Do\žn°9^ 'zV°
t p. n. Licejska knjižnica.
Posamezna ;	_________,	„
. Naročnina listu: Celo leto 60 din., pol leta 90 din, četrt leta 16 din. Izven Jugoslavije:
Celo leto 120 din. Inseratl ali oznanila se zaračunajo po dogovoru; pri večkratnem Inseriranju primeren popust. Upravništvo sprejema naročnino, Inserate in reklamacije. Telefon inierurhan št 113.
LjuWiana-
STRAŽA
tadsiasn pilitiftn list za siamski ljudstvi
Poitni»« plalan« j go*"T»A
STRAŽA izhaja v pondeljak, sMMfte in patdi.
Uredništvo in upravništvo je v Nariborti, Koroška cesta št. 5 Z uredništvom »e rooftt govoriti vsaki dan samo od 11. do 15k ara.
Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon interurban št 113.
137. štev.	' Maribor, dne 7. novembra, 103».	Letnik XV.
Zbor zautmikov SLS v Ljubljani.
V	Ljubljani je dne 4. in 5. novembra zboroval parlament naše Slovenske ljudske stranke. Za zbor je vladalo ne samo med našimi pristaši, ampak posebno med vrstami drugih strank izredno zanimanje. Celo Beograd se je izredno zanimal za pdtek parlamenta «Koroščeve partije«. Z največjo pozornostjo so čakali na izid zbora zaupnikov radikali in demokrati. Pravec in taktika SLS bo več ali manj merodajna za bodoči potek političnega življenja v naši državi. Nihče, tudi demokrati, ne zanika več, da je SLS edina prava zastopnica slovenskega naroda. In osobito radi tega je vladalo med vsemi političnimi krogi izvanredno zanimanje za zbor SLS. Demokrati, koji po «Jutru« in drugih svojih žur-nalih trdovratno trdijo, da vlada v SLS glede taktike nesporazumljenje, da ima stranka dve struji, da razpada, so bili prepričani, da bo na zboru zaupnikov prišlo do «razdora«. Radikali so pričakovali, da bo zbor SLS pozval poslance, naj uberejo mirnejšo taktiko napram vladi, ali pa naj vstopijo za par drobtin kar v Pašičevo vlado. Samostojneži so upali, da so njihove laži v «Kmetijskem listu« imele uspehe in bodo kmetski zaupniki izrazili Korošcu svoje nezadovoljstvo. A ne eno, ne drugo se ni obistinilo. Armada Slovenske ljudske stranke stoji neomahljivo, složno in ojačena za svojim voditeljem in svojimi poslanci. Zbor zaupnikov je bil pravi praznik avtonomističnega pokreta, praznik slovenstva, zbor one armade, ki od svojega zvišene-ga cilja ne popusti in ne odneha, ne za pičico. Na stotine in stotine preiskušenih mož iz vseh delov Slovenije je priseglo zvestobo programu SLS, ter napovedalo neizprosen boj vsem onim, ki jemljejo svobodo našemu narodu. Zbor je posebno ostro podčrtal točko: Boj korupciji!
Na zbor je dospelo tako veliko število izvoljenih zaupnikov-delegatov iz vseh delov Slovenije, da tega nihče ni pričakoval. Zastopano je bilo Prekmurje, Koroška in vsi drugi deli Slovenije po zastopnikih iz vseh župnij. Samo županov je bilo navzočm nad 150.
V	nedeljo, 4. novembra so se vršila predposvetovan-ja: Seja izvršilnega odbora, zbor Strokovne zveze, Kmetske in Obrtne zveze. Ob 4. uri popoldne so se sestali delegati organizacij SLS v dvorani Akademskega doma. Dr. Korošec je tu podal izčrpno poročilo o zunanjem in notranjem položaju. Poročilo je odkrilo marsikatero zakulisno stvar, o koji časopisje ne sme poročati. Naš vodja je podal i navodila za bodočnost.
Seja delegatov je trajala od 4. do 8. ure zvečer. Debata se je vršila predvsem o resolucijah, ki so se drugi dan predložile glavnemu zboru zaupnikov. Povdarjati moramo, da je vladalo v vseh točkah popolno soglasje.
V pondeijek, 5. novembra od pol 9. do 10. ure se je v Akademskem domu vršila seja vodstva SLS. Sprejela se je lista načelstva stranke in se je vršila končna korektura resolucij.
Dvorana «Unionova« je bila že pred pol 11. uro zasedena. To ni bilo običajno zborovanje. Vstop so imeli samo od krajevnih organizacij pravilno izvoljeni delegati. Sam očak «Narod« je po svojem izvestilelju naštel okoli 1000 zaupnikov.
Zbor je otvoril poslevodeči podnačelnik SLS prof. Remec. Za predsednika zbora je predlagal dr. Korošca. (Viharno vskMkanje: Živijo dr. Korošec), za podpredsednike pa načelnike treh s 1 a novsko- pol it i čn i h organizacij: dr. Gosarja, Brodarja in Ogrina.
Ko je nastopil dr. Korošec j c velik zbor priredil voditelju slovenskega naroda dolgotrajne in iskrene ovacije.	-
Dr. Korošec je v svojem govoru najprej počastil spomin pokojnih sobojevnikov, predvsem dr. Verstov-šeka in bivšega deželnega poslanca dekana Ozmeca, / povdarjäl veliko izgubo, ki nas je zadela s smrtjo Stojana Protiča, prvega in edinega srbskega politika, ki je videl preko Save, potem je pa začel slikati težeK položaj, v katerega je spravil državo centralistični režim.
Povdarjal in izvajal je med drugim:
Srbski narod ima sedaj usodo cele države v rokah, on sam je na vladi, zato je tudi on sam odgovoren, kako se v naši državi danes vlada. Mi Slovenci s to vlado samo enega naroda nismo zadovoljni, ne samo, ker so poklicani, da vodijo usodo te države vsi trije v njej zastopani narodi, ampak ker tudi stvarna ta vlada nam Slovencem ne daje tega, kar smemo opravičeni od nje terjati. Ona nas preganja, zanemarja in zapostavlja.	,
In nam naši politični prijatelji pravijo: Saj imate vso politično moč v Sloveniji v rokah, zakaj je ne izrabite? Mi pa jim na to odgovarjamo: Mi imamo svojih 21 poslancev, mi smo zastopniki slovenskega naroda, a o slovenski politični moči govoriti, je velika hinavščina nasprotnikov, ki so jo prodali centralizmu. — Slovenska politična moč je pokopana, vrne pa se, ko pride nazaj v avtonomijo Slovenije. Oni pa, ki so jo ubili in pokopali, so demokratje in kmetijci, ki vas hočejo sedaj za to še zasmehovati. Mi Slovenci pri svojem
malem številu v nobeni situaciji sedaj ne moremo igrati odločilne vloge, ker v parlamentu odločajo številke in ne žalibog razlogi in pamet.
Očividno najbolj pa vznemirja naše politične tovariše na Slovenskem, zakaj da še nismo v vladi. Danes biti v vladi, se pravi biti centralist. Kaka napaka bi bila, postati centralist danes, ko je celo demokratska stranka začutila tok časa in se previdnim korakom začela bližati avtonomistični misli, o lem ni trega govoriti. Iti v vlado, pa je danes isto, kakor postati centralist. — Nato je še podrobnejše razložil, zakaj SLS ne more v vlado: Ker ji brani to čast in poštenje in ker se je v režimu vgriezdila korupcija. Naša stranka bo stala vedno tam, kjer je borba proti korupciji, in za to ne bomo vstopili v noben vladni čoln, ki bi hotel pinti po Starih, motnih vodah. Nam se hoče čistih, svežih voda in četudi se mora par desetin ljudi vreči neusmiljeno črez krov.
Sklenil je svoj govor takole: Ako pogledamo, kako stojimo v državi nasproti drugim strankam, potem mislim, da lahko izjavljam v imenu SL. a v tem kaosu zavzemamo povsem jasno stališče in to je: mi ostanemo v pošteni prijateljski zvezi s hrvatsko kmetsko stranko in z muslimansko stranko in sicer za to, da si prinosimo svoj najaktualnejši cilj, to je, da si priborimo avtonomijo. In če prihajajo snubci od vseh strani, mi jim pravimo: Lahko nas imate, toda nikdar ne brez avtonomije!
