Izhaja 1. In 5. soboto vsakega meseca, o Celoletna naročnina znaša 2 K, posamezne številke po 10 vin. D D □ D a Uredništvo: Kr. Terseglav, Ljubljana (Katol. tiskarna), o □ a □ o Upravništvo: Lud. Tomašič, Ljubljana (Katol. tiskarna). Št. 14. V Ljubljani, dne 27. avgusta 1910. Letnik III. Orli! Kakor vsako leto pohitimo tudi letos na Angeljsko nedeljo, t. j. dne 4. septembra, na Brezje. Vsled sklepa zadnje odborovc seje v Logatcu se vrši ob tej priliki tudi o d b o r o v a seja, katere se mora v smislu našega poslovnika udeležiti vsak odsek po zastopniku. Spored je sledeči: 1. Odhod iz Ljubljane s prvim jutranjim vlakom, ki odhaja ob 5. uri 40 minut. Drugi odseki nalj pridejo tako, da bodo zanesljivo do pol 8. ure zjutraj v Otočah. 2. Po prihodu na Brezje skupno sveto obhajilo. Oni, ki bodo pristopili k mizi Gospodovi, naj opravijo spoved doma. 3. Ob 8. uri sveta maša. 4. Po sveti maši kratek zajtrk. 5. Ob pol 10. uri seja odbora s sledečimi točkami: a) poročilo tajnika; b) poročilo načelnika; c) poročilo blagajnika; č) Naša brošura in »Mladost« (Ivan Podlesnik). d) Jesenska in zimska sezona (Fr. Terseglav). c) Mladeniški tečaj v Ljubljani (V. Je-ločnik). f) Orel in Cerkev (V. Zabret). g) Okrožja (Iv. Podlesnik). Opomba. Seja se bo prekinila za čas skupnega kosila. Bratski odsek sc naproša, da se zanesljivo po več članih udeleži tega zleta in odborove seje. Na z dar! Za »Zvezo Orlov«: Dr. L. Pogačnik, t. č. predsednik. Zlata knjiga. Kdor je pazim zasledoval razvoj naše mladeniške organizacije, mora pripoznati, da ni bil storjen na vseh zborovanjih in občnih zborih noben sklep, ki ga organizacija ne bi bila dosledno izpeljala. Četudi je bilo treba včasi časa, izpeljan je pa le.V zad- njih mesecih letošnjega leta je bil izvršen zopet tak sklep. Mladeniška organizacija je dobila svoj oravilnik (Ivan Podlesnik: »Mladeniška organizacija«. Založil konzorcij »Mladosti«, prodaja Katoliška bukvama v Ljubljani), o katerem je že poročala »Mladost«. Te dni pa je prišla na svetlo težko pričakovana »Z lata knji g a«, katero je napisal urednik »Mladosti«, br. Fr. T c r-segla v. (Cena 1 K broš., 2 K vezana.) Ako pogledamo vsebino te knjižice, bodemo takoj spoznali, zakaj je bila knjiga težko pričakovana in zakaj je pomembna ravno za nas Orle. Vsebina navaja sledeče odstavke: L Orel, njegov namen, delo in vzori. — II. Orli, njihove dolžnosti in živ-1 jenska naloga. — II. Orlovske čednosti. — IV. Značajnost, prvi pogoj življenja po Orlovih načelih. — V. Viteštvo in neomadeže-vano življenje. VI. Ljubezen do ljudstva in narodne dolžnosti Orla. — VIL Telesno zdravje in smisel za domačijo ter družino. — VIL Krščanska ljubezen in usmiljenje. -- IX. Orel in nasprotniki. Knjiga je pisana z ljubeznijo in navdušenostjo do dobre stvari. Poleg tega pa jasno in vsakemu umevno. Saj jo je napisal brat, ki stoji skoro od početka v prvih vrstah delavcev na polju naše organizacije. Za nas nastane sedaj važno vprašanje, kako naj s pomočjo te knjige razširimo v naših vrstah zlate nauke, ki jili vsebuje knjiga? Z ljubeznijo in navdušenostjo! Zavedajmo se, da pisatelj ni nič drugega kot sejalec semen. Kakor sleheren sejalec v pomladnem jutru, ko komaj solnce vzhaja na njivo in meče v raz-orane brazde seme, tako dela tudi vsak pisatelj, ki se zaveda svoje vzvišene naloge. Seveda morajo biti tla pripravljena. V naši organizaciji so pripravljena. Knjiga ni nastala tja v en dan, napisana ni zaradi lepšega, temveč iz potrebe za potrebe. Nauki v knjigi so sadovi skušenj. Te sadove sejati, da obrodc znova sadove, je sedaj naša velika naloga. To bomo storili letošnjo jesen in zimo na sledeči način: 1. Skrbeti moramo, da se knjiga razširi kar najbolj mogoče med našimi brati. Naj bo vsak izmed njih v posesti te knjige. Gotovo pa vsak voditelj in odbornik. Tam, kjer si je ne more nabaviti en sam, naj si je kupita dva skupaj. Tudi kot darilo in spomin je knjiga (/.lasti v lepši obliki) zelo prikladna. 