ljubljanska banka
nadal ju je tradicijo
GORENJSKE KREDITNE BANKE
XXV. — številka 22
žilice''i115 °M- konference SZDL h> Triu' Radovljica, 6k. Loka
G *~ "zdaja CP Gorenjski tisk *ls>vnl urednik Anton Mlklavčlč urednik Albin Ucakar
KRANJ, sobota, 18. 3. 1972 Cena 50 par
List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. Januarja 1958 kot poltednlk. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednlk ln sicer ob sredah In sobotah.
L O   SOCIALISTIČNE  ZVEZE   DE LOVNEGA  LJUDSTVA  ZA GORENJSKO
Kolektivna pogodba 0 delovnih razmerjih
•a 8kJei?, decembra lani je bi-^Vo na med republiškim ,torttvP • *indikata delavcev Uije   tn'h dejavnosti Slove-
lk° X0refUbliško g°sPodar"
co kolektivna po-
Nl d ? de,ovnih razmerjih Sialcj      m zasebnimi de Ko«.V "a Področju obrt
področj v
določ
Ko««; "a f"«rocju obrti Cnstva v Sloveniji. Ta
da morajo
111 «el«Sn,a delavci in zaseb-^ ra,   ja,ci uskladiti delov-"elovn  erja 'n skleniti nove SjV|* Pogodbe.
Hj, <jekat »klavcev storitve-Je ^ javnosti v Sloveniji si M la|,KCkaj ,et prizadeval, da o delavci v zasebnem
f*CaX TK°M lN ^'TNICAIVII NA MORJU
sektorju uveljavili vse pravice, ki jim pripadajo po zakonu in da bi se njihove pravice uskladile s pravicami delavcev zaposlenih v zasebnem sektorju. Rezultat teh prizadevanj je omenjena pogodba, ki ureja med drugim tudi naslednja vprašanja: sklenitev delovnega razmerja, varstvo pri delu, delovni čas, počitke, dopuste, osebne dohodke, nadomestila za osebni dohodek, druge dohodke, izobraževanje, stanovanjsko problematiko, prenehanje delovnega razmerja, odpovedne roke in druge pravice in dolžnosti iz delovnega razmerja.
Občinski odbor sindikata delavcev storitvenih dejavnosti v Kranju je na teh vprašanjih tudi delal že dlje časa. Da bi bili delavci pri zasebnih delodajalcih na vseh področjih izenačeni z delavci v družbenem sektorju pa nameravajo ustanoviti tudi sindikalno organizacijo delavcev zaposlenih pri zasebnih delodajalcih. Zato bodo predstavniki občinskega odbora v teh dneh obiskali vse zasebne delodajalce in delavce in jih seznanili z vsebino kolektivne pogodbe ter o vključitvi v sindikalno organizacijo. Razen tega pa bodo konec tega meseca pripravili v Kranju tudi razgovor z vsemi zaposlenimi v zasebnem sektorju.
Delavci in zasebni delodajalci lahko dobijo podrobnejše informacije o sklepanju delovnih pogodb, o vsebini kolektivne pogodbe in o vključitvi v sindikalno organizacijo na občinskem sindikalnem svetu v Kranju.
A. Ž.
8. STRAN:
jjjp sta Sava n Kokra postali greznici
9. STRAN:
pokvarjen fico ali * cesti si pogosto sam
GENERALNI DIREKTOR ZDRUŽENIH PTT PODJETIJ JUGOSLAVIJE V ISKRI — Kranj.
' 17. marca — Dopoldne je obiskal Iskro Elektromehaniko Kranj generalni direktor združenih PTT podjetij Jugoslavije Prvoslav Vasiljevič. Skupaj z generalnim direktorjem PTT podjetij Slovenije Jožctom Gerbcem, predsednikom upravnega odbora skupnosti jugoslovanskih PTT podjetij Francem Skrjancem, predstavniki Iskre in kranjske občine se je pogovarjal o uresničevanju programa modernizacije jugoslovanskega PTT omrežja, pri katerem bo s proizvodnjo elektronskih telefonskih central sodelovala tudi kranjska Iskra. Direktor Iskre Jože Hujs jih je seznanil o razvoju Elektromehanike in o pripravah za uresničitev PTT programa. Po ogledu filma o Iskri in nekaterih obratov Elektromehanike so obiskali tudi obrat kranjske Iskre v jeseniški občini. Na sliki: Generalni direktor združenih PTT podjetij Jugoslavije Prvoslav Vasiljevič (drugi z desne) med razgovorom, ki sta se ga udeležila tudi predsednik kranjske občinske skupščine Slavko Zalokar in sekretar komiteja občinske konference ZK Kranj Franc Rogelj. — A. 2. — Foto: F. Perdan
V četrtek je prispela s posebnim letalom na brniško letališče druga skupina ameriških turistov, ki bodo na desetdnevnem oddihu v Trans turist ovih hotelih v Bohinju. — Foto: F. Perdan
PM
9 V četrtek zvečer je bila v veliki dvorani delavskega doma pri Jelenu na Jesenicah razširjena seja občinskega sindikalnega svta, na kateri so se menili o 2. konferenci Zveze Sindikatov Jugoslavije, o programu dela občinskega sindikalnega sveta, o zaključnem računu in proračunu občinskega sindikalnega sveta za leto 1972.
V četrtek so se v jeseniški občini začeli zbori volivcev, ki bodo končani do ponedeljka, 20. marca. Na zborih volivcev bodo razpravljali o predlogu smernic razvoja gospodarstva občine, občinskem proračunu za leto 1972 in o programu komunalnih del za letošnje leto.
O Za petek, 17. marca, so na Jesenicah sklicali skupno sejo izvršnega odbora občinske konference SZDL, občinskega komiteja ZK in predsedstva občinskega sindikalnega sveta. Za dnevni red so predlagali razpravo o predlog}) smernic razvoja gospodarstva občine v letu 1972, razpravo o predlogu občinskega proračuna in razpravo o predlogu programa komunalnih del za leto 1972.
0 Pred leti je bilo v jeseniškem gospodarstvu od vseh zaposlenih 26 odstotkov žena, letos pa so z načrtnim zaposlovanjem predvsem žensk povišali odstotek na 32 odstotkov. Na Jesenicah predvidevajo, da bodo v prihodnjih desetih do petnajstih letih zvišali ta odstotek na 40 do 42 odstotkov, kar je nekoliko manj kot znaša gorenjsko poprečje. V gorenjskem gospodarstvu je med zaposlenimi 46 odstotkov žensk. D. S.
KRANJ
0 V organizacijah, aktivih in v oddelkih zveze komunistov v kranjski občini se nadaljujejo javne razprave o osnovah socialne politike. — V krajevnih organizacijah socialistične zveze pa člani izvršnega odbora občinske konference SZDL razpravljajo o delu in nekaterih perečih krajevnih vprašanjih.
0 V četrtek popoldne se je pri komiteju občinske konference zveze komunistov sestala komisija za družbenoekonomske odnose in ekonomsko politiko. Obravnavala je program komisije ter razpravljala o uresničevanju ustavnih dopolnil.
0 Prihodnji teden v četrtek se bosta sestala oba zbora kranjske občinske skupščine. Poleg vrste odlokov bosta sklepala rudi o resoluciji in proračunu za letos.
A. 2.
RADOVLJICA							
fVsi	edo bo skupna seja obeh zborov radovljiške občin-						
ske skupščine, na kateri bodo odborniki sklepali o smernicah gospodarskega in družbenega razvoja v občini za letos. Na dnevnem redu pa je med drugim tudi sprejem odloka o prispevkih in davkih občanov, sprejem pioračuna in sprejem odloka o upravnih taksah.
% Na 14. seji pa se bo v sredo dopoldne v Radovljici sestal tudi svet gorenjskih občin. Člani sveta bodo razpravljali o gradnji gorenjske avto ceste in predora pod Karavankami, nadalje o obrti in davčni politiki in o poteku izdelave i/hodišč dolgoročnega razvoja programa za Gorenjsko.
ŠKOFU A LOKA
0 V ponedeljek je bila konferenca tovarniške organizacije Zveze komunistov v Loških tovarnah hladilnikov v Škofji Loki. Komunisti so pregledali dosedanje delo organizacije, izvolili novega sekretarja in sprejeli program dela.
0 V torek se je v škofji Loki sestal aktiv prosvetnih delavcev komunistov. Razpravljali so o stališčih 2. konference • ZKJ in 2. seje OK ZKS škofja Loka in sprejeli akcijski program dela. V njem so poudarili pomen idejnega izobraževanja prosvetnih delavcev in se zavzeli za uresničevanje" predlogov za zmanjševanje socialnih razlik. Razpravljali so tudi o financiranju šolstva v občini.
0 V torek je bila v Škofji Loki 1. seja odbora za organizacijo izseljenskega piknika, ki bo 4. julija v vrtu loškega gradu. Na prvi seji so se dogovorili, kdo bo skrbel za kulturni in zabavni program, kdo za propagando, predlagali so pokrovitelja in dali prve predloge za zbiranje denarja, ki je potreben za pripravo srečanja slovenskih izseljencev.
TRŽIČ
0 Med proslavami ob dnevu žena v tržišjd občini moramo omeniti še tri. Prva je bila v Jelendolu. Pripravili so jo šolarji iz Doline in KUD Jelendol. Skupno so naštudirali igrico Izdajalec, ki jo je režiral Ivo Bergant. Igralci KUD iz Tržiča pa so za praznik žena pripravili komedijo Tolmun in kamen. Predstava je bila 7. marca zvečer v polni dvorani Cankarjevega doma. V osnovni šoli heroja Grajzerja pa je nastopil Tižiški oktet. "'. 5 -jk
Skupščina našega združenja
Združenje pokrajinskih časopisov in lokalnih radijskih postaj je na svoji letni skupščini to sredo v prostorih novega Transturistovega hotela v Škofji Loki kritično ocenilo svoje delo in hkrati določilo naloge za prihodnje.
Združenje je veliko naredilo za stvaren prikaz raz mer, v katerih deluje pokrajinski tisk, ko je izdelalo ustrezno analizo In jo predložilo republiški konferenci SZDL, ki že dalj časa pripravlja razpravo o položaju in problemih politično • Informativnega tiska v Sloveniji. Prav tako Je združenje doseglo lepe uspehe na področju ekonomske propagande, saj je za svoje člane ustvarilo 1.100.000 din prometa, od tega več kot tri četrtine preko lastnih komercialnih zastopnikov.
Hkrati je skupščina ugotovila, da je bilo premalo storjenega glede izmenjave gradiva oz. poenotenja in skupnega objavljanja nekaterih stalnih rubrik. Tovrstno sodelovanje je še daleč pod stvarnimi možnostmi In tudi potrebami. Obenem je bilo ugotovljeno, da osrednji organi družbeno-političnih organizacij ln predstavniških teles premalo uporabljajo lokalna sredstva obveščanja za svoje potrebe; preveč so usmerjeni na osrednje časopise, ker najbrž pozabljajo, da skupna naklada vseh pokrajinskih časopisov presega naklado posameznih osrednjih, poleg tega pa pokrajinski časopis seže pogosto tja
v zadnje kotičke naših vasi in med tiste sloje prebivalstva, kamor osrednji listi ne pridejo. Skupščina Jc obravnavala potek razprav okrog sprejema zveznega zakona o preprečevanju zlorab svobode tiska in sklenila, da bo združenje podprlo društvo novinarjev Slovenije, ki se zavzema za to, da se sprejme tak zakon, ki bo celovito urejal vprašanja sredstev obveščanja in ne samo določila o tem, kaj predstavlja zlorabo svobode tiska in
ukrepe za preprečevanje ~ rab. (ti^ Skupščina je izvolili* ^ novo vodstvo združenja-^ vi predsednik je Tonn0leflt nik,  glavni urednik ^\jf skega   lista,   njegov PjJJ^ ščeni namestnik pa Strmčnik,   novinar   * <gf tednika    (Celje). Ca^da^ sekcijo bo v tej «JJ?^* dobi vodil Anton M1* glavni urednik Glasa-jgjf sko sekcijo pa Vlado ^ Sek, urednik radia Br^jjl.
Pomanjkljivi volilni imeniki
Na seji občinske konference SZDL škofja Loka, ki je bila v torek popoldne v dvorani skupščine občine, je najprej govoril Franc Kimo-vec-2iga o novem statutu SZDL in o vlogi te organizacije v naši družbi. Predlagal jc, da bi vsak občan, ko dobi volilno pravico, postal tudi član SZDL. Posebne evidence o članstvu ne bi bilo, tudi članarine ne. Evidenco bi vodili po volilnih imenikih. Prav ta predlog je dal pobudo za živahno razpravo. Ce ne bi bilo članarine, so menili člani konference, bi morale krajevne organizacije dobiti dotacijo za delo. Izrazili so pomisleke nad točnostjo volilnih imenikov. Predstavniki krajevnih organizacij so se upravičeno pritože-
vali nad njimi, saj so ^. zadnjih volitvah, ko so ^ ni škofje Loke odloča ^ bo poslanec repub"^, zbora slovenske s^U^t s" zelo nepopolni. Pom*0^ bili brez volilne pravice ^ ni starejši nad 60 let, 1 so izpustili celo nasC ^ pa so pravico do 8'aS ^tr podelili celo otrokom- p ka je veljala zlasti JfJ^ službi, ki je imenike Pr [ <jj
Aktiv komunistov iz jeseniških šol
Na pobudo občinskega komiteja ZK Jesenice in na pobudo komunistov iz jeseniških srednjih in osnovnih šol, so se v sredo sestali na Jesenicah komunisti, pedagogi na srednjih in, osnovnih šolah. Aktiv so organizirali z namenom, da ne bi tako kot doslej delovali le na nekaterih področjih, temveč da bi obravnavali in reševali predvsem probleme, s katerimi se srečujejo na svojem delovnem mestu.
Okoli 50 komunistov iz srednjih in osnovnih šol je-
seniške občine je v sredo razpravljalo o idejni vsebini pouka na srednjih in osnovnih šolah, o nesoglasjih in medsebojnih odnosih temeljno izobraževalne skupnosti in osnovnih šol. V plodni razpravi so se zavzeli predvsem za to, da bi se morali večkrat sestajati in analizirati in reševati probleme, s katerimi se srečujejo. Ob koncu so izvolili petčlanski sekretariat in za predsednika izvolili profesorja Srečka Krča.
D. S.
ljala. Zato so preciIaga^' f bi ob prihodnjih voUJ^gjfl sestavljanju imenikov' vali tudi predstavnik^5 nih organizacij. L
Na seji so se tudi aPri,; rili, da bodo do konca^.^i-v vseh krajevnih oi»s 0$ jah evidentirali prve V/ K kandidate za odborn»* ^ poslance republiškega * ^ Volitve bodo prihodih mlad. , 0<1
MORSKE,.*
ŽIVIUA
Na 9. strani objavljamo prispevek naše novinarke Lee Mencingerjeve z naslovom Pokvarjen fičo ali na cesti si pogosto sam. Skoraj ne moreš verjeti, da je v 55 minutah peljalo mimo »nemočne« voznice 30 avtomobilov in se nihče ni zmenil zanjo. Je bilo naključje ali smo res tako brezbriini? Da nekomu pomagaš, ni potrebna avto šola, čeprav smo se med drugim tudi v tej šoli učili o solidarnosti, obzirnosti in pomoči na cestah. Potrebna je le človečnost. So se
mimovozeči zavedali, da se tu lahko vsak trenutek zgodi podob* ^ bodo potrebovali pomoč? Ko se ]l ^ to zgodilo, in verjetno se jim tu# naj se spomnijo naše akcije. J Prejšnjo soboto sem na tem m omenil, da pripravljamo  »prcs ff nje«. Torej: v ponedeljek, 27. marC izšla posebfia številka Glasa, P0^^ 1. svetovnemu prvenstvu v snu^a poletih v Planici. ^ odg. urednik Albin
besedna vojna med loškimi &edagogi in gospodarstveniki
s planiranim presežkom občinskega proračuna?
a občlnska skupščina je minulo sredo popoldan
Kam
*k,hIdohortbS,OVeniji sprejemala predlog letošnjih proračun-^in*ko bi       ln izdatkov- po predvidevanjih naj bi v skup-^°na novih 8^n° do konca decembra priteklo okrog 34,5 mili-*Ptico nek        Se pravi 23 odstotkov več kakor lani. Toda ^•»ače o aterin dodatnih prispevkov, ki so zlasti obremenili ^tno Vj.°.spodarstvo, je že zdaj jasno, da bo dejanska vsota tainteresir   °d načrtovane- Razliko so odborniki in vse ostale °nstruk r,^re ustanovc ter organi sporazumno namenili re-žile h    CCSte JePrca — škofja Loka, življenjsko pomemb-đotrajana iVOdnice komune- Leta je v zelo slabem stanju, n zato nujno potrebna popravila. Lepo in prav.
Začel
\ki "i        -)i pa sProžin„ Sploh še nikJ^r ni!) no. 7lxP,ravcato besedr
—ino voj-?*S Skfi, JO Je Predsednik *ar, k>of»a Loka Polde Kcj-Vs»te rn i da bi de* sporne valne iT* dobJti izobraženi ga 77ta»ove. Porabile naj lts"idarH 1ZDolJšavo splošnega °bOeati, °trok- Predsem za ^UblavtV so,skih kuhinj in N>lcS V Perecih socialnih u'cmov mladine.
2a razvoj turizma
v Mojstrani
izardnji seJl krajevnih temi1- V M°.istrani, ki
N
8an
?aV;
or-se
V°j t<iei0v Za turistični raz-Pot       • raJa. so imenovali
^lati ?-Sij' ki so že zače!e nač r»Pravili bodo potreb-
?aJormi ^ !n Program, ki bo
l° Svertn' ki jih bodo lah-*rajevnu v okviru samih n organizacij.   D. S.
Gospodarstveniki so bili ogorčeni. Poudarili so, da kljub številnim sestankom, sejam in zborom, posvečenim preučevanju proračunskega osnutka, ni doslej niti en pedagog izrazil kakršnekoli pomisleke. Celo nasprotno: šolnikom se je razdelitev dohodka zdela neoporečna, saj je izobraževanju pripadel relativno dokaj velik kos »pogače«. Zakaj torej v trenutku, ko bi morali listino dokončno potrditi, prihajajo na dan s stališči, ki jemljejo veljavo poprejšnjim dogovorom? Ko so »nevtralci« potem predlagali kompromis, je član zbora proizvajalcev Lojze Žumer v imenu večine kolegov odločno zavrnil možnost delitve viška sredstev in zahteval, da naj gredo le v obnovitev ceste. Sicer bodo terjali spremembo odloka o dohodkih občine ter zmanjšali prispevke delovnih organizacij, je zagrozil.
Gledano z realnimi očmi, ima popolnoma prav. Loško gospodarstvo, ki — kar zade-
V FESTIVALNI DVORANI
IMA BLEDU
°014. APRILA DO 4. MAJA
va težave — ni nikakršna bela vrana, si ne more privoščiti nobenih pretiranih vlaganj v neekonomske zadeve, že sedanje dajatve so na meji njegovih možnosti, če pa bi se zaradi neskladja med stroški in okrnjenim »cestnim fondom« čez nekaj mesecev pojavilo vprašanje, kje vzeti dodatne milijone, bi tovarne — kdo drug neki? — morale znova seči v blagajno. Spodoben asfalt je zanje namreč absolutna nujnost; rentabilni, danes nepogrešljivi kontejnerji zaradi izjemnega osnega pritiska pač lahko vozijo samo po zares solidni podlagi. Brez njih bi vodilni škofjeloški izvozniki (Alples, Iskra, Alpina) ostali dobesedno odrezani od sveta, česar pa si seveda ne smejo privoščiti.
Predsednik Krvina je na zadnje sklenil sestaviti komisijo, ki naj še enkrat podrob-pretrese proračun.
»Če ne bo šlo drugače, bomo morebitne pereče socialne probleme reševali z denarjem iz rezervnega fonda. Tako revni pa spet nismo, da bi pustili kogarkoli v komuni stradati.« I. Guzelj
<
s 2
(A
bep
ljubljanska banka
nagrajuje
Lastnike vezanih sredstev
3999 NAGRAD V GOTOVINi V VREDNOSTI 1.149,600,00 din ROK VEZAVE DO 31.3.1972 ŽREBANJE 21.4.1972 V NOVI GORICI GOTOVINA je NAJBOLJŠA  NAGRADA !
V žrebanje so vključeni tudi varčevalci z Gorenjske
Umirjena rast gospodarstva
V smernicah razvoja gospodarstva občine Jesenice v letu 1972, ki so jih pred nedavnim podprli odborniki na seji skupščine in o katerih bodo razpravljali občani v teh dneh na zborih volivcev, poudarjajo, da bo gospodarska rast v občini bolj umirjena kot v lanskem letu.
Letošnja gospodarska rast bo temeljila predvsem na novih zmogljivostih obrata Iskre na Blejski Dobravi, obrata Planike v Zabreznici, obrata LIP v Mojstrani in obrata plastičnih mas Zarje na Plavžu ter na zmogljivosti novih hotelov v Kranjski gori in na delni modernizaciji in povečanju proizvodnih zmogljivosti v jeseniških podjetjih: Kovinar, športmetal, 1-1,1.IM itd. Obenem se bo razvoj gospodarstva opiral tudi na lastna prizadevanja znotraj posameznih delovnih kolektivov.
Zavedajo pa se, da bodo stabilizacijski in drugi ukrepi tudi letos vplivali na razvoj gospodarstva in da se ne bo še možno izogniti gospodarski nestabilnosti iz preteklih let.
Ostrejši ukrepi v gospodarstvu kot so devalvacija, uvoz in cene reprodukcijskega materiala, bodo letos v gospodarstvu občine najmočneje prizadeli Železarno Jesenice in zato pričakujejo manj ugoden finančni uspeh pod-
jetja kot so bili doseženi rezultati v letu 1971.
Na Jesenicah se bodo letos povsem usmerjali v reševanje naslednjih vprašanj razvoja gospodarstva občine: izgradnja nove hladne valjarne na Beli, izgradnja proizvodnih hal v Zabreznici in na Hru-šici, nadaljevanje Izgradnje gostinsko-turističnih zmogljivosti v zgornji savski dolini, izgradnja trgovsko-poslovnega centra na Jesenicah in v Kranjski gori, izgradnja pro-izvodno-skladiščnih prostorov na Plavškem travniku, modernizacija proizvodno-obrt-
nih podjetij, večje zmogljivosti v tovornem prometu (Jesenice transport) in širjenje tržišča tehničnih plinov (Vodovod Jesenice) ter usmerjanje gradbeništva (SGP Sava) tudi v proizvodnjo gradbenega materiala in gradbenih izdelkov.
V skladu s programom razvoja gospodarstva občine, bodo letos predvidoma vložili v modernizacijo in nove zmogljivosti okoli 225,5 milijona dinarjev, kar je za 79,3 odstotka več kot znaša realizacija v letu 1971.
D. S.
Opozorilo Komunalnemu podjetju
Pred leti je dala tržiška občina vse vodovode v upravljanje Komunalnemu podjetju s pogojem, da mora namestiti vodomere. Ker podjetje obveznosti ni v celoti izpolnilo, so odborniki občinske skupščine na zadnji seji sklenili, da morajo komunalci v«e vodomere namestiti do sredine leta. Ce jih do tega še ne bodo, podjetje ne bo več smelo pobirati pavšalne vodarine.
Skupščina je od Komunal-
nega podjetja zahtevala tudi solidno pobiranje in odvaža-nje smeti. Cena za odvoz smeti se je namreč povečala in se izenačila s cenami v ostalih gorenjskih občinah. Zahteva po zadovoljivem opravljenem delu je upravičena tudi zato, ker bo kmalu urejeno novo odlagališče pri Kovorju. Odlaganje smeti na staro smetišče pod Pristavo bo zalo skupščina prepovedala.
ta teden
Dolanc v Milano
Delegacija ZKJ pod vodstvom sekretarja izvršnega biroja predsedstva ZKJ Staneta Dolanca se je udeležila 13. kongresa komunistične partije Italije, ki je trajal od 13. do 17. marca.
Čakajo
Čeprav so bili ustavni amandmaji sprejeti že pred osmimi meseci, bi lahko Se vedno na prste prešteli delovne organizacije v Sloveniji, v katerih so se že lotili uresničevanja. Kaže, da mnoge moti to, ker še ni zakonov ali druge prisile, ki bi jih zavezovale k izpolnitvi ustavnih dopolnil. Kaj pa ustava, ki je najvišji zakon?!
Predstavnika mladine pri Titu
Predsednik republike Tito je sprejel na Brionih predsednika in sekretarja ZMJ Vladimira Maksimo-viča in Staneta Boštjan-čiča, ki sta ga seznanila s pripravami na konferenco ZKJ, ki bo iHisveeena mladim.
Pokojninske novosti
V zvezni skupščini so pripravili predlog zakona o pokojninskem in inva-lidskeni Zavarovanju. Predlog dopušča, da je z družbenim dogovorom moč določiti tudi drugačno osnovo kot 10-letno poprečje mesečnih osebnih dohodkov, ugodnejše pogoje za pridobitev pravice do pokojnine itd.
Predlog SZDLJ
Na koordinacijskem odboru za proslavo Titove 80-letnice so sklenili, da bo socialistična zveza delovnega ljudstva Jugoslavije predlagala zvezni skupščini, da dobi Tito drugič odlikovanje narodnega heroja.
25 ur
Strokovni svet zavoda za šolstvo SRS je izoblikoval predlog, da število obveznih ur pouka v nobenem razredu ne bo večje kot 25. S tem je končana dolga razprava o spreminjanju osnovne šole.
Govoril bo Popit
Na proslavi ob 60-letni-ci rojstva Borisa Kidriča, ki bo 10. aprila v dvorani Tivoli, bo v okviri* zasedanja splošnega zbora slovenske skupščine govoril p>e tednik C K ZKS Frane topit.
Kulturna akcija v Radovljici
Sindikati, kulturna skupnost in ZKPO bodo sklenili družbeni dogovor
Občinski sindikalni svet v Radovljici jc dal pobudo, da se v občini sklene družbeni dogovor o kulturni akciji in programu gledaliških in drugih predstav za letos. S podpisom dogovora nameravajo zagotoviti članom delovnih skupnosti in občanom bogatejše kulturno življenje in redne kulturne prireditve v posameznih krajih.
Te dni se je akcija za podpis družbenega dogovora začela v sindikalnih organizacijah v občini. V osnutku je namreč predvideno, da bi od 100 tisoč dinarjev za uresničitev kulturnega dogovora oziroma predvidenega programa 30 dinarjev prispevale delovne organizacije in občinski sindikalni svet. 70 tisoč dinarjev pa bi prispevala kulturna skupnost zadolžena za programsko politiko in mora najkasneje do konca tega meseca vsem podpisnikom predložiti program prireditev in gostovanj za letos. Za nemoteno organizacijsko In tehnično uresničevaje zastavljenega programa pa Je zadolžena zveza kulturno-prosvet-nih organizacij.
V programu je predvidenih 19 različnih kulturnih prireditev za člane sindikata oziroma delovnih kolektivov in drugih občanov. Prireditve in gostovanja bodo v Radovljici, na Bledu, v Bohinjski Bistrici, Kropi, Podnartu in v nekaterih drugih krajih v radovljiški občini. V predvidenem programu pa bodo sodelovale različne poklicne in amaterske  kulturno umetni-
Kljub podražitvam ni sprememb
Minuli ponedeljek se je sestal v Tržiču odbor TIS in razpravljal o letošnjem proračunu. Namen seje je bil, da Ugotovijo, koliko denarja je letos za izobraževanje in kaj z njim lahko storijo.
Odbor je ugotovil, da bo z razpoložljivim denarjem lahko izpolnil samoupravna merila v delitvi osebnega dohodka v višini 95 odstotkov. Za materialne izdatke pa ni predviden i h povečanj. Zaradi zvišanja cen se celo bojijo, da bo dejavnost šol nekoliko okrnjena. Viden napredek pa se obeta pi varstvu vozačev, kar je bilo v preteklih letih zaradi porn.i ikanja sredstev težko izvedljivo.
JP
ške skupine iz Slovenije hi zamejstva.
Na občinskem sindikalnem svetu v Radovljici smo Izvedeli, da se s predlogom druž-
benega dogovora kulturna skupnost in zveza kulturno prosvetnih organizacij strinjata In da bo po razpravah sindikalnih organizacij v de-
lovnih organizacijah družbeni dogovor takoj pisati.   Predvidevajo, da
najkasnei*
A- žala*
to še ta ali pa prihodnji mesec.
Ustanovna konferenca organizacije ZK UJV Kranj
Zavzetost za boljše strokovno in politično delo
V sredo, 15. marca, je bila ustanovna konferenca zveze komunistov uprave Javne varnosti v Kranju. Vse doslej so komunisti UJV in ostalih delovnih enot po oceni občinske konference ZK Kranj dokaj uspešno delovali v aktivu. V zadnjem mandatnem obdobju je imel aktiv sedem pomembnejših razprav tako o vojno političnem položaju v svetu, o resoluciji I. konference slovenskih komunistov, o stabilizacijskih ukrepih in o občinski resoluciji o gospodarskem in družbenem razvoju. Na četrtem sestanku aktiva so sprejeli v članstvo ZK še štiri mlade komuniste. Nadalje so komunisti UJV razpravljali še o delovanju cerkve v naši družbi, o ustavnih spremembah, o odnosih med SFRJ in SZ ter o sklepih 21. seje predsedstva ZKJ. V dveh letih je aktiv sprejel v ZK 28 mladih. Mladi komunisti, ki so bili prej vključeni v organizacije na terenu, so zaradi take organiziranosti občutili v svoi'"n političnem delu vrzel, saj razen politične šole za mlade komuniste, zanje na terenu ni bilo primernih oblik dela. Ne samo mladi komunisti, pač pa tudi ostali Člani ZK na upravi javne varnosti in v njenih delovnih enotah so močno občutili neučinkovito organizacijsko povezanost na terenu. Z ustanovitvijo svoje organizacije pa bodo nedvomno laže in učinkoviteje reševali svoje notranje specifične probleme, obenem pa se bodo lahko tudi učinkoviteje angažirali na terenu v raznih družbeno političnih organizacijah. Sklep o taki organiziranosti predvideva oddelke po delovnih enotah in na ta način bo omogočeno članstvo, da bo zares lahko aktivno. Vendar pa so na ustanovni konferenci poudarili, da uspeh dela komunistov ni odvisen samo od oblik organiziranosti, pač pa Je odvtaen tudi od odnosa vsakega posameznika do dela v organizaciji.
Na ustanovni konferenci organizacije ZK UJV Kranj Je bilo veliko govora o osebni odgovornosti, politični budnosti in revolucionarni usme-
ritvi. Omenili so tudi vlogo UJV v okviru družbene samozaščite in poudarili, da je UJV v tem okviru samo strokovni del, vendar pa pri tem ne gre brez splošne politične In konkretne podpore vseh. Akcijski program organizacije se nadalje zavzema še za krepitev samoupravljanja, pri osebni odgovornosti pa so bili enotni v tem, da mora ta biti konkretna in točno opredeljena.
Ustanovna konferenca, splošni   oceni   Je bila
po tel«
uspešna, Je zaključila delo » veliko pripravljenostjo za b* doče naloge in delo, s kate«1 mi se komunisti UJV vključujejo v družbeno politično *■? gajanjc pri nas. .
Na ustanovni konferenc organizacije so tudi predlog*' li zvezni skupščini, da * predsedniku republike drujP« podeli naslov narodnega roja.
Stanovanja na Jesenicah
V letu 1972 bodo na Jesenicah /gradili v družbenem sektorju 226 stanovanj, od tega 2 nova stolpiča na Tomšičevi cesti (22 stanovanj je tu že vseljivih), 2 stolpiča pri Družbeni prehrani z 48 stanovanji, 2 stolpiča za gimnazijo ali 106 stanovanj (v eno
stolpnico so bodo vadili že letos, druga bo zgrajena prihodnji leto), 1 stolpič pri Cufarju s 16 stanovanji in 2 šesterčka v Kranjski gori / 12 stanovanj V zasebni gradnji bo dograjenih oziroma vseljenih okoli 40 stanovanjskih Ivš.
V skladu / republiško resolucijo  o   nadaljnem razvoju
stanovanjskega gospodar* in v skladu z določili '^Vj liških zakonov o stanova*-!*,:
esc***" bodo
politiki si bodo občini pi i/ailev da še letos i/delal i program 9 \ novanjske graditve v obč'n Pripravili bodo ustrezne r šitve za določitev prispe* za družbeno pomoč v
stanovanjskem gospodarstvu, 'a ustanovitev samoupravne** sklada za družbeno P001?, (solidarnostni, stanovanji*11 sklad) in za združevanje dela sredstev za sfanovanjsk0 gradnjo pri poslovni ban*1 kot vezana sredstva za kredi* tiranje stanovanjske gradnj* D. S-
KOMUNALNI SERVIS KRANJ
ponovno razglaša prosti delovni mesti
1. administrativnega tehnika
2. skladiščnika
Pogoji:
pod L: srednja upravno-administrativna šola Za začetnico pripravniška doba po pravilniku o pripravnikih;
pod 2.: poklicna šola trgovske stroke. Prednost ima moški z odsluženim vojaškim rokom.