Med govorom in ob koncu je zbor svojemu voditelju pritrjeval s tako iskrenostjo in navdušenjem, da mora to opisati samo tisti, ki je bil priča tej manifestaciji.
Nato dobi besedo dr. Brejc. Govoril je med neprestanim gromkim pritrjevanjem o «avtonomistični misli«, Govor je bil naravnost mojsterski, podprt z iskrenimi dokazi, kako nas Slovence in Hrvate centralizem .skuša gospodarsko, narodno in politično ugonobiti. — Proti onim, ki so glasovali za Vidovdansko ustavo in so se prodali ob tej priliki Srbom, so padale iz stoterih ust slovenskih mož gromke, a ostre obsodbe polne besede. Naj bi bili navzoči Žerjav, Pucelj, Kukovec, Mermolja, Drofenik, Urek, Dobnik, Vošnjak in vsi drugi, ki so nas za par ministrskih sedežev prodali velesrbskemu centralizmu, kako je cvet slovenskega naroda obsodil izdajalce ....
O dr. Brejčevem govoru pa rečemo samo eno: Treba ga je natisniti in kot brošuro dati vsakemu Slovencu v roke.
Za dr. Brejcem poroča tajnik SLS Marko Krajnc o organizaciji stranke.
Kot prva se je sprejela sledeča resolucija: -
Zbor zaupnikov SLS jemlje poročilo svojega načelnika z odobravanjem na znan je ter izreka popolno zaupanje Jugoslovanskemu klubu in mu glede taktike prepušča svobodno roko. — Druge resolucije objavimo prihodnjič. Potem so se vršile volitve načelstva in izvršilnega odbora SLS. — V predsedstvu so:
. Dr. Anton Korošec, načelnik; Bogomil Remec, I. podnačelnik, Ivan Brodar, II. podnačelnik, Ivan Ogrin,
III.	podnačelnik, dr. Andrej Gosar, IV. podnačelnik.
Dr. Korošec zaključi veličastno poteklo zborovanje zaupnikov z besedami:
Kakor molimo vsak dan zjutraj in zvečer kot kristjani Oče naš, tako hočemo kot politiki vedno misliti na zmago naše ideje, na avtonomijo! Živela Slovenska ljudska stranka!
Z živahnim odzivom: Živela SLS so se nato zaupniki razšli, da popoldne pri stanovsko političnih zborovanjih nadaljujejo in izvršijo dopoldne započe^) delo.
Politični položaj.
Nota beograjske vlade Bolgariji. Včeraj je bila predana bolgarski vladi v Sofiji nota naše vlade radi napada na našega vojnega atašeja s sledečimi zahtevami: 1. Obžalovanje slučaja od strani bolgarske vlade našemu predstavniku v Sofiji. 2. Bolgarski vojni minister naj še posebej izjavi svoje obžalovanje našemu vojaškemu zastopniku. 3. Bolgarski vojaški oddelek od 250 mož mora izkazati čast naši zastavi pred našim poslaništvom v Sofiji. 4. Od bolgarske strani se mora izvesti najvestnejša preiskava za ugotovitev in kaznovanje krivcev in soudeležencev napada. 5. Vprašanje materijelrie odškodnine se pa predloži razsodišču v Haagu. Izvršitev prvih treh točk se zahteva v 48 urah.
O poglobitvi nasprotstev v demokratski stranki. — Demokrate vedno skrbijo izmišljeni razcepi, nasprot-stva pri naši SLS, a svoje lastne needinosli nočejo videti. Kako je z edinstvom v JDS, zna povedali starosta «Narod«, ki je priobčil v štev 253 pod zgoraj omenjenim zaglavjem žalostni in resnični položaj v demokratski stranki. «Narod« je resnega mnenja, da sta si voditelja demokratov Davidovič ter Pribičevič s cilji njune politike popolnoma nasprotna. Pribičevič se trudi na vso moč, da bi zlezel s svojimi pristaši in
skupno z radikali k vladnemu krmilu na vodlagi vidovdanskega unitarističnega programa. Čisto drugo pot hodi Davidovič. On zbira parlamentarne in izven parlamentarne opozicijonalne struje s pošteno in odkrito mišljenim programom, ki gre za tem, da se radikalna vlada nadomesti z novo vlado brez radikalov, kar seveda ne bo mogoče brez pristanka na revizij oni stične programe. Davidovič se torej približuje revizijomstični opoziciji čedalje bolj in bi se na temelju zagrebškega kongresa ter pokreta srednje linije rad postavil na čelo celokupne jugoslovanske revizionistične politike. — Vidi se torej, da gredo cilji obeh voditeljev demokratske stranke sila narazen, da je pa vseeno smer Davido-vičevega delovanja mnogo konkretnejša in politično premišljena, kakor pa Pribičevičeva, ker je več kot naivno misliti, da bi hotela revizionistična opozicija v narodni skupščini kedaj pomagati g. Pribičeviču, da kedaj vzpostavi unitaristično fronto. Tako poroča čisto pravilno o JDS edinstvu «Narod« in do zgoraj prerokovanega bo tudi prišlo slej ali prej. Slovenski Žerjavove! bodo šli gotovo za Pribičevičem.
Politika HRSS. «Slovenčev« poročevalec se je raz-govarjal z uglednim članom vodstva HRSS. Na vprašanje, v kateri smeri se giblje Radičeva akcija v ino-stranstvu, je dobil odgovor, da jc smer Radičevega delovanja neizpremenjena. Njegova naloga je bila in je, da informira angleško javnost o stanju na Hrvatskem. V Zagreb je prišlo 27. pismo Radičevo, v katerem poroča o vtisu njegovega predavanja v delavski stranki. Rezultat tega predavanja je sklep, da se Radičevo predavanje razmnoži, da bo dobil vsak član parlamentarnega zastopstva delavske stranke po 1 izvod. — Na vprašanje, kako presoja HRSS trenutni politični položaj, je dobil odgovor: Mi smo pripravljeni. Čim prej volitve, toliko bolje!
Verska vzgoja v šolah. Z ozirorp na posebno vest «Učiteljskega Tovariša«, da je znana naredba prosvetnega ministra o verski vzgoji za Slovenijo ukinjena, sta poslanca dr. Hohnjec in dr. Kulovec stavila na prosvetnega ministra, da odgovori na sledeče točke: 1. Komu je bila naredba namenjena: Ali za celo državo, ali le za Srbijo; 2. Ali je naredba že v veljavi in za koga;
3.	Ali velja tudi za Slovenijo, in 4. Če naredba za Slovenijo ne velja, zakaj smatra minister tako naredbo za Slovenijo nepotrebno?
Zakon o sodnikih. Na seji zakonodajnega odbora je zahteval poslanec dr. Hohnjec, da se postavi na dnev ni red kot prva točka zakon o sodnikih in ne zakon o ustroju sodišč. Svojo zahtevo je utemeljeval z okol-nostjo, da je zakon za sodnike že izdelan in bi se ga dalo lahko v kratkem rešiti, kar bi bilo tudi za gmotni položaj sodnikov velikega pomena, zakon o ustrojstvu sodišč pa je nepopoln in bo treba mnogo časa, predno bo mogel načrt postati zakon. Minister dr. Perič je priznal važnost zakona o sodnikih in pritrdil, da je treba gmotni položaj sodnikov izdatno izboljšati s primernimi dokladami, kljub temu pa se je večina odbora odločila, da pride prvi na vrsto zakon o ustrojstvu sodišč.
Iz seje finančnega odbora. Kot posebno krivičnost režima je navajal poslanec dr. Kulovec tudi to, da se skoro ves investacijski kredit potroši za Srbijo, plačujejo ga pa večinoma prečani. Grade se železnice, toda le v Srbiji. Gi*ade se mostovi, toda le v Srbiji. Grade se ceste, toda le v Srbiji. Sedaj pa se ozrimo v Slovenijo: Koliko železnic je država začela gradili v Sloveniji? Nobene! Isto je z mostovi, isto s cestami. Ko bi se vsaj to, kar smo prinesli s seboj v novo državo, pošteno vzdrževalo, a niti za popravljanje in vzdrževanje starih dobrin se državna uprava ne briga, dasiravno je iz vsake strani državnega proračuna razvidno, koliko m kako redno Slovenija plačuje! Celokupni kredit ministrstva za javna dela znaša 434 milijonov dinarjev, od te svote pa je določenih samo za Srbi jo 231 milijonov dinarjev, a v tej svoti še niso všteti stroški za ogromno število uradništva lega resora v Srbiji. Že iz teh podatkov je razvidno, kako malenkostne morajo Hiti vsote, ki odpadejo na druge pokrajine.