2. Knjiga pa ne sme biti samo last knjižnice posameznikov, temveč njeni nauki morajo postati duševna last vsakega Orla. T o je naš katekizem. Katekizma se je treba učiti; včasih na pamet. Tako mora biti z »Zlato knjigo«. 3. Čuden bi se mi zdel tisti Orel, ki bi poznal ves naš katekizem, pa bi se ne ravnal po njem. Zato jo velika naloga posameznih odsekov, da strogo pazijo, da se navodila »Zlate knjige« tudi med .člani spolnjujejo. Pri nobeni odborovi seji ne sme manjkati »Zlate knjige«, da se v kočljivih slučajih lahko vanjo pogleda in poišče sveta. Okrožja bodo imela nalogo paziti, kako sc »Zlato knjigo« pri posameznih odsekih uporablja. Letošnje poletje smo se dovolj natellova-dili in izlctavali. Še na Brezje k Materi božji in k skupni seji, potem zopet na podrobno delo v prospeh naše organizacije in v blagor ljudstva. Pot za to delo nam bo kot vedno črtala »Mladost«, prijatelja in svetovalca na tej poti pa nam bosta »Mladeniška organizacija« in »Zlata knjiga«. Bratje! Njive so razorane, zavihajmo rokave in hajdi na delo! Domovina nas ljubi in ljudstvo naše hoče nasproti pomladi. Tudi nam se hoče pomladi duševnega prerojen j a in vstajenja. Kdo izmed nas bo legal k počitku? Tisti čas je že daleč za nami! Saj smo že večkrat rekli: kot apostoli moramo biti. Kot apostoli z zlatimi vzori v srcih. Z vzori, ki so žarki večne Resnice in Lepote! Na zdar! J. P. Važni sklepi. Okrožje Št. Vid je sklicalo dne 16. t. m. sejo, v kateri so se storili sklepi, prevažni za vso našo organizacijo. Zato jih tu objavljamo: 1. Sklene se, da vsak v okrožje spadajoči odsek kupi vsaj 5 izvodov »Zlate knjige« in naj skrbi, da jo prebere in prouči vsaj vsak odbornik. Naroča sc vsem odsekom: v letošnji zimski sezoni naj se strogo pazi na to, da se vrše redni tedenski sestanki, pri katerih sc ima brati in razlagati redno en četrt ure iz Podlcsnikove »Mladeniške organizacije« in Terseglavove »Zlate knjige«. 2. Odseki naj že sedaj mislijo na to, kako organizirati sestanke v bodoči sezoni. 3. Tudi naj se po vseh odsekili že sedaj misli na to, kako vpeljati proti novemu letu še bolj uspešno agitacijo za »M 1 a -d ost«. 4. Vsak odsek naj si nabavi malo o m a -r o, v kateri naj se shranjujejo vse knjige in akti, tičoči se odseka. 5. Strogo se naroča vsem voditeljem odseka, da na j strožje pazijo na to, da člani Orla m i m a j o n, a j m' a n j š e g a stika s Sokoli. Člani Orla naj se ogibajo prireditev nasprotnikov, istotako naj se ne odzi.vljajo na izzivanje nasprotnikov. Važna zadeva. Šentviidsko- viško okrožje je v svoji seji 16. t. m. storilo sklep, ki je zelo uvaže vanj a vreden. Bratom Orlom se naroča kot stroga dolžnost, da sc vanje jo občevanja s Sokoli in sploh z mladeniči, ki so naši kršč. misli nasprotni, v kolikor ne zahteva v posebnih slučajih krščanska ljubezen, da nasprotniku priskočimo na pomoč, ga kaj podučimo in skušamo na pravo pot spraviti. Sicer pa se je treba Sokolov