Nastop dela takoj.
Ponudbe z življenjepisom in dokazili o zahtevani izobrazbi Je treba poslati na naslov: Komunalni servis Kranj, Mladinska ulica 1. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Bohinjski turizem
Slovenske ceste do 1985. leta
Zh
Bistr°r.a volivcev v Bohinjski Pred« i SC je beležil tudi *ke 2, radnvljiške občin-ki U upščln-e Stanko Kajdiž,
dobrPojasnil. da bodo Ietos nam„ .. del sredstev morali
gradnJf1 Za SradnJ° šo1- v okrog ^ namreč šole za sPadn , , otrok (mednje Bistr- -\ šola v Bohinjski tis^1Cl)s površino okrog 20 Prav kvadratnih metrov. n investicije, ki jih s evkom c
i občani, pa do 'ne-
to
533 magistralnih in 2000 kilometrov regionalnih cest
Sedanji osnutek zakona o dolgoročnem programu za gradnjo, obnovo in vzdrževanje magistralnih in regionalnih cest v Sloveniji od 1971. do 1985. leta pomeni prvo uresničitev dolgoročnega
programa Slovenije
samon ■ 1uvcscic1jc, ki jin s cin;~   Spcvkom delno finan
druJaf^ ovirajo razvoj na jc Ji, podr°čjih. Vendar pa Hujn a. 8radnja šol v občini
končatm j° }C treba čirnpre-i
bolj*, V??Ce je na zboru naj-turistični razvoj k»hko' Tako bodo kmalu m.u r, razPravlJaH o progra-
2avyo|r0)Ckta Gornji Jadran-grnri     pa so sc iod' za iz-
oD"-°Kobie-
lajali rfSlci skuPščini so Pred-
Vtea,'      se "redi cestna po-'*va  qh   priključka nove
Prot
Jezera, skozi Korita
viCc'vPoklil,ki i" Preko Jelo-
^ko. Prepričani so, da bi hini vanimanjc gostov za Bo-Jt•* veliko večje, če bi bi-2a    ne te ccslne povezave. ohraV/cli so se tudi, da se
umetno sankališče in
Ijah ^°va skakalnica na Po-deni' • so bili menda izve-Jut, Prvi smučarski skoki v la""Slaviji. Skakalnica je bi-
dve 8,rNcna 1928- lcta in že njej etl kasneje je bilo na in0vprvo mednarodno tek-da b-JC v državi. Menili so, &love tUd' smučarska zveza *U fcl Ja m°rala temu objek-p°svetiti večjo skrb.
A. 2.
Predvidevanja kažejo, da se bo že prihodnje leto promet na slovenskih cestah v primerjavi z letom 1970 povečal za 63 odstotkov, do 1980. leta naj bi narasel za 127 odstotkov in do 1985. leta za 193 odstotkov. Prav ti podatki, sedanje stanje cest in zahteva, da se sprejme republiški akt o razvoju cestnega omrežja v Sloveniji, so narekovali republiškemu cestnemu skladu, da je novembra lani izdelal osnutek zakona o dolgoročnem programu za gradnjo, obnovo in vzdrževanje magistralnih in regionalnih cest v Sloveniji od 1971. do 1985. leta.
S tem v zvezi je v sredo republiški sekretariat za informacije pripravil tiskovno konferenco, na kateri so novinarje predstavniki cestnega sklada Slovenije in republi škega sekretariata za gospodarstvo seznanili z nekaterimi perečimi vprašanji cestnega gospodarstva, z dolgoročnim programom razvoja cestnega omrežja in s finančnimi problemi.
Program predvideva, da bi v Sloveniji do 1985. leta morali zgraditi 533 kilometrov magistralnih   cest:   od tega
Razpisna komisija za razpis delovnega mesta direktorja pri podjetju Komunalni servis Gorenja vas
razpisuje delovno mesto
direktorja
obrtno komunalnega podjetja Komunalni servis Gorenja vas
j*°'eg splošnih z zakonom določenih pogojev, mora ^andidat izpolnjevati Se naslednje pogoje:
višja ali srednja izobrazba gradbene, strojne ali ckonomskc stroke, 5 let delovnih izkušenj, od tcga najmanj 3 leta na vodstvenih delovnih mestih;
• organizacijsko  vodstvene  in  moralno politične kvalifikacije.
kandidati naj pošljejo svoje vloge hkrati z dokazili izpolnjevanju pogojev na naslov: Komunalni servis srenja vas nad škofjo Loko, In to do 1. aprila.
201 kilometer štiripasovnih avto cest, 228 kilometrov dvo-pasovnih avto cest (I. faza gradnje), 104 kilometre modernih hitrih cest in 5 kilometrov predora pod Karavankami. Razen tega pa bo do takrat treba v Sloveniji modernizirati še okrog 2000 kilometrov regionalnih cest, tako da bo na njh mogoč najtežji tovorni promet.
Ena od številnih utemeljitev, ki narekuje nujno uresničitev takšnega programa, je, da sc Slovenija v prihodnjih 13 oziroma 15 letih ne more in ne sme prometno izolirati. Za primer povejmo le pojasnilo na tiskovni konferenci, da bo sosednja Avstrija do 1980. leta svoje avto ceste »pripeljala« do nase meje in da se ne moremo izogniti priključitvi nanje.
Na razgovoru je padlo vprašanje, če ni morda ta program preveč optimistično zastavljen. Ugotovljeno je bilo, da pred potrebami ne moremo zapirati oči, čeprav je trenutno za uresničitev takšnega programa zagotovljenih šele 39 odstotkov predvidenih potrebnih sredstev. Za uresničitev takšnega programa bi namreč potrebovali prek 21 milijard novih dinarjev.
Čeprav imamo trenutno šele osnutek zakona, za katerega pa je cestni sklad še posebno zainteresiran, da bi bil sprejet še letos jeseni, je program pomemben tudi zato, ker končno postavlja in nakazuje vse pogoje za cestno gospodarjenje. Pomeni namreč, da če smo se odločili za samofinanciranje cest, je treba sredstva, pobrana od cest (bencin, takse, prometni davek) tudi vračati v ceste.
Trenutni izračuni žal kažejo, da tako v dolgoročnem kot v srednjeročnem programu (do 1975. leta) nekaj sredstev zmanjka. Za minimalne potrebe bi cestni sklad do 1975. leta potreboval 5,3 milijarde dinarjev, trenutno pa je zagotovljenih le 33 milijarde sredstev. Prav zato se postavlja odločno stališče, da se 0,65 dinarja od podražitve bencina v republiki nameni za ceste. Potrebna pa bo najbrž tudi postopna razporeditev prometnega davka, ki je mimogrede na bencin v primerjavi z drugimi izdelki največja. (Prometni davek na bencin namreč znaša okrog
80 odstotkov in je skoraj štirikrat večji od drugih izdelkov).
Za uresničitev srednjeročnega programa bi cestni sklad vsako leto potreboval poprečno milijardo dinarjev. Lani je imel 680 milijonov, letos bi za minimalni program novogradenj in obnovitev potreboval 640 milijonov, zagotovljenih pa je le 440 milijonov. Če k temu prištejemo še vzdrževanje, zmanjka okrog 260 milijonov. Zato jc bilo poudarjeno, da upravni odbor sklada zaradi pičlo odmerjenih sredstev ne more sprejeti odgovornosti za gospodarjenje s cestami. Prav zato bo sklad vztrajal, da je manjkajočih 260 milijonov dinarjev za letos treba zagotoviti.
Na vpraša'nje, kakšna bo dinamika oziroma vrstni red uresničevanja zastavljenega dolgoročnega programa, je bil odgovor, da bo razen zagotovitve potrebnih sredstev lo prav gotovo tudi eden res nih problemov. Vendar pa je že sedaj jasno, da bodo pri tem odločilni kriteriji o obremenjenosti cest.
In kako bo, če do 1985. leta oziroma v posameznih srednjeročnih obdobjih ne bo moč zagotoviti potrebnih sredstev? Program predvideva, da bo v tem primeru treba zagotoviti vsa potrebna sredstva za vzdrževanje, za obnove in modernizacije bi v določenem razmerju zagotovili 70 odstotkov sredstev in za novogradnje 50 odstotkov.
Morebitno zmanjšanje programa pa je omenjeno le kot rešitev v sili, kajti mnenje cestnega sklada je, da je glede na potrebe in stališča o samofinanciranju cest treba zagotoviti tudi vire sredstev.
A. Žalar
Šoštanj III
V začetku tedna je bil začetek obratovanja termoelektrarne Šoštanj III zaradi okvare ponovno preložen. V sredo pa so generator tega našega največjega termoenergetskega objekta le sinkronizirali z omrežjem in oddali v omrežje prve kilovatne ure.
Brez toka
Elektro gospodarstvo Srbije bo z aprilom prenehalo dobavljati električno energijo vsem nerednim plačnikom. Dolgovi gospodarskih organ izac i j elektrogospodarstvu so namreč ta mesec narasli Že na 35 milijard dinarjev
Več avtomobilov
V Jugoslaviji se je lani precej povečalo število motornih vozil. Naraslo je predvsem število osebnih avtomobilov, saj so jih vpisali 873.554. To je za 21 odstotkov več kot leta 1970. Od tega je bilo okrog 4000 avtomobilov v druž beni lasti.
Kreditni ukrepi
Svet guvernerjev narod ne banke Jugoslavije je sprejel ukrepe za izvajanje kreditno-monetarne politike za letos, ki jo je Z/S sprejel po daljšem medrepubliškem dogovarjanju.
Traktorji brez carine?
Odbor vojvodinske gospodarske zbornice se zavzema, da bi ukinili carino na uvoz težkih traktorjev, ki jih v Jugoslaviji ne delamo. Pa tudi obdavčenje zasebnih kmetov pri nakupu traktorjev do 60 KM ni upravičeno, saj z njimi v glavnem obdelujejo lastno zemljo.
Večji izvoz
V primerjavi s februar jem in januarjem lani se je v letošnjih prvih mesecih izvoz slovenskih podjetij povečal za 34 odstotkov, uvoz pa za 2 odstotka. Proizvodnja pa je bila februarja letos za 11,8 odstotka večja kot februarja lani.
Dvom
člani odbora za turizem pri zvezni gospodarski zbornici dvomijo, če bo letos moč dobiti od turizma predvidenih 500 milijonov dolarjev.
Ivana Kobilčeva (lastni portret Iz 1. 1914)
Na predvečer letošnjega dneva žena, 7. t. m., je bila v prostorih Gorenjskega muzeja v Kranju (Tavčarjeva ulica št. 43) odprta razstava slikarke Ivane Kobilčeve (1861—1926).
Razstavo sta pripravila Konferenca za družbeno aktivnost žensk Slovenije in Gorenjski muzej. Priključena je k razstavi »Slovenke v revoluciji«. Za eleganten aranžma je poskrbel prof. Lojze Gostiša, ki je hkrati uredil tudi tekstualni in likovni del razstavnega kataloga.
Vsekakor pomeni razstava del slikarke Kobilčeve za Kranj velik, visokokvalitcten kulturni dogodek. Saj se na razstavi srečamo s plemenito umetnostjo prejšnjega stoletja, pravzaprav z umetnostjo »ob koncu stoletja« (fin de siecle), od poetičnega realizma do čistega plenerizma (slikanja v naravi, izven ateljeja, v polni svetlobi = en plein air).
Seveda ni tu pravi prostor, niti moje pero ni poklicano, da bi pisalo kako dognano študijo o slikarskem fenomenu take umetnice, kot je bila Ivana Kobilčeva. Le ogled njenih del, ki so sicer izve-čine v zasebnem lastništvu in
IMA ROB SLIKARSKE
RAZSTAVE IVANE KOBILČEVE V KRANJU
Posmrtna 5. 12. 1926)
maska (posnela In odlila A. Replč in C. Zoreč
za razstavo v Kranju izposojena, lahko toplo priporočim. Saj ogled podob Ivane Kobilčeve postane lahko pravo žlahtno doživetje. Intimno srečanje z umetnostjo prejšnjega stofctja; torej s starimi časi, ko je bila lepota cenjena nad vse. Reči smem celo, da je obisk razstave poučen v najboljšem smislu besede — spoznamo delo — tudi v evropskih merilih upoštevano — slovenske žene, ki se je povsem posvetila likovni umetnosti.
Ob razstavi je izšel prekrasen katalog (v okviru Zbirke slovenskih likovnih umetnic) z dognano študijo o slikarki, njenem delu in času, ki sta jo napisala umetnostna zgodovinarja Ljcrka in Luc Me-naše (in seve s številnimi ilustracijami).
Bere pa se njuna študija kot romansirana biografija, jezik je poetičen — skratka branje, ki ustreza v celoti estetskim zahtevam kultivira-nega človeka.
Naj za primer .citiram Je tale odstavek iz »Povesti o življenju in delu slovenske slikarke Ivane Kobilčeve«:
»Ko je bila Ivana otrok, so nekje v daljnem Londonu ustanavljali prvo Internacio-nalo. V Evropi je bila tedaj ena sama republika, Švica. Ko se je slikarka bližala svojemu šestdesetemu letu, se je na evropskem vzhodu rodila prva socialistična dežela. A včliko zgodovinsko ozadje je videti za ta mirni slikarski razvoj že preveliko. Da lahko razumemo Ivanino zgodbo, nam zadošča mnogo skromnejša panorama, dosti nižji razgledni stolp: tisti, ki se dviga nad malim in na videz tako solidnem .včerajšnjim svetom', nad dremajo-čim meščanskim mikrokozmom, ki varčuje in računa, ki se ga — vse kaže takć — mimo računov in strankarskih prepirov vznemirjajo samo še sufražetkc in slikoviti bradati anarhisti.«
S tako širokim zamahom nam pisca kataloga naslikata slikarko in njen čas. Da, tudi njen čas! Sama takole pravita:
»Življenjepisi — naj so še tako kratki — bi ne smeli govoriti samo o tistih, ki so jim posvečeni, in bi se ne smeli končavati s smrtjo svojih junakov. Biti človek, pomeni zavestno povezati svojo usodo in delo z žitjem in bitjem drugih ljudi. Bolj se jc to zgodilo, manj grozljivo ločnico predstavlja smrt. Vsi, ki se jih spominjamo, nadaljujejo z nami svoje dobro in zlo, srečno ali nesrečno življenje. Ta njihova .poznejša usoda' se z nami vred tudi spreminja in — kar je videti nemogoče — včasih je bolj živa, resnična in pomembna, kot pa se je zdela sodobnikom. Pri umetnikih se to najpogosteje dogaja.«
IVANKA KOBILČEVA — ; ILUSTRATORKA
Hotel pa sem s tem zapisom tudi opozoriti na slikar-kin ilustratorski opus, ki pa na razstavi ni prikazan. Pač zato, ker je v sklopu ostale njene kreativnosti res manj pomemben. Kobilčeva je morala celo slišati in brati močno odklonilne sodbe o tej plati svoje dejavnosti.
Seveda pa naš zapis teh mnenj ne namerava korigirati. Naša misel je le v tem, da povemo nekaj besed o ilustracijah prve posmrtne izdaje Simona Jenka »Pesmi«, kajti to dejanje ne sme ostati Kranjčanom neznano, saj hrani prav naša zemlja ne le Prešernovo, ampak tudi Jenkovo neiztrohnjeno pesniško srce.
Naslov knjižici, za katero je Ivana Kobilčeva oskrbela ilustracijo, pa je tale:
Pesmi. Zložil Simon Jenko. Za tisk priredil Anton Fun-tek. Ilustracije zvršila J. Kobilica. I. Založil Oton Fi-scher v LJubljani 1896.
Slikarka Kobilčeva je v knjižici (velikost le 13 cm x X 8 cm!) objavila deset ilu-
stracij. Poleg pesnikov«^ portreta še devet motivov besedilo pesmi: Pred duri Slovo, Slabo sveča je Pobratimija, Molitev, Na p škem polju, Lilija, Mati Zimski večer.
Ilustracije so izvršene v P* sebni grafični tehniki, « E močno približuje takrat znani    fotografski tcnnl„?j Tak učinek se je dalo djjg s svinčnikom ali pa s cop čem, namakanim v razred tuš ali drugo črno barvilo
Ne glede na dvoje negjjj nih mnenj o teh Kobilic".^
jbiličnj pač ubra:
reči.
te &m
ilustracijah — -na stroga merila cstetskin , konitosti — moram le da se je bralcem te i*---i Jenkovih »Pesmi«, vsaj f|eK'v ilustracij   močno vtisni'0 ^ spomin, posebno one v V s pesmimi Pred durmi, » litev, Zimski večer in, se najbolj, Pobratimija.
Prvi se je s kritiko iS izdaje Jenkovih »Pesmi« °$^ sil učeni pravni zgodov~*£ Vladimir Leveč (sin prof- f na Levca), ki je v LjublJf skem Zvonu (leto 1896, S^J 384) med drugim napisa'/ di naslednje hude besede:
»Nova izdaja je tudi ^ strovana, in sicer je izvr:
0
slike domača umetnica 6^ L Kobilčeva. Odkrito mora povedati, da se je zdela ni misel, naj se ilustrfflP' Jenkove poezije, že iz P1^4" početka nesrečna.
Dobra, dovršena Pc*cn\Xi potrebuje   ilustracije; T3 pa   tudi   slika   ne ' P0"1^ Kdor   si,   recimo, ne predstavljati situacije V kovi   Slabo   sveča   je  D ' Q ta..., temu ne pomore ^ ilustracij.   Ker   izmed vb£j. sto niti ena ne zadene V 1 K niči onega tona, katerega pesnik položil v pesem-
Ilustrator pesnika dosti»A niti doseči ne more. "e reš dotično pesem in P° ^
"del"
res dotično pesem iu Lst<> pogledaš sliko, mine te č^ vsa iluzija, ki si imel prej.
da *
Opomniti pa moram, «• 0. nikakor ne mislim na _ le kreten slučaj, hotel se
da
so
povedati in pokazati, - ^pt'-slike pri pesmih neP°F.iXgv| Kar se tiče gčne. ^° igfpf shk, moram na vzlie v ji priznanju risarske te'1111111cni dovršenosti reči, da se pesnikova ideja ne Vgjed« vsod dobro pogojena- ^ slike k Molitvi je omeni jj drug slovenski list in J ^ isto pripomnil glede 1 X^ si i ti cije k Pobratimiji- Porno p<* je, da je pesnik zložil J sem v osmi šoli, tako ^ za odhodnico iz gimnazij' .p slovo od svojih tovarišij sošolcev; slika bi nam ,it morala predstavljati m*^ še golobrade ljudi. Nas ^ ka pa nam kaže same -c rejše, odrasle može, m VJ-po mojem mnenju neUP čeno.« „1 Podobno sodbo o ten ^ stracijah sta v razstavnei ^ talogu izrekla tudi Ljer Luc Menaše (str. 41):
«aT rlem času' 1896' se Iva-strat Plvič P°skusi kot ilu-izda m °Premi Funtkovo tisbiJ0 Jenkovih pesmi. V durriv krasi Pesmico Pred Cin ' Se Ponovi stari Kobil-ob tmotiv citrarice, sicer pa °biča,m piuoznostnem, hudo m0 ajaem delu težko govori-V j;. kal{ršnem koli vživetju o B|efaturno snov ali sploh tosti«1 umetniški prizade-
Kot r>
s'ika v cpnstrasten častilec kre^i n° lvornosti. morem
bilče mise1, da Je bila Ko" ob       rea'ist in se je tudi
»pCs   Ustl"iranju Jenkovih
tak0 ° ^obratinuji slikam vi j:, ^''stično — so pač ži-kark Je iz družbe okrog slina  'ncga doma! Moja pokoj-
Uubr ,ka mi Je kot stara
Vedaj'an^anka celo za vse po-*a«ala- kdo so bili možje s
Pozab1! V lokah! Imena sem Ja rv ^e za trgovca Lozar-se I OSDrcdJu, s sivo brado) biiilnJam. V glavnem so ž li, Ki-res lr8°vci in obrtniki ^JUbljanskega Mestnega tr-nicilnSlnabrežJa ob Ljubljana * . ,lsal pa sem že misel,
lO(Ja aritmija,
Svoio     S svOJimi čustvi, s vi: ° Umetnostjo! To se pra-liko^ -   iv,'a jo kot suveren vni umetnik!
Kobifvtratorski opus Ivane Začel ^°Ve pa se m pr* Jenku nri ' 1,1 končal. Kobilčeva je Znan VaIa imstracije tudi v »Avst* •• cnc'klopcdično delo Sod, r'Jska monarhija v bedo« ;'n s''ki«, sarajevsko »Na-venskn v knjigo »Starejše slo-ce« y Pesnice in pisatelj»-">flce t0> P°s'ednjo, je Ko-PavliVa Prispevala portrete Tnrnne Pajkove, Josipine JalCo/)graiske in Lujize Pes-
SLlKARKINA POSMRTNA MASKA
v-
vu d°kumentarnemu gradi-hin v! 'c razstavljeno v vi-Mi£ah-. sem včeraj prispeval (m kino posmrtno masko av<-'c, višina 23 cm, širina
i 1
17 cm). Kako jc prišla v moje roke?
V letu 1926 sem bil v predzadnjem letniku ljubljanske kiparske šole. Nekega zimskega dne me je profesor Alojzij Repič povabil, naj grem z njim, da mu bom pomagal odliti posmrtno masko slikarke Ivane Kobilčeve. Seveda sem rade vol je šel z njim (nosil sem lavor in vrečico mavca), saj takega dela še nišom poznal in prav bi bilo, da bi se seznanil z njim. Kdo ve, kdaj tako znanje prav pride?
Postopek sam je bil tačas precej zapleten (akad. kipar in medaljer Stane Dremelj je v tem delu zdaj vse drugačen mojster!), mislim na priprave (zapiranje nosnih votlin z vato, premaz obrvi in nastavka las, prekritje okolja glave in pod.), ki pa morajo biti skrbno izpeljane, saj gre v bistvu za pieteten postopek, ki ne sme mrtvaškega obličja poškodovati, deformirati, niti raniti čustev svojcev, ki jih včasih ni moč oddaljiti iz sobe.
Profesorju Repiču so se roke vsled starosti že močno tresle in tako sem prevzel del naloge, posebno pri poznejšem vlivanju pozitiva v negativ odlitka. Medlo, se še spominjam, da sva v šoli napravila po izvirniku še enega ali dva odlitka (s pomočjo želatinskega negativa). Ta, ki je zdaj razstavljen v vitrini, je izvirnik, pri odlivanju sicer poškodovan, a pozneje popravljen in retuširan. Kot taka je potem, kot defekten izdelek, pozneje docela popravljen — prišla maska iz profesorjevih rok v mojo last.
Priložnost je sedajle reči besedo ali dve o starem akademskem kiparju in dolgoletnem profesorju na ljubljanski kiparski šoli Alojziju Repiču (1866—1941). Mož je po krivici že precej pozabljen, vsekakor pa manj kot vzgojitelj kar treh rodov slovenskih likovnih umetnikov. Pri njem so namreč dobili prve
napotke v svet umetnosti kiparji Peruzzi, Sajevic, Napot-nLk, Dolinar, Tine Kos, France Kralj, Loboda, Jurkovič, Gorše, oba Kalina, Smerdu, Božo Pengov in drugi. Nekateri Repičevi učenci so se pozneje preusmerili v slikarstvo; ti so bili: Sterle, Rajko Šubic, Cuderman, Maleš, Justin, Košir, Sedej, Godec ter drugi. Celih sedemindvajset let (1905—1932) se je Repič razdajal kot pedagog. V tem času pa je v njem moral umreti ustvarjajoči umetnik, ki je v svojih dunajskih letih toliko obetal, zmagoval pri natečajih, prejemal nagrade, izvrševal velika naročila in žel vsestranska priznanja. Sopotnika njegova, Berneker in Gangl, ki sta ostala svobodna umetnika, sta vse drugače zapisana v našo umetnostno zgodovino. Vsekakor pa je Repičevo ime ohranjeno v srcih številnih njegovih učencev, ki skromnega, le na videz hudega, če-beljemarljivega in nekoliko samosvojega moža ne bodo nikoli pozabili.
Kipar Repič resda ni ubiral novih umetniških poti. Njegov ideal je bil sprva umirjeni klasicizem, pozneje pa strogi realizem. Približal se je naravi in jo zvesto posnemal. Pomembna podrobnost njegovega pedagoškega udej-stvovanja je bilo njegovo solidno tehnično znanje, saj je bil eden redkih veščakov v polihromiranju in zlatenju. Repičeva odlika je bilo tudi izrazito kompozicijsko znanje in obvladanje anatomije.
Ljubljanska Narodna galerija hrani Repičevo naturalistično pojmovano delo »Sle pec«, ki kaže, da ga je ustvaril umetnik velikega znanja in resničnega kiparskega občutja. Gotovo sodi to delo v zakladnico najdragocenejših slovenskih plastik.
Tako smo se ob razstavi Ivane Kobilčeve razgovorih še o drugih stvareh, ki se kažejo, kot da ne sodijo v krog pripovedi o slikarki. A vendar so tu določene vezi, pozornemu bralcu očitne.
Črtomir Zoreč
V Kranju bo v sklopu solističnih in komornih koncertov v ponedeljek, 20. marca, ob 1830 v dvorani glasbene šole koncert pianista HEC-TORJA PELLA iz Argentine. Pianist Hector Peli je po diplomi v Buenos Airesu in na Konservatoriju »Svete Cecilije« v Rimu izvedel že več uspešnih koncertnih turnej po južni Ameriki in Evropi. Koncentiral in snemal je za radijske postaje v Angliji, Italiji, Češkoslovaški, Franciji, Švici in Španiji. V okviru svoje koncertne turneje po Jugoslaviji bo gostoval tudi v Kranju, kjer bo izvajal naslednji koncertni program: L. van Beethovna: Sonato it. 9 v e-duru, A. Ginastera: So-
nato (1952) ter skladbe Fr. Chopena: Poloneza op. 26 št. 1 v cis-molu, Etuda op. 10 št. 1 v c-duru, Scherzo op. 31 v b-molu, ter Andante Splanato et Grande Polonaise brlllante, op. 22. Koncertni spored je za ljubitelje glasbene umetnosti zelo zanimiv in upamo, da bo v interpretaciji še mladega pianista zaživel v vsej svoji lepoti.
Aprila pa bo gostoval v Kranju priznani pihalni kvartet RONDO iz Bruxellesa — Belgija. 10. aprila pa se nam bosta predstavila mlada reproduktivna umetnika Ildika Ban; violina, in Katalin Va-radl; klavir, lz Madžarske.
P. Lipar
*tos
tracij
Letošnji program Gledališkega centra
Na novo osnovani Gledališki center, ki ga je ustanovila Kulturna skupnost Kranj in ki je lociran v Prešernovem gledališču, je v smislu načrtovalnih nalog na začetku svojega dela sprejel nekaj sklepov, ki zadevajo ustvarjalce gledališke kulture v občini Kranj že v tej sezoni. Čeprav prvi odziv ni povsem dosegel pričakovanj — kar pa je na podlagi republiških izkušenj v nekem smislu normalno, saj pri strokovnem usposabljanju in dvigu gledališke kulture administrativni ukrepi niso učinkoviti in seveda tudi ne zaželeni — pa je okvirni program Gledališkega centra za to delovno sezono več kot obsežen, vendar po vsej verjetnosti tudi izvedljiv.
Kolikor še ni vsem delujočim in nedelujočim gledališkim skupinam, šolskim skupinam in krožkom znano, da nudi Gledališki center v Prešernovem gledališču pomoč v smislu repertoarnega svetovalca oziroma knjižnice, režijskih, scenografskih in kostumografskih napotkov, dalje pomoč v smislu nasvetovanja opreme odrov in dvoran, naj na tem mestu opozorimo kar na troje pomembnih prireditev oziroma srečanj, ki naj bi bila v tej sezoni ali na začetku naslednje. Na prvem mestu je treba omeniti Našo besedo 72 v organizaciji Gledališkega centra, ZKPO občine Kranj, ZMS Kranj in DP1H Kranj, srečanje, ki bo v Prešernovem gledalcu od 29. marca do 1. aprila združilo vse prijavljene (7 po številu) mladinske in pionirske skupine v prireditev na občinski ravni. Gledališki center bo celotno srečanje prijavil republiški komisiji, ki bo eventualno tudi s tega srečanja izbrala najboljše predstave za republiško srečanje Naše besede 72, ki bo od 19. do 22. aprila v Idriji. Pri tem velja opozoriti na strokovne pogovore, ki bodo spremljali srečanje in pa na pravico vodij oziroma režiserjev vseh udeleženih skupin in krožkov do brezplačnega bivanja na republiški reviji Naša beseda 72 v Idriji, ne glede na dejstvo, ali se bo njihova skupina uvrstila na zaključno prireditev ali ne.
Od 24. do 29. aprila bo — prav tako v Prešernovem gledališču — občinska revija »odraslih« gledaliških skupin, ki naj pomeni pregled letošnjega dela, udeležbo strokovnih pogovorov, se pravi republiške komisije, hkrati pa možnost uvrstitve na XV. republiško srečanje gledaliških skupin, ki bo od 15. do 21. maja v do sedaj še ne izbranem kraju. Tudi tu velja posebna ugodnost za režiserje in vodje vseh prijavljenih skupin, saj se lahko brezplačno udeležijo republiškega srečanja, tudi če se njihova skupina ne uvrsti v zaključni izbor. Prijave za to revijo sprejema Gledališki center na naslov Prešernovega gledališča do vključno 7. aprila.
Na koncu velja omeniti še strokovni seminar za režiserje in igralce, ki bi se začel 15. septembra tega leta in ki bi na najvišji strokovni ravni lahko pomenil spodbuden začetek gledališke sezone. Gledališki center bo posebej organiziral udeležbo za ta seminar, vendar že sedaj sprejema prijave interesentov, ker bi moral biti takšen seminar resnično dobro m 'ioino<tevilno organiziran.
Ob vseh treh omenjenih osrednjih prireditvah tega leta pričakuje Gledališki center polno udeležbo in čim tesnejše in številnejše kontakte, saj edino sporazumni napori vodijo v resničen dvig gledališke kulture na nekem področju ln s tem tudi na področju kranjske občine.
Koncert pianista iz Argentine
8 k Jenkovi »Pobratimljl« (razredčen tuš iz I. 1896)
Varstvo okolja na Gorenjskem (3)
Kako sta Sava in Kokra J postali greznici
»Prejšnjo nedeljo sem si vzel nekaj ur časa in odšel na sprehod skozi Kranj, do kanjona Kokre in do njega dni čudovito urejenega Savskega drevoreda. Saj ves le, čez hojo v naravi ga ni; človek se nadiha svežega zraka, razgiba in sprosti živce Ampak moji so ostali napeti, razdraženi. Kamorkoli sem nam reč pogledal, kamorkoli sem stopil, povsod smeti, gore smeti Soteska Kokre je posuta z najrazličnejšimi odpadki, s konzer vami, steklenicami, lonci in plastičnimi posodami, z avtomobilskimi gumami, ženskimi najlonkami in kdo bi vedel s čim še. Celo orjaški, zarjaveli štedilnik sem videl vmes. Nič bolje ni po bližnjih gozdovih, ki jih ljudje spreminjajo v ropotarnice, in na obalah Save, katere struga je glede kanalizacije, tovarniških odplak ter odpadkov že zdavnaj neprimerna za kopanje. Mi pa, kadar debata zaide v to smer, brezskrbno besedičimo, da stvari ne gre potencirati, da so druge zadeve pomembnejše, da bomo o varstvu okolja lahko razpravljali kdaj pozneje in podobne puhlosti. Kakšna zmota! Vsako odlašanje utegne biti usodno. Do vratu tičimo v blatu, a ker se kopiči počasi, ga niti ne opazimo,« mi je pred dnevi pripovedoval Janez Sušnik, podpredsednik občinske skupščine Kranj. Težko bi našel primernejši uvod k pisanju o ekološki zanemarjenosti gorenjske metropole, zato sem pač izrabil priložnost ter mu »odstopil« konico članka.
0 Dimni teror
Ce ste brali prejšnji dve reportaži, posvečeni Jesenicam in Škofji Loki, vam ne bo težko narediti zanimive primerjave, iz katere je jasno razvidno, da so problemi Kranjčanov pravzaprav seštevek preglavic, ki tarejo njihove sosede. Medtem ko Jesenice in škofjo Loko morijo predvsem zastrupljena atmosfera oziroma zamazane reke, sta pri Kranju prisotna oba elementa hkrati. In vendar odgovorni ukrepajo komaj kaj odločneje kakor v mestu pod Lubnikom, kjer ni bilo doslej storjenega praktično ničesar. Resda so odborniki lani sprejeli posebno resolucijo, posvečeno onesnaženju zraka, toda uresničitev le-te terja kup sredstev. Avtorji dokumenta predlagajo, da naj se v Kranju zgradi le ena toplarna, ki jo bo moč zlahka nadzirati, ter da naj v novih naseljih čim prej ukinejo individualne peči in jih nadomestijo s skupno centralno kurjavo, kakršno ima soseska Vodovodni stolp II. in kakršna bo ogrevala okrog tisoč stanovanj nove četrti Planina. Nadalje naj bi skupščina sprejela odlok, ki bi hišnim svetom predpisoval namestitev posebnih filtrov. Meritve namreč kažejo, da so kamini zasebnikov in razne vrste oljnih gretij, poleg izpušnih plinov, glavni uničevalci zdrave klime.