Tri razpravi o proračunu finančnega ministrstva je grajal poslanec Pušenjak neprestana novu imenovan ja uradnikov v finančnem ministrstvu, ki jih minister nastavlja vkl jub sklenjeni redukciji, in se nikakor ne-strinjajo z visokimi honorarji, ki jih ti gospodje prejemajo za črezurno delo in za nebrojne komisije. V smislu predstavke «Društva finančnih koneeptnih uradnikov za Slovenijo« zahteva tudi za finančne kon-ceptne uradnike izven ministrstva primerne dohodke. Z nevoljo omenja tudi slučaj tiskanja formularjev za odveznice državnega dolga, za kar se je plačalo mnogo previsoko ceno. Za geodetski kurz zahteva izdatnejši kredit. Na to zahtevo je finančni minister pristal in je dotična postavka za Beograd in za Ljubljano zvišana za 900 tisoč dinarjev. Glede cen raznih predmetov monopolne uprave se čudi, da se cene vedno dvigajo, dohodki monopolne uprave pa ostajajo na stari višini. Graja tudi sestavo upravnega odbora državnih mono-
polov, kjer sedi celo zastopnik znane Bleerove skupine, čeprav država ni prejela od te finančne skupine izgovorjenega zneska. Predlaga znižanje nagrad za upravo, «lemur je minister pritrdil. Nagrade so znižane za
1,200.000	dinarjev.
Obisk naših parlamentarcev na Poljskem. Na vabilo poljskega parlamenta se je določilo na konferenci šefov strank, ki se je vršila dne 3. t. m. v Beogradu in katere se je udeležil v imenu vlade minister g. Ninčič, da odpotuje 26 poslancev našega parlamenta na obisk v Poljsko. Od tega števila odpade na radikale, Nemce in Džemijetovce 13, na demokrate 5, na SLS 3, na muslimane 3 *in na zemljoradnike 2 poslanca. Deputacija odpotuje iz Beograda dne 10. novembra ter potuje preko Zagreba, Maribora in Dunaja v Varšavo.
mmazmxi.',	«---
Vlada in naši roiaki pod tuiim jarmom.
V zadnjem času se časopisje mnogo bavi z usodo naših rojakov pod italijansko fašistovsko vlado. Ko so se po Sloveniji in Hrvatski prirejale protestne manifestacije radi poitalijančevanja Slovencv in Hrvatov pod italijansko vlado, je bil Beograd pri vsem tem precej ravnodušen. Če ne bi bilo opozicije, ki se je v parlamentu zavzela za temeljne narodnostne pravice našega življa pod Italijo, bi šli vsi nasilni in teroristični čini italijanske fašistične vlade nad našim življem gladko in neopaženo mimo srbske radikalne vladu j oče stranke. Vlada bi se sama nikakor ne spomnila, opozoriti italijanskega zastopnika, kako učinkuje in vpliva pri nas postopanje njegove vlade z našimi brati. Še le potem, ko je opozicija dvignila ogorčen protest proti italijanskemu nasilju nad narodnostnimi manjšinami, je spoznal zunanji minister za vredno in potrebno, da obvesti italijanskega zastopnika o razpoloženju med nami.
Narodne manjšine naše krvi so pa tudi pod Avstrijo in Ogrsko in v zadnjem času se je mnogo pisalo po listih, ter primerjalo, kako postopa naša država doma z narodnimi manjšinami in kako se postopa drugod z našimi ljudmi. Poročila vladnih listov so izzvenela v samohvali režima, vsi drugi so pa morali priti do zaključka, da se našim ljudem po tujem svetu samo po krivdi naše vlade tako slabo godi.
Vsaka druga država posvečuje veliko skrb in bri-go za svoj nacijonalni živelj pod tujo oblastjo. Vsem je znano, kako je znala Italija varovati svoje ljudi pri nas in kake neverjetne uspehe je dosegla pred beograjsko vlado. Znano je tudi, kako čehoslovaška skrbi za svojo manjšino pod Avstrijo in kako ji ob vsaki priliki pomaga ter se za njo zavzema. A mi, kaj smo doslej storili za rojake pod tujim jarmom in v koliko se je naša vlada poslužila mednarodno določenih pravic in sredstev za zaščito svojega življa pod tujo oblastjo?!
Predno vlada lahko nekaj stori ter izpolni svojo dolžnost do svojih rojakov, mora imeti gotove točne slike o njihovem položaju in o njihovih potrebah. — Druge države, ki vestno in uspešno podpirajo svoje rojake v tujini, imajo pri vladah poseben oddelek, ki ima v svoji evidenci ves položaj in vse potrebe svojih sonarodnjakov. V teh oddelkih se koncentrira celi materijal o manjšinah. Tu je statistika, zgodovina, njih kulturna višina, kulturne inštitucije, gospodarske in prosvetne potrebe, socialne zadeve, šolstvo itd. V tem oddelku se nadalje zbira ludi dokazilni materijal o per sekucijah tuje vlade nad narodnostno manjšino, da se lahko ob primernem času proti temu nastopi na merodajnem mestu.
Končno se je tudi pri nas občutila in spoznala potreba, da se ustanovi centrala o evidenci položaja naših narodnostnih manjšin po drugih državah. Vse naše delegacije po drugih državah bi morale v to centralo ločno in nujno pošiljati poročila o položaju in potrebah naših rojakov po drugih državah. Iz teh poročil bi lahko naša vlada črpala potrebne podatke, da lahko po potrebi nastopi v zaščito naših narodnih manjšin pred Društvom narodov in pred interparlamentarno komisijo. Za tako intervencijo je seveda potrebna največja točnost in izborna kontrola, za katero pa seveda Beograd nima smisla.
Pred par mesci se je taka centrala v resnici organizirala v Beogradu — kakor poroča zagrebški «Obzor« — je njen načelnik dr. Milan Gavrilovič po vzoru Čehov dobro in premišljeno začel svoe poslovanje. Uredil je arhiv, knjige, zemljevide, brošure, časopise itd. ter je imel vse potrebno osnovano za nadaljni razvoj in delovanje tega urada. Naenkrat pa so tega načelnika toliko zgnjavili, da je zapustil državno službo. Sledil mu je dr. Miletič, ki se je ravnal po njegovem vzoru, a je tudi komaj mesec dni ostal v državni službi. Za njim so prišli <v ta urad neizkušeni mladeniči, ki še geografskih pojmov nimajo o paši državi, kaj še le o našem življu po tujem svetu. Nazadnje so pa postavili na čelo tega oddelka svetnika Tadiča, katerega so odpoklicali od poslaništva na Dunaju. Ta mož se je pri dunajski delegaciji odlikoval s svojo skrajno zani-krnostjo in malomarnostjo in ker ga na Dunaju niso mogli več rabiti, so ga vzeli v Beograd ter postavili za šefa zunanjepolitičnega oddelka za naše narodne manjšine. Će se je ta gospodin poprej kazal samo na diplomatskih čajankah, si lahko mislimo, kako bo vršil svojo novo službo.
Po vsem tem se vidi, da se naša vlada prav malo briga za usodo naših rojakov pod tujo oblastjo. S tem, da je postavila poseben urad ali takozvano «drugo politično oddeljenje«, je hotela samo markirati to, kar
imajo druge države resno in vestno urejeno. Ko so bile zadnji Čas protestne manifestacije radi italijanskega nasilja, je šovinistični list «Balkan« divje napadal Slovence in Hrvate, češ, da so protidržavni separatisti, švercer ji, ignoranti, spletkarji in zdražljivci, ki bi radi zapletli državo v slabe odnošaje s «prijateljsko« Italijo. Divjaški izbruh tega lista je vlada mirno tolerirala in nobeno glasilo vladajoče radikalne stranke se ni obrnilo proti taki pisavi. Viada, ki pusti na tak način sramotiti in napadati dele svoje države, seveda tudi ne more imeti smisla in čuta za usodo naših rojakov pod tujim jarmom.
...— i«mi...»■»in.Mii m ■«■■ii.m ... lil nn in mi iniiiifrni-nm
Po svem.