kolikor mogoče izogibati, govoriti s posameznimi le, kolikor je v družabnem življenju ne obhodno potrebno, prav posebno pa se mora Orel varovati, da bi s kakim Sokolom sklenil posebno prijateljstvo ali pa da bi se celo Orli s Sokoli sestajali v krčmah. To se je nekje že zgodilo in zgodilo se je, da so se nekateri fantje izpridili, polstali v prvi vrsti versko mlačni, začeli duhovnika po strani gledati itn cele noči krokati ter plesati. Nazadnje so se popolnoma poliberalili. Hvala Bogu, da se je to zgodilo le v enem kraju in da je med zla s to pšenico naše organizacije, ki tako bujno raste, pleveli le malo, a mi pravimo čisto odločno: Prav nič je ne bo in tudi, če je ena sama, jo bomo izruvali! Ko je Jezus Kristus zasnoval na zemlji svojo organizacijo, svojo cerkev, se je obrnil k apostolom in jim prisrčno rekel: »Od danes dalje vas ne bom več imenoval svoje učence, ampak prijatelj e!« Kako lepa in globoka beseda! Tiste je Gospod povzdignil v visoki stan prijateljstva z Bogom, tiste je počastil s svojim prijateljstvom, ki so ga ljubili in njegov nauk razumeli! Gospod je ljubil tudi svoje nasprotnike in sovražnike, ker jih je prišel odrešit in jih obsipal z dobrotami, a za svoje prijatelje je imenoval le tiste, ki so bili z njim enega duha in volje. Zato pa tudi mi ne smemo prijateljstva sklepati z vsakomur, posebno pa ne s tistimi, ki sovražijo naše cilje in ideale. Zdaj imamo »Zlato knjigo«. Opozarjamo ob tej priliki na to, kar piše »Zlata knjiga« o prijateljstvu. To sc mora našim fantom v spomin vtisniti kakor bi vklesal vsako besedo v njihova srca! Tak o-l c govori o prijateljstvu naša »Zlata knjiga«: 1. Katero čednost morajo Orli najbolj med seboj gojiti? Orli morajo med seboj najbolj gojiti prijateljstvo in solidarnost v vseh zadevah. 2. Kakšno mora biti medsebojno prijatelj- stvo Orlov? Medsebojno prijateljstvo Orlov mora biti dejansko, odkritosrčno in stanovitno. 3. Kdaj je medsebojno prijateljstvo Orlov dejansko? Medsebojno prijateljstvo Orlov je tedaj dejansko, ako si med seboj pomagajo v vsaki stvari, pa ne samo v društvu in v društvenih zadevah, ampak tudi doma, v javnosti in v tujini. 4. Kdaj je medsebojno prijateljstvo Orlov odkrito? Medsebojno prijateljstvo Orlov je odkrito, ako je v srcu in ne samo v besedah, pa tedaj, ako Orli ne skrivajo med seboj svojih misli, ampak priznavajo drug drugemu lastne napake in drug drugega poučijo in posvarijo, kadar so kaj pogrešili. 5. Kdaj je medsebojno prijateljstvo Orlov stanovitno? Medsebojno prijateljstvo Orlov je stanovitno, ako se Orli med seboj spoštujejo, ljubijo in si dejansko pomagajo vedno, dosledno, ob vsaki priložnosti in potrebi; ne iščejo med seboj prepirov, če so se pa sprli, se kmalu poravnajo, in sc ne nehajo ljubiti, tudi če jih loči usoda. 6. Kakšnega prijateljstva se morajo Orli varovati? Orli se morajo med seboj varovati napačnega prijateljstva. 7. Kdaj je prijateljstvo napačno? Prijateljstvo je napačno, če se drug drugemu laskamo, hlinimo, drug drugega povzdigujemo, zamolčujemo drug drugemu napake, napačna dejanja prijateljeva v lastno in njegovo dušno škodo in v škodo drugih ter cele organizacije prikrivamo ali celo prijatelja v slabih mislih in delih podpiramo in mu dajemo potuho. 8. Kako daleč se razteza medsebojno prija- teljstvo Orlov? Medsebojno prijateljstvo Orlov sc razteza na vse Orle brez razlike stanu in kraja. 