Poglavje zase je kajpak promet. V poletnih mesecih doseže zaradi invazije turistov grozljive razsežnosti. Strokovnjaki so mnenja, da bi morala milica v bodoče bolj strogo kontrolirati mo-
torna vozila, zlasti težke tovornjake in avtobuse, katerih iztrošeni stroji bruhajo na dan nedogotele snovi in ki strahotno zasmradijo okolico. Brez odločnih ukrepov bodo prebivalci Kranja kmalu pozabili, kakšnega okusa je svež, kisika bogat zrak.
• »Nekoč so bile ribe, mnogo rib«
»Naše mesto leži ob reki Savi. V njej so nekoč plavale ribe, mnogo rib. Bregova sta bila poleti polna kopalcev. Danes pa je voda nasičena s kemikalijami, brez življenja in za kopanje neprimerna .. .«
Približno tako bo profesorica zemljepisa govorila potomcem mlade kranjske generacije. Napoved ni pretirana; že zdaj se občani zrelih let otožno spominjajo polpretekle dobe, ko so čofo-tali po bistrih tolmunih Save in ko si je tudi najbolj neroden trnkar znal ujeti sočno postrv. No, zamolklo zeleni barvni odtenki so izginili z gladine in odstopi'.i prostor žolto rumenim in vijoličastim niansam, ki ljubitelje prirode spravljajo v obup. Poglavitna povzročite-Ha sprememb sta kajpak industrijska in stanovanjska odplaka. Tovarne in nešteti mantši odtoki ju veselo, brez strahu, da bi koga spravili v zagato, pošiljajo v valove. Resda obstaia natančen projekt moderne kanalizacijske mreže, ki bo prek zbirnih cevi, snelianih vzdolž Save in Kokre, odvajala odpadne snovi v gVantsko čistilno napravo v Za rici. vendar zamisel Je r; ■"Mcerjwta »papirnate« faze. Poprej je treba izpolniti
Razstrupljevalna naprava v ČP Gorenjski tisk
dva pogoja: preusmeriti del Savine struge, kar bo preprečilo poplave in pospešilo pretok (dela financirata vodni sklad SRS in domače gospodarstvo) ter izkopati centralne kanale. O potegnitvi slednjih nismo mogli zvedeti nič točnega, saj je odvisna izključno od pripravljenosti (beri: radodarnosti) prizadetega prebivalstva. Kranjčani, sezite torej v žepe in vode bodo brž prozornejše!
Ampak pustimo prihodnost in se vrnimo na trdna tla sedanjosti. Ni rožnata, res ne. Podobno kot v Škofji Loki bi ogorčeni »romantik«, ki so ga zrevoltirali vandalizmi te ali one organizacije, tega ali onega posameznika, zaman nadlegoval predstavnike oblasti ter jim molil pod nos prijavo. Kranjska »vlada« ne premore komisije ali vsaj referenta, pri katerem bi ljudje naznanjali zločine nad naravo. Razen neposredno oškodovanih ribiških in lovskih družin nihče ne preganja skrunilcev. Čeprav smo izdali obilico »strogih« zveznih in republiških zakonov o varstvu okolja, ni skoraj niko-
gar ki bi jih spoštoval. Podobni so lično oblikovani strašilni pištoli, katere učinek je enak ničli. In četudi se zgodi čudež ter sodišče vzame v precep, denimo barvarno, ki spušča po reki smrtonosne izplake, bo kazen smešno nizka, zagotovo pa dvajsetkrat manjša kakor stroški nakupa in montaže solidnih čistilnih aparatur. Jasno, da krivci lahkih src odprejo blagajno in plačajo. Ogromno so prihranili.
• Iskra in ČP Gorenjski tisk — dve zlati izjemi
Hoteč zvedeti, kako je s filtrirnimi aparati in drugimi sorodnimi instrumenti, namenjenimi prestrezanju nesnage, sem stopil do Engine-eringa Kranj, podjetja, ki takšne reči izdeluje, nabavlja in vgrajuje. Povedali so mi, da srednje velika naprava za razstrupijevanje, nev t ral izaći jo in mehansko precejanje odplak stane okrog 60 starih milijonov ter da jo od kranjskih gospodarskih organiza-
nejsa, najrazvi
cij trenutno Pomore CP Gorenjski tisk (0- ™ 0p vemu   zgledu   sledi   e, Iskra, ki bo letos PoS?"iItrir; .zastarele in neustrezne ^jtj ne postopke. In osta"-^ bj
na misel jim ne Pr'<?e'okn0*' »metali denar skozi cjj3 Zakaj neki? Končen"^ strupov v vodi je sicer ^ ko prekoračila dovolj«*" . ^ ksimum, a dokler ob'3* p sitnarijo, ne kaže sili" gobo.
Živio Slovenija, n&)^\^\
delavci Engineermga pj v naj-republiki nimaJ° ^ početi in so svoje Pla dtf»j' slej zaslužili z montažo ' setih čistilnih kompl^jjj, •zaostali« Bosni in v . Prvo večje mesto. U diti, da je, zahval iuioc^jf-neeringovim ekipam '^»»1 jev in tehnikov ter nJ'"~,„ f komunalnemu čistUnfJJ^jJ stemu, vrednemu "»"'ji^oO5' pol starih dinarjev, °V^> no rešilo zaplete k^J, & kova, pa je — Vali** fle? kanten zaključek, m» .
civilizirana republika- jj^flj
18. MARCA 1972
GLAS
Ma
niesto stalne rubrike »Svet brez bleščic«
Pokvarjen fičo
ali na cesti si pogosto sam
c    a,n je že odpovedal avtomobil in vas pustil na **« kakih 15 km od najbližjega telefona in na sa-ni cesti? Ni bilo prijetno in jaz vas prav dobro ztirnem. V četrtek dopoldne se je tudi meni pripe-fidt 750 se je pokvaril. Vendar se je pokvaril Se rt.n°' sai sva napako pripravila z mojstrom znane vtsne delavnice v Kranju.
SABOTAŽA
sterServisn' delavnici je moj-Vitj ?olcazai< kaJ Je treba odvi] ' a avtomobil ne gre. Od-drž;Sva Majhen kabel, ki se eno . V/|;ralne tuljave. Zelo Za tav"o sa je priviti nazaj. *ila i *lavnost sva se odlo-e na m°ie skromno *ačn"'e-m°loroznanstva, ki se Pok ° 10 ^onča z dvignjenim la Dr°Voni m°torja. Upošteva-'Prav SVU 1 ucli■ da.se pravza-sjfj,- *° v redkem vozniku Va mehanik amater in da
mora biti torej napaka kar najbolj očitna. In res je kabel kar preveč očitno prosto visel, tako da me jc skrbelo. Vsakdo bo takoj vedel, da gre za sabotažo in akcija bo splavala po vodi. Pa ni bilo tako. Morda bo kdo pomislil, da smo si privoščili zabavo na tuj račun. Daleč od tega. Akcija je bila popolnoma resna in če vas zanima, koliko je na naši cesti solidarnosti in pripravljenosti pomagati sovozniku ob nezgodi — berite dalje.
PRVI »PUNKT«
Avtomobil se mi je v četrtkovem sončnem dopoldnevu prvič »pokvaril« na cesti med Kranjem in Tržičem, kak kilometer od odcepa ceste za Tržič. Zapeljem h kraju, od-vijem s ključem kabel in v skladu s predpisi tečem trideset metrov nazaj in postavim na cesto varnostni trikotnik.   Nato  čakam   in se sončim, sonči se tudi motor, pomoči pa od nikoder. Mimo brze avtomobili s pripetimi smučmi. Na Zelenico kajpada, tam je sedaj odlična smuka. Treba   je   izkoristiti vsako prosto uro, zato res nimajo časa za neki star zmahan avtomobil in za voznico, ki je očitno  prvič  videla, kakšen jc avtomobilski motor. Varnostni trikotnik je bil dobro viden,  sklepam pa po tem, ker se je večina strašno hite-čih avtomobilov od daleč v loku umaknila nezgodi na cesti. Dosledno so se tega držale voznice avtomobilov, kaj dosti pa niso zaostajali vozniki. Na cesti se gleda naprej in ne na desno ali levo. Od časa do časa me kdo pozdravi z lučmi, češ-, imaš pa res smolo. V petnajstih minutah švigne mimo deset avtomobilov, med njimi tudi kolegi — po kubaturi in vrsti vozila. Pa nič. Torej se sončim dalje. Pomislim na sendvič, toda do gostilne Potočnik je najmanj pol ure hoje, avto pa imam »pokvarjen«.   Kakih dvajset metrov više se ustavita dva popotnika s kanadsko zastavo na nahrbtniku in kažeta palce slovenskim voznikom. Ker pa ti očitno ne razumejo, kaj hočeta (verjetno bi se rada peljala), obupata in spet gresta dalje. Jaz ne obupam, ker sem tu službeno. Na drugi strani ceste ustavlja avstrijski opel, toda voznik se bolj zanima za tablo z napisom Bled. Tik ob cesti raste polno spomladanskega žafrana, pa si ne upam ponj. Morda tačas pripelje kdo, ki je voljan pogledati v motor starega fička. Štirideset minut sončenja je davno mimo. Tedaj pa — prvi kavalir na cesti ustavi po 55 minutah čakanja. Voznik svetle simke KR 210-79 zapelje mimo in ustavlja,  za   njim  pa daje znamenje tudi ford. Ne dva naenkrat, lepo po vrsti, prosim. Pa se drugi takoj premisli, ko vidi, da je pomoč že v prvem avtomobilu. Voznik simke v hipu opazi neprivit kabel in privije ga nazaj. Zahvala in pozdrav prijaznemu vozniku.
Cez petnajst minut ustavi za menoj svetli NSU KR 127-11. Voznik omeni, da me je videl stati že prej, ko je peljal proti Kranju. Odvije najprej razdelilec, nato opazi odvi t kabel. Privije s svojim orodjem, nato Še nastavi plin, opazuje lučko za dinamo in me še opozori, naj ne pozabim varnostnega trikotnika. Kar preveč. Nasvete skrbno zapišem, še zahvala. Torej: v uri in petih minutah le dva kavalirja in trideset voznikov z mislijo — jaz ne bom, bo že kdo drug.
DRUGI »PUNKT«
Zapeljem na cesto drugega reda skozi Podbrezje, mimo odcepa Ceste za Tržič. Pri kilometrskem kamnu 845 ustavim, ker se je avtomobil spet »pokvaril«. Svetlo moder t loko zapelje mimo, ko ravno postavljam trikotnik. Mimo v nasprotni smeri pripelje fiat 850 šport kupe K k 185-75 in zavira, a voznik odpelje naprej okoli ovinka. Cez minuto je avtomobil že nazaj. Voznik in sopotnik izstopila in takoj pogledata v drobovje ubogega fička. Medtem ko prizadevni sopotnik pregieda razdelilec in mi veli, naj poskusim vžgati, pa voznik temno rdečega fiata opazi odvit kabel. Fičko je v hipu popravljen, akcija je trajala borih pet minut s popravilom vred.
TRETJI »PUNKT«
Spet premen jam mesto akcije, odpeljem se na prometno cesto drugega reda proti Škofji Loki. V Žabnici že na novem obnovljenem delu ceste se moj avto »pokvari«. V dvajsetih minutah pelje mimo deset vozil, med njimi dva tovornjaka in en traktor ter avtobus.
Dvignem roko in dva prijazna moža v fiatu 750 ustavita. Tako resno se lotita popravila mojega avtomobila, da se zbojim. Navsezadnje bo res še kaj narobe. Odvitega kabla pa ne opazita in ne opazita. Privijeta nekaj vijakov, pregledata razdelilec, poskušata vžgati. Nato potiskata avtomobil kakih petnajst metrov, avtomobil pa noče vžgati. Ljubeznivo mi ponudita, potem ko je očitno vse zaman, da me »šlepata« do Škofje Loke. Nato opazita odvit kabel. Ko je spet vse kot je treba, pa o, smola, zdaj fičko zares noče vžgati. Tk, tk, je vse, kar spravi skupaj. Prijazna Ločana se odpeljeta, prej pa jima še pomagam potiskati njun avtomobil, ker tudi noče vžgati. Lepa reč, zdaj imam pa resnično pokvarjen avtomobil. Očitno se je naveličal tolikšnega »popravljanja« in je odpovedal. Zdaj zelo resno ustavljam avtomobile, toda cesta se pred drugo uro skoraj povsem izprazni.
Kaj hoče, vstopim v avtobus in grem potožit svojo nesrečo na servis. Nadaljnja strokovna obdelava avtomobila je zaupana poklicnemu mehaniku.
Tako. Akcija sc je končala na servisu. Kaj smo ugotovili v tej akciji? Da lahko stojite sredi belega dne celo uro na cesti, pa vam ne bo nihče po--magal iz zadrege. Da je po polnoma vseeno, če jc voznica ženska, ker so kavalirji na cesti zelo redki. Ce pa že kdo ustavi, jc zelo prizadeven in je napaka, če je enostavna, kmalu popravljena. Vsem štirimi voznikom, ki so tako nehote sodelovali v naši akciji, pa prisrčna hvala in šoferski — srečno!
L. Mencinger
V tržiški konec sem doslej bolj poredko zahajal. Zgodi se pač, da ti kakšen kraj »ne leti*, pa sploh ne veš, zakaj. Oprostite mi, vrli Tržičani. Obljubljam, da se bom v bodoče poboljšal, da bom večkrat prikolovratil gor in zabadal bodice v to ali ono stvar, v takšen ali drugačen problem.
No, za uvod sem zadnjič vzel na muho Prole-tarsko cesto. Kdor je ne pozna, naj mu povem, da gre za eno luštno makadamsko podrtijo, za spomin na stare čase, ko mesto še ni bilo od glave do peta vkljenjeno v ostudni asfalt. Res sem naravnost užival, plazeč se iz kotanje v kotanjo, iz luknje v luknjo. Ce je mimo pri-brnel avtomobil, sem enostavno počepnil v eno izmed zajed, ki so tam prav pogostne, in vozilo je škripajoč odneslo čeznie. Fino, ne? Drugod moram kot nor skakati v jarke, če nočem, da me kolesa zmeljejo v tatarski biftek. Proletarska cesta pa je preozka in nimaš kam pobegniti.
Ne razumem prebivalcev naselja Ravne, ki so zelo ogorčeni, ker kljub sklepom neštetih zborov volivcev skupščina občine že dvanajst let odlaša z ureditvijo »Proletarke«. Dragi Ravenčani, mar ne premorete niti malo čuta za romantiko? Pomislite samo, kako so vaši dedje veselo vriskali, ko jih je metalo, sem ter tja po sedežih loj t mikov. Tudi vi zavriskajte, če kdaj slučajno udarite ob pločevinasti strop avtomobila ali če z mopedom vred zletite v jarek. Saj ste sami krepki ljudje, ki si svoj kruh služile ob strojih, ob tekočih trakovih, s fizičnim delom, kajne? Pustite asfalt pisarniškim Skricem in spremenite svojo cesto v naravni park. In, oh, tisti čudoviti most čez Bi-strico! Naj vendar ostane nedotaknjen. Kaj zato, Če je Komunalno podjetje letos pozimi na njem polomilo lepo število plugov? Mu bodo že nabavili nove, saj nima sedeža zraven Proleterske ceste. Pa lep pozdrav
Jež Vaš popotnik
Kongres italijanskih komunistov
Lepi, čeprav velemestni hrupni Milano jc gostitelj več kot 1000 delegatov in gostov na trinajstem kongresu komunistične partije Italije, ki se je začel pred dvema dnevoma. Tisto, kar že na zunaj loči kongres od prejšnjih, je dejstvo, da so ga prvič v zgodovini sklicali pred splošnimi volitvami. Kongres bo seveda zaradi tega še bolj pomemben, saj bo moral določiti strategijo za poldrugi milijon komunistov z Apeninskega polotoka (med katerimi je dobra petina žensk) v obdobju, ki prihaja in ki vsekakor ni brez napovedi o možnih razburljivih preobratih. Kongres je sicer odprl Luigi Lon-go, 71-letni generalni sekretar partije, toda glavno besedo je imel dvajset let mlajši En-rico Benliguer, namestnik partijskega šefa. Predvidevajo — v času, ko to pišemo, volitve še niso končane da bo prav Berlinguer novi partijski šef, Luigi Longo pa se bo umaknil na mesto častnega predsednika. Toda sprememba na vrhu zelo verjetno ne bo prinesla nobenih drugih. Pričakujejo, da bo italijanska partija še vedno
ostala na tisti liniji, ki jo je začrtal Palmiro Togliattl kmalu po drugi svetovni vojni. To pomeni, da se bodo še naprej opredeljevali za »italijansko« inačico socializma se pravi delovanje v okviru demokratičnega parlamentarnega sistema in ne za prevzem oblasti na kak drug način. To je potrdil tudi Berlinguer v svojem uvodnem referatu, ko je dal vedeti, da bi bili italijanski komunisti pripravljeni sodelovati v eni izmed bodočih vlad. To sodelovanje, je dejal namestnik generalnega sekretarja, bi se lahko uresničilo pod dvema pogojema: če bi se partija zoperstavila reakcionarnemu napadu na demokracijo; morala bi obstojati možnost za širok program reform, ki bi ga podprle množice. Italijanski komunisti se bodo še vedno zavzemali za dosledno spoštovanje neodvisnosti in samostojnosti posameznih partij in držav, kar kajpak pomeni, da zahtevajo iste pravice tudi zase. Sicer pa, gledano z očmi italijanskih komunistov, ni in ne more biti popolnega modela družbe, modela, ki bi
bil, kot so poudarili, rojen zgolj za mizo, v debatah in razmišljanjih. Prav tako je nemogoče preprosto kopirati tuje izkušnje hi jih prenašati na druga tla. Vsak narod, vsaka partija, mora najti svoja lastna pota in jih prilagoditi svojim posebnostim. Kongres se je sicer komaj dobro pričel, toda že sedaj je očitno veliko zanimanje zanj. Zanimanje, ki se kaže tako v italijanskih političnih krogih kot tudi zunaj. Najvišjemu organu italijanske komunistične partije prisostvujejo gostje ali opazovalci kar iz 115 dežel sveta.
Mirko Tepavac, jugoslovanski državni sekretar za zunanje zadeve, se je vrnil s kratkega, toda kot je moč ocenjevati po poročilih, precej uspešnega potovanja po Tuniziji ln Alžiriji. Pogovori, ki jih je imel s svojima kolegoma in predsednikoma obeh držav, so potrdili, da so partnerji pripravljeni zastaviti vse sile za nadaljnjo utrditev načel neuvrščenosti. Pri tem so se še posebej zavzeli za mirno   ureditev problemov
(starih in novih) Sredozemlja, kar je razumljivo spričo gc ografskega položaja Alžirije, Tunizije in Jugoslavije.
• • •
Jugoslavija in Pakistan sta se medtem sporazumela, da obnovita diplomatske odnose, ki jih je pretrgal Pakistan zato, ker je jugoslovanska vlada priznala Bangladeš. Tako se je srečno zaključila kratka hladna epizoda v odnosih med obema državama.
Trenje na mejah med obema Jemenoma, severnim in južnim(uradna naziva: jemenska arabska republika z glavnim mestom Sano in ljudska demokratična republika Jemen z glavnim mestom Adcnom), so v zadnjih dneh dosegla vrh. Obe strani se medsebojno obtožujejo za priprave na vojno. Med deželama sicer nikoli ni bilo pravega rniru, toda v zadnjih mesecih se je to še stopnjevalo. Medtem ko se severni in južni Jemen oskrbujeta z orožjem pri istem viru, Sovjetski zvezi, je med njima vse polno drugih razlik in starih ter neporavnanih dol
gov. Sodeč po tistem znanega, je zelo težko kdo je pravzaprav kriv z'^ie, danje napete odnose. Ra* ^ roma lahko bi bilo reči, so krivici Britanci, ki so ga desetletja vladali na 1 delu sveta, toda to bi bua maj tretjina resnice. Dejs « je, da sta oba Jemena m pod večjim ali manjšim VP vom  dveh  velikih arabsh. dežel — Egipta in Salltl s0 Arabije, kar pomeni, da se nesporazumi med vel pokroviteljema nujno Pre" šali tudi na nujne male * ščitnike. Žalostna resnica da ima arabski svet vse P več časa in sredstev za "Lg. sebojne razpi^ 'je in bolj lo enega in drugega 0zVZ tj, ši besede) za spopade s ^
V
gotovo
šte-
stimi, ki jih označujejo svoje   prave sovražnike tem  smislu bi bilo tragično,   če   bi se   - ^ tim nepotrebnim prelivam ^ arabske  krvi pridružilo eno — to pot v Jemenu, mu in drugemu.
LJUDJE IN
DOGODKI
Zdaj še ženske
Neka starejša ženska je z revolverjem in ročno bombo prisilila pilota italijanskega potniškega letala, da je spremenilo smer poleta in pristalo na letališču v Munchnu. Policija je ugra-biteljico, za katero domnevajo, da je duševno zmedena, aretirala.
Tatovi avtomobilov
Policija v italijanskem mestu Torino je aretirala skupino 10 avtomobilskih tatov. Prebri-sonci, domnevajo, da skupina šteje okoli 50 tatičev, so si avtomobile sposojali, kasneje pa so jih predelali in za mal denar prodajali večinoma v druge države. Tolpo so odkrili, ko je neki njen član v enem dnevu najel kar 10 razkošnih avtomobilov.
Letalo v hišo
Manjše motorno letalo se je zrušilo na hišo v ameriškem mestu Marshfield. Vseh pet ljudi v hiši je ostalo nepoškodovanih, dva potnika v letalu pa sta bila ranjena.
— Nesposobnež! Ti za tvojih pi-škavih ukradenih sto tisoč sediš že eno leto, sosed pa je znal podjetju ukrasti deset milijonov, pa je samo službo premenjal.
Katastrofa v Minsku
V tovarni za elektroniko v Minsku se je pri petila huda prometna nesreča. Ni še znano, koliko je mrtvih in ranjenih, sovjetska tiskovna agencija pa tudi ne poroča, za kakšno nesrečo gre. Menda so storili že vse potrebno za pomoč družinam ponesrečenih.
Noč v gondoli
Kakih 240 metrov nad zemljo je 70 izletnikov v gondoli preživelo hladno noč. Nesreča se je pripetila na žičnici v švicarskem mestu Miirrenu. Zaradi okvare na kablih je žičnica obstala na pol poti. Ujetnike so naslednji dan rešili s helikopterji.
Poplave v Peruju
V velikanskih povodnjih v Peruju je ostalo brez strehe nad glavo več kot 150.000 ljudi. V tej naravni katastrofi je umrlo 30 ljudi, okoli 20 pa jih pogrešajo.
Spet potres
Prebivalci Ancone, italijanskega pristaniškega mesta ob jadranski obali je znova prestrašil potres. Več kot sto ljudi je zbežalo na ulice. Tla v Anconi se tresejo že od novega leta. Samo v februarju je bilo več kot 500 manjših potresov.
Smrt v plamenih
V velikem požaru, ki je izbruhnil na žagi v avstrijskem mestu Tribenu, sta umrla dva jugoslovanska delavca. Požar je poleg žage zajel še stanovanjsko hišo, v kateri sta spala omenjena delavca. O vzrokih požara še ni podatkov.
Vlak iztiril
Potniški vlak je kmalu nato, ko je odpeljal s pariške železniške postaje, iztiril. V nesreči so umrli štirje potniki, 30 pa jih je bilo ranjenih.
Ladja zgorela
Na odprtem morju, okoli 530 kilometrov jugozahodno od Portorika, se je vnela brazilska tovorna ladja. V nesreči je umrlo 8 mornarjev, več pa jih je bilo ranjenih. Švedska tovorna ladja, ki je bila v bližini, je z goreče ladje rešila 26 mornarjev
Telefonaac
telo
Vsak Američan poprečno dvakrat na dali l>-l\ fonira. Kanadčani sc skromnejši, saj ima vsa le 739 telefonskih pogovorov na leto, Islandci 1' imajo 600 itd. Največ telefonskih priključkov J* v ZDA — 120 milijonov, na Švedskem jih je ,r milijona. Tem slede Japonska, Velika Britanija* ZRN, Italija in Francija. Imiu je bilo na sve t 272 milijonov telefonov ali za 69 odstotkov v& kot leto prej.
Živa zakopana v plazu
Dva dni so italijanski policisti z lavinski*11 psi iskali kanadsko turistko Margareth LeyluHl' ki jo je pri Domodossoli v Italijanskih AlPa, zasul snežni plaz. Po dveh dneh so še živo 0<*' kopali, zdravniki v bolnišnici pa so ugotovi1', da nima nobene resnejše poškodbe.
V;erižno trčenje
V bližini Albanyja v ameriški zvezni c^r^ii New York je zaradi snežnega viharja trčilo OK 100 vozil. Poškodovan ni bil nihče, materiali škoda pa je ogromna. Policija je zaprla ^.^./j te nenavadne nesreče cesto v dolžini petnais kilometrov.
Letalska nesreča
Dansko potniško letalo s 112 potniki posadke je strmoglavilo na gorato področje . Perzijskem zalivu. Letalo se je nameravalo^ poti s Ceylona v Kobenhaven ustaviti na let^liCQ. v Šejkatu Dubai. Na področju, kjer se je nesrečilo letalo, ni cest, reševanje pa onenioS0 tudi deževno vreme.
Naše mornarje iščejo
Sest dni sta preživela na splavu dva ska mornarja po nesreči liberijskega t(inre m San Nicolas. Med 30 člani posadke so bili 4 jugoslovanski mornarji. Iz letala so °PaZ0 nekaj splavu podobnega, zato je še upanje> je kdo od mornarjev še pri življenju.
Nesreča zaradi megle
V gosti megli na cesti severno od Lond0'^ se je zaletelo 100 avtomobilov. V trčenju > umrlo 6 ljudi, 40 pa je bilo ranjenih.
96
Miha Klinar
Aprilsko sporočilo 1
Predigra
ZA NAPAD NA SOSEDE POTREBUJEŠ OUE, ROPAR. A MI BIVAMO OB CESTI, KI K OLJU PELJE \Bertolt Brecht, Bericht der Serbcn)
In vendar lahko to domnevo pobija tudi dom-"cva, da so morda bili za tem atentatom tudi f«cmci, iki jim ni moglo biti vseeno, da je .odteklo' poljsko zlato v Anglijo, namesto da bi Odteklo v Nemčijo. Prav tako jim ni ugajal beg jjcset tisočcv poljske vojske, ki je Calinescu indirektno ni oviral, saj se je prav tako bal zame-r^fi svojim vsiljivim zahodnim zaveznikom kakor tlitlerju. Za to domnevo in sum je poskrbela nemška poročevalska agencija DNB, ki je krivdo 2a atentat na Calinescuja skušala naglo naprtiti angleški tajni službi, tako naglo kakor romunska v'«da Železni gardi:
»DNB sporoča: K SENZACIONALNEM UMO-«JJ ROMUNSKEGA MINISTRSKEGA PRFDSED. NIKA SMO IZ DOBRO OBVEŠČENIH KROGOV bedeli za naslednje podrobnosti, že od začetka •"azkrpja poljske armade je postala Romunija osrednja točka za delo tajne angleške službe SECRET SERVICE za jugovzhodno Evropo. že nekaj časa je od tega, da deluje ena izmed central SECRET SERVICE ZA EVROPSKI JUGOVZHOD V ČERNOVICAH POD VODSTVOM ^REDNO SPOSOBNEGA ANGLEŠKEGA AGEN-TA. Naloga te razvpite in zloglasne angleške 'lužbe Je bila poleg širjenja splošne propagande tu-di ta, da pridobi Romunijo za zahodne velc-'Ne in izvedba načrta, po katerem bi razbite voJaške enote, ki so pred popolnim uničenjem pobegnile v Romunijo, prepeljala v AngJijo za vnovični boj proti Nemčiji. Prav tako naj bi na c'na hitrejši način spravila na varno v Anglijo Poljskega maršala Rydz-SmygHja in prav tako v Romunijo pobegle člane poljske vlade, ki naj b' v Londonu osnovali emigrantsko poljsko vla-*>• STRIKTNA IN ODLOČNA POLITIKA NEVTRALNOSTI S STRANI ROMUNSKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA CALINESCUJA JE PREPREČILA URESNIČITI NACRT B RITAN SjvE SECRET SERVICE. Kakor to določa med narodno pravo, so bili maršal Smvgli-Rvdz in člani poljske vlade ter vojaške osebe internirane •oceno po različnih krajih Romunije. Poljski ZUNANJI MINISTER BECK, ki se je internaciji Poljskih osebnosti postavil po robu, je še pred nekaj dnevi prišel v oster spor z romunskim ministrskim predsednikom Callnescujem. Kakor 8l*io sedaj zvedeli, jc Beck hotel z romunskim
ministrskim predsednikom razpravljati o tem, da bi ga ne internirali, in da bi ga pustili nadaljevati pot v London skupaj s prevozom preostalega poljskega zlata v Anglijo. ZNANO JE, DA SE JE AGENTOM ANGLEŠKEGA SECRET SERVICEA posrečilo odpraviti prvo pošiljko poljskega in poljskemu ljudstvu pripadajočega zlata transportirati čez Konstanco preko Romunije na ladjo in z njo v Anglijo. V zadnjih dnevih pa so angleški agenti hoteli z grožnjami prisiliti romunsko vlado in v prvi vrsti romunskega ministrskega predsednika Calinescuja in ga odvrniti od sklepa o najstrožji nevtralnosti Romunije v sedanjem vojnem konfliktu. Kakor smo zvedeli od neke zanesljive in pokojnemu predsedniku bližnje osebnosti, se je ta pritisk na pokojnika v dneh pred atentatom povečal do groženj, da bo svojo trmoglavost plačal z življenjem, če zahtev angleške Secert service ne bo izpolnil. Ker se romunski ministrski predsednik za take pismene grožnje ni zmenil, se je zgodilo pač to, kar v zgodovini angleškega obvladanja sveta ni nobena redkost. Anglija se je kakor že tolikokrat, kadar političnemu nasprotniku ni bila kos, zatekla k umoru. Calinescu je bil na cesti v bližini svojega stanovanja ustreljen. Kakor vselej, je bil TUDI TA ANGLEŠKI MANEVER IZPELJAN RAFINIRANO, krivda pa pripisana pripadnikom železne garde, da bi Secret service imel romunski ,nacionalni alibi' pred svetovno javnostjo in da bi bilo ozadje zločina angleške tajne službe zabrisano.« (AdG 4248 E).
Je to resnica? Churchill v svojih spominih lega dogodka ne omenja. Vodilni angleški politiki ga niso zanikali. Verjetno se jim ni zdelo potrebno, ker so se zadovoljili z uradno romunsko verzijo, čeprav lahko v njej sleherni lahko domneva, da ni resnična. Če niso bili v ozadju Nemci in ne Angleži, je verjetnost samo še ta, da je šlo za obračun v vrhu romunske fašistične oblasti, kjer je Calinescuja nadomestil še isti dan general Argesanu, za notranjega ministra je bil imenovan general Marinescu, dosedanji podsekretar v tem ministrstvu, za vojnega pa general Ilcus. Nova vlada je na prvi seji počastila spomin ubitega Calinescuja, ki ga je morda spravila s poti sama. Uradno v svetu o tem dogodku niso nikjer govorili Od uradnih osebnosti tistega časa je pogovor o Calincscuju ohranil lc Ciano v svojem dnevniku, ki jc dan poprej zapisal o Romunih tudi naslednje:
»Iz Romunije sporočajo, da so POLJSKI VOJAŠKI IN POLITIČNI PRVAKI na nemško zahtevo resnično internirani. To so torej (romunski-poljski) zavezniki... VVieniavva (poljski poslanik v Rimu — M. K.) je prišel protestirat, ker so
italijanski časopisi pisali, da je Smigly-Rydz pobegnil v Romunijo. Zajokal je, ko sem mu dokazal, da je maršal, ki se je hvalil, da bo podpisal zmagoslavni mir v* Berlinu, zares prekoračil (romunsko) mejo. Iz človečanskih pobud sem mu obljubil, da bodo poljski begunci našli zatočišče na italijanski meji (str. 104).«
Iz dnevnika fašističnega Zunanjega ministra Ciaria bi človek lahko mislil, da Ciuuo s tem ni mislil Italije in da je morda mislil tudi Jugoslavijo, do katere je gojil uradno 'prijateljsko' politiko, v resnici pa je deloval za njen i azpad in za uresničitev italijanskih imperiuističnih načrtov na Balkanu, saj je prav v času poljske tragedije in svoje 'jeze' na Nemce in morda celo preloma italijanskega zavezništva s Hitlerjem in italijansko udeležbo v vojni proti Hitlerju na strani zaveznikov, mislil od Angležov in Francozov, prav tako kakor po prvi svetovni vojni, nagrado za
ZAVEZNIŠTVO NA RAČUN JUGOSLOVANSKEGA OZEMLJA
Poglejmo to Cianovo dilemo iz septembra 1939:
»20. septembra. — Nobene novice, ki bi bila vredna posebne pozornosti. NAŠI PRIJATELJI HRVATI (ustaši in Maček) so zopet oživeli in zdi se mi, da bi jih ne smeli zapustiti. Lahko napoči čas, ko bi nam bilo mogoče ustvariti hrvatske načrte s sodelovanjem in pomočjo Nemčije, pa čeprav bi Nemci pri tem škripali z zobmi. Morda bi celo tudi ANGLEŽI IN FRANCOZI POZDRAVILI USTVARJANJE TAKEGA JEZU proti tev-tonskemu (nemškemu) prodiranju IN TAKO ODOBRILI NAŠO HRVATSKO AKCIJO. Pogovarjal sem se z Duccjcm, ki mi je dal 100.000 švicarskih frankov, da bi ukrepih našo (ustaško-mačkovsko) propagando (na Hrvaškem).« (Ciano, str. 105)
Ne pozabimo tega! Zlasti ne zato, ker je bilo Cianovo mnenje ne samo italijansko fašistično mnenje, marveč1 tudi zahteva prve meščanske italijanske vlade po slovenskem in hrvaškem ozemlju takoj po drugi svetovni vojni in da iim je bil Zahod naklonjen mnogo bolj, kakor nam, ki nam je hotel oropati velik del slovenskega ozemlja. Zahod, naj poudarim samo mimogrede, je ostal tak kakor je bil do nas po prvi svetovni vojni, pa čeprav je bila Jugoslavija takrat buržo-azna in ne socialistična, kakor po zmagoviti drugi svetovni vojni. To je dokaz, kdo je imel in kdo ima našo deželo za drobiž in kdo nas je od izgube staroslovanske samostojnosti nenehno krčil in drobil vse do najnovejše zgodovine. Hudo lahkomiselni bi bili, ko bi to pozabili in se tega stalno ne zavedali.