Bojne priprave nemških monarhistov. Bavarske monarhistične čete, zbrane v okolici Bamberga, so popolnoma pripravljene na boj. Tudi vodja velenemških fašistov’ Hitler ima za dva vojna polka oborožene sile. Hitlerovci trdijo, da niso iregularne čete, temveč, da spadajo, med vojno moč bavarske vlade. Monarhistične čete rekvirirajo živila po vaseh in mnogo jih je že v okolici samega Berlina, od koder grozijo z vkorakanjem v mesto.
Ustava turške republike. Te dni je nova turška republika dobila svojo ustavo, ki je prav za prav samo nekoliko prerejen nacijonalni pakt, izdelan že pred 4 leti v Angori. Novo izvoljeni parlament je to ustavo sprejel. Po novi ustavi je turška država demokratsko-rcpublikanska, nerazdeljiva, državna vera je Islam, državni jezik pa turški. Glavno mesto države ostane Angora. Vsa eksekutivna in legislativna oblast je podeljena in koncentrirana v narodni skupščini. Državljani so pred zakonom vsi enaki. Uživajo popolno svobodo prepričanja, pisanja, govora in sestankov. Časopisje je v okviru zakona svobodno, istotako tudi različna društva. Prvotno se je določilo, da se vrše volitve predsednika republike vsakih pet	let sedaj
pa so Turki ta zakon v toliko	spremenili,
da je ta perioda skrajšana na trajanja parlamenta, to je na štiri leta. Predsednik republike je glava države in vlade, on imenuje efektivnega predsednika vlade ter ima suspensorno pravo svela. V slučaju pa, da se zakon na katerega je izrekel predsednik svoj veto, kljub temu sprejme še drugič in sicer z dvetretjinsko večino, postane ta zakon polnomočen. Ministri imajo naslov «komisar«, kakor v Rusiji. Turčija se je s sprejetjem te ustane definitivno odločila za republiko ter se na znotraj znatno ojačila. Kakor je že znano, je izvoljen za predsednika republike Kemal-paša. Za predsednika parlamenta pa je bil te dni izvoljen Safvet-beg.
Beletke.
Izgube pri razmejitvi. Naša diplomacija ima «silno« srečne roke. Pet let se že vrsti neuspeh za neuspehom, pet let pa se že tudi razmejuje, pa še ni razmejeno zlasti z Rumunijo in Ogrsko, ker je pač meja tako dolga. Tudi terenske težave so, potem dnevnice, razni spori itd. Rumuni, «verni naši zavezniki«, steber male antante so še prav posebno za to, da razmejitev dolgo traja. Njih «zavezniški« tisk je poln zahtev po rumun-skem Banatu in po mejah ob Tisi in Donavi. Mi pa še vedno razmejujejmo ter se pogajamo. Celo beograjske «Novosti« vedo povedati, kake uspehe žanje naša diplomacija v Banatu: «Naši delegati celo stvar zavlačujejo iz osebnih interesov, drugo je, da so v igro prišle metode transakcij, ki se že povsod vidijo pod današnjo vlado, tretjič se bo mesto Žombolj odstopilo Rumuniji, četrtič v Rumuniji se hvalijo in postavljalo z uspehi na našo škodo, petič izgubimo mi poleg Žombolja dva otoka na Donavi, Moldavo in zgodovinski Adakale in šestič še molči, vara naprej javnost, potem je pa postavi pred gotovo dejstvo, ko je «uspeh« že tu.« — V zadevi mesta Žombolja se je to videlo posebno jasno. Par let se sploh ni govorilo o tem, da bi to mesto lahko prišlo pod Rumunijo, kar naenkrat so pa začeli Rumuni ponujati naši razmejitveni komisiji dvoje vasi in nekaj močvirnega polja, če jim mi odstopimo lepo in bogato mesto Žombolj. Naša delegacija je čisto po nepotrebnem začela razpravljati o tem predlogu in Rumuni so začeli nastopati kot bi imeli bogzna kakšno pravico do^Žombolja. Z izgubo tega mesta bi bli težko prizadet nemški živelj, ki je v tem delu kompakten in nemški poslanci so že neštetokrat posredovali pri vladi, naj nastopi, da mesto naši državi ostane. Od vlade pa prihajajo samo izgovori, najprej da o zgubi ni govora, potem pa, da je treba počakati, urediti, pridobiti podatke itd. Sedaj se pa splošno sodi, da je mesto že izgubljeno.
Postopanje z bodočimi oficirji. Starši takozvanih dijakov-konjenikov opisujejo v «Beograjskem Dnevniku« težko usodo mladih inteligentov v dijaški konjeniški eskadroni v Subotici. 250 jih je, ki odslužujejo svoj 9 mesečni. Starši se pritožujejo, da se z dijaki slabše postopa, kot pa s konji. Stlačili so jih v poslopje, ki je bilo poprej konjska bolnica. Sobe so bile najprej brez lesenih tal, dijaki, ki niso mogli več izdržati na goli zemlji, so si lani sami postavili lesena tla. — Hrana je nevžitna, postopanje pa skrajno surovo. — Podčastniki in častniki kolnejo dijakom otca in majko ter jim molijo tudi pest pod nos. Dijaki si morajo kupovati vse polno stvari, katere bi moral oskrbeti erar in tako morajo plačati tudi luč. Naprav za umivanje ni nikjer, voda je daleč in dijaki morajo po več dni hoditi neumiti okrog. Pri konjih morajo tudi opravljati najgrša dela. Kakih 40 dijakov je prosilo,, naj se jih pošlje rajši k polku med navadne vojake in da rajši odslužijo 18 mescev, komandant pa prošnji ni ugo-
dil in sedaj jim je pripravil pravi pekel, da je hujše kot v «robiji«.
Rodovnik ministrstva poljoprivrede, Cicvaričev «Beograjski Dnevnik« prinaša rodovnik ministrstva m. poljedelstvo, ki se glasi: Blagoje Todorovič, glavni načelnik. Milan Durič načelnik — zet Blagojev. Dr. Veli-zar Stojkovič, načelnik — bratranec Blagojev. Miloš Todorovič, inšpektor — pobratim Blagojev. Milan Ana-stasijevič, sekretar — bratranec Blagojev! Maksim Bo-gavac, računovodja v Topčideru — kum Blagojev! Tw preneha rodovnik v «Dnevniku«, verjetno pa je, da gre še dalje navzdol, do portirja ministrstva, ki je vsaj sorodnik načelnikove kuharice. Pač srečno ministrstvo* ker ga lahko upravlja samo ena rodbina. Pa tudi druga ministrstva so lepo razdeljena med beograjske rodbine.
dnevne novice.
Dr. Žerjavovo odprto pismo. Dr. Žerjav je v «Jutru* naslovil odprto pismo na naslov dr. Korošca. Povod j« notica v «Domoljubu«, ki razkriva, da je dr. Žerjav preganjal nekega oficirja, ker je v svoji vestnosti nastopil proti demokratskemu gerentu Humerju na Jesenicah, pomagal pa svojemu bratu majorju Žerjavu, d» ni bilo slabih posledic pri neki konjski aferi. Dr. Žerjav, se dela silno ogorčenega in bojevitega v obrambo svoje časti. Zahteva, da se odpravijo kot odgovorni uredniki poslanci Sušnik, Pušenjak in Žebot, ki sicer že več letni več odgovorni urednik. Dr. Žerjavovo ogorčenje je pm precej čudno, ker se prvič obrača na «Domoljub«, ki ja samo nekaj tega posnel, kar smo mi že tedne poprej opisali mnogo jasnejše ter dali tudi razumeti, kje; bi se-za vse to še danes lahko našli dokazi. Zakaj pa dr.. Žerjav tedaj ni nastopil? — Oficir, katerega je preganjal, bo ob pravi priložnosti sam nastopil; take stvari se ne pozabijo in ne odpustijo, kar se pa tiče konjske afere-majorja, sedaj podpolkovnika Alfonza Žerjava, srn« pa že tedaj navedli, kje se je akt obravnaval in kam je hodil brat brata telefonično klicati na pomoč. Še enkrat: zakaj se Žerjav na našo notico ni oglasil? Dobr® mu je znano, da se list, ki ima poslanca kot odgovornega urednika tudi lahko toži in ko smo mi navajali, da bi se ena stvar (mjr. Žerjav — oskrbnih Hey — odvedeni konji) lahko osvetlila po pričah, druga (izvo-ved nekega odpuščenega vojaka) pa bo najbrž še v arhivu oddelka za soc. oskrbstvo, bi dr. Žer jav pač lahk« kaj drugega napravil in ne pisal odprtega pisma.
