa odgovornost za-nj sprejmemo, daja nam to „poslano" priliko zoper natolčevanje nekterih gospodov javno ‘oporekati, kakor da bi bili mi
i
Lastnik in izdavatelj : A. LAK N Lit reete LUŽOVEO. Odgovorni urednik: KAKOL KOCIJANČIČ. — Tiskar: MAILING v Gorici.