9. V čem se medsebojno prijateljstvo Orlov kaže naznotraj? Medsebojno prijateljstvo Orlov se naznotraj zlasti v tem kaže, da drug drugega, zlasti pa starejši nuajše, poučujejo o namenih in smotru organizacije; drug drugemu predočujejo dolžnosti, ki J ni imaj o do društva, in drug drugemu po-ihagajo jih vestno izvrševati; . drug drugega vzpodbujajo k čednostno-mu življenju; drug drugega varujejo pred slabimi vplivi, zmotami, grehi in nakanami nasprotni kov; se varujejo prepirov; med seboj brez zavisti tekmujejo v plemenitosti, dobroti in odločnosti. 10. V čem se medsebojno prijateljstvo Orlov kaže nazunaj? Medsebojno prijateljstvo Orlov se nazunaj zlasti v tem kaže, da sc drug nasproti drugemu tako v društvu kajkor javno vedejo dostojno, ise med seboj ne žalijo, in govore tudi, kadar so sami med seboj, vedno spodobno; kar se tiče društvenih ciljev, ukrepov in sklepov in sploh načel in delovanja naše organizacije, nastopajo nasproti vsakomur in v vsakem slučaju solidarno, se za čast Orla povsod in brez strahu vedno zavzamejo in nobenega izmed svojih ne puste neupravičeno žaliti in ga oškodovati; isto solidarnost pokažejo nasproti nasprotnikom, ne samo, če gre za Orla, ampak sploh za načela in čast vse katoliške organizacije; nazunaj tudi v najtežavnejših okoliščinah kažejo vedno složnost in edinost, in sporov, ki bi utegnili med njimi nastati, ne nosijo pod nobenim pogojem v javnost; drug drugega ne ovajajo, ne črnijo in ne govore za hrbtom, in pred drugimi ne ponižujejo. 11. Kdaj in komu mora Orel razkriti Orlove napake? Na napake in pregrehe, ki jih Orel na Orlu opazi, ali zanje izve, naj najprej opozori tistega, ki jih je storil, in naj ga z vso ljubeznijo posvari in izkuša poboljšati, ter naj sc pri tem spomni, da je Jezus Kristus velel sobratu sedemkrat sedemdesetkrat odpustiti. Le če tovariš trdovratno pri svojih pregrehah vztraja, druge pohujšuje in zapeljuje ter s svojim vedenjem, govoricami, ki se o njem širijo, besedami in dejanji škoduje ugledu društva in njega vzvišenim ciljem, je sveta dolžnost vsakega na to opozoriti najprej društvenega voditelja, oziroma odbor, pri tem pa naj se kolikormogoče gleda, da se -stvar preveč ne izve in prizadetemu v javnosti preveč ne škoduje. Le velike javne pregrehe, ki imajo posebno moč druge okužiti in v svoj krog zapeljati, naj sc tudi javno ožigosajo in pokažejo v vsej grdobi. 12. Kateri so razlogi medsebojnega prija- teljstva Orlov? llazlogi medsebojnega prijateljstva Orlov so: zavest, da moremo le složno doseči veliki cilj in vzvišeni smoter naše organizacije; zgled, ki nam ga dajejo nasprotniki, ki so za slabo stvar med seboj po celem svetu zvezani in edini, dočim so katoličani za dobro stvar vse premalo med iscboj združujejo; vera, da so naše duše podoba božja, oprane s krvjo Jezusa Kristusa, namenjene za večno slavo in zveličanje in zato vredne medsebojne ljubezni iii spoštovanja; končno pa zgled našega ljubega Gospo-ibi Jezusa Kristusa, ki je razen Boga in svoje svete Matere najbolj ljubil svoje učence, ki jili je imenoval svoje prijatelje. »Zlata knjiga« pravi torej, da morajo Orli prijateljstvo in c d seboj gojiti, biti edini na znotraj in solidarni na zunaj, posebno če gre zoper nasprotnike. Kar pa sc tiče razmerja do nasprotnikov, pravi »Zlata knjiga« to-le: 1. Kako kaže Orel ljubezen do nasprotnika? Orel kaže ljubezen do nasprotnika s tem, da mu v vsaki potrebi in stiski, kolikor more, pomaga, ga proti neopravičenim napadom in obrekovanju brani, skuša na pravo pot spraviti in zanj iskreno in odkritosrčno moli. 2. Katere mora Orel prav posebno smatrati za svoje nasprotnike? Orel mora za svoje nasprotnike prav posebno smatrati vse tiste, ki hočejo ljudstvo zastrupiti z nevernostjo in sovraštvom do katoliške Cerkve in duhovščine, pa tiste, ki kvarijo mladino, odirajo ljudstvo in sc z njegovo bedo okoriščajo. 