O dvajsetletnici političnega delovanja Svetozarju Pribičeviča. Te dni je slavil Pribičevič dvajsetletnico, odkar se je spustil na politično polje. Za dvajsetletnico je sklicala demokratska stranka posebno zborovanje v Glino. O tem IDS zborovanju poroča «Obzor« takole: S tolikim gromom oznanjena demokratska skup« ščina se je vršila tukaj v Glini in Pribičevič je potom tega zborovanja doživel nov fiasko. Število navzočih je znašalo 1200. 10 vagonov, ki so bili rezervirani za dovoz demokratskih vernikov, so pridrčali polni — praznine. Govorili so dr. Lukinič in seve o delu Pribičeviča, za njim Pribičevič o samem sebi. Gospod Svetozar se ni mogel niti ob tej priliki vzdržati, da se ne bi spomnil na radikale in jim privoščil nekaj čisto novih epitafov. Govorili so še: Radosavljevič, Kosta Timo-tijevič (zelo kratko) in Wilder. Vsi govorniki so se zaganjali v radikale in Radiča. Radi premalenkostneg» števila navzočih je morala izostati napovedana manifestacija.
Samostojni prostestni shod v Ljubljani. • «Narod« poroča, da so sklicali samostojni za zadnjo nedeljo nekak protestni shod proti davčnim bremenom. Kot govornik je nastopil politični komedijant Pucelj, ki se je ljal ono znano rezanico, katero ponuja v vsaki števil-po svoji stari navadi zaganjal v klerikalce in poiiar-ki «Kmet. lista« in katero niti sam ne verjame. S Pucljem polemizirati, mu dokazovati in ovreči njegove izmišljotine, bi se reklo, metati bob v steno. Človek», ki se je učil mesarske obrti, ne zna nobene logike, odkod neki, za stvarno polemiko pa sploh ni. Ako Pucelj govori, misli, da je kje na sejmu in hvali svojo suho slabostojno kravo, če ravno je sam prepričan, da ni nič vredna. Vsak samostojni shod je kot kak sejem» kjer se kriči in zabavlja, ob koncu pa likof pošteno zalije. Čudno, da si je gospod Urek že toliko ohladil živce, da je tudi počastil ta protestni shod in celo govoril o davčnih bremenih. O Mermolji, Drofeniku in zlato-liškem mlinarju Dobniku ne zna «Narod« nič poročati. Drofenik je kot svoječasni najagilnejši samostojni kričača čisto utihnil in menda z dr. Vošnjakom vred obrnil hrbet stranki.
Žerjav—Praprotnikova banka in tihotapstvo dinarjev v Avstrijo. Centralna banka nemških hranilnic v Radgoni je vedno razpolagala z velikim številom jugoslovanskih dinarjev. Dne 2. novembra so pa dobili naši carinski uradniki na mostu čez Muro uslužbenca nemške centralne Banke, koji je nesel okoli 20.000 D iz Gor. Radgone v Nem. Avstrijo. Dinarje je dobil pri Slavenski banki v Gor. Radgoni. Vrši se preiskava m tej smeri, ali je Slavenska banka že večkrat nakazovala na nedopusten način dinarje nemškemu zavodu.
Penzijoniranje novih generalov. Beograjski «Preporod« javlja^ da večina novoimenovanih generalov nima komande, ker je premalo praznih mest za tolik® število. Zato bo več nego polovica teh generalov penzi-joniranih v najkrajšem času. Vse kaže na -to, da so bili ti generali samo radi tega povišani, da bodo v novem činu lahko stopili v pokoj ter dobivali generalsko pokojnino, mesto pukovniške.
Jugoslovansko katoliško akademsko društvo st» Cirila in Metoda v Beogradu. Na drugem občnem zbor«
jugoslovanskega kat. akad. društva sv. Cirila in Metoda dne 3. novembra 1923 je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednica: Sida Selgradova, cand. med. Tajnik: P. Urankar, stud. phil. Blagajnik in gospodar: Oblak, cand. tehn. Knjižničarka in urednica glasila: Anka Šop, stud. phil. Revizorji: O. Toma Tomažič, dipl. stud. phil.. Bogomil šedivij, cand. phil.
Slovesna blagoslovitev novega Katoliškega doma v 'Ormožu, se bo vršila prihodnjo nedeljo po večernicah. Slavnostni govornik pride iz Maribora.
Zadnji odgovor. Iz Šoštanja smo prejeli: Na zopetni napad tokrat v «Jutru« dne 27. okt. sem primoran sam odgovoriti. Motite se, orjunci, ko me sumničite, da sem , jaz pisec omenjenega «odgovora« v «Slov. Gospodarju«. Ne privoščim vam te časti, da bi jaz z vami polemiziral, ko si je šoštanjska javnost že davno napravila o vas svoje mnenje. Preponiževalno bi bilo za me broditi po ogabnih zablodah, o katerih ve ljudstvo toliko povedati. Z velikim zadoščenjem se pridružujem priznanju, ki ga je dal nek vaš somišljenik, da ste ravno vi največ pripomogli k bliskovitemu razmahu in napredku naših organizacij. Vaše grožnje me prav nič ne ustrašijo, kakor me tudi morebitne napake meni tujih oseb ne zadenejo. Ge pa hočete o meni pisati kroniko, sem vam s svojimi življenskimi podatki rade volje na razpolago. Bil je zadnjič pri orlovski deci hrupen smeh, ko sem jih vprašal, kedaj da bi jim bil pi'ipovedoval' o naših 400.000 K čistega dobička. Lepo mnenje o vaši resnicoljubnosti bo imela o vas celo šolska mladina. Če pa ste na «takozvani Woschnaggovi tribuni«, kakor jo imenujete le vi, videli v lastnih pristaših, ki so bili na tribuni, razne Woschnagge, moram vsa le pomilovati. Koliko naj pošten človek vašim ogabnim trditvam o gmotnem prispevanju gospoda Woschnagga, o nakupu telovadnega orodja še verjame, lahko posnemam iz pravkar navedenega. Laž je tudi, da bi se bil pripetil ob priliki pogreba nekega Popoviča kak incident, znano pa mi je, kako je neki orjunaš obljubljal nekemu možu 500 D, ako bi isti hotel zoper mene pričati, a mož je to v svoji poštenosti s primerno opazko zaničevaje odklonil. Roke proč od naših Orlov! To so blagi, pošteni mladeniči, ki jih vso ljudstvo zaradi njihovega vzornega vedenja spoštuje. Izjavljam, da me nobeden vaš napad ne more užaliti in odslej vam sploh ne bom več odgovarjal. Moje geslo je: Na delo za poštenost, treznost in značajnost, ki jo goji orlovstvo! Bog živi naše vrle Orle! Pavel Gril, kaplan.
Umor v Beogradu. O zagonetnem umoru v beograjskem Palace hotelu smo že pisali. Policija je sedaj ugotovila, da je Isellija v resnici umoril francoski kapetan Carlier. Dokazano je namreč, da je krogla, s katero je bil Iselli ranjen, francoskega izvora in sicer iz tvornice «Societe franchise munitions«, ki se nahaja blizu Pariza. Municija te tvornice se dobi lahko samo v Franciji, kar je najboljši dokaz, da je obstrelil ! Tsellija Carlier.
Obesila se v omari. V Subotici se je zgodil 3. novembra izvanredni slučaj samoumora. Zakonska Volič sta živela v največji medsebojni slogi, žena je bolehala na raku v goltancu in se je dne 3. t. m. obesila v omari na klin. Ko je visela že več ur, jo je še le mož našel mrtvo.
Izseljevanje naših ljudi. Izseljeniški komisarijat v Zagrebu javlja, da se je v mesecu septembru tega leta izselilo iz naše kraljevine 1035 oseb, od katerih je 584 moškega, 451 pa ženskega spola. Poljedelcev je bilo med temi 187, otrok 150, ostalo pa delavci in profesijo-nisti. V Združene države se je izselilo 549, v Kanado 31, v Argentinijo 231, v Chile 16, v Brazilijo 89, v ostale države Amerike pa 5, v Avstralijo 24 oseb. Kakor se vidi, se je glavno število izseljencev naselilo v Združenih državah, tudi v Argentinijo se jih je podalo precejšnje število. Skupno število vseh izseljencev od 1. januarja do septembra je zelo nizko, namreč samo 4041. V prejšnjih letih se je izseljevalo na primer samo iz .Hrvatske in Slavonije letno 70 tisoč oseb.