2. PRAVI
murRia
ElITM MRTALAS PLES
V SOBOTO, 25. MARCA, OB 20. URI
Nartalas
v zgornjih prostorih Kazine na Jesenicah pričeske z lasuljami NARTALAS bodo nagrajene. — 5 vrednih nagrad — potovanje z letalom v Španijo.
Za razvedrilo in ples ansambel Mihe DOVŽANA s pevko Ivanko KRAŠEVEC
Vstopnice m rezervacije
murka
Super markei JESENICE
Ko smo sc vrnili na zborno mesto, jc nastal pravi živžav. >A si videl vraga? Kdo bi si mislil, da je to tako zamotana stvar, če se ne bi bil pošteno oprijel, bi te pošast lahko pomečkala. Že zdaj, ko je vozil sorazmerno počasi in po lepem terenu in ne da bi ti žvižgalo okoli ušes, je bilo tesno, kako je šele v pravem boju? Še, če bi me bil privezal, bi me izgubil,« smo si drug drugemu razlagali svoje vtise. Nisem verjel, da jeza vožnjo potrebno kakšno posebno urjenje, da se privadiš take vožnje. Preden smo se poslovili od naših tankistov, ki so nas tako nežno prevažali, je še poročnik povedal nekaj besed. Dejal je, da je že vnaprej vedel, kako se bo končala vožnja. Saj je imel za seboj že dosti izkušenj. Z oficirji se pa vsak rad takole poigra. Zahvalili smo se mu in jih zadovoljni zapustili in obenem tudi Banjico.
To je bila naša zadnja praktična vaja. Do konca tečaja smo imeli še dober teden. Povedali so tudi, da na koncu ne bo nobenih izpitov. Zdaj smo vedeli vse, kar nas je zanimalo. Tudi to so nam povedali, da se vrnemo po končanem tečaju v enote, od koder smo pr išli. Tako smo mi trije vedeli, da gremo v štab četrte armade, kjer nas bodo razporedili. Kar gorelo je v meni, ko sem pomislil, da jc le prišel čas, ko bom spet med svojimi poznanimi obrazi in v krajih, ki so mi toliko pomenili v vojnem času.
Ura je bila okoli desetih, ko smo se vsi zbrali v svečani dvorani. Nestrpno smo pričakovali, kdaj se pojavi načelnik generalnega štaba Arso Jovanovid z vsemi predavatelji. Že prejšnji dan so nam povedali, da nam bodo naši voditelji povedali še nekaj besed in da se poslovimo.
Tudi mi smo se poslovili od Beograda, samo to je bilo že prejšnji večer. Še noč bi bila kmalu prekratka, tako dolgo smo se zadržali pri Zlati kapljici. Imeli smo že številno poznanstvo. Največ jih je bilo iz Slovenije, ki so bili že stalno zaposleni v Beogradu ali pa so bili po raznih tečajih. Bilo je vsega kot na vaški svatbi. Dovolj vzrokov smo imeli, da smo se veselili. Konec vojne. Glava zdrava in cela na vratu. Konec tečaja in vrnitev v Slovenijo. Saj je bilo že tega skoraj več kot človek lahko prenese.
Že odkar sem zapustil brigado, nisem prav nič vedel o domačih. Še manj pa oni zame. Ko me ni bilo konec vojne od nikoder domov, so bili najbrž prepričani, da sem kje obležal. Že poprej, ko sem bil še blizu doma, so naši nasprotniki tako radi postregli domačim s takimi novicami. Čeravno sem imel kakšno priložnost, da bi lahko poslal domov vsaj sporočilo, kje sem in da sem živ in zdrav, tega nisem storil. Ne vem, zakaj sem bil do njih tako brezbrižen in malomaren. Ko sem prišel domov, sem sprevidel, koliko bi to pomenilo domačim, šc posebno materi. Največkrat sem se zadovoljil s tem, da je dovolj, če sam vem, da sem ostal živ in da se z domačimi kmalu vidimo.
Točno ob napovedani uri so prišli v dvorano vsi predavatelji z generalom Arsom vred. Polkovnik Lončar, ki se je že poprej nekam živčno sprehajal pred vrati in čakal, kdaj vstopijo, je strumno za klical: »Mirno!« in predal raport. Povedal je, da smo vsi do zadnjega prisotni in čakamo na dana navodila. Kot sveče smo stali v pozoru vsak na svojem mestu in čakali, da nam general ukaže, naj sedemo. Visoki in sloki general je parkrat ostro pogledal po naših obrazih in potem stopil za govorniško mizo. Njegov rezek in odsekan glas je napolnil dvorano. Nobena beseda, ki jo je spregovoril, ni zletela mimo ušes. Vsaka se je kot krogla zarinila nekam globoko v notranjost. Takrat smo Arso že vsi dobro poznati. Nikdar ni po nepotrebnem razmetaval z besedami. Kar je rekel, je držalo kot pribito. Bil je strog, pravičen in dosleden.
»Dragi tovariši oficirji,« je med govorom ncko-likokrat ponovil, »znanje, ki ste ga pridobili na tem tečaju, ponesite v enote, kamor vas bodo razporedili, ker so ga potrebne kot kruha.« To misel je še posebej poudaril in na koncu povedal, da moramo biti v znanju, ki ga terja vojaški poklic, temeljito podkovani, kot se zahteva od starešine sodobne armade. Pot do znanja ne dopušča počitka in ni nič lažja od tiste, ki smo jo prebili med revolucijo. General je vedel, kaj govori in tudi to, da je res, kar govori. Ko je končal, nam jc zaželel srečo in uspeh na naši življenjski poti. Potem je zapustil mizo in stopil do
vsakega od nas, se z njim rokoval in pozdravil. Tako so napravili tudi drugi predavatelji.
Tudi mi smo se pripravili na slovo. Že pred zadnjim dnem smo razmišljali o tem trenutku, da bi odredili nekoga, ki bi se v imenu vseh slušateljev zahvalil voditeljem tečaja. Ni bilo tako preprosto v svečanem trenutku vstati in povedati nekaj primernih besed. Dolgo časa smo se pogajali o tem. Nekdo je predlagal, kar je bilo za vse sprejemljivo, naj govori tisti, ki ima med nami najvišji čin. To pravilo najbrže velja povsod, še toliko bolj v vojski. Tako smo menili vsi drugi razen tistega, ki smo ga zato namenili. Pravzaprav sta bila med nami dva polkovnika, eden je bil poprej komandant, drugi pa komisar. Izbor je padel na komisarja. Nič ni bil preveč vnet za to nalogo. Dejal je, da ni dober govornik in da mu take stvari ne ležijo. Saj je bil na videz res miren in pohleven kot kakšen sekretar četne partijske organizacije. Ni pripadal tistim ljudem in značajem, ki komaj čakajo na tako priložnost. Dejal je, da je prav vseeno, kdo spregovori tistih nekaj besed, ker smo pač vsi v enakem položaju ne glede na to, kaj kdo nosi na rokavu.
Imel jc prav. Vsi smo bili slušatelji in šele potem oficirji s činom in stopnjo. Tako je ta predlog propadel. Polkovnik je dejal, naj se javi nekdo, ki meni, da bo v kratkem govoru povedal nekaj pametnih in potrebnih besed, zato je prav vseeno, kdo bo to. »Ajde, ti, Novak,« se je hkrati oglasilo nekaj glasov. Tisti, ki so se spomnili nanj, so ga poznali, da ima dar za govoranec. Poprej, ko smo se dogovarjali o tem, jc bil tiho
KAREL. LESKOVEC
in je prebiral nekakšen časopis. Prav tako se je obnašal, kakor da je zanj naša skrb deveta briga. Kmalu sc je pokazalo, da še zdaleč ni bilo tako. Odložil je časopis na klop in se obrnil proti nam. Zasmejal se je, kakor da je hotel reči, da je na to čakal.
Nisem gotov, ali je bil pred vojno oficir ali pa je študiral. Ce je študiral, potem jc bil najbrž pravnik, kar je bilo bolj ali manj v navadi pri Črnogorcih. Bil je postaven črnikast fant, star kakšnih šestindvajset let. V vsaki stvari je bil umirjen in je dajal vtis resnega človeka. »Bom, zakaj pa ne,« je samozavestno dejal. S tem je bilo vprašanje našega predstavnika rešeno. Ko so se general in drugi poslovili od nas, se je dvignil Novak. Za trenutek je počakal in potem počasi, razločno in preudarno spregovoril. Vsaka beseda, ki jo je izrekel, je bila prav in lepo povedana. Nisem bil edini, ki sem menil, da te dolžnosti ne bi nobeden bolje opravil. S poslovilnim govorom je pokazal veliko smisla in občutka. Dobro je opravil svojo nalogo, da smo mu bili hvaležni.
Tako smo dobili zadnji blagoslov v naši veliki in svečani dvorani, še med seboj smo se lepo in toplo tovariško pozdravili in že smo se kot ptiči razpršili na vse strani. Z nekaterimi sem se še pozneje tu in tam srečal, ali dosti jih od tistega dne nisem nikdar več videl.
Tako smo dokončali komandantski tečaj pri generalnem štabu v Beogradu, ki je trajal nekaj manj kot štiri mesece. S seboj so nam dali skoraj za celo naročje učnega gradiva, ki so ga pripravili posebej za nas. To je bila predvsem snov, ki smo jo predelali na tečaju. »Namesto sablje smo dobili naročje knjig,« smo se šalili med seboj. Na pot nas niso poslali kar tako nepreskrb-
ljene. Za pošten nahrbtnik suhe hrane in denarja so nam dali.
Takrat ni bilo ravno preprosto pri" lZ jj grada do Ljubljane. Vse proge, ki so P . proti zahodu, so Nemci pri svojem umiku sedno zorali. Niti en sam prag ni ostal c j vsej progi. Čeprav je takrat že delalo I,s? v0j» tisoče nemških ujetnikov predvsem na £' ^ progah, je šc dosti manjkalo, preden je vla*0(j zastoja stekel po celi dolgi progi. Tudi vse kc o prevoznosti železnic so nam dali, P, : jO L smo se podali na pot. Vse drugo, kako in k° ^''oj primahamo do Ljubljane, je bila naša skr ^ pravilu: znajdi se! . ^0*l-i
Mahnili smo jo naravnost v našo s^b^Q g prt' ne.
imeli kdove kakšne skrbi, kam in imet
premoženje sta bila
lhi Edin0 ur;
l.jago. Vse svoje imetje smo imeli na ""^„jfc
zraven tega nahbrtj"
12.
bili Prl'
hrano in tisto naročje skript. Ko sm° prv3 pravljeni, da zapustimo svojo vilo, je 1 jQ ni naloga, da zvemo, kdaj bo odpeljal v^a bilo tako preprosto. Vlaki še niso vozih P^ije, tj enem voznem redu, posebno na več'e ian0 bč* Na progah je imela vojska še vedno g'aV sedo.
kakor
srn"
želez'11 To >iaS
g)(0
Najprej smo odšli na kosilo v dom, se dogovorili, potem pa krenemo na postajo, da zvemo, kdaj odrinemo, najbolj skrbelo. V domu smo še ostali na '"-^ čeravno smo končali s tečajem. Vedeli pa smo zadnjikrat pri njih. Ko smo sedeli kot v $ v našem kotu, je marsikdo prišel k nam s   u j roko za slovo in srečno pot. Tudi mladi na1' vit, ^ ki se mi je enkrat zameril, se je prišel PoS -
Bil je čezvse priden in gibčen fant. kje blizu Beograda. Vedno vesel in
Dom3.
nasrr^
i**
Kot ptič je živahno skakal sem in tja P° ""j^t in nikdar ni bil utrujen. Od zore do lnrak3'^ se reče, jc bil v domu in neprestano nosi fl( in pijačo in stregel gostom. Ko je prišel P° ni pozabil smole, ki se mu je pripetila ''.^l pri naši mizi. Tudi jaz sem ga zaradi tega ^ -še vedno v svežem spominu. Kakor da J<~c]e v vrag tistega dne vtaknil prste vmes, .ic pjnost- j potožil, ko se mu je pripetila tista nero ^ Prav tisti dan smo dobili nove obleke. De-'atnCg3 , že, da so bile res lepe in iz tako kakov°st. . blaga, da si boljših nismo mogli želeti. Nekaj smo se kar naprej ogledovali ko! otroci. B'" j čedni, kakor da bi nas potegnili iz izložbe, ^ smo zelo pazili nanje. Se sesti si kmalu n upali, da si jih ne bi po nepotrebnem od'- ^ V takem občutku se je zgodila nerodnost, 7\^\, tero sem mislil, da je ne bom mogel pren ^ Sedeli smo kot ponavadi za težko in'aSrufli mizo. V menzi je bila gneča. Ne vem več, °. ^ je prišlo takrat toliko ljudi, da je v obcdnic« ^ vrelo. Natakar je po svoji navadi švigal med ^ ječimi in sedečimi gosti. Tu in tam ga je ia^se oni povlekel za rokav, naj mu prinese kosilo- ^ je teklo od fanta, ko je skakal sem in t.jp * n3§i trudil, da bi čimprej postregel vsem. Tudi mizi jc prisopihal in prinesel poln pladenj k ^ kov z juho. Nekam nerodno se je zasukal ^^jj
a t u
lil'
zlil cel krožnik juhe naravnost za vrat. sem, kakor da bi me zbodel z žebljem, in *? j^t
Tako me jc speklo za vratom in po
hrbtu,
da me je polil z vrelim oljem. Prvi hip S*tB ^ čutil le pekočo bolečino, ko pa sem sc spom" jn novo obleko, me je prijelo, da bi ga zgrabi ^ tako krepko stisnil, da bi se mu v živ'IJcnj (al, moglo nikdar več kaj pripetiti. Fant je 0 $Uil kot da se sploh ne zaveda, kaj se jc zgodilo- «j in nekam zamaknjeno gledal, kakor da nt?kot sploh ne verjame. Tudi mene, ki sem zarecai ^. pes, ko vanj vržeš kamen, ni slišal. Juha se
kozi
je cedila po hrbtu in prsih in po » grozno žgalo. Ko sem pomislil na obleko, & c| najraje razjokal. Skočil sem in si hipu s #c bluzo. Natakar je preplašen pobiral po tleh » pinje razbitega krožnika. V obraz je bil bled
krpa' tite> Takrat ni bilo dovolj, da bi dejal: »OP1?5,- $ sc je pač zgodilo, kriva je gneča.« Nismo bi j( vajeni, da bi hladno prenašali takele nerodn ^ Še za manjše stvari si skočil in segal oko!« & 0 kaj bi ti prišlo v roke. Tudi on jc to vedel -. ^ mu opravičilo sploh ni moglo iz ust. Gedžo, ^ sedel zraven mene, je najprej planil. V nat^di stvu je imel najbrž več izkušenj kot ta m.jj fant, ki še vedno ni dojel, da me je pošteno P^j z juho. Pograbil je prt in me vsaj toliko °DhlJrk po hrbtu, da ne bi po koži dobil preveč me jev.
\0
GLAS * 13. STfi \H
& 5. J Rugajte vsak dan
JhiSJ'' 10< n-li>15-<£•in 24-uii ter «*
no ec,elJah Vnlk »h 19.30. Ob IjPti^ob 6.05., 7. in 24. Jfi>.\l 7ldIJ«kl dnevnik ob 9., 2       '15'»7., 22, 23
23. in 19.30.
18. MARCA
ni
t.r
j*
1,0 i i
Sbenn ro iutl"° ~ 8-10 Si t(t,niatil^a-9.05 Pio-
» > orW?k - 935 S PJhal" >° S 9 50 v°m RTV Ljublja->jt Saškim 'avarova!nica Sava » p!11 Poslušalcem
^'Car«i0nS -> i v   la Mane
N -T 1230 Kmetijski na-Sin     40 Po domače z So v PCVci - 1330 P"P°-Sldn      — 1410 Sobotno Ki n        r5'40 Pojo naši k l6 4n T.1!1 ~~ U>0° Vrtiljak i H&L Kl,ai-'  v  ritmu -i So i"l")!tga tr«a - 17.10 ie S^^orr, Mno ~ l7-50 Z an-t> I1* 1>   M°i'ni«a Šepeta -n  8'50 &2*r°tnega sveta -
?.l^ko
ta
12.10 von
>fi%a2?°r* Poslušalci -»i } ISMr; ^° otroci o P* Petr -k' Z ar>san1blom Vi-0 D?Jm0 *a — 20.00 Spozna j Kl.oo ^vet in domovino -
i' 22.1 «i ^'"'i^tno razvedrilo . !W« °ddai
ja za naše izse-^•05 S pesmijo in
eS°* V n
0        "ovi teden 13 * ^ram
.ai»orania zvokov —
: kog"- 1
r^Melodije z Venkirni oV-
^lo^ fyw,rcvij
0 1    Glasbeni varie-progra-
H rcv5 12 «lmov in glas
1» uri «»Ut^ 14
16.40 Sobotni 17.35 Dobimo se
18.40 Popevke 19.00 Pet mi-19.05 Zabav
^.Mojstri . 2, 20.45 n 30 °kno v
r^00f,clki dneva - 21.40
slOven!!* stc izbrali - 2355 tnsk^ poezije
:ram
°jstri vokalne poli-svet
ca
19. MARCA
0>feiUt^~8.05 R; tli kestral»   3 otrokc - 8.45
J ^i ^K0^5 Se pomnite, to-
t?* - 11 '1? lVsmi borbc in l3\tilaio '      Na*' Poslušalci
14'S^dom xka rcPortaža -S Ck?a6mi ansambli -^ orki, Z. velikimi zabav-*est* - 14.30 Humo-
reska tega tedna — 15.05 Nedeljsko športno popoldne — 17.10 iz opernega sveta — 17.30 Radijska igra; Večno breme — 18.08 Lahka glasba jugoslovanskih avtorjev — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Godala za lahko noč — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse
Drugi program
9.35 Z orkestrom James Last - 10.00 Nedeljski sprehodi — 11.35 Svetovna reportaža — .11.55 Opoldanski cock tail — 13.35 Glasbeni variete
— 14.35 Radi ste jih poslušali — 15.00 Izletniški kaži pot — 15.15 Majhen koncert za nedeljsko popoldne — 16.35 Popevke slovenskih avtorjev — 17.00 Ples ob petih
— 18.00 S popevkami po svetu — 18.35 Z orkestrom An-dre Prcvin — 19.00 Naši kraji in ljudje — 19.15 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe •— 19.40 Paleta zabavne glasbe
Tretji program
20.05 Športni dogodki dneva — 20.15 Operni opus Giu-seppa Verdija — 20.50 Večer na nedeljska reportaža — 21.00  Nedeljski divertimento
— 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Budimpeštanski glasbeni večeri — 23.55 Iz slovenske poezije
20. MARCA
4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.40 Z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Iz domače simfonične literature — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru — 13.30 Priporočajo vam — 14.00 Med zbori Benjamina Brittna — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Iz del Franca von Suppeja — 16.00 Vrtiljak
— 16.40 Z orkestrom holl.v-vvoodskih simfonikov — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.15 Lepe melodije
— 18.35 Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Mi nute z ansamblom Toneta Žagarja — 20.00 Modest Musorg-ski: odlomki iz opere Boris Godunov (stereo) — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Plesna glasba
Drugi program
13.05 Panorama zvokov — 14.00 Nenavadni pogovori — 14.20 Z ljubljanskim jazz ansamblom — 14.35 Glasbeni variete — 15.40 Melodije iz filmov — 16.05 Naš podlistek
— 16.20 Orgle v ritmu — 16.40 Popevke na tekočem traku — 17.35 Pota našega gospodarstva — 17.45 Za vsakogar nekaj — 18.40 Igra plesni orkester RTV Ljubljana — 19.00 Naš intervju — 19.10 Glasbena skrinja
Tretji program 20.05  Batique  lahke glasbe — 20.30 Naš eksperimen-
talni studio — 21.10 Z jugo-slovanskih festivalov jazza — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Komorna glasba Iva Petriča in Jakoba Ježa — 22.40 Iz vo-kalno-instrumentalne litcra-ture — 23.55 Iz slovenske poezije
21. MARCA
4.30 Dobro jutro - 8.10 Operna matineja — ! 15 Radi iska šola za srednj stopnjo — 9.35 Slovenske narodne —  10.20  Pri  vas doma
— 12.10 Koncertni odmevi iz ljubljanske filharmonične dvorane — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Domači ansambli pomladi v pozdrav — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Glasbena tribuna mladih — 14.30 Z ansamblom Jožeta Kampiča — 14.40 Na poti s kitaro — 15.40 Majhen recital  hornista  Jožeta Falouta
— 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Paul Bonneau — 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.15 V torek na svidenje — 18.45 Svet tehnike
— 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s štirimi kovači
— 20.00 Prodajalna melodij (stereo) — 20.30 Od premiere do premiere — 21.40 Koncert lahke glasbe — 22.15 Večer skladb Igorja Štuheca — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Melodije za lahko noč
Drugi program
13.05 Panorama zvokov — I '-.00 Radijsk:, šola za višjo gtophjp — 14.,c; Glasbeni variete — 15.40 Jaz* na II. programu — 16.05 Z velikimi zabavnimi orkestri — 16 40 Melodije za vsakogar — 17.35 Ljudje med seboj — 17.45 Torkov omnibus — 18.40 Z orkestrom RTV Ljubljana — 19.00 Pet minut humorja — 19.05 Melodije po pošti
Tretji program
20.05 Srečanje ob lahki glasbi — 20.25 V korak s časom
— 20.35 Glasbene konture — 21.30 Dogodki dnev:-. — 21.40 Večeri pri slovenskih skladateljih — 23.10 Brahms v h-molu — 23.55 Iz slovenske poezije
22. MARCA
4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Nenavadni pogovori — 9.25 Ob lahki glasbi — 9.40 Iz glasbenih šol — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Vincen?-) Bellini: prizor iz opere Norma — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi z domačimi vižami — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Zamejski zbori pojo — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15 40 Minute s francoskimi skladatelji — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom ncvvvorških filharmonikov — 17.10 Jezikovni pogovori — 17.25 Naša glasbena galerija
— 18.15  Slovenske popevke
— 18.30 Naš razgovor — 19.00
Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Glasbena  medigra iz studia
— 20.15 Koncert simfoničnega orkestra RTV Ljubljana (stereo) — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno
— 23.15 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe
Drugi program
13.05 Panorama zvokov — 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev) — 14.35 Glasbćni variete — 15.40 Slovenski pevci zabavne glasbe
— 16.05 Lahka glasba — 16.40 Rezevirano za mlade — 17.35 Na   mednarodnih križpotjih
— 17.45 Glasbeni vsakdan — 18.40 Radi sle jih poslušali — 19.00 O avtomobilizmu — 19.10 Mladina sebi in vam
Tretji program
20.05 Slovenski ljudski mo tivi v zborovskih priredbah Matije Toinca — 20.30 Lahka glasba ob kaminu — 20.45 Žive misli — 21.05 Koncertantni jazz — 21.30 Dogodki dneva
— 21.40 Iz manj znane operne literature — 22.10 Razgledi po sodobni glasbi — 23.55 Iz slovenske poezije
23. MARCA
4.30 Dobro jutro — 8.10 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev) — 9.35 Pesmi in plesi iz Bosne — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Marij Kogoj: sklepni prizor 2. dejanja opere Orne maske — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Polke in valčke igrajo pihalne godbe — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Pesem iz mladih grl — 14.30 Z ansamblom Mojmira Šepeta — 14.45 Mehurčki — 15.40 Luavvig van Beethoven: variacije na pesem Jaz sem krojaček Kaka-du iz opere Praške sestre VVcnzla Mullerja za violino, violončelo in klavir — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Ronald Binge — 17.10 Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Klavir v ritmu — 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana — 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 19.00  Lahko  noč.  otroci —
— 19.15 Minute z ansamblom Silva Stingla — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Večer s slovenskim pesnikom Josipom Glazerjem — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Med  bolgarskimi skladatelji
— 23.05  Literarni nokturno
— 23.15 Iz albuma izvajalcev jazza — 23.40 Popevke slovenskih avtorjev
Drugi program
13.05 Panorama zvokov — 14.00 Otroci med seboj in med nami — 14.10 Z majhnimi ansambli — 14.35 Glasbeni variete —-*15.40 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 16.05 Naš podlistek — 16.20 Klavir v ritmu — 16.40 Sestanek ob jukc-boxu -4 17.35 Kulturni mozaik — 17.45 Iz naših javnih prireditev in radijskih od daj — 18.40 Ob lahki glasbi
— 19.00 Filmski vrtiljak -19.05 Melodije po pošti
Tretji program
20.05 Pet  minut čez osmo
— 20.30 Radijska kinoteka — 20.40 Glasbene soiiree — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Odlomki iz slovenskih oper — 22.00 Dubrovniški festival 1971 — 23.55 Iz slovenske poezije
24. MARCA
4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.35 Od melodije do melodije — 10.20 Pri vas doma; 12.10 Prizori iz Debussv-jevih albumov — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z domačimi ansambli in gode: — 13.30 Priporočajo vam •— 14.10 Kaj vam pripoveduje glasba
— 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Napotki za turiste — 15.40 Lahka glasba — 1600 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom švicarskega radia — 17.10 Človek in zdravje — 17.20 Operni koncert — 18.15 Signali — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Milana Križana — 20.00 Slovenski zborovski skladatelji z evropskimi sodobniki ~ 20.30 Tops-pops 13 — 21 15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jn/z pred pol noč'o
Drugi prograjD
13.05 Panorama zvokov — 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev) — 14-35 Glasbeni variete — 15.40 S slovenskimi pevci zabavne ,:.is-be — 16.05 Zvoki iz musiciov
— 16.30 Popoldne ob sprejemniku — 17.35 Svet in mi — 17.45 Rad imam glasbo — 18.15 Z majhnimi ansambli —-18.40 Priljubljene popevke — 19.00 Odmevi z gora — 19.20 Baleta zabavnih melodij
Tretji program
20.05 Radijska igra: Pritlikavci — 21.05 Vrtiljak lahkih not — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Z jugoslovanskih koncert nih odrov — 23.55 Iz slovenske poe/ije
Izdaja In tiska CP »Go renjskl tisk« Kranj, llica Moše Pijade — Nasbn uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 stavba občinske skupšči ne. — Tek. račun pri SDK v Kranju 5151-135 - Te lefoni: redakcija 21835 21-860; uprava lista, ma-looglasna In naročniška služba 22-152. — Naročnina: letna 32, polletna 16 din, cena za eno številko 50 para Mali oglasi: be seda 1 din, naročniki imajo 10% popusta. Neplačanih oglasov    ne 'objavljamo
18. MARCA
9.35 TV v šoli (RTV Zagreb), 16.30 Košarka Olimpija : Partizan — prenos, 18.05 Obzornik, 18.20 Štirje tanki-sti in pes — serijski film, 19.10 Mozaik (RTV Ljubljana), 19.15 Humoristična oddaja (RTV Beograd), 19.45 Kratek film. 20.00 TV dnevnik, 20.35 Zabavno glasbena oddaja, 21.35 Na poti k zvezdam — barvni serijski film, 21.55 Tekmeca — serijski barvni film, 22.45 TV kažipot, 23.05 Poročila (RTV Ljubljana)
19. MARCA
8.50 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 9.40 Po domače s fanti treh dolin (RTV Ljubljana), 10.12 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb), 10.55 Mozaik, 11.00 Otroška matineja, 11.50 Šola smučanja — 11. oddaja, 11.55 Mestece Pey-ton — serijski film (RTV film, 12.45 TV kažipot, 13.05 Prepovedani vulkani — dokumentarni film (RTV Ljubljana), 14.25 Studio C (RTV Zagreb), 15.25 Družina na obisku, 15.55 Nekaj veselih domačih, 16.10 Za konec tedna (RTV Ljubljana), 16.30 Košarka Radnički : Rabotnički — prenos (RTV Beograd), 18.00 Sest žena Henrika VIII. — angleški barvni film, 19.30 Risanka, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1 (RTV Ljubljana), 20.30 Vaščani Luga — humoristična oddaja (RTV Beograd), 21.20 Pred festivalom Pesem evrovizije 72 — II. del (RTV Ljubljana), 21.45 Športni pregled (JRT), 22.15 Poročila (RTV Ljubljana)
20. MARCA
9.05 Odprta univerza (RTV Beograd), 9.35 T V v šoli, 10.30 Nemščina, 10.45 Angleščina (RTV Zagreb), 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli — ponovitev, 15.40 Nemščina — ponovitev, 15.55 Angleščina — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Francoščina, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 O. VVilde: Srečni princ — I. del, 18.15 Obzornik, 18.30 V avtobusu — serijski barvni film,    18.55   Mozaik (RTV
Ljubljana), 19.00 Maksimeter (RTV Beograd), 19.45 Kratek film, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.30 K. Simonov: Doktor Anja — TV drama, 21.30 Kulturne diagonale, 22.20 Poročila (RTV Ljubljana)
21. MARCA
9.35 TV v šoli, 10.40 Ruščina (RTV Zagreb), 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd), 14.35 T V v šoli — ponovitev, 15.25 Ruščina — ponovitev, 15.45 TV vrtec (RTV Zagreb), 16.00 Angleščina, 16.30 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.50 V. Brest: Mala marjetica an zlata pomlad, 18.00 Risanka, 18.15 Obzornik, 18.30 Naši zbori: moški zbor iz Ptuja, 19.00 Mozaik, 19.05 Revolucija računalnikov — I. oddaja, 19.30 Mikroekonomika: Kontejnerji — II. del, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Uročen — ameriški film, 22.25 Simfonični orkester RTV predstavlja — S. Osterc: Mouvement Sim-phonique, 22.45 Poročila (RTV Ljubljana)
22. MARCA
8.20 TV v šoli (RTV Zagreb), 16.00 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.10 Obzornik (RTV Ljubljana), 17.25 Nogomet Železničar : Ferenczvaros — prenos (RTV Sarajevo), 19.15 Na sedmi stezi, 19.50 Cikcak, 20.00 T V dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.30 Romantičnost in realizem — barvna oddaja iz cikla Civilizacija, 21.20 Glasbena oddaja, 21.40 Po sledeh napredka, 22 30 Poročila (RTV Ljubljana)
23. MARCA
9.35 TV v šoli, 10.30 Nemščina, 10.45 Angleščina (RTV Zagreb), 11.00 Francoščina (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli _ ponovitev, 15.40 Nemščina — ponovitev, 15.55 Angleščina —• ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.50 Don Kihot — serijski film, 18.15 Obzornik, 18.30 Boj za obstanek — film, 18.55 Mozaik, 19.00 L. Bcrn-stein predstavlja: Charles Yves, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Četrtkovi razgledi: Ljudje ob Krki, 21.25 G. Boccaccio: O sodniku s koledarjem, 22.00 Jazz na ekranu, 22.45 Poročila (RTV Ljubljana)
24. MARCA
9.25 Prvo svetovno prvenstvo v smučarskih poletih — barvni prenos začetne slovesnosti in tekmovanj, 15.40 Prvo svetovno prvenstvo v smučarskih polet h — barvni posnetek dopoldanskega sporeda, 17.40 Priča — oddaja iz cikla Veliki in majhni, 18.15 Obzornik, 18.30 Film o L. Armstrongu, 18.40 Gospodinjski pripomočki: Zaloge v gospodinjstvu, 18.50 Sola smučanja — zadnja oddaja, 18.55 Mestece Pevton — serijski film, 19.50 Cikcak 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1 (RTV Ljubljana), 20.30 Kviz 72 — prenos (RTV Zagreb), pribl, ob 21.40 Košarka Jugoplasti-ka : Ignis — posnetek iz Tel Aviva, pribl. ob 23.00 Prvo svetovno prvenstvo v smučarskih poletih — barvni posnetek, 23.40 Poročila (RTV Ljubljana)
Ta teden na TV
Nedelja, 19. marca, ob 18. url:
ŠEST ŽENA HENRIKA VIII. —
Katarina Hovvard;
Vojvoda Norfoški, ki načeluje plemiški družini Hovvard, ima lepo šestnajstletno nečakinjo Katarino. Henrik je navdušen, toda v poročni noči se izkaže, da je impoten-ten. Dcreham, ki je bil Katarinin ljubimec pred njeno poroko, se jc pohvalil mlademu dvorjanu, ki o tem obvesti vojvodo NorfblŠkega. Le-ta meni, da bi rešili ugled rodovi-nc samo tedaj, če Katarina Henriku rodi sina ne glede na to, kdo je oče.