3. Ali se mora tudi sovražnikom vere, ljudstva in mladine izkazovati krščanska ljubezen? Tudi sovražnikom vere, ljudstva in mladine se mora krščanska ljubezen brezpogojno izkazovati. 4. Ali je boj zoper sovražnike krščanske misli zoper krščansko ljubezen? Boj zoper sovražnike krščanske misli ni zoper krščansko ljubezen, ampak je popolnoma v soglasju s krščansko ljubeznijo, ki od nas terja, da ljubimo Boga in dušni blagor ljudstva in-se zato z vso silo ustavljamo poizkusom nevernikov in sovražni-sov ljudstva, ki hočejo pogubiti duše. 5. Kakšen mora biti Orlov boj zoper nasprotnike? Orlov boj zoper nasprotnike mora biti odločen in dosleden, ker je Orel prava bojna organizacija slovenskega katoliškega ljudstva. 6= Kaj so podrobne naloge Orla v boju zoper sovražnike katoličanstva? Podrobne nalogo Orla v boju zoper sovražnike katoličanstva so med drugimi tudi te-le: mora preganjati veri, Cerkvi in ljudstvu nasprotno časopisje in knjige ter ljudi od (njih odvračevati; mora namene in delo veri, Cerkvi in ljudstvu nasprotnih društev in priredb odkrivati, pobi j ati in Ij udstvo zoper n j c vnemati; mora zlasti mladino odvračati od nasprotnikov in takih oseb, ki izkušajo svoj poklic in vpliv v fari izrabljati v to, da širijo veri, Cerkvi ter duhovščini nasprotne mazore; , mora svariti ljudstvo prav posebno pred prostori in krčami, koder sc shajajo katoliški misli nasprotne osebe in zabavljači zoper duhovščino in krščanska društva; mora vpliv nasprotnikov vere neumorno izpodkopavati, njih delo preganjati in njihova prizadevanja za katoliško stvar sproti pokončevati, da bo njih trud zastonj in bodo imeli vedno hujše težave; če je treba, naj odkrije tudi pregrehe, zlobo, pokvarjenost in nevednost nasprotnika, le da je vse resnično in z namenom osramotiti sovražnike Cerkve in vere, da se ne posrečijo njihove protiljudske nakane. 7. Kako Orel sovražnike krščanske misli najbolj uspešno pobija? Najbolj uspešno pobija Orel sovražnike krščanske misli: če ustanavlja krščanska društva vsena-okoli in v njih marljivo sodeluje; zlasti v lastnem odseku vneto dela za vzore in cilje mladeniške organizacije; žene, dekleta in matere vzpodbuja za društveno življenje in navdušuje za zmago katoliške misli; zgledno 'živi in vedno bolj napreduje v krščanskih čednostih in popolnosti, da poživlja lastne somišljenike, nasprotnike pa premaga z dobrimi deli ali jih pa osramoti s, svojim čistim in bogoljubnim življenjem. 8. Česa se mora Orel v boju zoper nasprot- nike posebno varovati? V boju zoper nasprotnike sc mora Orel posebno tega varovati, da nasprotnika osebno ne sovraži, mu ne odreče nobenega dela krščanskega usmiljenja in ljubezni, kadar jo v potrebi, ne izziva, ne žali in ne išče prepirov. 9. Kaj inora biti zadnji namen boju zoper nasprotnike? Zadnji namen boju zoper nasprotnike mora biti ne samo to, da sc ljudstvo in mladina pred njihovimi nauki obvaruje, ampak tudi, da tudi oni kdaj spoznajo resnico in zagledajo luč ter najdejo milost pri dobrotljivem in neskončno usmiljenem Bogu. Če je torej ena najvažnejših nalog Orla, da ima odvračati mladino in ljudstvo od nasprotnikov in (prostorov, koder se zbirajo, koliko več se mora sam varovati, da v družbo nasprotnikov ne zahaja! Na Brezjah bomo tudi o tem govorili. 