Koliko drobiža je pri nas v prometu? V zadnjih letih po vojni je bilo natisnjenih pri nas bankovcev za I eden, pol in četrt dinarja v vrednosti dvesto milijonov dinarjev. Od te svote še ni dano v promet okrog j 25 milijonov dinarjev. Približno ista svota je namen-I jena za zamenjavo razstrganega in starega drobiža, ki ga potem zažgo. V prometu se sedaj nahaja okrog 150 milijonov dinarjev drobiža. Natiskanih pa je bilo vsega skupaj bankovcev po 1 dinar za 100 milijonov, po pol dinarja pa 50 milijonov, in po četrt dinarja za 50 milijonov dinarjev vrednosti.
Vojni dolg Srbije. Direkcija državnih dolgov je objavila, da znaša skupni dolg Srbije, ki ga je najela za časa vojske pri Francozih, Angležih in Amerikan-cih 1.863,211.861 francoskih frankov. Od te svote je lo pa v materijalu. Vojni dolg Srbije presega za polovico svoto, ki jo ima dobiti Srbija na račun reparacij.
Ljudska predavan» S K. S. Z. v Mariboru.
SKSZ oziroma Prosvetni kartel otvori kakor vsako leto, tudi letos za zimsko sezono vrsto predavanj. Začeli’s bodo v petek, 9. t. m. ob pol 8. uri zveče r v dvorani v Lekarniški ulici.
Ob tej priliki nočemo povdarjati potrebo izobrazbe, bilo bi to odveč. Narod, ki se noče izobraževati, ki ne ljubi napredka, je obsojen na smrt. Izobrazbe potrebuje še posebno naš čaš. Živimo v času demokracij e ” in ljudske samouprave v državah. Kuratela nad narodi, ki so jo izvrševali absolutistični vladarji, je odpravljena, ljudstvo je priš-
lo	do samoodločevanja. Voli poslance v parlament, svetovalce v občino in druge samoupravne edinice. Svoboda je zahteva duševne in nravne zrelosti. Starši spustijo svojega sina še le tedaj izpod družinske oblasti, ako mu zaupajo, da je sam zrel za samorodstvo. Vprašamo se, ali so narodi 20. stoletja zreli za visoke vrednote svobode, ki jim jo je dal svetovni preobrat? Bridke Izkušnje zadnjih let nam žalibog dokazujejo, da ljudstva Evrope še nikakor niso na tisti umstveni in etični višini, da bi znala s pridom izrabiti velike dobrote demokracije. Politični in gospodarski kaos v naših povojnih ljudskih državah je večji ko v nekdanjih absolutistično vladanih monarhijah. Kdo je kriv? Demokracija sama kot taka, nikakor ne! Krivda je na narodih samih. Vladati in voditi samega sebe znajo le tisti, ki imajo jasno pamet in dobro voljo. Ako teh ni, je boljše, da jim ne daš svobode. Nezreli otrok se z nožem, ki ga dobi v roke, umori, tako pomeni tudi za marsikateri v 20. stoletju živeči narod svoboda nož, namesto blagoslova.
Po vsej pravici je zato veliki češki državnik Ma-saryk zahteval kot predpogoj za demokracijo umstveno in etično izobrazbo vsakega posameznega državljana, potem še le bo mogoče modeme pridobitve svobode blagodejno izrabiti za vse sloje.
Žalibog, da to prepričanje še ni prodrlo. Koliko ljudi je dandanes, ki mislijo, da so predavanja šport in bolj zabava, kot resna stvar.
Če pa trdimo, da je izobrazba potrebna, potem ne mislimo znanja v navadnem pomenu, da si ciovek razširi svoje dušvno obzorje, dobi novo znanje v tej ali oni stroki, da je imeniten rokodelec, gospodar, obrtnik itd. SKSZ hoče širiti izobrazbo, ki ne pomeni samo razšir.jenje uma, temveč tudi blažitev srca. če tedaj se posebno v našem času zavedamo, da nam je potrebno poleg značaja-še iskrenih duš za človeško občestvo. Zato se bo SKSZ prizadevala s svojimi predavanji na podlagi krščanskega naznanja dati ljudem ne samo nov kvantum znanja, temveč tudi ljubezni in iskrenosti. Nam ne bo to težko, saj je krščanstvo že samo po sebi ljubezen in iskrenost, treba nam je samo pokazati, -^e in kako se naj na vseh poljih modernega tehničnega, gospodarskega in umstvenega življenja uveljavlja notranja pre-obraževalna. moč in energija krščanstva, ki bo mehanično moderno kulturo poživila in poduhovila.
~ Neprijetno je človeku pri srcu, ako koraka po modernih mestih in ulicah skozi morje hiš in po industrijskih predmestjih, kjer je tovarna pri tovarni. Povsod samo — stroji, umetni od človeka izumetničeni mehanizmi, ki jim mora človek služiti noč in dan kakor vprežno živinče. Kako spraviti v moderno življenje tudi duha in iskrenost, da ne bo zgubil duše v mehanizmih, to je velik problem izobrazbe v 20. stoletju. Vse se suče okrog tega, kako naj rešimo modernemu proletarijatu, ki je prisiljen živeti zunaj žive božje narave med stroji v tovarnah, dušo in veselje do življenja.
Prosvetni kartel, ki sestavil načrt za letošnja predavanja, bo skušal po možnosti ta problem rešiti in svojim poslušalcem nuditi ne samo kopo znanja, temveč z znanjem vred tudi nekaj veselja do življenja. Letošnja sezona bo zato posvečena proučevanju občestva ,da ne bomo ljudje samo družba, temveč tudi- občestvo, ki ga ne drži skupaj sila, temveč ljubezen in zavest skupnosti. Zato se bo predavalo o glavni podlagi občestva, o družini, o modernih nevarnostih za njo, o delavskem in socijalnem vprašanju na podlagi solidarizma, duševne skupnosti med delavcem in delodajalcem, o občini kot širši družini, njenih gospodarskih in socijalnih nalogah, o novi šoli, ki naj bo izpopolnitev družine, o st a-v novanjskem vprašanju, ki naj bo v službi družin, ne pa kapitalizma, o državi, o politiki in strankah, ki naj bodo v službi skupnosti, ne posameznikov, o slovenstvu in njegovih nalogah v Jugoslaviji, o orlov -stvu, umetnosti in vseh aktualnih vprašanjih. Načrt je velikopotezen in temelji v enem središču, ki je pri-pomagati moderni družbi, da zgradimo nov red družabnega življenja, ki ne temelji samo v zunanji p o p o 1 n i l v i tehničnega in gospodarskega življenja, temveč v duševni skupnosti vsega človeštva, ki živi v socialnih organizmih družine, občine, naroda, države in celokupne človeške družbe. Vabimo vse sloje, da sodelujejo in naše inteligente, da prevzamejo predavanja. — Dr. J.
Iz Maribora.
Mestni šolski svet in Slovenci. V našem mestnem šolskem svetu se zadnji čas godijo čudne reči, ki morajo vsakega Slovenca globoko zadeti v srce. Mestni šolski svet je poklican, da čuva in varuje slovenski značaj Maribora posebna na šolskem polju. Odkar pa sedi v tej korporaciji internacijonalni socialdemokrat in nemškutar Bahun, pa je slovenski jezik izpostavljen njegovim nesramnim napadom. V eni zadnjih sej se je ta goreči prijatelj naših demokratov spravil celo na pesem «Hej Slovani«, češ, da bi se pesem ne smela popevali v šolah, ker je hujskajoča in žaljiva za učence druge narodnosti. To je vendar velikanski škandal za mestni šolski svet, da si upa nemškutar Bahun tam napadati to staro, navduševalno pesem! In tega Bahuna in njegovo stranko, podpirajo in zagovarjajo na magistratu «narodni demokrati« Kejžar, Mulej, dr. Rosina, Weixl, Tomažič in drugi. Ali vas ni sram! Kaj poreče k temu škandalu «Tabor«, ki se ga dosedaj še ni upal
ožigosati?! Le tako naprej, gospodje demokrati, kajti potem ne bomo več dolgo govorili o slovenskem Mariboru in vaša zasluga bo, če bo narodna zavest pojemala in še širilo nemškutarstvo pod patronanco Bahuna in njegovih tovarišev.