Katarina je neprevidna in čaka jo kazen . ..
Ponedeljek, 20. marca, ob 20.35:
DOKTOR ANJA — TV drama;
Poznavalci ruske literature uvrščajo roman Konstantina Simonova Srečanje med najlepše primere ženskih portretov in ljubezni, med primere, kakršne zasledimo v delih Puškina, Turgenjeva, Tolstoja, Cehova. Po tem romanu so vzhodni Nemci posneli dramsko delo. Pripoveduje o komandantu večjega vojaškega oddelka Rdeče armade, ki sc med bitko zaljubi v zdravnico Anjo. Toda čas bitke ni čas za ljubezen. Globoko čustvo polkovnika Iva-noviča spet »oživi tik po vojni, ko se sreča z ljubljeno osebo nekje v zaledju fronte ...
Kranj CENTER
18. marca amer. barv. film RYANOVA HCI ob 15. in 18.30, premiera franc.-ital. barv. filma ŽENSKA BANDIT ob 22. uri
19. marca franc.-ital. barv. film ŽENSKA BANDIT ob 13. uri, amer. barv. film RYA-NOVA HCf ob 15. in 18.30. premiera amer. barv. filma PEKLENSKI KOMANDOSI ob 22. uri
20. marca premiera angl. barv. filma BAROUERO ob 16., 18. in 20. uri
21. marca angl. barv. film BAROUERO ob 16., 18. in 20. uri
Kranj STORžIC
18. marca amer. film STO MUK STANA IN OLIA ob 16. in 18. uri, franc. barvni film LJUBEZEN V TROJE ob 20. uri
19. marca amer. film STO MUK STANA IN OLIA ob 14. in 16. uri, franc. barvni film LJUBEZEN V TROJE ob 18. in 20. uri
20. marca premiera amer,-ital. barv. filma SKRIVNOST VATIKANSKEGA ZAKLADA ob 16., 18. in 20. uri
21. marca, amer,-i t al. barv. film SKRIVNOST VATIKANSKEGA ZAKLADA ob 16., 18. in 20. uri
Tržič
18. marca slov. barv. lilm SREČNO, KEKEC ob 16. uri, amer.-ital. barv. film POLNOČNI OBRAČUN ob 18. in 20. uri
19. marca amcr.-ital. barv. film POLNOČNI OBRAČUN ob 15. in 19. uri, franc. barv. film CAS VOLKOV ob 17. uri
20. marca amer.-ital. barv. film POLNOČNI OBRAČUN ob 18. uri, franc. barv. film CAS VOLKOV ob 20. uri
Kamnik DOM
18. marca angl. barv. film BAROUERO ob 16., 18. in 20. uri
19. marca angl. barv. film BAROUERO ob 15. in 19. uri, amer. barv. film ZAROTNIKI ob 17. uri
21. marca premiera angl. barvnega filma OČIVIDEC (ATENTAT NA MALTI) ob 18. in 20. uri
Krvavec
18. marca amer. barv. lilm REVOLVERAŠ Z RDEČE REKE ob 19.30
19. marca slov. barv. film SREČNO, KEKEC ob 17. uri
Bled
18. marca amer. barv. film BULITT ob 17. in 20. uri
19. marca amer. barv. film BULITT ob 15., 18. in 20. uri
20. marca franc. barv. film IN NE VPELJI NAS V SKUš NJAVO ob 17. in 20. uri
21. marca franc. barv. film IN NE VPELJI NAS V SKUŠNJAVO ob 17. in 20. uri
Radovljica
18. marca italij. barv. film
ALI BABA IN SVETA KRj NA ob  18. uri, italij- D lilm KO SO IMELE 2Ei šE REP ob 20. uri
T
19. marca amer. i''1" jij, SORODNIKI ob 16. urt'^jp
ŽENSKE šE REP ob H-i tal.-franc. barv. filffl
barv.  film  KO   SO I LEC V STISKI ob 20. ur
, jrn
20. marca amer. barv. ^ POZNO ZA HEROJE op -
21. marca angl. ban. ' Q ZA LJUBEZEN iN SVOB^ ob 20. uri
škofja Loka SORA f.,nl
18. marca amer. barV. -(), ZADNJI NABOJ ob 18. m
«ri film
19. marca amer. ban- -ZADNJI NABOJ ob j.5KR,jT franc.   barv.   film REK
film
; film
cs
ob 17. in 20. uri
20. marca franc. barv-REKRUT ob 18. uri c]]tn
21. marca italij. barv- ^ NAŠE DOBRE ŽENE od uri
Železniki OBZORJE ^
18. marca franc. barv. REKRUT ob 20. uri ..^
19. marca amer. barv. 11 u OILERJEVO POROČILO 17. in 20. uri
Jesenice RADIO ^
18. marca amer. barv. SAMSON IN DALILA
19. marca amer. barv SAMSON IN DALILA
20. marca amer. barv film KO PRIDE NOC
21. marca ital.-španski b Rf CS film JAMAJKA — byi NE IZBIRA SREDSTEV
Jesenice PLAVŽ
18. marca ital.-španskiJjKf CS film JAMAJKA - SM NE IZBIRA SREDSTEV
19. marca 'tal.-španski .j??.^ CS film JAMAJKA — ^ NE IZBIRA SREDSTEV
20. marca amer. barv. f'1 SAMSON IN DALILA ^
21. marca amer. barv. *' SAMSON IN DALILA
Dovje Mojstrana
18. marca špan. barv. 11 LEPI SPOUIM --.jpj
19. marca amer. barv. EDINA IGRA
Kranjska gora
18. marca franc. barv. MEC ZA BRANDOA vV*
19. marca amer. barv. film LJUBIM SVOJO qS
21. marca amer. barv. film KO PRIDE NOC
Javornik DELAVSKI
18. marca amer. bar EDINA TGRA
v. fiIrrt
19. marca amer. barv.
CS
film KO PRIDE NOC, fra-'
barv. film MEC ZA BR DOA
Al*
baterij*
REŠITEV NAGRADNE KRIzANKE 16 U?KRAŠ' 7" LIZIKA, 13. MONOPOLIZATOR, 15. GNOJ, 24 »t  ' 17' RAZE' I8- OJAČANJE, 21. LMS, 22. PM, 23. KI, 37        26. ET, 27. REP, 29. REFERENT, 34. ETER, 36. TUL, " *OIS, 39. ŠESTNAJSTERKA, 42. ARTIST, 43. KAJMAK
IZŽREBANI REŠEVALCI
Dobili smo 166 rešitev nagradne križanke. Izžrebani so bili: 1. nagrado (30 din) prejme Sonja Fabjan, Kranj, Je-šetova 5; 2. nagrado (20 din) prejme Slavko Pajntar, Tržič, Ročevnica 51; 3. nagrado (10 din) pa dobi Ivanka Hvalica, Tržič, Cankarjeva 13. Nagrade vam bomo poslali po pošti.
V°uORAVNO: 1. prodajalec krame, 7. ravna streha, polica knva ^' P°trdHo o prejemu izposojene stvari; zadnja stran *arlj a' nasProtje averz, 14. Turek, Osman, 15. junakinja Tav-H0steve Povesti »Visoška kronika«, 16. grdo dejanje, sramot-*Ve/ velika soba, dvorana, 18. omlačen snop, 19. krvoločna 23 i mačka, tudi mera za papir, vražnl krog, 20. nebojevnik, l*ard odde,ek rimske legije, 26. filmski komik Oliver Og|.j,y' ki Je igral skupaj s Stanliom, 27. zemeljski plin, vrsta lovn- ga voc,ika, 31. kar se ... nauči, to Janez zna, 33. de-* 1 ' aH športni aktiv, 34. apatičen človek, 35. angleška igra skia ?no kroglo in kiji (cricket), 36. redko žensko ime, 37. ime oatelja in dirigenta švare.
C^												
	z		4	5	6		f	a	9	10	11	12
"iT—												
						16						
									■	19		
			20	'21		•			22			
3T—1	iS	25		26			■			23	29	30
			-U									
												
							3?					
»»a ^ICNO: 1. ozemlje s kraškimi pojavi, 2. zelena dreves-**«a| Ca' niemčno jamstvo, 4. jamski ali močvirni pltn, ki PiKa' p,*l razpadanju organskih snovi, 5. pisana tropska pa-l>oti ( nadi»v, 6. Riccardo Zandonai, 7. bikoborec, 8. deli Hov i?a P°hodih, na športnih tekmah itd.), 9. pripadnik ciga-V vžhyjri,,lski bog ljubezni, 11. deli panja, satovi, 12. drobiž *tojCj u' Indiji, 16. miren, ravnodušen človek; privrženec "^'»in y' oblačilo, 21. rdeče barvilo iz katrana za barvanje lunj,^ ' 2. zlat kovanec, zlatnik, 23. za Ahilom najznamenitejši l"'lnSkj l*^ed ^roJo» 24. prebivalci Laponske, pokrajina v severni '0Vj»rn poncL 25. pokrajina na severu Južnega Vietnama, 28. kltc "a bojlerjev v Ljubljani, 29. grški slikar, Apeles, tudi 0r8ani°ZlV' 30, severno-atlantski pakt (Nort Atlantic Treaty %,°v ^at,°n). 32. že tudi pri nas uporabljeni srbohrvaški pri-
' 'nedmet glej, 33. vek, doba, 35. Karel Destovnik.
H 4{
% qj   ev Pošljite do četrtka, 23. marca na naslov: % u«??'       revolucije 1, Kranj, z oznako Nagradna nianka. Nagrade: 1.: 30 din, 2.: 20 din, 3.: 10 din.
08led°^tE^JSKI MUZEJ V KRANJU — V Mestni hiši je na ^t'tnoo* arheološka, kulturnozgodovinska, etnografska in %rta °?-S°dovinska zbirka. V Galeriji v Mestni hiši je ^'Pravii^13^1 Rczljana vrata v Tuhinjski dolini, ki jo je ,  V bal;M«?ej Kamnik.
a)'nsk- • stavbi v Tavčarjevi ul. 43 je odprta stalna po-fePubli§^ z°lrlta Narodnoosvobodilni boj na Gorenjskem in
V no a ?birka Slovenska žena v revoluciji.
1 slovo011!1 galcr'Jskcm prostoru v isti hiši jc odprla razstava
V Pre"Ske s,«>arke Ivane Kobilce.
. 8ulorjj. crnovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej, 1?' ^uic-   V 'St' stav^i Pa razstava risb slikarja Antona Repnika
]' UoVijISkc /birke so odprte vsak dan od 10. do 12. in od lo '°- d "in' Muzc'.i-ske zbirke pa si lahko ogledate vsak dan Ur0 p° l2ui"e, v sobotah in nedeljah pa tudi od 17. do Jcl 9- divY-rS.tava del slikarke Ivane Kobilce je odprta vsak dan ° 12- >n od 16. do 19. ure.
loterija
Neuradno poročilo o žrebanju srečk 11. kola, ki jc bilo dne 16. marca 1972
Srečke	so zadele
s končnicami	din
6290	200
7180	300
208540	10.000
1	6
23711	506
57801	506
83921	1.006
85121	2.006
270051	20.006
560771	10.006
12	10
90962	2.000
457312	10.010
93	10
94333	i. 000
97833	500
507993	10.010
797063	150.000
4	6
20764	506
05	10
25	30
85	20
02285	1.020
19685	520
46085	1.020
160555	10.000
731935	10.000
46	20
39056	500
50386	1.000
030096	10.000
7	6
12337	506
19467	506
89357	2.006
798417	10.006
88	10
268	100
838	50
4528	300
24308	500
446208	10.000
19	10
2049	200
70269	500
186909	10.000
V KRANJU
Dremota Dušan in Ravnikar Ljuba
umrli so
V KRANJU
Grčar Anton, roj. 1924, Tre-ven Nataša, roj. 1971, Miklav-čič Pavel, roj. 1927, Osel Helena, roj. 1893, Osmak Josip, roj. 1897, Košnjek Franc. roj. 1904, Fajdiga Anton, roj. 1892, Jcrelc Ivana, roj. 1901, Mohar Angela, roj. 1894
V TRŽIČU
Dijak Anton, roj. 1901 in Dolinar-Stanislav, roj. 1910
Pod Sto i žice m
XX. tradicionalno prvenstvo usnjarjev, čevljarjev in gumar j ev v veleslalomu
Preteklo nedeljo, 12. marca, je bilo pod Storžičem XX. tradicionalno prvenstvo v veleslalomu. Tekmovanje je priredila osnovna organizacija sindikata tovarne obutve Peko Tržič za prvenstvo usnjarski-, čevljarske in gumarske industrije SFR Jugoslavije. Pokrovitelj tekmovanja pa je bil Jože Dolenc, glavni direktor tovarne obutve Peko Tržič. Proga jc bila dolga 1700 m z višinsko razliko 250m in je imela 35 vratic. Tekmovalo pa je 140 tekmovalcev iz 10 podjetij, ki so bili razdeljeni v štiri starostne skupine. V prvi starostni skupini do 35 let so si razdelili mesta takole:  1. Primožič Anton (Peko) 0:53,4,
2. Meglic Jože (Peko) 0:53,5, 3. Pehare Marko (TCŠ Kranj) 0:54,(i.
Skupina nad 35 let: 1. Križaj Peter (Peko) 0:58,4, 2. Svab Vinko (Peko) 0:59,8, 3. Perko Janez (Trio) 1:00,2.
Veterani nad 45 let: 1. štele Drago (KOTO) 0:30,0, 2. Er/.no/l-nik Metod (Alpina) 0:30,6, 3. Kališnik Janez (Peko) 0:31,2.
Članice, ki so tekmovale v eni skupini, so si takole razdelile mesta: 1. Bogataj Milena (Peko) 0:23,3, 2. Bogataj Irena (TCSS) 0:29,2, 3. Kramar Majda (Peko) 0:31,7.
Ekipni zmagovalec je postala ekipa tovarne obutve Peko s časom 2:43,7, ki je osvojila tudi prehodni pokal. Zmagovalni ekipi je sledila ekipa Sava iz Kranja s časom 2:57,8 in ekipa Alpina iz Zirov s časom 3:01,4. -jp
Geodeti na Zelenici
V soboto, 11. marca, so imeli na Zelenici slovenski geodeti sindikalno smučarsko prvenstvo v veleslalomu. Tekme je organiziral geodetski zavod SRS iz Ljubljane, vodja tekmovanja pa je bil in/.enir Milan Naprudnik. Proga je bila postavljena za domom na Zelenici in zaradi neugodnih vremenskih razmer, bila je zelo gosta megla, je bila dolga le 350 m in je imela 15 vratic. Pripravljenih jc bilo 60 tekmovalcev, ki so tekmovali v treh kategorijah.
Moški do 40 let: 1. Božo Valič 59,3, 2. Tugo Marinšek 59,9,
3. Niko Rožič 60,1.
Moški nad 40 let: 1. Ivo Vidmar 28,8, 2. Rihard Robnišar 29,5, 3. Franc Cerne 30,1.
Pri tekmovalkah je bila samo ena skupina in so si razdelile mesta takole: 1. Štefka Potočnik 37,1, 2. Marija Obu 40,7, 3. Vera Vovk 97,1. -JP
TRŽNI PREGLED
V KRANJU
Solata 10 din, špinača 12 din, korenček 4 din, slive 6 din, jabolka 3 din, pomaranče 6 din, limone 7 din, česen 10 din, čebula 3 din, fižol 8 do 10 din, kaša 4 do 5 din, če-bulček 8 do 10 din, radič 15 din, kokoši očiščene 18 din, motovileč 15 din, ajdova moka 6 din, koruzna moka 4 din, jajčka 0,70 din, surovo maslo 22 din, smetana 13 din, orehi 30 do 32 din, klobase
6 din, skuta 7 din, sladko zelje 3 din, kislo zelje 4 din, kisla repa 3 din, cvetača 8 din, krompir 1 din, med 18 do 20 din, žganje 16 din
V TRZICU
špinača 13 din, korenček 5 din, slive 6 din, jabolka 6 din, pomaranče 6 din, limone
7 din, česen 8 din, čebula 3
din, fižol 11 din, pesa 3 din, kaša 5 din, čebulček 12 din, banane 7 din, ajdova moka 5 din, jajčka 0,60 din, surovo maslo 20 din, smetana 12 din. orehi 32 din, skuta 7,50 din, sladko zelje 4 din, kislo zelja 4 din. kisla repa 4 dni, cvetača 7 din, krompir 1,20 d:n, med 12 din
NA JESENICAH
Solata 6 do 16,80 din, špinača 7,50 din, korenček 3 din, slive 7,90 din, jabolka 3 ob 5,90 din, pomaranče 6 din, limone 7,40 din, česen 9,50 din, čebula 3 din, pesa 170 din, kaša 3,70 din, motovileč 14 din, ajdova moka 6 din, koruzna moka 2,25 din, jajčka 0,60 do 0,70 din, surovo maslo 29 din, smetana 13,80 din, orehi 34 din, klobase 4,50 din, skuta 7,10 din, sladko zelje 2,80 din, kislo zelje 3,30 din, kisla repa 3 din, cvetača 4 din, krompir 1,10 din
V sredo je v škofji Loki gostovalo Primorsko dramsko gledališče i/ Nove Gorice. Primorski gledališčniki so škofjelo-čanom  predstavili delo Jeana Gencta Poostreni nadzor.
Učenci osnovne šole han Tavčar v Gorenji vasi so v počastitev dneva žena pripravili igrico Uboga Ančka. Prvič s i se gledalcem predstavili v nedeljo v Gorenji vasi. v naslednjih tednih pa bodo gostovali šc po nekaterih okoliških kri jih.
-js
Rdeče — bele podobe črnega kontinenta (1)
Čudoviti,
neznani aroko
Džungla. Džungla, sloni, levi in komarji. In sonce in pesek in vročina. Aha, to je Afrika, boste rekli- To so pojmi, ki jih zamotane krivulje naših možganov neločljivo povezujejo s črno celino, z gigantskim kontinentom v podnožju Evrazije. O njem smo slišali v šoli, o njem govorijo potopisi, iz katerih Skoraj brez izjeme veje mamljiv piš dogodivščin, zamolkli ritem tam-tama. Zato ne vem, kako naj zastavim. Ne vem, kako naj prebijeni obroč zakoreninjenih predstav ter bralcu prikazem drugo plat medalje — Afriko, kot sem jo dojel in občutil jaz. Mi boste verjeli, če povem, da nam ni bilo niti enkrat zares toplo, Da smo se potili zavoljo hudih fizičnih naporov, zaradi plezanja navkreber? Da je noč poprej snežilo in da so temperature zdrsnile pod — 20" Celzija? Da v štirih dneh nisem srečal nobene opice, nobene papige?
Ne, ne, nismo osvajali Kili-manužare. V Atlas nas je vodila pot, v pogorje, ki spričo tri in štiritosočakov, zraslih Sredi neskončnih prost ran,-Stev, ob zahodnem robu Sahare, učinkovito ruši geografsko monotonost dežele. Izlet Sta organizirala Planinsko društvo Kranj in podjetje Lnex turist Jesenice, udeleži-Ip pa se ga je 107 Slovencev, jia Toubkal so zlezli, 4165 m Visoko. Enostavno, kajne? Seveda jc enostavno — če s ;di$ doma, v nasiahjacuj prelistavši časopis in bereš, da nekdo tretji namesto tebe rine v tvegano pustolovščino. No, saj vam nič ne očitam. Rad bi samo čim nazorneje, čim bolj pristno popisal trud, vložen v navzven preprosto sklepno ugotovitev: na Toubkal so zlezli...
Dober dan, Afrika!
Ko smo minuli petek zjutraj sedeli v trupu letala DC-9 in žvečili obvezni bonbon, je zunaj neprijetno zavijalo. »Na svidenje, zima!« sem si rekel ter vlekel raz sebe debel pulover. »V Maroku hodijo naokrog goli do pasu.«
Zal sem bil čez tri ure in pol prisiljen ugotoviti, da marec v severni Afriki ni čisto nič milejši kakor v alpski Sloveniji. Nihče ne hodi naokrog razgaljen. Ljudje so zaviti v dolge tunike, kajti strupeni veter se kot britev zajeda v kožo. Spet smo mobilizirali vetrovke in jopice ter skrčeni v dve gubi postopati po prostranem aerodromu, kakih 25 km stran od največjega maroškega mesta Ca-sablanca. Vozil, ki naj bi ekspedicijo popeljala v notranjost dežele, ni hotelo biti. Vseeno — dober dan, Afrika! Upajmo, da pregovor o slabem začetku in lepem koncu ne bo odpovedal.
Ampak dovolj tarnanja. Med Arabci smo in prvo, kar si tujec mora zapomniti, je dejstvo, da zanj čas ni ravno zlato. Razdalje tu nteiijo v
dnevih in tednih, ne pa v metrih in minutah. Potovalni predah bom potemtakem raje posvetil peščici zemljepisnih podatkov, ki so »prav gotovo zanimivejši kot zoprni uvodni zastoj.
Razpotje kultur
Kraljevina Maroko — vlada ji Hasan II — meri 445.000 kvadratnih kilometrov. Ima 16 milijonov prebivalcev arabskega porekla. Belcev je malo, komaj 200 tisoč. Mnogi sb leta 1965, ko je bivša franco-sko-španska posest postala neodvisna, pobrali šila in kopita ter zbežali v Evropo. Uradna jezika sta berberšči-na in arabščina, vendar vsi razumejo tudi francosko.
Maroko je svojevrstno križišče kultur. V obalnem pasu so močno prisotni elementi zahodne civilizacije, ki proti vzhodu naglo izgublja veljavo. Orientalska noša, značilne kvadrataste stavbe z odrezanimi strehami, nomadsko življenje in klasična, dokaj primitivna    tehnika obdelave
polj obiskovalca hipoma prestavi stoletja nazaj, v pred-kolonialno dobo. Podobno je s klimo. Vlažne, hladne atlantske sape, ki so že marsikomu odpihnile vnaprej ustvarjeno vizijo razžaljenega podnebja, se na jugu prelevijo v tipična kontinentalna temperaturna nihanja, ki pozneje zadobijo tropski značaj.
Nacionalna valuta je dir-ham (DH). Njegova vrednost ustreza približno 3,30 novim din. Jugoslovanskega denarja v Maroku ni moč nikjer zamenjati. Bolj iskani so dolarji, franki in lire. Pri plačevanju z bankovci neizkušenega turista navadno strahovito opeharijo, zato smo — po kratkotrajni »devizni aklimatizaciji« — uporabljali le še kovance.
Skok v Marakesh
Pozno popoldne sta prihru-meli dve »Noetovi barki«, dva prednika sodobnih avtobusov, ki bi ju v londonskem muzeju tehnike bržkone sprejeli odprtih rok. A motorji so vlekli začuda gladko, tekoče.
»Konec koncev bomo nemara res dosegli 300 km oddaljeni Marakesh,« sem tolažil pesimistično razpoloženega soseda.
Široka asfaltna cesta je kakor sivi trak prečkala brezmejni, valoviti nič. Nenadoma smo zaznali nedojemljivo silovitost Afrike, njene gromozanske razsežnosti, ki jim oaze kaktusov, čudno zaoblje-
KupI prtljage slovenskih planincev so popolnoma zatrpal' stopnišča letališke zgradbe v Casablanci. — Foto: I. G.
Pitna voda Je v Afriki dragocena reč. Po idicah Marakesha jo prodajajo » pisano nošo oblečenimi in s kozjim mehom ter pozlačcs&aal dkodelaini »oboroženi« možakarji. — Foto: I. G.
no, temno rdeče skalovje, nehotične palme in zanikrne, blatne vasice vzdolž poti ne utegnejo odvzeti podobe gro/. ljive negostoljubnosti. Edino gručice črno sivih krav in grbastih velblodov pričajo, da pusti svet vendarle ni popolnoma neobljuden, da se mu jc človek znal prilagoditi, ga obrniti sebi v prid. Kasneje, ko smo hiteli skozi mesteca neizgovorljivih imen in ko je ozračje postajalo toplejše, so levo in desno od menda edine prometne žile, ki spaja razviti sever z orientalskim jugozahodom, vznik-nile razsežne, skrbno negovane plantaže agrumov, važnega izvoznega artikla domačinov.
Kmalu nato sem v daljavi uzrl ; obrise Atlasa. Pobeljeni vršaci prvi hip sicer ne naredijo kakšnega posebnega vtisa -■- pogled na Julijce, na ošiljene apnenčaste gmote, strme stene in globoke vmesne zajede, je precej impresiv-nejši — toda videz vara. Čvrste vulkanske kamenine, ki vztrajno kljubujejo snegu' in vodi, so preprečile, da bi erozija preoblikovala njihov videz ter poudarila mogočnost planin. Šele če prideš bliže, zaslutiš strah vzbujajočo vzvišenost masiva, kipečega iz nepreglednih, ravnih savan.
Deset minut zatem smo dosegli predmestje Marakesha.
Cilju naproti
Marakesh! Etnologi, novinarji in raziskovalci V njem izgubljajo glave. Ne drznem si ga pričeti secirati. Vsaj zdaj ne, zdaj, ko spravljam skupaj potopis. Površno nametana zapažanja brez smiselne povezave bi pač ne ustrezala dejanski podobi 900 let starega trgovskega središča. Prikazal ga bom enkrat
prihodnjič, v samostojni re" portaži, o kateri sem prcPn" čan, da zahteva najmanj <-lva dni duhamornega garanja-
Ostanimo torej pri stvari-Avtobusa, ki naj bi odpi'aVl pomagala premostiti zaklji'^' no etapo romanja k hribOV ju, sta bila najbrž praded* prejšnje dvojice. A premikal' smo se vseeno — in po ozki, gorski cesti, vsekani v P>*e-padfa pobočja, celo dosegi} Asni, zadnji pomembnejši »trg«   ob   vznožju Visokega
Atlasa. Tedaj je mračno,
ble-
dorumenih oblakov polno nebo sklenilo odložiti nadležni, mokri tovor in pobožni Lipi, da nam bo vreme naklonjeno, so padli v vodo. Roman Her-lec, zmeraj razpoloženi vodja pohoda, je izgubil ves smisel za humor. Kako tudi ne! šoferja sta odklonila nadaljnja sodelovanje ter s Škatla*8 vred odropotala proti Mar** keshu. Zadnjih 17 km razdalje do vasice Imelil, izhodišč* ne točke vzpona, bomo n"10" rali prepešačiti — seveda f13" slednje jutro, kajti dnevno svetlobo je ta čas požrla g°" sta afriška noč. Smola za smolo. Skrbno izdelani načrti so se jeli podirati in niti op* timistična meteorološka napoved lastnice hotela, vkaterem smo nameravali prespan« madžarske emigrantke, k1 svoj sloveči turistični objeM vztrajno drži na ravni podobnih evropskih lokalov, ni bistveno dvignila razpoloženja-»Ce do poldneva ne pren^" ha deževati, je zadeva P'0" padla.« Z Romanovim sklepom v ušesih sem odklarnal V posteljo. Smo zaman pr>tr" moglavili 3 tisoč kilometrov
daleč? zora?
Le kaj bo pri«*
IGOR GUZEtJ (Prihodnjič naprej)
sla
Skrivnost brezna na Štefanji gori razkrita
ljpamarJi na novo ustanovne jamarske sekcije iz Kra-snpi Pod vodstvom znanega
smo0 • Jožeta BrodcrJa Vat° i' zadali nalogo razisko-ri»r,- ,Jarne in brezna na Gorskem.
^ ako smo v soboto, 10. štefCa' ra/iska,i brezno na za   HJi g0ri> ki Je tlo sedaj
,    domačine predstavljalo
K"vnost.
fc^5fstareJša pripoved, ki se
dar, •ra.nila mcd domačini do
Prvo c'n'' se?a nazaJ v leti   Po'0v"'Co prejšnjega sto-
dov'r^ tem sta nam P^pov^ katerL S,uhov&vi sestri< za Con domačijo je brezno. Z prav sta že precej v letih, spominjata pripovedi nju-
dos? °Čcta- ki 'ima Je v m,a" ede PriPovedovaI, da je V " od vaških otrok vrgel Jak zno ključe. Šuštarjev \t. a Je bil najpogumnejši.
•tip628 so ga na vrv' m spu" je ' y brezno. Ne ve se, ali
Ijjfjj. do dna in če je pri-^ ključe iz brezna. Pove-
ne
dali sta tudi, da so v brezno vrgli koš žaganja in naj bi to žaganje priplavalo po vodi, ki priteče iz jame za San-gradom. Tako je nastalo med vaščani in okoličani prepričanje, da sta jama za San-gradom in brezno na Štefanji "gori povezani pod zemljo.
Vhod v brezno so domačini zaprli z dvema velikima skalama, da ne bi kdo padel v brezno, saj leži par metrov od poti. Precej smo se namučili, preden smo jih odstranili. Vhod je velik pol kvadratnega metra, ravno toliko, da smo se lahko skoz njega spustili v globino. Po dvajsetih metrih plezanja je prvi prispel na dno Franci Stare, nato pa še ostali. Brezno se je proti dnu razširilo v dvoranico veliko 8 X 6 m. Na dnu je smetišče, zakaj domačini so v prejšnjih letib metali vse, kar je bilo odveč, v to jamo, pred vojno še poginule živali, katerih kosti se sedaj  belijo po celem dnu
brezna. Naš »kebrolog« Rafko Gartner se je z veliko vnemo lotil iskanja jamskih živali, mi pa morebitnega nadaljevanja brezna. Pretaknili smo vsako špranjo, toda brez uspeha. Med potjo, ko smo se spuščali, smo v višini desetih metrov od dna opazili luknjo v steni, upali smo, da bo mogoče tam nadaljevanje, zato sva z Dragom Martinja-kom splezala do nje, toda tudi tukaj nas je čakalo razočaranje. Po treh metrih :-e je tudi ta rov končal z manjšo dvorano polno umazano rjavih kapnikov.
Po natančnem merjenju smo sc vrnili na površje. S tem smo dokazali, da nima brezno na Štefanji gori nobene povezave z jamo za Sangradom, kajti brezno je nastalo ob tektonski razpoki, katero je pronicajoča voda skozi tisočletja razširila v podzemski prostor.
M. Martinjak
Glavna premija na srečke Jugoslovanske loterije 150.000 din je bila letos že dvakrat v Sloveniji: januarja v Tolminu in zdaj, 9. marca, na Bledu. Glavno premijo na Bledu je zadel taksist Lojze Košir. Igra stalno na dve srečki, na eno s končnicama U in na drugo s končnicama 42.
Rudi Finžgar (5)
Vojna planiškega junaka
spece Nemce )<*■ za hrabrost —»
š°dredu VOS za jelovi-*l okoliš — Partizanska
J*uč«rska delavnica —
n?toPil sem, brez trka-Ja> prižgal luč in zagle-
7r*   sr*"x~ XT------
fcte°& te prekmila Finžgar-čaSu šp°rtno kariero prav v \ex ' *° so vsi od njega naj-je bPncakovali. Aprila 1943 v°jsk vpokncan v nemško lirai k" vendar je tam simu-KUst olezen- Tako so ga av-je 2fa °Perirali na slepiču. Ko Za, uravnik videl, da je odre-tin, P°Polnoma zdrav slepič, ŽtogJ? k sreči — samo po-V v s Prstom. Rudi je prišel ©d ti°PO na boln>ški dopust, Hi]      Pa ,Je oktobra pobeg-
nil
Partizanom
Jelovu *em v odredu VOS za kom. ,1 okoliš. Minirali smo dar,J;n!kaclJe, napadali žan-
fo»*kl ?ke patru,J*e- Tele-»iHo kabel Berlin—Atene «kuD,"fštetokrat minirali. V
"°niačLST 0,11 v javnem *eit, I*™« fantje, s katerimi We*ati Ieti Poskušal prepiši,, 0graJ° na športnem •ei^ v Kropi, s katerimi NeDo!; ,tepel na dan Janeza
^itSV- Bili so to •* k veli ariSi- Na žalost jih
lati Sm. i? Je Pričel R"di de-tega nx ; e v delavnici svo-
rnedl3' Takoi> ko i« P* ^delav« Partlzane, se je lotil lav« smučk zanje
»Jeseni leta 1944 sem dobil sporočilo, da moram v Cerkno na okrožno vojno področje. Tam ml je Danilo Lepin povedal, da moram organizirati smučarsko delavnico za partizanske potrebe ...«
Finžgar se je takoj lotil dela. Ko so se Nemci umaknili iz Ajdovščine, so tam partizani dobili stroje za svojo delavnico. Les so dobivali v Cerknem in iz tovarne »Kolb--Predalič« iz Šentvida. Do marca 1945 so naredili okoli 700 parov smuči. S smučmi so oskrbovali predvsem kurirje in obveščevalce. Posebne uspehe so imeli z njimi ju-rišni vodi.