3. 1 a — Vzročen j e (skozi odročen j e) zakoračim stoja z desno. 11) Obrat v desno — prcdročcnje, predklon. 1 c Drža. 2 a Zaročen j e izpad z desno na- prej. 2 h Obrat v levo — poklek —- roke v bok. 2 c — Drža. 3 a = Vzklon — odnoženje z desno (roke ostanejo v bokih). 3 b — Obrat (na levi nogi) v levo — za-nožcnjc z desno (desna noga ostane na mesto) — predročenje gor. 3 c = Drža. 4 a = Odročen je — pred nožen je z desno. 4 b — Priročcnje — prinoženje z desno. 4 c — Drža. 4. 1. a) Roke v bok — obrat na levo do zanožne stoje z desno, b) Vzročen j e — (spojeno) nizki počep, e) Drža. 2. a) Predklon v čepenju (kolena sku- paj), roke na tleh. b) Izteza trupla v ležno oporo za rokama. c) Drža. 3. a) V predklon v čepenju — (roke na tleh). b) Vzklon (spojeno), izpad z desno naprej — z desno predročno uzro-čcnjc, z levo zaročen j e. 4. a) Obrat (na obeh petah), v levo do izpada z levo naprej — levo: pred-ročno uzročemje. Zaročen j e z desno. c) U sp etno — priročenjc (desno nogo k levi), c) Drža. Nekaj vaj. (Konec.) Druga vaja na krogih je sklopni n a u p o r. Kdor te vaje ne vadi na drogu, jo tudi na krogih ne hode izvršil. Tako kot druge vaje, se tudi ta vadi v pred- ali zako-lehu. Lažje je v predkolehu. Toraj začnimo pri tej: V vesi se mora držati kroge tako, da so prsti obrnjeni naprej, seveda mora hiti palec spodaj, toraj tako1 kot sc drži drog. V ko-lebu naj sc noge preneso v zakolehu v vznosno veso, se jo drži v medkolebu ter naj se, ko se v predkolebu krogi ustavijo, suni z nogama poševno kvišku, roke naj se v tem hipu preprimejo tako, kot se drži v opori na drogu ali na bradlji (v vesi dlan spodaj, v opori zgoraj). Tudi tukaj sc mora precej, ko sc pride v oporo, kroge pomakniti nazaj k bedrom, vrvi pa oh ramo. Ponavlja naj se ta vaja tako, da se tudi iz opore v zakolehu spusti v izpad v vznosno veso, se drži v medkolebu, v predkolebu se izvrši vaja. Če se pa vaja dela v zakolehu se izvrši vsa stvar obratno. V vznosno veso se noge prenese v predkolebu,-se drži v medkolebu, v zakolehu se pa sune noge kvišku, roke, oziroma kroge k sebi potegne ter se telo vrže v stegnjeno oporo. To sc drži v medkolebu, v predkolebu se spusti telo v vznosno veso, se jo drži v medkolebu ter se v zako-lebu vaja ponovi. Plovni skok. Beseda nam že sama pove, da jo to skok v podobi plavanja. Skače sc čez kozo, ali konja na šir in sicer takole: Z zatokom do naletne deske; odpah obe-nožno iz deske, pa se ne prime za orodje (kozo ali konja), ampak se z rokami prime brata »lovilca«, ki stoji za orodjem za ramo, on (lovilec) mora pa z rokama vjeti skakalca za život ter ga odnesti čez orodje. Skakalec mora biti popolnoma stegnjen, noge skupaj, križ uleknjcn; odpah mora biti precejšen, da celo telo odnese, ne da bi isi z rokama kaj pomagal. Lovilec naj bo dovolj močan in spreten, da bo skakalca lepo prijel za pas ter ga odnesel čez orodje. Naj ga kolikor mogoče dvigne v zrak (roke v uzročenje). Skakalec naj pa nogo zažene kolikor mogoče kvišku, sploh naj skuša, da prileti na lovilca kolikor mogoče s stojo. Ta skok je zelo lep, če se pravilno skače. Vadijo ga že po večjih odsekih v popolno zadovoljnost ter zabavo. Pavle Kržan. Št. Vid-Vič. Okrožje. Pri okrožni seji dne 10. t. m. se je razim onih sklepov, ki smo