Bahun denuncijant. Iz vrst železničarjev se nam piše: Prav ste imeli, ko ste napisali v «Straži«, da se je Bahun zopet pojavil kot denuncijant svojih tovarišev. Povem vam odkrito, kot nekdanji Bahunov somišljenik da večjega nagnjenja do podlega denuncijantstva menda nima kmalu kdo, nego Bahun. V Trstu je že od početka svojega službovanja igral vlogo velikega denuncijanta. V Mariboru je to svoje grdo delo nadaljeval. Kot dokaz navajam samo tovariša mestnega in obč. svetovalca Krajnika. Le vprašajte tovariši, kako podlo je nastopal Bahun proti Krajniku in celi vrsti kolegov, koji mu niso hoteli parirati. Da je socijalna demokracija v Mariboru in okolici tako rapidno padla, je predvsem pripisovati dejstvu, da stoji na čelu socijalistov v Mariboru neizogibni Bahun, kojega se naziva «grdo-gledi denuncijant«.
Šikaniranje poštnih uslužbencev. Da se poštni uslužbenci šikanirajo na vseh koncih in krajih, to je že splošno znano. Da se jih je pa začelo tudi batiniti, to je pa najnovejše. Pred par dnevi je «poštni uradnik Šuman pri mariborski izmenični pošti vrgel enemu mladeniču en paket tako nesrečno, da ga je ranil. Vzrok temu naj bi bil, kako je že navada pri pošti, da je prepočasi delal. Nam je pa znano, da je fant priden za de-
lo.	Pripominjamo pa k temu, da je ta oddelek najslabši ker morajo ljudje od osmih zjutraj pa včasih celo do teme nepretrgoma in brez kosila težko delati. Kakor slišimo, je tam zbrano uredništvo, ki ljudi prav pošteno priganja in šikanira. Čudno se nam zdi, zakaj se pri takšnih dogodkih ne napravi tozadevni zapisnik? In kaj poreče k temu poštna direkcija? Mi svarimo tem potom zadnjikrat ,da se. naj to živinsko postopanje napram služabništvu že enkrat neha, ker bodemo v bodoče prisiljeni zavzeti energične korake po drugi poti.
Nekaj iz kn. šk. dijaškega semenišča v Mariboru. Tukaj so se vršile ob Vseh svetnikih duhovne vaje za gojence, ki jih je v zavodu 50. Vodil jih je č. g. pater Florjan Ramšak S. J. iz Ljubljane. Sv. obhajilo pa je podmelil na koncu duhovnih vaj dne 3. novembra, na god sv. Viktorina, hišnega patrona, sam prevzvišeni knez in škof. — V dijaškem semenišču se preskrbujejo večinoma dijaki manj premožnih staršev, ki ne morejo plačevati polne oskrbnine, radi tega se iščej odobrot-niki, ki bi kaj darovali v denarju ali živilih. Vsak najmanjši dar je dobrodošel.
Ljudska predavanja prosvetnega kartela v Mariboru, odnosno Slov. kršč. socijalne zveze, pričnejo v tekoči sezoni v petek, dne 9. novembra t. I. ob pol 8. uri zvečer v dvorani v Lekarniški ulici 6. Predvideno je, da se bodo vršila predavanja redno vsak petek ob isti uri in v istem prostoru in to od novembra do maja. (Če pa je v petek slučajno praznik, seve, predavanje vedno odpade). Letos je poskrbljeno, da bodo tvorila predavanja, dasi mnogolična, vendar celoto zase. Predavalo se bo o vseh perečih sodobnih in življenskik vprašanjih, poskrbljeno pa je tudi za predavanje bodrilne vsebine. Opozarjamo na to vse člane naših dru, štev, da bodo prihajali redno k tem predavanjem In privedli nanjo še svoje prijatelje in znance. Vstop k predavanju je seveda vsikdar prost in brez vsake vstopnine.. — Prosvetni kartel v Mariboru.
Srebrni jubilej. Naš odličen somišljenik g. Jakob Rutnik in njegova žena Matilda — rojena Plepelec slavita danes petindvajsetletnico poroke! Jubilantoma naše iskrene častitke.
Iz podjetja Doctor in drug smo parkrat prinesli slučaje slabega postopanja z uslužbenci, sedaj se je pa ugotovilo, da je to samovoljno povzročal že odpuščeni knjigovodja. Radi to ugotavljamo ter pristavljamo, da sedaj ni več pritožb in da tudi za poprej ne zadene nobeno očitanje vodstvo podjetja in posebej še g. ravnatelja Fischerja.
Na pomoč. V smislu sklepa odborove seje Jugoslovanske Matiče in v duhu resolucije zadnjega velikega manifestacijskega zborovanja v Narodnem domu za pravice materine besede zasužnjenih bratov se prireja v 'Mariboru «Rapallski teden« do 12. novembra. Prodajali se bodo v prid Jugoslovanski Matici znaki z napisom: Neodrešeni domovini — Rapallo 12. nov. 1921. (barvani a 5 D, nebarvani a 1 D). Znaki majo pečat podružnice Jugoslovanske Matice in podpis predsednika tukajšnje podružnice. Zadnjega dne — na dan obletnice Rapalla — v pondeljek 12. novembra se vrši v tukajšnjem Narodnem gledališču Rapallski večer z govorom prof. dr. Franca Kovačiča, odbornika Jugoslov. Matice in predsednika Zgodovinskega društva o historičnem pomenu tega črnega dne. Pri večeru sodeluje mariborska Glasbena Matica in vojaški orkester pod vodstvom dirigenta g. Herzoga; na vzporedu bodo tudi druge umetniške točke in se natančni program objavi še tekom tega tedna. Odbor Jugoslovanske Matice v Mariboru se nadaja, da zlasti imovitejšim slojem, podjetjem, tvrdkam, bankam itd ni treba posebej povdar-jali, kaj pričakujejo d njih bratje v neodrešeni domovini. Storite vsi svojo narodno dolžnost!
Udruženje vojnih invalidov, podružnica Maribor. Vsled sklepa odborove seje z dne 27. oktobra 1923 in v smislu pravil člen 32, sklicuje nadzorstvo Udruženja vojnih invalidov, podružnica Maribor, izvanredni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo dne 11. novembra 1928 ob 9. uri dopoldne v prostorih restavracjie «Kosovo« na Grajskem trgu. Vsak član mora prinesti s seboj članske knjigo, invalid tudi izvid nadpregleda. Kdor ni član, nima pristopa.
Tedenski izkaz o nalezljivih boleznih v mestnem okolišu mariborskem od 28. okt. do, 3. novembra 1923. Erysipelas ostal-o 3, novih 0, ozdravljeni 2, umrl 0, ostane 1. Griža ostalo 6, novih 0, ozdravlj. 3, umrl 0, ostane 3. Škrlatica ostalo 4, novih 0, ozdravlj. 0, umrl 0, ostane 4. Difterija ostalo 1, novih 0, ozdravlj. 1, umrlo 0, ostane 0.




Dušica.
Roman v treh delih. Angleški spisala B. Orczv. Prevedel Paulus.
63
«Nebeški poslanec« je pljunil po tleh, da bi pokazal svoje popolno preziranje do vseh aristov, ki so hodili dražit «Sivo mačko«t
«He — hm!« je godel. «Naročil je večerjo — pride nazaj —. Prrrrokleti Anglež —!« je še pridjal, kot hi hotel ugovarjati zoper vso to oneganje in popraševanje zaradi enega samega dolgega Angleža.
«Pa kje je sedaj —? Ali veste, kje je?« je vprašala hlastno in položila svojo nežno belo ročico na njegov umazan rokav.
«Šel je iskat voz in konja«, se je obregnil Brograd in robato stresel raz sebe lepo roko, ki bi jo bili princi in knezi s ponosom poljubili.