»Eno od skupin je vodil tudi Kropar Jože Ažman. Bili so oblečeni v bele pelerine, ki so jih naredili iz padal. Nemce so velikokrat presenetili, ko so pridrveli mimo na smučeh in jih kosili s stroj-ničnimi rafali. Na drugi strani pa so pomenile te skupine tudi pomembno moralno-po-litično akcijo. Ljudje so videli partizane dobro opremljene In enotno uniformirane ...«
Rudi Finžgar je bil med vojno odlikovan tudi z medaljo za hrabrost. Dobil jo je ob napadu na žandarmerijsko postajo v Gorjah.
»Proti koncu vojne, aprila 1945, smo dobili nalogo, da napademo žandarmerijsko postajo v Gorjah. V postojanki je bil tudi neki Slovenec, ki nam je dal o njej točne podatke. Dobil sem nalogo, da s tremi tovariši napadeni sobo, v kateri je spalo devet Nemcev ...« -
Partizani so izdelali natančen načrt. Posamezne skupinice so morale onemogočiti Nemce po sobah.
»Plazili smo se bosi za skupino partizanov, ki je bila preoblečena v nemške uniforme. Moja skupina je bila prva, za nami pa so šli še ostali jurišni vodi. Ko sem videl, da so maskirani partizani likvidirali esesovca, ki je bil na straži, sem planil naprej. Pred očmi sem Imel načrt hiše. Stekel sem po zavitih stopnicah in se nisem oziral, če mi ostali sledijo. ..«
V nadstropju, na koncu hodnika, je bila soba, kjer so spali Nemci. Nasproti nje pa je bila druga, v kateri je bila nemška straža, katero bi
morala uničiti druga skupina.
»Vstopil sem — brez trkanja seveda — prižgal luč in zagledal speče Nemce. Ozrl sem se in videl, da ni za menoj nikogar. Kaj na naredim? ,Jih bom pa dotlej, ko p/*"*-'-jo ostali, razorožil/ sem si mislil. Lepo sem jim pobral revolverje In jih zložil k peči. Medtem se je eden od Nemcev zbudil. Zavpijem: ,Roke gor!' K sreči sta tedaj prišla za menoj kolega Nace in Rudi...«
Nemci v stražarski sobi so zaslišali glasove. Skupine, ki bi jih morala uničiti, ni bilo. Ko so odpirali vrata, jim je Finžgar zaklical: »Roke gor!« Medtem, ko so presenečeni stražarji dvigali roke, je zagledal za vrati Nemca, ki je dvigoval brzostrelko ...
»Skočil sem v mrtvi kot za vrata in zadonela sta moj in njegov rafal. K sreči so prišli partizani že na hodnik, tako da stražarji niso mogli iz sobe ...«
Tako so ostali ujeti vsak v svoji sobi.
»Slučajno sem zagledal, kako Nemec na spodnjem pogradu v naši sobi vleče izpod blazine pištolo. Uspel ml je dvakrat prcstrelitl roko. Takoj smo postrelili vseh devet Nemcev v sobi...«
Ko so imeli tako zavarovan hrbet, so se morali spoprijeti s stražarji v sosedni sobi.
»Nace mi je dal bombo, ki sem jo zavalil v sobo k Nemcem, še preden je počilo, je priletela k nam nemška ročna granata. Počilo je hkrati pri nas in pri sosedih. Skočil sem skozi vrata. Desna noga, ki je bila še v sobi, je sprejela kup drobcev. Kolegu Rudiju je granata med tekom
odtrgala podplat, medtem ko je Nacetu eksplodirala pod nogami. K sreči je kljub temu še pritekel dol.«
Čeprav akcija ni bila vojaško posebno pomembna, je imela velik moralno-politični značaj. Nemci so namreč pravkar zaključili očiščevalno akcijo, v kateri so kot z glavnikom »prečesali« gozdove. Vtem ko so razlagali prebivalcem, kako so uničili par. tizane, so doživeli napad in to neposredno ob sami SS-komandi na Bledu.
»Ko sem tekel iz postojanke, je bila moja največja želja, da bi prišel do svojih čevljev. Dobil sem jih na križišču ob znamenju, kjer sem jih pustil. Stekel sem v hišo Lovra Žemve, sedaj znanega trenerja smučarskih tekačev. Z bratom sta bila terenca in sta bila prav tedaj doma. Zanimivo je, da je bila akcija tako prikrita, da še pri /cm-vovih zanjo niso vedeli. Obvezali so me, potem pa sem z bratoma in z nekim terencem odšel iz Gor i j.«
Osvoboditev je Rudi Finžgar po krajšem »marodira-nju« dočakal na Bledu.
»Prevzel sem skrb za hotel Jelovica, kjer je bila komanda mesta Bleda. Komandant je bil Niko Fabjan, sedaj vodja lovcev na Bledu. Ko J« prišel okoli 20. maja po mene Iztok Žagar, sin narodne* ga heroja Staneta Žagarja, a katerim sva se poznala še Iz Krope, se je Fabjan takoj strinjal, da odidem v Ljubljano, kjer so na LMS Iskali človeka, ki M organiziral športno življenje. Tako seni postal sekretar telesnovzgoJV ne organizacije FOS ...«
P. Čolnar
Pomenki o Mengšu in njegovih ljudeh
Mecen Gregor Blaž
Profesor Ivan Vidali me je pred dnevi opozoril na pomembnega Mengšana Gregorja Blaža, ki ga je posebno Janez Trdina visoko cenil in rad imel.
Za ime sem vedel. V zborniku »800 let Mengša«, ki je izšel leta 1954, piše: »Gregor Blaž, rojen 1830 v Mengšu, umrl 1906 v Trstu. Po poklicu je bil trgovec na Reki, kjer jc imel izvozno podjetje za les. Z Janezom Trdino sta si bila velika prijatelja kot rojaka, kot sošolca in pozneje kot Rcčana. Na svoje stroške je založil (Gregor Blaž) prvo slovnico ruskega jezika, ki jo jc napisal Matija Ma-jer-Zil jski. V njej jc priobčil svoj uvod, v katerem utemeljuje potrebo po znanju ruščine iz trgovskih in splošnih gospodarskih vidikov. Knjigi je dodal tudi ruska trgovska pisma in se navduševal za trgovanje z Rusijo.«
V SBL PA NIC
Kratica pomeni Slovenski biografski leksikon. Začel je izhajati v letu 1925. Delo sevc počasi napreduje, sedaj jc ob koncu črke S.
No, pa sem pogledal v SBL, a o Gregorju Blažu niti besede! Ko jc vendar o mar sikom, povsem nepomembnem, cela rajda podatkov . . . Začuden sem bil tudi zato, ker vem, da je SBL mnoge druge mecene uvrstil na svoje strani, pa čeprav niso objavili ene same tiskane črke.
Zato sem pripoved o tem Mengšanu res odložil in na meraval prej obiskati slovitega kartografa Ivana Selana v Suhadolah, bližnji mengeški okolici. A zdaj je tako naneslo, da le moram prej kaj več povedati o simpatičnem Gregorju Blažu. Vednost
Gorenjevaški oktet
V Gorenji vasi že pol leta vadijo pevci Gorenjcvaškega okteta. Sestajajo sc dvakrat tedensko. Nastopili so ob otvoritvi šole v Gorenji vasi, ob otvoritvi fresk na Hotav-Ijah in za dan žena v Javor-jah. Njihova želja jc poživiti kulturno življenje v Poljanski dolini.
A. B.
o njem črpam iz Trdinovih spominov, ki mengeškega rojaka predstavijo v nenavadno svetli luči.
TRDINOV PRIJATELJ
Srčno rad sem se poglobil v Trdinove zapiske in napaberkoval iz njih nekaj mikavnih anekdot o Gregorju Blažu. Vse kažejo na njegov čvrst značaj in zvesto prijateljstvo. Ti dve lastnosti pa sta v življenju resnični odliki poštenega moža.
Bilo je v letih, ko sta Trdina in Blaž drugovala v Ljubljanski gimnaziji. Tedaj je bila razpisana neka štipendija, ki naj bi jo dobivali dijaki — mengeški domačini. Trdina je za štipendijo sicer zaprosil, a domači župnik ni hotel dati priporočila jezikavemu, sicer pa v šolah odličnemu dijaku. Župnik je potem poklical k sebi Gregorja Blaža in mu naročil, naj vloži prošnjo, ker njemu bo priporočilo rad napravil.
Pošteni Blaž, dober tovariš, jc odgovoril, da Štipendije no more sprejeti, četudi bi mu bila dodeljena, ker ima sla-bejše rede od Trd:ne in mu »po zakonu ne gre ta milost <.
Trdina je potem štipendijo res prejemal, saj ni bilo drugega kandidata z boljšimi šolskimi ocenami.
NARODNA STRAŽA
To smo v naših zapiskih že večkrat zapisali: da je bila slovita Narodna straža (National Garde) v naših krajih, vsaj v letih 1848 in naslednjih, pravcata bur-kasta ustanova. Tudi naš Prešeren jc ni jemal resno, čeprav so ga gardisti v Kranju imeli za svojega avditor-ja (vojaškega sodnika). A kar poslušajmo Trdino, kaj pravi o tej stvari:
»Ves zasopen priteče neki stražnik (gardist) in zavpije, kmetje so pobili okna šent pet erskemu fajmoštru, kaj bo! Začnemo se posvetovati. Oficirji pravijo, naj gre straža v bližnjo vas gledat, kaj kmetje snujejo. Košir reče: To se ve, toda naj gredo frei-biligarji (prostovoljci), on jc familienfater (družinski oče) in drugi tudi; ne more se torej zahtevati, da vagajo življenje oni!«
»Vse umolkne — nihče sc ne gane — oglasiva se samo jaz in Blaž. Grede proti vasi se pogovarjava o tovariših in se zmeniva, da sc midva nc bova tolkla s kmeti, ker sva sama kmeta, naj se brarijo škrici, kakor znajo. V Vod-matu stopiva v krčmo. Vese
lo pij o in poj o fantje okoli mize — midva jih pozdraviva prijazno in nc zgodi se nama nič — popivši merico prideva srečno nazaj k stražarnici. Vsi se čudijo najinemu junaštvu! Oficirjem pa sc tresejo strašno hlače, ko sc pokažejo fantje na cesti.«
NARODNJAK   IN RUSOFIL
Gregor Blaž gimnazije ni dokončal; zaradi kazni, ki si jo jc »zaslužil« kot revolucionaren študent, je iz šeste šole moral izstopiti. Šolanje je nadaljeval na sloviti Mahrovi trgovski šoli v Ljubljani (ta šola je vrsto let, več kot pol stoletja, vzgajala izvrstne kadre za trgovino in bančništvo).
Po dovršeni šoli se je Blaž podal po kupčiji v laško Ve-rono, bil tudi v Srbiji in Romuniji. Na teh poteh pa ni mislil zgolj na trgovanja, dosti raje se jc zanimal za navade in značaj ljudstev, med katere ga je pripeljala pot. Tako sc jc na svojih kupčij-skih potovanjah seznanil tudi z bolgarskim in ruskim jezikom in nravmi.
Gregor Blaž se je kasneje ustalil na Reki, sprva kot višji uradnik v tovarni kemikalij, pozneje pa žc kot samo stojen trgovec z lesom. Podjeten kot je bil, je kupoval kar stoječ les v daljni Koroški, ga pripeljal na Reko in potem z ladjami odpremil v čezmorske dežele. Seveda je pri tem mož obogate). Ni pa tiščal denarja; kot pravi me cen je prevzel vse si roške za natisk Majcrjeve ruske slov niče. Kako visoko je Blaža cenil pisatelj Janez Trdma, zvemo iz njegovega sporočila.
»Blaž spada vsekakor med najbolj izobražene, zvedene in Izkušene slovenske trgovce. Nemški, italijanski in francoski jezik govori in piše gladko kakor slovensko svojo materinščino. Največ pa Je vredno to, da je ostal v vseh viharjih življenja svojega poštenjak in narodnjak, knkrš nih se ne nahaja na izber \ gosposkih naših stanovih. On ni samo Slovenec, ampak tudi Slovan z dušo in telesom v najširšem in najboljšem pomenu besede. Hrvatske, srb ske in češke časnike prebiral je marljivo že L 1848. Kasne je učil sc je z največjim veseljem ruskega jezika in obenem študiral zemljepis, na-rodoslovje, zgodovino in gospodarske razmere ruske države. Cirilico bere in p;šc zlahkoma kakor latinico. Do-gotovil je Blaž obširen opis ruskega carstva. O ruski trgovini in narodni ekonomiji priobčil jc Blaž prejšnje čase več jako zanimivih in poučnih člankov v slovenskih no-vinah. Značaj Blažcv je čist kakor suho zlato, darežljivost njegova je bila brezmejna«
Slovenski biografski leksikon bo moral vsaj v dodatku omeniti zaslužnega Mengšana Gregorja Blaža.
Črtomir Zoreč
Med Muco Copatari
pravo čenostjo
co in šolsko u
Te dni so se v jeseniški občini začele male šole in otroci, ki jih obiskujejo, naj bi že letošnjo jesen postali prvošolci. Vpis v malo šolo ni obvezen, vendar pa so mnogi starši spoznali, kako koristne in dobrodošle so te priprave na poznejše obvezno šolanje. Vsak mesec zato mnogi prav radi odštejejo 80 dinarjev, kolikor velja malica in varstvo v mali šoli.
V okviru osnovne šole na Koroški Beli pri Jesenicah imajo letos dva oddelka male šole. Vsak ponedeljek, sredo in petek popoldne dve vzgojiteljici iz otroškega vrtca povsem neposredno in nevsiljivo seznanjata otroke z osnovnimi pojmi, jih učita primerjanja, pravilnega vrednotenja stvari, oseb in dogodkov, jim usmerjata misli do logičnih in razumljivih sklepov in nasploh vsestransko pripravljata otroško miselnost na zakonitosti in pravila, ki jih bodo morali sprejeti v prvih in pozjitjših razredih osnovne šole. Učni program, malih šol jc dokaj obš.Ven — obsega 28 enot ali 28 dni po tri ure intenzivnega učenja — in ga bodo najbrž predelali tja do maja al; junija. Učni program daje prednost in poudarja pred vsem pripravo na novo matematiko, ki čaka otroke v prvem razredu osnovne šole.
TESEN PROSTOR
Prostor, v katerem pOuču je in vzgaja svoje male varovance vzgojiteljica male šole na Koroški Beli ANICA KREUZER, je kar pretesen za vseh sedemnajst bodočih prvošolcev. Prostor so skoraj popolnoma napol n le male mizice in stolčki ter omara na kateri so otroci iz vrtca \ dopoldanski izmeni pustili punčke in vozičke ter druge igračke, ki pa vsaj na videz nič več ne zamikajo otrok v mali šoli, ki že posegajo po pravih šolskih učenostih. Tako ubogljivo sede na maITn stolih in tako zaverovani so v svoje delo, da skoraj ne moreš verjeti, da so še lani v tem prostoru sestavljali kocke, se igrali z dominami in avtomobili. Zdi se, da bi radi kar najhitreje dojeli in spoznali prav vse, kar jc potrebno da vedo pred pragom v prvi razred osnovn. šole.
A še vedno kdaj pa k daj noga le rada podrsa po gladkem parketu, še vedno se je včasih tako imenitno zibati s stolčkom vred, še vedno Pikica nc more vzdržati da ne bi šepetaje zaupala Nadji, kaj vse je počel včeraj njihov Sultan. Blagi opomini vzgojiteljice so tistim najbolj  živahnim opozorilo, da
bo treba jemati šolo na rn resno, da bo treba biti m-p*. in poslušen kot med prav*> šolskimi klopmi.
VESELJE TELOVADNIH MINUT
Koso Nadja Ervin Po^j ca, Janez in drugi pr*-"- eCj. na risbah prav vse tiste P' mete, ki jih lahko obletu^ so oddali  vzgojiteljici s . nike.  Njihova   tovarišica jr risbe pregledala in vsa p3-posebej opozarjala na na j. ke. Tisti, ki so sc dela J?J zavzeto, so prejeli zvez ' ^ tisti pa, ki so s škiljenje"1^ sosedu  hoteli   dobiti t0 med njimi tako zelo cenL"reZ priznanje  — so ostali pohvale. ,a In tedaj, ko se je °hcU^ telovadba, je bilo veselje razposajenost opaziti na -jj hernemu   obrazu.   Razt ^
'in
so se po sobi in s sunkoy»»
mi udarci, zamahi, PocCp!ajj hoji po prstih krepili sv 0 mlade ude. Okoli nlizlC,,nli tekli, se ob udarcu zasin-' na drugo stran. Ob pphv« tovarišice   je  bila   hoja j^, prstih še bolj izrazita, še bolj visoko vzdignjeJ11-'- * Ko so  posedli  V poU\'"% okoli  svoje tovarišice napetem pričakovanju škili roke, jih je vprašala: »Otroci, kdo med nam' daleč,  kdo blizu  in kdo r najbolj oddaljen od Šole'1 ^ Na   posamezna vprašaj so vzdigovali roke in nihče ni zmotil. Tudi potlej so g deli, da so oni, njihovi bia in sestrice, očetje in TO& „ družina, zrtali so zapeti in 1 noviti zgodbico o Muci tarici, ki je strgane °tr°*{9. copatke lepo zašila in oP1 f Posebno mali Joško Jc -j
najbolje znal pesmico
nap*
in zdelo se mu je vredno, poudari, da je pcsm-CO
Ko-
že pred nekaj leti.
Otroci iz male šole na roški Beli so se potem P0'' £ vili v vrsto in sc prav &\ hem, da ne bi motili sos^ njega razreda, odšli umit-sobi jih je že čakala t°p malica ...
v
Zagotavljajo,  da hodijo malo šolo radi. Čeprav *5 sih  še   vedno   malo P,v^ razposajeni   in živahni, prav včasih še vedno c,oJ^ majo poučno zgodbo kot P ' jetno in zabavno, se ven že zavedajo, da bodo v .i1-'5.'" j posedli med prvimi šolsk' klopmi. Priprava na ^ šolo poteka v njihovo ye zadovoljstvo in veselje in v nosni so, ker s torb cnm; ,0 rakajo v malo Šolo, 9*3 , . skorajda že tako veliki oni, ki sc spogledujejo sko učenostjo v  oni »f* veliki šolski stavb ^
Hišice na vodi
TržišP Sc je Gregorjevo. <lan 7 °bičaJ Je. da na ta Po vn?USCarno otroci hišice Nic {■ Zato smo se v šoli '^lol-i? u da Dorno tudi mi Po p'!, 1 Delali smo jih r;i|j Ku- Najprej smo mo-hi<50 nansati načrt, kakšno So JoS izdelal. Nekateri hi§e S£. Omislili starinske Tržjč ktSO bilc značilne za °°liko ^a,eri Pa smo se HaiU i Sam' izmislili. Potem iti 2Jr dal tovariš Perko les - -eu smo delati. Enkrat
tali n , iH' Potem žagali, vr-ela je bilo na pretek
in tako je hitro minil čas. Hišice smo delali teden dni in hišice so bilc narejene. Ene so bile večje, druge manjše. Skoraj vse pa so bile krite s skodlami, Nekatere so imele tudi balkon v kmečkem stilu.
Hišice smo potem odnesli v paviljon NOB, kjer so bile na razstavi. V soboto na Gregorjevo pa smo spuščali hišice po vodi.
Janki Opalički, 6. a r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič
Moj živalski svet
k*
. mu"?5" .imamo papagaja, Je fcg, Je ime Mihec. Mihec Star ;G » asto rumene barve. Je šele tri leta.
WsnC i? zel° vesel, če ga Pusti ven. Kadar pozvo-
Hudo toi je bilo
ansko sonce je sijalo
Hun P°sodo. Bila je žalostna, rr,; ? Je bila name. Rekla «a če grem po drva. To-Je jj sem bil gluh. Sama Je Poa Ponje. Nenadoma mi se Ostalo žal. Spomnil sem Niwa Sern i i storil krivico.
prositi v
v tla. Sklenil se bom popravil.
"'sem c,vm ii storil 0(|pus upal mame kotu7ariia. Tiho sem zdel
2 gledal
No
ta
Sem odšel skozi vrata.
s polnim na-
Potem sem vzel 7 nek"1- Pometel kuhinjo. nr>ua' ^asa sva se z ma: ^Cbota,a- Sklenil sem, da Krivic>      °H vec dclal mami
ot^k? Hrovat, 4. b r. *1že     kokrškega odreda,
ni kdo od domačih, začne tako čivkati, da ga moramo spustiti.
Velikokrat mu očistim kletko in mu dam jesti. Če mi sedi na rami in grem proti oknu ali balkonu, takoj vzleti. Zna že trideset besed. Včasih sestavi kar cel stavek. Zelo rad ima alkohol in kavo. Ce pomoči kljun v žganje, je takoj pijan. Rad jemlje očku cigarete iz škatle.
V kletki ima pajaca, s katerim se igra. Zelo jc hud, ker se ne premika.
Kadar pišem nalogo, mi nagaja. Velikokrat reče: »Mihec, baraba, Mihec ni p'jan'c.« Najraje zleti v kuhinjo. Nekoč je bila solata oprana in že narejena. Takrat pa prileti v kuhinjo, hoče na solato in pade vanjo. Tako se je ustrašil, da je takoj zletel na kletko, šele na kletki sem opazil, da je okoli očk ves od kisa. Bil je zelo smešen. Videti je bilo, kot da ne bi imel enega očesa.
Ko bo poginil, ga nikoli ne bom pozabil. Spomnil se bom dni, ko je govoril in delal kratek čas.
Beno Jovanovlč, 5. b r. osn. šole Franceta Prešerna, Kranj
V soboto so bile v Tržiču razstavljene hišice. — Foto: F. Perdan
Zlomil sem si roko
Tisto sobotno jutro sem se zbudil zelo pozno. Zaslišal sem trkanje po oknu. Bil je sosedov Janez. Zaklical je: »Gorazd, ti zaspanec, ali veš koliko je ura?« Spoznal sem ga in hitro poskočil iz postelje. Ko sem se uredil, sem vzel sanke in šla sva se sankat z Janezom na bližnji hrib. šlo je ko blisk po hribu. Zadovoljna in vesela sva šla domov. Nekje na sredi pota mi je spodrsnilo in sem padel na roko ter jo zlomil. Jokal sem in Janez mi je pomagal, da sem prišel do doma. Z očetom sva se odpeljala v bolnico. Najprej so roko slikali, nato pa so jo dali v mavec. Tako se je končala moja nesrečna sobota.
Gorazd Tršan, 2. č r.
osn. šola Lucijana Seljaka,
Kranj
Sir
>nr?, °z*  kuhinjska vrata  je  pihnil val " zraka. Ozrla s starega očeta.
>?in,- L^a zraka. Ozrla sem se in zagledala
°lL'gQ   ct------ -v..-
Oprosti
mi, oce
jQ rtPravljala sem se na potep, kajti mo-in mama je šla po vsakdanjih opravkih Po 1S bll° doma. Njen oče je vprašal vsak'^' iQZ pa sem odgovorila, da se kuhi - vrne in nai kar P°čaka v topli nanj11- °dšla se™ ven, ne da bi se ozrla
glalfVeda ie °d tega le dolgo in v moji *es m°Ž£ani Še niso delali tako kot da-lgr'ai'eČ So mi bile ptiit&eljice kot pa on. da ba ,w Pogovarjala sem se z njimi, ne Pa po.mislda, da je oče ostal sam. Ko roke minila ze debela ura, so tudi moje končn" noge začuMe> da je zima, sem se n° vrnila v kuhinjo. Zapekla me je
vest in bilo me je sram. Videla sem očeta, kako je osamljen čakal. Bil je zamišljen. Slonel je na vogalu mize, njegove zgarane in ostarele roke pa so podpirale njegovo sivo glavo. V njegovih očeh je bilo skorajda zaznati solze. Nič ni rekel, le gledal je skozi okno, od kod bo prišla mama. Usedla sem se poleg njega. Njegova roka je segla v žep in dal mi je veliko čokolado. Vedela sem, da sem naredila veliko napako. Prišel je k nam, da bi se pogovoril in med nami preživel morda kratko uro, jaz pa sem ga pustila samega. Morda si je zaželel toplega čaja ali pa morda tople besede, ki pa je pri meni ni našel. Vrnila se je mama. Popravila je vse, kar sem jaz zagrešila. Pri njej je našel toplega čaja in toplih besed.
Odhaja! je. Usedel se je na kolo in ni ga bilo več.
Tadeja Prestor, , 7. b r. osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur
Moja kokoš
Ko sem bila še majhna, smo stanovali v pritlični montažni hišici ob cesti. Pred hišico smo imeli veliko dvorišče, za njo pa je bilo malo trave, nato pa vrtovi, ki so jih krasile cvetlice.
Nekoč smo na tržnici kupi-lili lepo belo kokoš, ki je imela veliko rdečo rožo in belo perje.
Podnevi se je mirno sprehajala za hišico, iskala črve in jedla travo. Ko se je najedla, je prišla sama v velik zaboj, ki smo ga imeli v drvarnici. Vsako jutro, opoldne in zvečer smo ji natrosili koruznih ali pšeničnih zrn in dali v skodelico vode, da ne bi bila lačna ali žejna.
Nekega dne jc skočila na polico, ki jc bila pritrjena
poleg okna. V roko sem vzela nekaj koruznih zrn in ji klicala: »Puta, puta, na, na!« Pojedla je zrna in se po svoje zahvalila: »Ko-ko, koko-dak!« Bila sem zelo vesela, celo vzljubila sem jo.
Ko je minil teden, ji je odbila zadnja ura. Oče jo je moral ubiti — da bi jo pojedli za kosilo. Bilo je imenitno kosilo, toda jaz. nisem mogla jesti, ker sem se prav v trenutku, ko sem vzela v roke žlico, da bi zajela z. njo juho, spomnila veselih ur, ko sva se s kokoško zabavali.
Še sedaj, kadar jem kokošjo juho, se spomnim kokoške z veliko rdečo rožo in z belim perjem, ki sem jo imela tako rada.
Ribe
Ribnikov Andraž je bil možakar, ki je rad kdaj pregloboko pogledal v kozarec. Tako je bilo tudi tistega večera, ko je zbrani druščini veselih bratcev razlagal, kako velike ribe je zadnje dni ulovil v Savi. Pripomniti moramo, da je bil mož strasten ribič. Tako je naneslo, da so se ribiške zgodbe potegnile pozno v noČ in- je Andraž priromal domov že krepko čez polnoč. Pred vrati je malce- postal, se popraskal po glavi in se končno odločil, da ni druge izbire, kot da vstopi. Sezul si je čevlje in se polihoma prikradel v spalnico. Prav takrat, ko si je slačil hlače, pa je na njegovo nesrečo žena pomolila glavo izpod odeje in zaspano spregovorila: »/a, Andraž, zakaj si pa že vstal?« Ni mu kazalo drugega, ko' da se je zlagal: »Ribe greni lovit.«
Ves utrujen in zaspan si je počasi potegnil hlače nazaj, oblekel suknjič in godrnjaje odštorkljal iz sobe. Nato se
je zavlekel v senik in do jutra malo zadremal. Skrivoma se je odplazil od doma in se čez nekaj ur vrnil domov. Ves ponosen je vrgel pred ženo na mizo nekaj rib in čakal, da ga bo pohvalila. Žena je debelo pogledala ribe, nekaj časa tnolčala, nato pa izbruhnila v smeh: »Andraž, Andraž! Od kdaj pa so v Savi tudi morske ribe?«
Boris Rahonc, 7. c r. osn. šole Lucijana Seljaka, Kranj
iz glasila Brstje
ŠOLSKIH
iKLOPli
Pletenine v unikatu
Prejšnjo soboto so v Radomljah pripravili nevsakdanjo revijo lastnica butique trgovine 'z Kranja Boža Re-govec-Ciglič in pa mladi gledališki igralci. Po preurejenem kegljišču gostišča šraj so v Božinih pletenih oblačilih skakljati mlade, a ne več neznane gledališke igralke. Njihovo igrivo sprehajanje v hlačnih kompletih, večernih oblekah in oblekah za dan so bolj ali manj posrečeno komentirali in igralsko dopolnjevali njihovi poklicni kolegi.
Boža plete in ustvarja obleke nekako poldrugo leto, takrat je tudi v Kranju odprla svojo trgovinico, katere naziv boutique zagotavlja, da obleka kupljena v tej trgovini ne bo srečala svoje dvojnice. Na obešalnikih v tej trgovinici vise  pleteni  plašči, pletene
obleke, hlačni kostimi, na policah pa se da izbirati tudi med raznimi modnimi dodatki. Boža si prizadeva, da bi svoje izdelke namenjene — ne kupcem, ki se branijo konfekcije, obdržala na primerni višini. Za njene izdelke je značilno, da so enostavni, zelo dobro izdelani ter unikati.
Ce lahko sodimo po modelih, prikazanih na nedavni modni reviji, bomo v Božini boutique za poletje lahko kupovali enostavne zelo in malo manj kratke enobarvne obleke iz trenutno aktualnega pletiva — bukleja. Iz enakega pletiva bodo tudi dolge obleke za poletni večer. Verjetno pa bo na obešalnikih tudi nekaj modelov za hladnejše dni: hlačni kostim iz čiste volne in šetlanda, pleteni plašči, kostimi in obleke.
L. M.
Niti malo ni prezgodaj za pomladanske in poletne Ideje kaj šele za sestanek s šiviljo. Komplet na sliki je sila praktično oblačilo iz trdega platna, potiskanega z rožami. Lahko nas spremlja v službo, v šolo, na potovanje in še
Barbara  B. iz Zabnice —
Svetujte mi, prosim, kroj obleke, ki bi jo nosila ob nedeljah ali za šolo. Vzorec blaga prilagam. Prosim vas, če mi poveste tudi, katere barve mi pristajajo. Stara sem 13 let, imam daljše kostanjeve lase, visoka sem 153 cm, in tehtam 43 kg.
Marta — Vzorec blaga, ki ste ga priložili v pismu, po mojem ni najbolj primeren za obleko. Blago bi bilo primernejše za plašč. Vseeno vam bom svetovala model obleke, vendar si res omislite primernejše blago.
Obleka na sliki jc polopri-jeta, zapenja se zadaj. Rokavi so dolgi, nad zapestjem so prišiti drobni gumbki. Obleko krase dvojni šivi na zgornjem delu obleke v pasu in na krilu ter na rokavih. Gumbki so prišiti tudi pod rameni.
Težko bi vam svetovala primerno barvo, ker so poleg barve las pomembne tudi oči, za te pa ste mi pozabili napisati. Morda le praktičen nasvet: kadar ugotavljamo, katera barva nam pristaja, si blago ovijemo okoli vratu in primerjamo barvo blaga z barvo las, oči in polti. Sprašujemo pa vedno ogledalo in ne prijateljico.
Stari recepti po starem in novem
Jabolčnik
Potrebujemo: jabolka, sladkor, cimet, sol in pol litra moke. Jabolka operemo, olupimo in odstranimo peške. Kuhati jih damo v mrzlo vodo. Vro naj toliko časa, da so že skoraj kuhana. Nato jim dodamo sladkor, cimet in sol. Prisujemo še pol litra bele moke in mešamo ves čas kuhanja, da se ne pri-smodi. Ponudimo kot samostojno Jed za Kosilo,
malico ali za večerjo. Marija Potočnik, Selca 46
Imate radi ribe?
Ce je v vašem mestu ribarnica, potem si vsaj enkrat na teden pripravite ribe. Cenejše so od drugega mesc. enostavno in hitro jih pripravimo, so pa bogate s sestavinami, ki jih naše telo zelo potrebuje. Ribe kuhamo, pečemo v pečici ali ponvi, pripravljamo na taru ali rai>iju ali pa jih ocvremo. Pri pripravi rib ne morete zgrešiti, če jih skuhate. Sladokovodne ribe denemo v vrelo vodo, morske ribe pa v mrzlo vodo. Preden ribo previdno vložimo, vodo solimo, dodamo žlico kisa, nekaj celega popra, jušno zelenjavo, lovorov list. Ce vam jc vonj po ribi zoprn, dodajte vodi košček oglja. Ribo vložimo v vodo že očiščeno. Ce se bojimo, da bo razpadla, jo ovijemo z nitjo ali zavijemo v prtič. Riba je kuhana v petnajstih do sedemnajstih minutah. Previdno jo dvignemo iz vode. Boljšo ribo ponudimo celo, okrašeno s peteršiljem, limoninimi rezinami in majonezo. K ribi ponudimo lahko ogreto olje s sesekljanim peteršiljem in česnom. Kuhano ribo pa lahko jemo tudi tako, dc jc polijemo s stopljenim maslom in pokapljamo z limoninim sokom.
Alergija in alergijske bolezni otrok
Besedo in pojem alergije je prvi uporabil v g četku tega stoletja slov«' otroški zdravnik Pir<lu^ Bomača beseda za alerg jo naj bo prcobčutUiv0S'' S to besedo označuje«^ spremenjeno odzivnost t lesa. Telo menja svojo ° ' zlvnost, če preboli naie* Ijivo bolezen in če jJJ me sebi tujo snov. Sprememba se kaže v ^'JJg telo drugače reagira v učnih  zivijenjsKin °* ščinah. Pravimo, da 9** ki ljudje, otroci ali JgJ sli, alergični — preohC" ijivi.