«Kedaj je odšel?«
Pa Brogardu je bilo očividno že preveč vsega tega popraševanja. Za svobodnega državljana, ki je bil enakovreden z vsemi drugimi ljudmi na svetu, za takega svobodnega državljana še ni spodobilo, da bi ga tile prokleti aristi izpraševali in mučili, — pa če so bili
Posteljne odeje (koltri) v 1 raznih barvah in kakovosti se dobijo po zelo nizki ceni pri Fraiijo Majer-ju, Maribor, Glavni trg 9.	589
DRVA
premofi
koruzo'
opeko
trgovsko opravo, auto, šivalni stroj, voz proda
Of ET ANDREI
Maribor, Aleksandrova 57
Telefon 83»
JETIKÜ1
Zdravnik dr. Pečnik zdravi bolne na pljučih vsaki petek, tudi v četrtek v Celju, Cankarjeva ulica št. 11, II. Čitajte njegove tri knjige o jetiki, v vseh knjigarnah. 915
Nepremočljivo blago za pelerine in pristni tirolski lodni
se po nizki ceni prodajajo pri Franjo Majer-ju, Maribor, Glavni trg 9.	590'
Zimsko perilo, barhenti za obleke, barhenti in flanela za zimsko perilo, velika izbira sukna,, kamgarna, ševijota itd. za moške in ženske obleke, koce, odeje, slamnjače, itd. itd. Vse to kupiš ugodno v manufakturni trgovini Fr. Majer, Maribor, Glavni trg štev. 9.	591
tudi bogati. Gotovo se je bolj spodobilo zanj in za njegovo republikansko čast, če je bil kolikormogoče sirov in neolikan. Vljudno odgovarjati na vljudna vprašanja, — to je bilo brez dvoma znamenje hlapčevskega duha —.
«Ne vem —«j je torej dejal odurno. «Povedal sem dovolj —. Prišel je danes —. Naročil je večerjo —. Odšel je —. Vrnil se bo ~ Torej!«
In pljunil je še enkrat po tleh, da je pljusknilo. In ko je tako dovolj pokazal svojo popolno neodvisnost in svobodomiselnost, je oddrsal iz sobe in zaloputnil vrata za seboj.
XXII.
. UPI IN NAČRTI...
Margareta se je zgenila. Rada bi bila poklicala godrnjavega krčmarja nazaj. Pa Andrej jo je ustavil.
«Pustiva ga, gospa! Bo bolje! Iz njega itak ničesar več ne spravite. Saj ste videli, kak je. In utegnil bi se mu vzbuditi sum —.'Kdo ve, če se ne potikajo kaki vohuni tod okoli!«
«Malo mi je .mar!« je dejala brezbrižno. «Saj vem, da je moj dragi soprog živ in zdrav in da ga bom vsak hip spet videla!«
«Pssst —!« je naredil vznemirjen. Glasno je govorila o svojem neugnanem veselju. «Tukaj na Francoskem imajo dandanes tudi zidovi ušesa!«
Naglo je vstal in šel poslušat k vratom, koder je izgini Brogard. Ni bilo slišati drugega ko zamolklo go-, drnjanje in drsave korake. - Zlezel je tudi po po lomljenih stopnicah in pogledal v «gornjo sobo«, če ne bi kje tam tičal kak Chauveliuov vohun.
Margareta ga je smehljaje se opazovala.
«Sva sama, gospod strežaj?« se je šalila, ko je spel prisedel. «Smeva govoriti?«
«Da! Toda kolikormogoče previdno!«
«Ampak čujte, kak zabrižen obraz mi kažete! Jaz bi plesala od veselja! Čemu bi se še bala? Naša jadrnica je v pristanu, vsak hip pripravljena na,odhod, in Percy bo prišel, tule sem k nama bo prišel, vsak trenutek utegne vstopiti. Par besed — in šli bomo in rešeni bomo! Chauvelin s svojo tolpo še gotovo ni v Calaisu.«
«Ne, gospa! Bojim se, da tova!«
«Kakil mislite?«
«V Doveru je bil obenem z nama.«
«In vihar ga je zadržal, prav kakor naju!«
stvar ni tako čislo go-
«Res. Toda — nisem si upal vam prej povedali, bal sem se, da bi vas prehudo ne vznemiril. Pravim, videl sem ga v prislanišču par minut preden sva stopila na ladjo. Vsaj prisegel bi, da je_bil on. Preoblečen je bil v duhovnika. Sam satan, njegov pomočnik, bi ga ne bil spoznal. In čul sem, kako se je pogajal za jadrnico, ki bi ga naj nemudoma prepeljala v Calais. Prepričan sem, da je najpozneje uro za nama tudi tin odjadral. «
Margaretin obraz je upadel. Iznova ji je stopila v grozeči jasnosti pred oči nevarnost, ki je pretila Per-cyju. Chauvelin mu je bil trdo za petami, — tukaj v Calaisu je bil ta odposlanec francoske revolucionarne vlade vsemogočen, le besedico mu je bilo treba ziniti tn vsa pota, vsi izhodi so sc zaprli, nobena jadrnica ni mogla odpluti —. in -.
Vsa kri se ji je zdela da ji je zledenela. Čutila je, da še nevarnost bliža vrhuncu.
(	.4',
Begunci bi naj čakali na «Dušico« — ali pravzaprav na njegove pomočnike, kakor je bilo izprva dogovorjeno — v «Blanchardovi koči«, na kraju, ki jim. je bil nedvomno znan, in to danes, drugega oktobra, in : Armand, ki o njem revolucijonarji še niso vedeli, da je član «lige«, on bi naj pripeljal begunce na dogovorjeno mesto. Vse to je izvedela Margareta od Chauvelina i» tudi Andrej Foulkes je isto povedal. Povedal je pa tudi, da Percy ni imel več časa in tudi ne pripomočkov, da bi bil posvaril Armanda, ko je zvedel, za rop v «Zadovoljnem ribiču«. Da se torej ne bo ponesrečil ves načrt in da ne bi begunci in ž njim vred člani «lige« spel prišli revolucijonarjcm v roke, je na tistem'usodnem lističu javil svojim pomočnikom, da sam «odpotuje jutri« in da bo sam osebno speljal svoje varovance ere* mejo in na Angleško.
(Dalje prihodnjič).
Hiša enonadstropna, nova, z lepimi, kletmi, ter precejšnjim vrto mv Ljubljani, se zamenja za Maribor, eventuelno proda. Tozadevna natančnejša pojasnila se dobe v trgovini I. Baloh, Maribor, Grajski trg 3.	638 10—f
Trgovina z mešanim blagom se pod zelo ugodnimi pogoji proda. Obseg: 1 lep trgovski lokal, 3 skladišča, stanovanje. Objekt se nahaja v majhnem mestu, blizu železnice, na najbolj prometnem prostoru, dli ima najlepšo bodočnost. Lokali so pripravni za vsako obrt, tudi za večjo trgovino na debelo. Nftwt daljni pogoji po dogovoru. Pismene ponudbe pod: «Trgovina« na Aloma Company, Ljubljana.
Spodnjištajerska ljudska posojilnica
v Maribora, Stolna ulica štev. 6, r. at. z n, z.
obrestuje od L avgusta 1923 navadne hranilne vloge, katere se zamore vsak čas dvigniti,
po 6
o
o
in stalnejše vloge po dogovoru.
Pl v ESVUET5KET
J5 OGLASNE OfLGAA/f
ft
|š| vPL^es‘A'
|| POSLA '
iRIlkitol
■ GUNDULICEVA UL.111 S TELEFON 13-OZl
- TÖBT ITT ''OESäb TT JW "WSf*
JlPlip Joa. MU*	JBs* mOSm
se vedno le najboljše in najcenejše za domačo potrebo vsakovrstno ma* »ufakturno, kakor tudi tekstilno blago pri stari in zelo znani tvrdki
KAROL W0RSCHE, Maribor, Gosposka ul 1
Is©*» j «s ssm jp©«aib©IJ©!
SINGER
SIVA LM STROJI
Na celem svetu znani kot najboljši. —..........
Podružnice in zastopstva v vseh mestih. Centrala za državo SHS Zagreb, Maruličeva ul. 5, II. k.
Filiialka; Koribsr, Šolska ulica štev. 2.
Novo došlo!
Novo došlo!
vseh vrst angleško in češko sukno in drugo manufakturno blago, za jesensko in zimsko sezono. Cene resnično nizke, blago iz priznano najboljših tovarn.
MASTER $ K AR NIČ NIK, MARIBOR, GLAVNI TRG IG
Tsak maj si ogleda zalogo im prepriča z enkratnim nakupomS
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak.
Izdaja konzorcij «Straže.*