Najpogosteje nast%l preobčutljivost v otros dobi.  Bolnik  ima ,a"J„ tako velike težave, da ^ postane   življenje P1"3.,,, nadloga.   Zaradi alerjP morajo otroci pogosto njati bivališče ali obt*** ali za stalno. Stare^yl^t *ih zamenjajo celo P°* ali pa samo preorv«« Alergija lahko privede di do invalidnosti    . te
Ne bi mogli trditi, dj* bila alergija povsei« P% bolezen, bolezen civ«11*^^, je, saj so nekateri bt (hišni prah, cvetni P*5? oblačila in hranila) * đ go sestavni del človekov ga okolja. Alergija br#£ obstaja že od davnine, da je prej niso »P°^ Vemo, da se alergija P0^. sto podeduje. Vemo P* j di, da so preobčutljivo«^ pojavi v današnji m£ie ni dobi zaradi vse industrializacije, iosteKu ga prometa in vse vj* uporabe konzervirane p ne češći! ^
Danes smo alergij*' ^ ogroža zdravje in živU* ^ bolj kot nekoč, dolžni^ svetiti več pozornosti, moramo vedeti o nju   alergijskih *IJJJ3 kako jih zdravimo, P?Z vsem pa moramo v*Ll-kako pred alergijo ubr^,. mo svoje otroke. Zdra \ ki menimo, da je P ,„0 staršev   zelo potoetP» pri skupnem delu * gičnimi otroki.
dr. Vojteh Ed«^
Y grill restavraciji hotela grad Pod-pri Radovljici vam v marcu in aprilu postrežemo s panonskimi kuharskimi specialitetami.
Vsak dan vas zabava od 19. do 23. ure in ob sobotah od 13. do 15. ure priznani trio »SANI«
OBIŠČITE NAS, PRIJETNO SE BOSTE POČUTILI.
Rezervacija miz po telefonu 75-543
V Celovcu: GAST 72
»tr^if °"° marca 1972 bo na celovškem sejmu že četrtič danl'OVn' selem 23 gastronomijo in turizem. Ker so že dose-den31 triie sejmi tudi med našimi gostinskimi in turističnimi avci vzbudili precejšnjo pozornost in velik obisk, poglej-so pripravili za letos, »tav KVALITETE v HOTELE je naslov prve velike raz-jjjj *- na kateri bodo prikazali vse, kar je najsodobnejšega je bnDrernl hotelov, gostiln in turističnih sob. Kako uspešna Dri* ^ n.l'hova dosedanja propaganda za novosti, najbolje Dal i ° hitra P°strežba, uvedba savn, modernih hotelskih ko-•trok' 9nack harov in podobno. Na razstavi so pripravili tudi la K°vne razgovore, tako da bodo obiskovalci kar na kraju
T*jn dobili vse informacije in izmenjali izkušnje. Kor    1V,OVANJE V BIFEJIH je novost letošnjega GAST 72. *ali       kuharji bodo svoje znanje o »mrzli kuhinji« prika-vseni obiskovalcem sejma. »fc-KMOVANJE MLADIH KUHARJEV je vrhunski dosežek Za
značko »zlati kuhar« bodo letos tekmovale ekipe iz ekiD-C     Madžarske, avstrijske Štajerske in Hrvatske. Vsaka haij b° v dveh dneh pripravila en nacionalni in en med-ft?".1 menu-
W OVORI Z 008X1 80 posebni diskusijski sestanki, ki ran.° ,et°s namenjeni infra in supra strukturi v turizmu, sani-v x^ starih objektov za turistične namene In sanitarijam hiri ern prometu. Prav kot nalašč tudi za naše gostince in |rj*ne delavce!
|Q0r*°*Podarsko pospeševalni Inštitut trgovske zbornice za Pa pripravlja v sodelovanju s posvetovalnico za turi-g0sti8°doben primer racionalizacije in moderne organizacije «ai11lnskih obratov. Ker pa za razvoj turizma nista pomembna ti,^0 kuhinja in soba, bodo ob vhodu na sejmišče pripravili
jVeliko cvetlično razstavo. klwav zaradi tako zastavljenega programa sejma, ki kar dela  **° obisku iz Slovenije, si bodo mnogi naši turistični ^ne^'' ki or'e'° ledino na področju kmečkega turizma pove-• 8a z večjimi turističnimi centri in modernimi gostinskimi
0b]ekV
sejem prav gotovo ogledali.
V. Erjavšek
°BRTNO i JDJETJE
?lST*A
8*OFJA LOKA
»Prejme takoj
2 KV DELAVKI Jroiaško šiviljske stro-K.e *a delo v kemični *'stMnici.
i>odtptC. Piljite na upravo d0 i Ja  sPodnji trg 27, *■ aPrila 1972.
MESARSKO
PODJETJE
JESENICE
ZAPOSLI TAKOJ:
2 NKV DELAVCA
(delavki) toplica masti in pomočnika v skladišču izdelkov.
Interesenti naj se osebno ali pismeno zglase na upravi podjetja.
Na kvizu v Škofji Loki zmagala ekipa JLA
V petek popoldne je bil v
dvorani Loškega gledališča v Škofji Loki kviz, ki ga je pripravila občinska konferenca ZMS v sodelovanju z zvezo kulturno-prosvetnih organizacij, ZZB NOV, garnizijo JLA in štabom teritorialnega odreda škofja Loka. Na vprašanja iz knjig Obramba socialistične Jugoslavije in Zakon o splošnem ljudskem odporu je odgovarjalo sedem tričlanskih ekip: gimnazija Škofja Loka, osnovna šola Škofja Loka, šolski center za kovinsko in avtomehansko stroko, poklicna lesna šola, osnovna šola Železniki in gar-nizija škofja Loka — dve ekipi. Vsaka ekipa je morala odgovoriti na šest vprašanj. Pravilnost odgovorov je ocenjevala posebna komisija z ocenami od ena do pet. Prvo mesto je osvojila ekipa gar-nizije Škofja Loka, drugo pa po zagrizenem boju gimna-cija Škofja Loka. Ekipi gimnazije in osnovne šole Železniki sta namreč zbrali enako število točk in sta morali odgovarjati na dodatna vprašanja.
Ob koncu so z malenkostno prednostjo zmagali gimnazijci. Obe prvouvrščeiii ekipi — gimnazija in garnizija JLA — sta sc uvrstili na re-^ publiško tekmovanje, kjer bosta skupaj tvorili šestčlansko ekipo.
Vsi tekmovalci so prejeli za nagrade knjige Škofjeloški odred, tekmovalci dveh prvo-uvrščenih ekip pa še roman Kozara. Nagrade je tekmovalcem izročil predsednik skupščine občine Škofja Loka Zdravko Krvina. Menil je, da je oddaja dosegla namen in bi bilo take prireditve še potrebno pripravljati. Zal pa je treba pripomniti, da se je
Ne Jesenice,
ampak Radovljica
Organizatorji IX. zimsko športnih iger delavcev upravnih organov gorenjskih občin (igre so bile 3. in 4. marca v Bohinjski Bistrici) so ugotovili, da ekipni zmagovalec niso bili tekmovalci jeseniške, marveč tekmovalci radovljiške občine. Zaradi tipkarske napake so pokal pomotoma podelili Jeseničanom. Prvi so bili torej Ra-dovljičani, drugi Jeseničani, tretji Tržičani, sledijo tekmovalci Domžal in Kamnika. Udeleženci Kranja in Škofje Loke niso imeli vseh tekmovalcev za ekipno konkurenco.
A. 2.
v dvorani škofjeloškega gledališča kljub dobri obveščenosti zbralo le malo gledalcev.
V kulturnem programu med prvo in drugo serijo vprašanj ter ob koncu so sodelovali: harmonikaš in kitarist iz centra slepih, recita-torji in pevci osnovnih šol, recitator j i Oder galerije, ansambel JLA SMB 220 in folklorna skupina osnovne šole Železniki.
J. Govekar
CITROEN SERVIS KRANJ
OBVEŠČAM,
da sem odprl novo SERVISNO DELAVNICO za vozila
TOMOS CITROEN.
Opravljam redne servisne preglede ter vsa ostala popravila v garancijskem roku in izven njega.
Se priporočam
BAŠAR IVAN, Ljubljanska c. telefon 24845
20, Kranj
Prosimo, da objavite dopolnilo k dopisu dopisnika J. S. z Zg. Laz, ki je bil objavljen v Glasu 1. marca 1972 naslednje: Krajevna skupnost Gorje je plužila ceste po načrtu, ki ga je sprejel svet KS Gorje. V tem načrtu so vse glavne ceste na območju vasi Zg. in Sp. Gorje, kjer vaščani plačujejo prispevek za uporabo mestnega zemljišča. Poleg teh cest smo redno plužili tudi glavne ceste, ki povezujejo številne gorjan-ske vasi. To je bilo kot pohvala objavljeno v Glasu 12. februarja. Nekaj lokalnih cest, med katere spada tudi cesta na Zg. Laze, pa je bilo pluženih na prošnje vaščanov, čeprav to ni bilo v načitu. Za pluženje teh cest so finančno prispevali zainteresirani vaščani. Tudi cesta na Zg. Laze je bila ob prvem zapadlem snegu plužcna izven načrta in brez soudeležbe vaščanov. Vas Zg. Laze obsega 18 hiš in spada v sklop vasi Sp. Goi> je. Zaradi visoke lege in zelo strmega vzpona ter slabega cestnega omrežja pa so vaščani oproščeni plačila prispevka za uporabo mestnega zemljišča. Traktorista, ki sta za preizkušnjo možnosti pluženja s traktorsko vleko ob prvem zapadlem snegu plu/ila cesto na Zg. Laze,, sta ponovno pluženje odklonila. Stanje ceste je tako, da otežuje pluženje s traktorsko vleko ter obstaja nevarnost okvar na traktorjih, ki sta privatna last.
Na očitek, da KS Gorje v primerjavi z drugimi vasmi Za vas Zg. Laze ni naredila nič, menimo za potrebno obvestiti javnost, da obstajajo za to tudi objektivni razlog}.
Potrebno bi bilo malo dobre volje in sodelovanja vaščanov, pa bi bila cesta na Zg. Laze bolje vzdrževana in bi ob delni rekonstrukciji omogočala tudi redno pluženje s traktorsko vleko. V letu 1969 in 1970 sta dva vaščana poleg rednega delovnega razmerja (v prostem času) v dogovoru s KS Gorje zelo dobro popravila cesto do podnožja vasi. Pretežni del popravila je plačala KS Gorje, nekaj dela pa sta brezplačno prispevala omenjena delavca Franc Zvan in Franc Pogačar. KS Gorje je bila pripravljena financirati tudi popravilo ceste skozi vas pod pogojem, da vaščani s konjsko vprego navozi jo gramoz. Zaradi pomanjkanja denarja pri vzdrževanju lokalnih cest popravljamo najprej tam, kjer so vaščani pripravljeni nuditi POMOČ. Ker pa na Zg. Lazih ni bilo razumevanja in ni ;iilo mogoče dobiti nobenega voznika, ki bi bil pripravljen brezplačno pripeljati nekaj voz gramoza, je bilo delo zaključeno. Vaščani vasi Zg. Laze si lahko vzamejo za vzgled vaščmie vasi Poljšica, ki so že dvakrat udarniško poplavili vse ceste na območju Poljšice. Sedaj so se obvezali da prispevajo -80.000,00 din za asfaltiranje, če bo ostali denar zagotovila Sob Radovljica.
Za pluženje lokalnih cest je bil vedno na voljo snežni plug, ki je last KS Gorje in sc da preurediti za vleko s konjsko vprego. To možnost so na Zg. Lazih izkoristili samo enkrat, čeprav v vasi obstaja možnost organiziranja konjske vprege. V drugih krajih vaščani prispevajo velike vsote za ureditev cest in komunalnih potreb. Povsod tam, kjer so vaščani pripravljeni sodelovati, poskušajo pomagati s skromnimi sredstvi, katerih pa za komunalno dejavnost vedno primanjkuje.
Vaščani vasi Zg. Laze, če čakate, da bo vaše težavne in nujne komunalne potrebe rešil nekdo drug, če čakate na pomoč razvijajočega se kzaečkcga turizma, potem bo to čakanje trajalo še zel j dt Igo
Predsednik KS Gorje M. Bizjak
AERODROM LJUBLJANA - PULA
Letališko in turistično podjetje } Kranj, p. p. 33
objavlja in vabi k sodelovanju kandidate za naslednja prosta delovna mesta:
1. vodjo gasilske izmene
2. 11 prodajalcev ali prodajalk
za carine prosto trgovino
3. daktilografa
4. 3 prodajalke — blagajničarke
v gostinsko turističnem sektorju
5. KV zidarja
; H 6. 2 KY obratna električarja
7. KV avtomehanika
8. več K V kuharjev
9. 4 PK delavce
10. 2 čuvaja — vratarja
POGOJI:
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod L: gasilski tehnik ali strojni tehnik, izpit za voznika A, B in C kategorije, 3 leta
delovnih izkušenj na delovnem mestu gasilskega tehnika; pod 2.: srednja šola, aktivno znanje angleškega jezika, zaželeno znanje vsaj še enega
svetovnega jezika po možnosti nemškega; pod 3.: srednja šola administrativno upravne smeri.
Prijave s potrebnimi dokumenti in dokazili o dosedanji praksi, strokovni usposobljenosti in potrdilom o nekaznovanju pošljite splošnemu sektorju podjetja. Razpis velja 15 dni po objavi oziroma do zasedbe delovnih mest.
NAJBOLJE TAKOJ — VAM PRIPOROČA Veleželeznina »Merkur«
PE KURIVO KRANJ
Gorenjesavska 4, telefon 21-192
Veliko tekmovanje osmih razredov osnovnih šol
0 Nabirajte nove naročnike za revijo M v domaČem kraju
% Vprašajte svojega razrednika, ki vam bo povedal prav vse o akciji
# Tekmovanje bo trajalo do 31. maja 1972. Na£ uspešnejše razrede čakajo bogate nagrade. Več zbranih novih naročnikov, večja možnost za nagrado in s tem za končni izlet celotnega razreda. ■' *•' * ■ ■ /ji
NAGRADA ZA VAŠ RAZRED
ZA PRVE TRI RAZREDE NA TEKMOVALNI I* STVICI NAGRADE V VISINI 10.000 DIN.
L NAGRADA 5.000 DIN
2. NAGRADA 3.000 DIN
3. NAGRADA 2.000 DIN
ZA VSAKEGA NOVEGA NA* ROCNIKA 10 DIN revija
SODELUJTE V NAGRADNEM TEKMOVANJU-M REVIJA VAM OMOGOČA KONČNI IZLET VAšE-GA RAZREDA.
KRANJSKE OPEKARNE KRANJ
razpisujejo naslednja delovna mesta:
1. referenta prodaje opeke
Pogoj: srednja ekonomska ali komercial' na šola ali trgovska šola s Prl" merno prakso;
2. KV voznika buldožerja
Pogoj: ena do dve leti prakse in odslužen vojaški rok;
3. K V voznika — nakladalca
Pogoj: ena do dve leti prakse in odslužen vojaški rok.
Osebni dohodki po samoupravnem sporazumu, stanovanj podjetje nima.
Pismene prijave predložite upravi podjetja v Kranju. Na Skali 5. Razpis velja do zasedbe delovnih mest-
SGP Graditelj Kamnik obvešča uporabnike Savske ceste in ceste v Čirče, da bo cesta zaprta zaradi del na kanali^3* ciji od 8. do 30. marca.
Obvoz za Savsko cesto se začne ob mostu čez Savo pri Tekstilnem centru in konča na obvozni cesti Tekstilindu; sa. Obvoz za Čirče je po Smledniški cesti.
Vse uporabnike teh cest prosimo, obvestilo upoštevajo, ker je vsakrŠ^11 prehod prek gradbišča smrtno nevar«11.
Upravni odbor TURISTIČNEGA DRUŠTVA LESCE
razpisuje prosto delovno mesto administratorja in blagajnika
Pol
v ,e8 splošnih pogojev mora kandidat imeti k on ekonomsko srednjo šolo ali administrativno
fn*°i ^sc^m dohodek po samoupravnem spora/umu dogovoru. Nastop službe takoj ali po dogovoru.
Pi
strienc prijave s kratkim življenjepisom, dokazi-ffj o šolski izobrazbi, podatki o morebitni dosc-SJ** zaposlitvi in potrdilom o nckaznovanju je „ . Poslati na Turistično društvo Lesce najkas-neJe do 31. marca.
veletrgovina
bled
razglaša prosta učna mesta za:
ji) prodajalce
b) natakarice
c) mesarje
(klavce, predelovalce, prodajalce)
onudbe pošljite do 10. aprila na naslov Vcletrgovl-* Špecerija Bled, K«|uhova 3.
Iskra
ni
ISKRA
ELEKTROMEHANIKA KRANJ potrebuje za strokovne sodelavce iz Belgije več
DRUŽINSKIH STANOVANJ za dobo 1 do 3 let.
^otr(jbujcmo ^.g. m trosobna komfortna stanovanja v   prern° ali brez nje po možnosti z garažo in to tanovanjskih hišah v Kranju ali okolici do 6 km. ^ Camo izredno dobro.
IskiTa*"** 1 °^tom stanovanj pošljite na naslov: ma:?, — kadrovska služba Savska loka 4. Vse infor-nac«Je na tel. 22,221 Int. 502.
' '     oSemrV fiooroT    -HOV IMžOflTO
HOMELITEZDA  50 LET TRADICIJE
PREKO 3.000.000 IZDELANIH žag
V Jugoslaviji zastopa in prodaja za dinarje in devize ELEKTROTEHNA Ljubljana, Titova 51, tel.320-241, int.248
Danes predstavljamo žago primerno za vsako slovensko kmetijo -tip XL-400 Automatic:
CENA NA DROBNO — OKOLI 4900 DIN
PROSTORNINA MOTORJA VRTLJAJI PRI POLNI OBREMENITVI TEŽA (BREZ LETVE IN VERIGE) AVTOMATIČNO MAZANJE VERIGE LAHEK VZIG Z DEKOMPRESORJEM
65,5 cem 7000 v min 6,1 kg
ŽAGA JE REKONSTRUIRANA TAKO, DA SE VIBRACIJE MOTORJA PRENAŠAJO V SMERI LETVE NA DEBLO, ZATO IN ZARADI MAJHNE TEZE JE DELO S TO ŽAGO MANJ UTRUDLJIVO.
SERVISI V SLOVENIJI — V LJUBLJANI, CELJU IN V TOLMINU SO DOBRO ZALOZFN1 7 REZERVNIMI DELI ZA DINARJE.
2AGE HOMEl.lTE PRODAJAJO NA DROBNO TRGOVINE ELEKTROTEHNE IN DRUGE SPECIALIZIRANE TRGOVINE.
NA GORENJSKEM TRGOVINA ELEKTROTEHNE KRANJ, PREŠERNOVA 9 IN TRGOVINE MERKURJA KRANJ.
HOME LITE %^a«hna tcža*- HOMELITE
JUG0BANKA
LOTERIJA ZA VARČEVALCE " JUGOBANKE
lil
Tudi v letu 1972 bodo lahko sodelovali v II. KOLU LOTERIJE ZA VARČEVALCE JUGOBANKE, lastniki dinarskih in deviznih vlog, ki bodo vezali najmanj 1.000 dinarjev na 13 ali 24 mesečni odpovedni rok.
VIII. KOLU UVAJA JUGOBANKA NOV IN POENOSTAVLJEN NAČIN ŽREBANJA DOBITKOV: NAMESTO SREČK BO KOMISIJA ZA LOTERIJO ŽREBALA KUPON S ŠTEVILKO HRANILNE KNJIŽICE. ZA VSAKIH 1.000 DINARJEV (PO EN KUPON). V DRUGEM KOLU LOTERIJE BO IZŽREBANIH PREK 11.000 DOBITKOV.
SKLAD DOBITKOV ZNAŠA 3,000.000 DINARJEV, OD TEGA JE KAR 26 PREMIJ PO 20.000 DIN.
PRVO ŽREBANJE DOBITKOV JE 23. APRILA 1972.
OBRESTI OSTANEJO ENAKE, KOT PRI REDNEM VARČEVANJU:
- ZA SREDSTVA VEZANA NAD 13 MESECEV  9 %
- ZA SREDSTVA VEZANA NAD 24 MESECEV 10 %
ČE VARČUJETE — VARČUJTE PRI JUGOBANKI
JUGOBANKA
GLAS * 28. STRAM
SOBOTA
— 18. MARCA
Na podlagi 40. člena temeljnega zakona o ukrepih za pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine (Ur. list SFRJ It. 16/65) in 1. točke odredbe o preventivnih ukrepih proti določenim živalskim kužnim boleznim v letu 1972 (Ur. list SRS št. 47/71) veterinarska inšpekcija SO ŠKOFJA LOKA
OBVEŠČA
da bo obvezno cepljenje psov proti steklini po naslednjem razporedu:
ŠKOFJA LOKA — OKOLIŠ
Log
Zmincc
Breznica
škofja Loka
Moškrin
Sv. Duh
Godešič
Reteče
Hrastnlca
Gosteče
škofja Loka
pri Cvclfarju pri Švavnarju pri Polancu pri klavnici pri Štcjsu
pri Kulturnem domu pri Martinovcu pri Kulturnem domu pri Mrzlem studencu pri Mirtu pri klavnici
20. marca ob 15. uri 20. marca ob 16. uri
20. marca ob 16.30
21. marca od 13. do 17. ure
22. marca ob 15. uri
22. marca ob 16. uri
23. marca ob 15. uri
23. marca ob 16. uri
24. marca ob 15. uri
24. marca ob 16. uri
25. marca od 11. do 12. ure
POLJANSKA DOLINA
Sovodenj
Trebija
Hotavlje
Javorje
Podobeno
Poljane
Srednja vas
Lučine
Todraž
Gorenja vas
Gorenja vas
pri ZD
pri KZ
pri ZD
pri ZD
pri mostu
pri KZ
pri Anžonu
pri KZ
pri Kovaču
(na domu veter.)
(na domu veter.)
SELŠKA DOLINA
Sorica
Podrošt
Zali log
Luša
Bukovica
Bukovščlca
Martinj vrh 24
Davča
Dolenja vas
Selca
Dražgoše
Železniki
Železniki
ŽIRI
Selo
Dobračeva
Žiri
Žiri
Nova vas Račeva Račeva Brekovice
Za zamudnike
Selo
Nova vas žiri
pri KZ pred gostilno pred KZ pri KZ pri KZ pri trgovini pri Demšar A. pri Jemcu pred gostilno pred KZ pred trgovino pri Benediku pri Benediku
pri Kendovcu pri Županu pri Katerniku pri Katerniku pri Gantarju pri Noču pri Anžonu pri Jureču
pri Kendovcu pri Gantarju pri Katerniku
27. marca 27. marca
27. marca
28. marca 28. marca 28. marca
28. marca
29. marca 29. marca
29. marca
30. marca
20. marca 20. marca
20. marca
21. marca 21. marca
21. marca
22. marca
22. marca
23. marca 23. marca
23. marca
24. marca
25. marca
od 8. do 9. ure od 10. do 11. ure od 12. do 13. ure od 8. do 9. ure od 10. do 10.30 od 11. do 12. ure od 12. do 12.30 od 8. do 9. ure od 9.30 do 10. ure od 11. do 12. ure od 9. do 10. ure
od 7. do 8. ure od 9. do 10. ure od 10.30 do 11. ure od 7. do 8. ure od 8.30 do 9. ure od 9.30 do 10. ure od 8. do 9. ure od 10. do 11. ure od 7. do 7.30 od 8. do 9. ure od 10. do 10.30 od 7. do 8. ure od 7. do 11. ure
27. marca od 8. do 8.30 27. marca od 9. do 9JO 27. marca od 10. do 11. ure
27. marca od 14. do 15. ure
28. marca od 8. do 8.30 28. marca od 9. do 9.30 28. marca od 10. do 10.30 28. marca od 12. do 12.30
30. marca od 8. do 8.30 30. marca od 9. do 9.30 30. marca od 10. do 10.30
K cepljenju se mora pripeljati vse pse starejše od 3 mesecev.
Tarifa za cepljenje in pasjo znamko je 20,00 dinarjev, za zamudnike pa 25,00 dinarjev. Opozarjamo vse lastnike psov, da je cepljenje strogo ohvezno. Vsi kršilci zakona bodo kaznovani po temeljnem zakonu o zdravstvenem varstvu živine.
VETERINARSKA INŠPEKCIJA SO ŠKOFJA LOKA
PLIN BUTAN PROPAN dobite po 17 din 10 litrska jeklenka pri DOLENCU, Gasilska 16, Kranj 1294
Prodam malo rabljen kombiniran OTROŠKI VOZIČEK in otroško STAJICO. Rako-vec Edi, Zg. Duplje 56 1295
Prodam nov BETONSKI MEŠALEC avstrijske znamke AL-KO. Brezovica 3, Kropa 1296
Prodam večje število že obdelanih kozolčevih LAT, VPREŽNI obračalnik in GRABLJE, 12-vrstno SEJAL-NICO in MOTORNO KOLO javo 150 ccm. Vse v dobrem stanju. Vodnik, Log 2, šk. Loka 1297
Prodam dobro ohranjeno MOTORNO KOSILNICO BCS. Podobnik, Bukovica 7, Selca nad šk. Ix>ko 1298
Prodam SLAMOREZN1CO na motorni poeon, ELEKTROMOTOR 4,5 KW in semenski KROMPIR igor. Pod-brezje 8, Duplje 1299
NOVOST!
OPORNIK ZA VRATA varuje pred nenadnim zapiranjem. Zakaj bi vam veter ali predčasno zapi ranje vrat povzročilo škodo, ko z avtom zapeljete v garažo?
Prodajajo ga v MER-KURJEVIH trgovinah.
Prodam 300 do 400 kg SENA. Sp. Duplje 85 1300
Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Lahovče 27 1301
Prodam fergusonov SADI-LEC krompirja. Voglje 98
1302
Prodam stoječo »ŠUPO«. Rutar Marija, C. JLA 40, Kranj (Veliki hrib) 1303
Prodam 450 kg težkega DELOVNEGA VOLA, sadilec za krompir filfargeret, 1200-liter-ski GNOJNICNI SOD, dvo-brazdni PLUG in SEMENSKI KROMPIR igor. Jošt Janez, Strahinj 65 p. Naklo 1304
Prodam 6 let staro KOBILO, sposobno za vsa dela. Zerjavka 4 p. Smlednik 1305
Prodam DNEVNO SOBO novejšega tipa. Kebetova 6, Kranj 1306
Prodam 1800 kosov italijanske OPEKE L, 250 kosov SALONITNIH PLOŠČ 90 x 92 cm in 16 SLEMENJAKOV. Markič, Planina 7, Kranj
1307
Prodam SENO in DETELJO. Doslovce 21, Žirovnica 1308
Prodam vprežno MOTORNO KOSILNICO in VPREZ-NE GRABLJE. Hotemože 31, p. Preddvor 1309
Globok OTROŠKI VOZIČEK — italijanski, svetle bar-
ve, lepo ohranjen p[°£^ Kajuhova 34 Kranj, tel.
Prodam STRESNO OP^J (izdelano    po Likozarj* modelih).   Ogled   dopo'" jj Okornova 12, Kokrica t
Prodam KRUŠNO P^ nerjavečimi vrati. V ^ Podreča 30, Kranj vSj
Prodam KONJA » .jd kmečka dela. Zabnica^jjfr
Ugodno prodam S** ^ CO. Ogled popoldan. *** ^ rija, Planina 3, Kranj n0
Poceni prodam Jl*, 23 SPALNICO in Š^Dljfl1. na drva. Pa j k, Podreca^
Kranj ^trOš*1 Prodam globok OjfTf^O VOZIČEK in ELEKTK^ „j URO za dvotarifni tr0 j3l6 tok. Mlaka 24, Kranj
Prodam JABOLKA, j^, nik, Dežmanova 5, KO Kranj te]\e-Prodam SENO črne dd^jj Suha 4, Kranj ićRO'* Prodam semenski * \ii PIR igor in dobrin. VoKi"^ Šenčur 7a|oŽ Prodam  KAMENJE. ^ 4, Golnik ^AJM Prodam   KAVČ,   25? M* MIZICO in PREPROG" j vanje
še Pijade 11, stano Kranj
Prodam SENO Pod brez je 66
*"\*-- .
NIK za seno. MalešiČ Ja0-*i
1321
Prodam vprežni OB^^^t °1323
M. Pijade 16, Kranj    _ t9
Ugodno prodam KO'l*1 žganjekuho  s  SODOM- J poriš Jože, Srednja x&s^ Golnik anIK^'
Prodam PUNTE in BA «j| NE. Potoče 21, Preddvor
Prodam električno ko^j0 no   DVIGALO   za «ra%r stavb, šavs Peter, ?™a 83 _ v&
Prodam KUHINJSKO g, HISTVO, ELEKTRIČNI 3 DILNIK. Informacije nedeljka dalje. Triler Vino Kranj
Me
S
P,
M h
. h
p. 'u
H
%
jni
delo*
KINOPODJETJE KRANJ
razpisuje prosto no mesto
BLAGAJNICARKE za kino Storžič
Nastop službe takoj ajj Pj dogovoru. Prijave PoSJJJjj poslovnemu odboru jetja.
Prodam lep krompir   vesna.   PraP \W, polica 18, Cerklje ^
Prodam    čisti    sel" ^ KROMPIR. Sp. Bcsnica ^
Poceni prodam dve V\m$< NIČI (federmadroc). 9 tfP Kocjanova 12, Kranj j«f
Prodam 2000 kg SENA- y toncelj Virmaše 73, P- 9 j33» ka
^Kte, BAN KI NE, tra-di. * »SPIROVCEV« pro-SW'i ,tUt'n, Novi svet 14, fcS 1332 J»Sa ,m 20°0kg SENA in SroKi, reea čuvaja. Crn-»■ iabnica 1333
r-Kl t> RHPO in SEMEN-I, 52NJ0MP1R igor) Zg. Be-
ProH Preddvor 1334
^hT,"?   LUCERNO, OTA-
Sgj ^am 2režano seno. Ba-p'r^ha 40, Kranj 13.36 jnKofe de,ovnega VOLA u Vic ,    za vsa kmečka de-
° 5' Senčur 1337 Ml55w   avtomatsko KR-M0jer,NAPRAVO za kokoši. pr f* Pri Smledniku 1338
(*b& 0KNA  >n VRATA
,Cna)- Predosljc 92 , »W 1339 V°kln o"1 KRMO  za ^ino.
1340
^NlcS kompletno KO-^aio u (na trdo gorivo^ %taiJrabIJi-*na  in  500 kom
\ Č OPEKE. Cena ugod-fitoVa £jan Anton, Jesenice,
1341
Prodam KAMIN. -91;'' Mošc Pijade 6, tel.
^Uv,   m KROMPIR igor za
1344
0klo'^SRME črne detelje pr   /3- P. Senčur 1S43 ^Uvt       nov AVTORADIO «ov ^°m^tik blaupunkt. Na-°8lasnem oddelku
JlR Sjj*  semenski KROM-
°aje 8s in vesna in AMI"6-p.     3. Senčur 1345
^ESKpm   SENO   v balah, alc  r»     in  30 mm. Cof ' D°rfnrjc  20, Zabnica
i »Cen* 1346 ,% ,ni Prodam ležalni KA
V ned,.i • rska c- J38 a. Ogled i ^       dopoldan. 1347
I !Sšlt;U??<*m   ceni prodam VOZIČEK, AVTORA-1% t^kcr-monte carlo, stali1 Nsn nove rezervne dele Neli  vprinz   letnik 1959, ». Kranj, Pot na Jošta
C>Ca  r   PUSICA   140 kg *• Lahovče 17, Cerklje
t>,Pr<Xhn, 1349 nekaj   BANKI NE, ;i c n\KROVCE. Jezer-vV)    Kranj 1350
f'C;lNE   in KOSMU-h^r 7s ič Rado, Plan lava,
. roC)a
k'k'U s.?Ve m,adi KRAVI p        e*° 27, p. Žirovnica
1351
1352
31 • tolrv-ćlobro ohranjeno %j N,°0 BCS. Hovka 5,
»lNarn  ^ 1353 1l   sask; .imenski KROM-bSk. •' ,n vesna. Sv. Duh
bNam 1354 C V'H  P Serne  CRNE DE-'rklje rraprotna polica 15, 1355
PRODAM moško rogovo KOLO. Zalog 33, Cerklje
Prodam delovnega KONJA in SLAMOREZN1CO. Zg. Brnik 45 1357
Prodam večjo količino semenskega KROMPIRJA. Zalog 28, Cerklje 1358
Prodam semenski KROMPIR igor in vesna in TESAN LES. Zg. Brnik 35 1359
Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Zg; Brnik 6
Prodam PRAŠIČKE, semenski KROMPIR Viktorija. Zalog 46, Cerklje 1361
Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Viševica 3, p. Cerklje, Gorenjsko 1362
Prodam PRAŠIČE za zakol. Praprot na polica 4, Cerklje
Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Sp. Brnik 65 1364
Posodim BETONSKI MEŠALEC. Zalog 67, Cerklje
Prodam 7 tednov stare PRAŠIČKE in SEME črne detelje. Grad 7 1366
Prodam semensko GRAHO-ro Sp. Brnik 28 1367
Prodam SENO. Cerklje 116
Prodam 7 tednov stare PRAŠIČKE. Zg. Brnik 70
Poceni prodam KUHALNIK s cevmi 50 cm dolžine, 6 m. Arnež Joža, Sp. Kokra 3 p. Preddvor * 1370
Piod;> m novi STROJ ZA LIKANJE kenvvood. Ponudbe na naslov: Franken Jože, Jamova 56, Ljubljana tel. 63 528 1371
Ugodno prodam 25 »SPI-ROVCEV« 13 X 15 x 7, nekaj TRAMOV, 250 kg BETONSKEGA   ŽELEZA   10 min in
4(km) kosov rabljenega bo-
BROVCA. Binkeij 12, Šk. loka 1372
Prodam semenski KROM PIR igor po 0.60 din. Voglje 89, p. Šenčur 1397
Prodam KOKOŠI leghorn, dobre nesnice po 20 din. So-klič, Cešnjica, Podnart 980
Prodam SLAMOREZNICO s puhalnikom in velikim koritom. Suha 24, Kranj 1420
Prodam nove LETNE GUME tubelless 155 X 13 za NSU 1200 C. Kuhar Franc, Sr. vas 14, Šenčur 1398
Kupim TRAVERZE (10 cm). Zalog 39, Cerklje 1373
Kupim kombiniran OTROŠKI VOZIČEK. Močnik Ivka, Cerklje 78 1374
Kupim enoosno TRAKTORSKO PRIKOLICO. Doslovce 21. Žirovnica 1375
Kupim kombiniran AVTO znamke NSU-prinz, škodo ali zastavo do 1500 ccm. Zg. Bitnje 228, p. Zabnica 1376
Kupim OTROŠKO POSTELJICO — večjo, po možnosti zrczljano. Meglic, hotel Crei-na, Kranj, tel. 23-760 1377
Kupim žagan HRUSKOV LES. Plestenjak Ivo, šk. Loka, Koširjeva 1 1379
Kupim smrekove SUHE PLOHE. Naslov v oglasnem oddelku. 1378
OTCRNA VOZILA
Ugodno prodam avto AMI 6, letnik 1969. Telefon 22-760, Kranj , 1273
Prodam avto OLIMPIJA, tudi po delih. Cena 1.000 din. Govekar Alojz, Kocjanova 5, Kranj 13S0
Prodam FIAT 600 za 5000 din. Bolka Jože, Milje 36, Senčur      - 1381
Prodam AVTO, pol tovorni mejcedes 190 D, letnik 1964. Naslov v oglasnem oddelku
Odstopam vrstni red za ZASTAVO 101. Stara cena. Prodam KOMBI VW keson. Naslov v oglasnem oddelku
Prodam FIAT 615, ki ga lahko vozi amater ali zamenjam za osebni AVTO. Naslov v oglasnem oddelku. 1384
Prodam FIAT 850, letnik 69, lepo ohranjen. Ogled v soboto do 17. ure, vinotoč Ko-krica, Kranj 1385
Prodam FIAT 125, letnik 1970, prevoženih 27.000 km. Tavčar Janez, Smlednik 72
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1968. Porenta, Vzgojni zavod Preddvor 1387
Prodam FIAT 750. Ogled od ponedeljka dalje pri Vrtačnik Jožetu,  Sončni, Kuraltova 9
Prodam odlično ohranjen MOPED T-12. Naslov v oglasnem oddelku 1389
Prodam osebni AVTO fiat 500 C. Križnar Alojz, Naklo 93 1390
Prodam dobro ohranjeno SIMCO 1000 GLS, letnik 1967. dr. Zilič, Radovljica, Cankarjeva 39 1391
mn m aram 11 m* m mm' m— i r
Dvoinpolsobno novejše STANOVANJ E na Reki zamenjam za manjše na Gorenjskem. Drago Kocjančič, Jak-šičeva 2, Ljubljana 1179
Prazni 1—2 SOBI na Gorenjskem za občasno bivanje (blizu avtobusne postaje) iščeta mirni osebi. Meglic, Ljubljana, Staretova 25 1.392
Mož in žena iščeta večjo neopremljeno SOBO s souporabo kopalnice. Feren Milan, Kranj, Nazor jeva 10 1393
Mlada zakonca brez otrok iščeta v Kranju in okolici večjo SOBO ali ENOSOBNO STANOVANJE Starič Peter, Moše Pijade 46, Kranj 1394
Oddam opremljeno SOBO, lahko dve z uporabo kopalnice. Ponudbe poti šifra »Predplačilo« 1395
Iščem SOBO v Kranju. Ponudbe poslali pod »Fant«
Iščemo opremljeno ali neopremljeno SOBO za dve osebi v Ožjem delu Kranja. Ponudbe poslati pod »SOLIDNA«. 1421
lil
Limoni
Parcelo z dograjeno prvo
ploščo 615 m2 zemlje z vsemi komunalnimi priključki v okolici Ktanja, zamenjam za enako ali kupim parcelo v okolici Radovljice. Naslov v oglasnem oddelku. 1397
Prodam HI SO v bližini Cer-kelj. Naslov v oglasnem oddelku 1398
Kupim nedograjeno ali starejšo HISO v Kranju ali bližnji okolici, po možnosti zamenjam tudi za hišo na Dolenjskem — Velika Loka. Novak Jože, Kamni potok 4, 68210 Trebnje 1399
Na relaciji Kranj—škofja Loka prodam visoko pritlično HISO z veliko delavnico. Naslov v oglasnem oddelku.
m
Potrebujem za stalno zaposlitev MIZARJE in KLJUČAVNIČARJE, tudi za priučitev v obeh strokah za serijska dela. Markun Franc, mizarstvo, Ribno 53, Bled 1282
V popoldanskem času grem pomagat delat KLJUČAVNIČARSKO STROKO tudi za varjenje, Hafnerjeva 4, s t razišče 1401
Ženska sprejme kakršnokoli ZAPOSLITEV NA DOM. Naslov v oglasnem oddelku.
Kvalificirana PLETILJA išče zaposlitev kjerkoli v Kranju ali okolici. Ponudbe poslati pod »Delavna« 1403
Instruiram nemščino, matematiko in fiziko. Ponudbe pod »USPEŠNO« 1404
ROLETFL lesene, plastične in {aluzije naročite zastopniku Špilarju, Gradnikova 9, Radovljica, telefon 064-75-610. Pišite, pridem na dom. 433
Ribiška družina »SORA« išče primerno osebo za ribiškega čuvaja od 1. maja do konca oktobra 1972. Ponudbe pošljite na naslov: Ribiška družina »SORA«, Škofja Loka
Iščem 20 m- velik lokal, lahko tudi sobo za preureditev, po možnosti tudi manjše skladišče v centru Kranja. Naslov v oglasnem oddelku.
Iščem 20 m* velik lokal, po možnosti tudi manjše skladišče ali večjo sobo primerno za preureditev v centru Tr-
žiča. Naslov v oglasnem oddelku 1407
Velika izbira suhega mesa, šunke, pleče brez kože, vrat lahko dobite za velikonočne praznike v mesariji »KALAN« Stražišče 1408
Opravljam zidarska, tesarska in fasaderska dela, opravljam adaptacije. Obrtnik BI-riC KADRI, Kokrški breg 1 a.
Nujno potrebu jem 3500 dinarjev. Vrnem 4000 dinarjev čez en mesec. Naslov v oglasnem oddelku. 1410
SADNA DREVESA, prvovrstna v vseh novejših sortah nudi DREVESNICA CEG-NAR FRANC, Dorfarje 26, Zabnica. Oddaja jih tudi ob nedeljah. 1411
SADIKE LIGUSTER za živo mejo nudim. Kranj, Škofjeloška 46 1412
GSTAU
tm
V najem vzamem ENODRUŽINSKO HIŠO z vrtom z možnim poznejšim odkupom. Naslov v oglasnem oddelku. 1413
Vzamem KRAVO v rejo, ki ima 6 litrov mleka. Klemene Jože, Podi j uhelj  90, Tržič
MOŠKI, 41 let, z dobro službo, želi spoznati dekle ali vdovo od 35 do 45 let iz Ljubljane ali okolice, po možnosti s stanovanjem. Ponudbe poslati pod »pošten moški«.
Greničarjevemu atu iz Vo-klega za 70-letrtico čestitajo Aldo in Marjanček ter vsi domači. 1419
Gostilna »ZARJA« Trboje priredi v soboto, 18. marca, ZABAVO S PLESOM. Igrajoj Veseli topničarji. Pričctek ob 19. uri. Vabljeni. 1415
Obvestilo!
Cenjene goste obveščamo, da bo v soboto, 18. marca, v dancingu hotela CREINA Kranj igral orkester »1 x 3« in ne orkester Radia Tržič.
FOLKLORNA SKUPINA PREDOSLJE prireja 19. marca ob 15. uri FOLKLORNI KONCERT v kulturnem domu. Vabljeni. 1416
MLADINSKI AKTIV MAVČIČE priredi v nedeljo, 19. marca, MLADINSKI PLES. Pričetek ob 18. uri. Igra ansambel »TURISTI«. Vabljeni.
IGRAH
ZADNJE ČASE USEBN0 SREČO
C°HENJCI:
9. marca Je bila na Bledu GLAVNA PREMIJA NA   SREČKAH 150.000 DIN. Dobil jo J« taksist Lojze Košir. 7. marca Je bila na Jesenicah PETERKA NA LOTU (edina v Jugoslaviji), vredna preko ŠŠ.8GC DiN. V Kranju pa je bila prodana srečka EKSPRESNE LOTERIJE, ki je zadela 10.000 DIN.
Sodelujte še vi v igrah JUGOSLOVANSKE LOTERIJE.
Zahvala
Ob nenadni, bridki in mnogo prerani izgubi na§e ljubljene hčerkice
IMataške Treven
se iskreno zahvaljujeva vsem za izrečena sožalja, darovano cvetje in vence ter vsem, ki so jo spremili na njeno zadnjo pot v mnogo prerani grob. Prisrčna hvala tudi č. duhovščini za obred.
Kranj, 14. marca 1972
Žalujoča očka In mamica ter drugo sorodstvo
Zahvala
Ob izgubi dobrega moža in očeta
Štefana Pintarja
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih dneh stali ob strani. Posebno se zahvaljujemo gospodu župniku in organistu, zdravnikoma iz Železnikov, sosedom in sodelavcem iz delovnih kolektivov za spremstvo in cvetje.
Žalujoči: žena Marija in sin Tone, hčerki Julka in Marica z družinama ter sinova Lojze in Jože z družinama
Sorica, 17. marca 1972
Zahvala
Ob izgubi dragega moža, očeta in slarega očeta
Viljema Pozveka
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, pevcem, vsem darovalcem cvetja in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena ter sinovi in hčerka z družinami
Sv. Duh, 14. marca 1972
Zahvala
Ob bridki izgubi, v neizmerni žalosti, ob mnogo prerancm grobu, naše nadvse ljubljene hčerke, sestre, tete, sestrične, svakinje
Viktorije Mali
uslužbenke LB, poslovne enote Kranj
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sošolcem in vsem, ki ste jo na kakršenkoli način počastili, ji darovali vence in cvetje ter jo spremili k počitku v prerani grob. Posebno zahvalo smo dolžni kolektivu Ljubljanske banke — poslovne enote Kranj, kateri jo je sprejel medse kot sodelavko — sindikatu, sodelavkam, celotnemu vodstvu enote za vso skrb in pomoč v bolezni, obiske v bolnici ter veliko vsestransko pomoč in tolažbo ob njeni smrti, za darovane ji vence in cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Prav iskrena hvala tovarišici za lep poslovilni govor ob njenem grobu Prisrčna hvala kolektivu Creine ter trg. podjetju Elita za darovano cvetje in vence, kranjski godbi, pevcem za spremstvo in žalostinke na njeni poslednji poti. Prav vsem, ki ste nam pomagali in izkazali sočustvovanje, izrazili sožalje, še enkrat najlepša hvala.
V hrepenenju po zdravju in velikem upanju jo je ugrabila smrt. Ohranili jo bomo v trajnem spominu.
KOLESAR BREZ LUCI
Na cesti drugega reda v vasi Bitnje je v ponedeljek, 13- n^ ca nekaj po osmi uri zvečer voznik osebnega avtomobila f8j Bajželj iz Zadrage pri Dupljah na ravnem delu ceste doh kolesarja Gabrijela Jurčiča iz Zg. Bitenj. Kolesar je brez luči in brez odbojnega stekla na zadnjem delu ^^jo Voznik avtomobila je kolesarja opazil na zelo kratko raz Q in ga je kljub zaviranju zadel. V nesreči je bil kolesar ranjen in so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
NENADOMA CEZ CESTO
Old-
V četrtek, 16. marca, po tretji uri popoldne se je ^ hamskl cesti v Kranju pripetila prometna nezgoda. iL^. osebnega avtomobila Alojz Veselic iz Kranja je vozil od ■ a skovega. Pri križišču v ulico Moše Pijade pa je nena^a(ja-stekla iz skupine otrok, ki so hodili po pločniku 7-letna na Valant iz Kranja. Otrok je stekel čez cesto izven PTekiJCa za pešce, prav tedaj ko je mimo vozil voznik Veselic. se je zaletela v zadnji levi del avtomobila in obležala ranjena. Prepeljali so jo v ljubljansko bolnišnico.
Kranj, 16. marca 1972
Neutolažljivi: starši, sestre.
Komisija za delovna razmerja GORENJSKE KREDITNE BANKE KRANI
objavlja prosto delovno mesto
referenta pripravljalen materiala
Pogoji: dokončana srednja ekonomska šola ali girn'
nazija, prednost imajo začetniki. Pismene prijave za zasedbo tega delovnega mesta sprejema komisija za delovna razmerja pri Gorenj" ski kreditni banki Kranj, do 23. marca.
KMETIJSKA ZADRUGA CERKLJE na Gorenjskem
proda na JAVNI DRAŽBI, ki bo 19. marca ob 9. uri dopoldan na dvorišču zadruge v Cerkljah,
naslednje kmetijske stroje:
traktor Fe 35 plug dvobrazdni kultivator krožne brane
trosilec umetnih gnojil pobeda več vprežnih škropilnic brusilni stroj
2 izkopalnika krompirja pionir
Vse interesente vabimo, da se licitacije udeleži.)0 KMETIJSKA ZADRUGA CERKLJE
Sporočamo žalostno vest, da je dotrpela naša dobra, nepozabna mama, stara mama, sestra in teta
Frančiška Grašič
Bognarjeva mama s Prims'šovega
Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, 19. marca 1972 ob 15. uri na kranjskem pokopališču. Ohranimo j v trajnem spominu.
žalujoča: sinova Franc in Ivan z dru*'" nama ter drugo sorodstvo
Kranj, 17. marca 1972
PLANICA '72
50 SKAKALCEV IZ 15 DRŽAV
y sredo, 15. marca, je potekel rok za poimenske Pojave skakalcev posameznih dežel za nastop na prvem •vetovnem prvenstvu v poletih. Spisek Imen je domala r1311* Po izjavi generalnega sekretarja organizacijskega Komiteja Planica tovariša Šerbca bo nastopilo 50 ska-**»cev iz 15 držav. Na startni listi bodo praktično vsa ^jana imena najboljših skakalcev sveta, ki so letos naj-dosegli na številnih mednarodnih tekmovanjih, Predvsem pa na olimpijadi v Sapporu. Videli bomo dva *tošnja zmagovalca olimpijskih iger Japonca Kasajo in °rtuno iz Poljske. Med skupino 50 skakalcev pa bo ™di sedanji svetovni rekorder Manfred VVolf.
Torej se letos obeta izredno zanimiv planiški teden, olina Planice pa je v teh dneh v mrzličnih pripravah, |?*o da bo za praznične dni vse nared. Novi praznik Ranice je zdaj pred durmi. V Planico bodo prišli prvi n«kaIcl Sovjetske zveze in CSSR, ki bodo že jutri va-JJ« na bivši velikanki 120-metrski skakalnici. Tudi naši 80 že teden dni spet zbrani na skupni vadbi v Planici.
ke
Pred tremi leti je na otvoritveni tekmi nove velikan-nastopilo 55 tekmovalcev iz 12 dežel. Tedaj je bil jjaagovalec Jiri Raška iz CSSR pred \Virkolo (Norveška) JJ^olfom (NDR). Od naših je nastopilo 12 skakalcev, Jj^d katerimi je bil najboljši Peter Štefančič, ki se Je vrstil na 13. mesto. Sicer pa poglejmo, kateri skakalci ■veta so doslej skočili najdlje:
J*5« Wolf (NDR) — Planica 1969, 164m Raška JCS>SR) — Planica 1969, 162 m VVirkola (Norveška) — fjanica 1969, 161 m Queck (NDR) — Planica 1969, 161 m JJatouš (CSSR) — Planica 1969, 160 m Doležal (CSSR) — slanica 1969, 154 m Bachler (Avstrija) — Vikersund 1967, 134 *n Klchl (NDR) — Planica 1969, 154 m Hubač (CSSR) j. Planica 1969, 150 m GrinI (Norveška) — Oberstdorf 150 m Štefančič (Jugoslavija) — Planica 1969, 150 m ^bmitd (NDR) — Oberstdorf 1970.
DESET »NAJDALJŠIH« JUGOSLOVANOV
«. 150 m Peter Štefančič — Planica 1969, 143 m Marjan Jjesec — Planica 1969, 141 m Jože Slibar — Oberstdorf J*1. 138 m Ludvik Zaje — Planica 1969, 136 m Branko "olhar — Planica 1969, 132 m Peter Eržen — Oberstdorf i"64. 127 m Stanko Smolej — Planica 1969, 126 m Janez urnian — Planica 1969, 125 m Vinko Bogataj — Oberst-«orf i970 122 m Marjan Pecar _ piai„ca i%9.
J. Javornik
Osnovnošolsko prvenstvo
Komisija za namizni tenis pri ObZTK Kranj je bila organizator letošnjega osnovnošolskega prvenstva v namiznem tenisu za pionirje in pionirke. V avli osnovne šole Simona Jenka so se pomerili za najboljšega v letu 1972 učenci. Med 36 udeleženci smo tako dobili letošnje prvake Kranja. Največ uspeha so imeli pionirji Oš Simon Jenko, prr pionirkah pa učenke Oš France Prešeren.
Rezultati — pionirji od 5. do 8. razreda — polfinale:
Simič (Oš S. Jenko) : Bido-vce (Oš S. Jenko) 2:1, Dolenc (Oš L. Seljak) : Vcrdnik (Oš L. Seljak) 2:0; finale: Simič (OŠ S. Jenko) : Dolenc (Oš L. Seljak) 2:1; vrstni red: 1. Simič (OŠ S. Jenko), 2. Dolenc (OŠ L. Seljak), 3. Vcrdnik (OŠ L. Seljak), 4. Bidovec (Oš S. Jenko; dvojice — finale: Simič—Zupan (OŠ S. Jenko) : Jcrala—Verdnik (Oš L. Seljak) 2:1; vrstni red: 1. . Simič—Zupan (Oš S. Jenko),
2. JeraJa—Verdnik (Oš L. Seljak), 3. Bidovec—Oman (OS S. Jenko); od 1. do 4. razreda — polfinale: Ramovš (Oš S. Jenko) : Bidovec (Oš S. Jenko) 2:0, Gros (OŠ L. Seljak) : Kacin (Oš Šenčur) 0:2; finale: Ramovš (OŠ S. Jenko) :" Kacin (Oš Šenčur) 2:0; vrstni red: 1. Ramovš (Oš S. Jenko), 2. Kacin (OŠ Šenčur),
3. Gros (OŠ L* Seljak), 4. Bidovec (OŠ S. Jenko); dvojice:
Ramovš—Bidovec /OŠ S. Jenko) : Kacin—Urbič (OS Šenčur) 2:0; vrstni red: 1. Ramovš—Bidovec (OŠ S. Jenko),
2. Kacin—Urbič (OŠ Šenčur),
3. Vreček—Mubi (OŠ Šenčur); pionirke od 1. do 4. razreda — finale: Kolčne : Gašperlin (obe OŠ Šenčur) 2:0; pionirke od 5. do 8. razreda — polfinale: Zakojč (Oš F. Prešeren) : Tepina (Oš L. Seljak) 2:0, Jeraša (OS L. Seljak) :
Ožek (OŠ F. Prešeren) 0:2; finale: Zakojč : Ožck (obe F. Prešeren) 2:1; vrstni red: 1. Zakojč, 2. Ožek (obe F. Prešeren), 3. Tepina, 4. Jeraša (obe OŠ L. Seljak); dvojice: Zakojč—Ožek (Oš F. Prešeren) : Tepina—Jeraša (Oš L. Seljak) 2:0; vrstni red: 1. Zakojč—Ožek (Oš F. Prešeren), 2. Tepina—Jeraša (OŠ L. Seljak), 3. Kirin—Zupan (Oš Šenčur). D. Humer.
Matjašič povečal prednost
V nadaljevanju šahovskega prvenstva Kranja so bili doseženi naslednji rezultati: 6. kolo: Pečnik : Marko 0:1, Ra-bič : Vidali 1:0, Naglic : : Kralj 1:0, Andclič : Kladnik remi, Hribar : Lazar 1:0, Dri-novec : Matjašič 0:1; 7. kolo: Matjašič : Valjavec 1:0, Lazar : Drinovec 0:1, Kladnik : : Hribar 0:1.
Vrstni red: Matjašič 6,5, Rabič in Hribar po 5, Vidali 4, Naglic in Marko po 3,5, Drinovec 3 itd.
V mladinski konkurenci je trenutni vrstni red: Gabrijcl-čič 9,5, Štagar in Jakovac po 7, Koncilija 5,5, Stare 4,5 itd.
M. Gabrijelčič
Prvi slovenski turistični rally
AMD Šolt bo organiziral v nedeljo prvi slovenski turistični rallv Astra-Šolt '72. Start bo v Ljubljani pred halo Tivoli, proga pa bo vodila skozi škofjo Loko, Kranj, Radovljico, Bled, na Pokljuko, Srednjo vas, Bohinjsko Bistrico, Bled, Begunje, Tržič, Golnik, Kranj, Mengeš, Ljubljano, Škofljico, Grosuplje,   Polževo, Ivančno-
gorico, s ciljem pred mote-, lom Turist v Grosupljem. Dolžina proge bo znašala 285 kilometrov. Rallv bo imel 4 časovne etape, 4 prehodne kontrole, točnostno vožnjo okrog Blejskega jezera, spret-nostno vožnjo na startu, pospeševanje in zaviranje pa bo na nemški cesti v Ljubljani.
Skrb za boljši kader
Tržič je včasih slovel po odličnih smučarjih, danes pa bi   lahko   trdili nasprotno.
Judoisti Alpine dosegajo lepe uspehe
-alcratni državni" prvak Mar-
^ogo^" S nOV°, ŠPOrt'^ vSe b    Je bilo v kraju od
je k° klub Alpina v Žireh blijn ustanovljen pred pri-r0Vc°. Pctnajstimi leti. Ži-* Je za ta šport navdušil -tr J> M,
lOgo
HjgBa Zač<-'tka dovolj zanimala .ningov se je vse do Vsa: erum letom udeleževalo
krat Po dvajset članov. Ta-Padlj1^ S° Judoisti Alpine iz-1'ge • ]z slovenske judo hir]0in delo v klubu je za-
irrieii fn°.letnem premoru so čnj , ani Julija judoisti ob-&od j ?n delo v klubu je sednik ktirko novega predmet »\- Jerneja Peternelja Je ki, k cl°- Tovarna Alpina ttiof 7v oblJ"bila vso po-' nakupljene so bile nove
blazine in judoisti so začeli tekmovati v II. slovenski judo ligi — zahod. Zdaj trenira v klubu okrog petnajst članov, med njimi tudi precej mladih, starih od osem do deset let. Treningi so dvakrat tedensko v tesnih prostorih telovadnice osnovne šole. Prav s prostori so največje težave, saj žiri ne premorejo niti ene telovadnice. Zirovske judoiste trenirata Milan Jereb, ki je bil pred kratkim povabljen na trening državne reprezentance, in Bojan Zakelj. Prav o prvem bi bilo treba povedati še nekaj besed. Komaj 21-letni Milan Jereb je namreč že dosegel nekaj lepih uspehov. Na tradicionalnem tekmovanju za pokal Nagaoka v Ljubljani je  ta tekmovalec  v močni
Kranjčani v VLoner
V v
>stvnPrU, bo 19- marca P» br*otw   slovenskih  mest v
*atij se k1   šahu- Kranj" eležir tega prvcnstva
f»i,Z dvema ekipama. CKlPO  bodo sestavljali
:uu,
prv0
Matjašič, Jovič, Vojičič, Šmid, Stagar, Valjavec, Lazar in Naglic, drugo ekipo pa bo postavila šahovska sekcija tovarne Sava.
M. G.
.   mub&'l.-i ;clo**i — .btfilJ>%'.v
konkurenci najboljših tekmovalcev iz Avstrije, Italije in Jugoslavije v vveltcr kategoriji zasedel prvo mesto.
Sicer pa se judoisti Alpine udeležujejo vseh tekmovanj. Letos zaradi poškodb niso sodelovali le na tekmovanju za pokal Pohorja. Na tekmovanjih so se že pokazali rezultati prizadevnega enoletnega dela. Tako so tekmovalci Alpine na prvem mestu v II. slovenski judo ligi-zahod in resno računajo .na povra-tek med najboljše slovenske klube.
Kljub temu funkcionarji kluba niso preveč optimistični. Težav je še vedno veliko. Zaradi dvoizmenskega dela je predvsem težko uskladiti urnik treningov. Računajo pa, da bodo z uvrstitvijo v I. slovensko judo ligo judoisti dobili trenerja iz Ljubljane. Obenem bodo na tečaj za trenerje in inštruktorje poslali še tri svoje člane. Računajo tudi, da bodo lahko judoisti šli na 10-dnev-ne skupne priprave ob morju. J. Govekar
Zato je v preteklem letu, ko je bil ustanovljen SK Tržič, novi odbor sklenil, da ustanovijo pionirsko smučarsko šolo. S suhimi treningi so začeli že zgodaj jeseni. Ko pa je zapadel sneg, so se preselili v Hraste nad Tržičem. Zaradi slabih snežnih razmer so se kmalu preselili na Zelenico in začeli s treningi v sobotah, ko imajo učenci prosto. Smučarsko šolo obis kuje trenutno 25 smučarjev. Treningi bodo trajali vse du konca smučarske sezone. Jeseni pa bodo začeli -v telovadnici in na prostem s suhimi treningi. Solo vodi učitelj smučanja Slavko Cadež.
— )P
Za sezonsko delo v DOMU ODDIHA ZVEZE SLEPIH Okroglo pri Kranju
DOBI C U/.BO:
CISTILKA SOBARICA SERVIRKA POMOČNICA v kuhinji KNJIGOVODJA
Ponudbe je treba poslati na naslov:
REPUBLIŠKI ODBOR ZVEZE SLEPIH, Ljubljana, Groharjeva 2.
i  Triglav vocJ
Tekmovanje v zimski gorenjski košarkarski ligi gre h koncu. Triglav je po visoki zmagi nad Kropo že postal letošnji prvak, medtem ko je večja borba za drugo mesto. Naj resnejša kandidata sta Kroj in Kranj.
Rezultati: Triglav : Kropa 102:22, Jesenice : Kranj 61:48, Gorenja vas : Kroj 64:57. V predzadnjem kolu bodo igrali: Goti k : Gorenja vas, Kropa : Jesenice, Kranj : Kroj.
Lestvica:						
Triglav	11	10.	1	815 :	576	20
Kroj	. 10	7	3	658 :	584	13
Kranj	10	6	4	647 :	639	12
Jesenice	U	4	7	753 :	712	8
Kropa	10	4	6	465 :	577	8
Gotik	10	3	7	586 :	656	6
Gorenja vas	10	2	8	518 :	694	4
				J.	Ažman * »	
Letos smo že večkrat slišali ah brali, da pri nas manjka umetnih gnojil. Proizvajalci so za pomanjkanje navajali različne vzroke, med njimi tudi, da jim primanjkuje vreč. Ker nas je zanimalo, kakšna je preskrba z gnojili na Gorenjskem, smo se oglasili pri treh kmetijskih proizvajalcih.
# Karel TRILER, kmet, Grenc pri Škofji Loki: »Letno porabim 8 do 9 tOn umetnih gnojil, predvsem nitrofoskal. Doma ga Imamo že okrog 7 ton. Kupil sem ga pri loški zadrugi na kredit. Pri jesenski prodaji pridelkov mi bo zadruga to obračunala. Sem namreč njen kooperant. Odkar pomnim, ml gnojila še nikoli nI zmanjkalo. Vsako leto ga pravočasno kupim. Seveda pa je preskrba z umetnimi gnojili odvisna tudi od sposobnosti zadružnih komercialnih služb. Cena umetnih gnojil se letos suče okrog 90 par za kilogram. Vendar je narobe to, da se cene umetnih gnojil vedno prej zvišajo kot cene proizvodov. Tako je cena krompirja že približno 8 let nespremenjena, umetna gnojila pa so se samo v zadnjem letu zvišala za 35 do 40 odstotkov.«
0 Franc BREMSAK, KZ Sloga, vodja okoliša Mavčiče: »Predvsem manjka kalijeve soli In superfos-fata. Gnojil namreč "ne uvažamo, kmetje pa Jih potrebujejo za vse okopa-vine. Ostala gnojila Ima naša  zadruga  na zalogi,
večina kmetov pa se Je z njimi že oskrbela. Vendar moram povedati, da so letos umetna gnojila za okrog 35 odstotkov dražja kakor lani. To bo vplivalo na porabo. Prav tako bodo imeli večje težave tudi proizvajalci. Prihodnje leto namreč ne bodo več dobivali regresa.«
# Janez STARE, kmet, Hraslje: »Umetnih gnojil imam dovolj, saj sem jih februarja in marca kupil okrog 12 ton. Menim, da mora dobiti hektar zemlje vsaj 1200 kilogramov umetnega gnoja. Da na našem območju umetnih gnojil ne manjka, je velika zasluga Kmetijske zadruge Cerklje, oziroma njenega direktorja, ki je s proizvajalci gnojil sklenil pravočasno pogodbo. Cerkljanska zadruga je med največjimi odjemalci
umetnih gnojil v republiki. Čeprav dobimo kmetje gnojilo spomladi, ga plačamo šele jeseni, ko prodamo pridelke. To pomeni, da nas mora zadruga toliko časa kreditirati in to brez obresti. Nekatere druge zadruge zaračunavajo obresti. Letos sem nekaj gnojil že potrosil po travnikih in njivah, kjer imam posejano pšenico.«
J. Košnjek
Več za gorenjske ceste
Po gorenjski cesti je lani prišlo v našo državo 1,923.144 osebnih vozil oziroma prek pet milijonov potnikov, kar je za 57 odstotkov več kot prejšnje leto. Prišli pa so po cesti, ki je na nekaterih mestih v zgornjem delu Gorenjske slabša kot lokalna cesta. Prav zato sO predsedniki gorenjskih občin na nedavnem skupnem sestanku s predstavniki kranjskega Cestnega podjetja in republiškega cestnega sklada zahtevali, da je treba zagotoviti več denarja za gorenjske ceste. Letos je namreč predvidena obnova odseka od Potokov do Jesenic, obnova mostu v Kranjski gori, nadaljevanje del na kranjski obvoznici in ureditev križišča v Lescah.
Odločno so tudi zahtevali, da noben dinar, ki se dobi od goriva in motornih vozil, ne bi smel iti drugam kot ža ceste. To velja še posebno za zadnjo podražitev bencina. Prav tako se niso strinjali z odgovorom, ki so ga gorenjski poslanci dobili v skupščini glede priprav na gradnje hitre ceste na Gorenjskem.
A. Ž.
JK</A\¥AV
I VIL. A.
Skoraj ni večjega kraja v radovljiški občini, kjtf v zadnjih letih ne bi nastopil harmonikarski orkester ra' dovljiške glasbene šole. Njegov vodja Jože Ažman &a. je ustanovil pred sedmimi leti, ko je v glasbeni š° v Radovljici začel poučevati flavto in harmoniko. Ro<*_ se je Jože Ažman leta L109 na Jesenicah. Dolgo vr$i° let se je glasbeno udejstvoval v Beogradu, ko pa se I 1965. leta preselil v Ljubljano, je začel z glasbeno vzg°l° v Radovljici. Zdaj dvakrat na teden poučuje v Rad0*' Ijici in dvakrat v Lescah.
»Vesel sem, da se danes toliko mladih zanima z<* glasbo, zato bom delal na tem področju dokler born mogel. Glasba mi je namreč že od mladih let pomenila kruh, zabavo, prosti čas .. .c
A. t.
i Ca*
Tala turistična razglednica Nakelčanom ni v ponos. Turistična sezona se začenja '° ^ bil, da se ta kamen spotike odstrani. — Foto: F. Perdan