jih objavili med članki, stavil tudi ta predlog, da se ho pošiljal na Ig vedno vaditelj. __________ Idrija. Okrožje je imelo svojo sejo dne 24. julija v Ži-reh. Vzame se na znanje, da je izjemno od Z. O. odobren predlog, da se dohodki veselic in drugih prireditev Orla stekajo v blagajno odsekov. Sklene se, da odslej ne bodo odseki plačevali več meseč-nine v okrožno blagajno, temveč 10 odstotkov od vseh od odsekov prirejenih veselic. Enkratni prispevek pa naj ne presega zneska 20 K. — Okrožje določi posebnega poročevalca za odseke.. Isti poroča, da so izvzemši enega odseka vsi na jako lep način praznovali 10. julij. Člani odsekov so povsod pristopili kot člani k »Slovenski Straži«. Člani odseka v Žireh so pristopili vsi omenjeni dan k sv. obhajilu. Člani odseka v Črnem vrhu so se vpisali tudi v bratovščino sv. Cirila in Metoda. Jesenice. Okrožje je imelo dne 31. julija izredni občni zbor in ko j na to okrožno sejo na Jesenicah. Odbor in vaditeljski zbor okrožja sta ostala neizpremenjena. Organizatoričnim revizorjem jo bil izvoljen č. g. kaplan Kogovšek iz Srednje vasi, tehničnim pa Fr. Uitomelj, podnačelnik na Jesenicah. Čas in kraj telovadbo okrožja se določi pri prihodnji seji. Koncem avgusta ali začetkom septembra priredi okrožje izlet v Št. Jakob v Rožu, da poživi ondotni odsek. (V Št. Jakobu v Rožu odsek formalno ni obstojal. Ravno v zadnjem času smo dobili poročilo, da je vse delo zaspalo, pač pa deluje tamkaj Sokol. Žalostno, toda resnično! Op. poroč.) Sprejme se nadalje predlog, da se ob priliki okrožnih sej vrše tudi vaditeljski tečaji. Radoljica. Okrožje, oziroma okrožni odbor zelo marljivo deluje. Ožji odbor ima vsak teden redno sejo. Pred nami leže zapiski štirih sej, iz katerih posnamemo: Orel v Tržiču se je priklopil okrožju v Kranju. Za okrožni vaditeljski zbor se vrši vsako nedeljo telovadba v Radovljici, Isto tam tudi pouk za trobentače. Pri vsakem odseku se bodo vršile na leto štiri organizatorične in tehnične revizije. Koncem septembra ali začetkom oktobra se priredi v Kamni-gorici ob priliki lOlotnice ondotnega društva javna telovadba. Okrožje se je udeležilo dijaške prireditve na Jesenicah. Kranj. Okrožje jo imelo svojo sejo dne 27. pr. m. R. Škrem je bil izvoljen zapisnikarjem okrožnih sej. Sklene se, da prevzame pri okrožnih prireditvah stroške in dohodke oni odsek, kjer sc prireditev vrši. Okrožni blagajni pa naj se odstopi 10 odstotkov čistega dohodka. Pozove se vse v okrožje spadajoče odseke, da naj naznanijo čas njihovih telovadi), da se jim more pošiljati vaditelja. Okrožje se udeleži prireditve na Jesenicah in v Radovljici. Dne 7. avgusta priredi okrožje prvi zlet v Goriče. Dne 8. septembra priredi okrožje večjo prireditev v Tržiču, dne 18. septembra pa v Kranju. Devica Marija v Polju. Okrožje je imelo svojo sejo dne 7. avgusta v D. M. Polju. Predsednik poroča, da se je predsedstvo okrožja udeležilo ustanovitve Orla v Šmarju in da se je ustanovil novi odsek v Št. Jakobu. Bila je tudi javna telovadba v Zadobrovi, pri kateri je bila udeležba častna. Dalje so se tudi v čast slovanskima apostoloma svetemu Cirilu in Metodu zakurili številni kresovi. Tudi pri prireditvah dne 10. julija so Orli povsod častno nastopali. Ob tej priliki se naj tudi izreče priznanje Orla v Sostrem, kateremu se je hotela vsiliti ob priliki ustanovitve »Slovenske Straže« liberalna godba gasilnega društva v Zg. Kašlju, a so jo vrli Sostrčani odklonili, dasi je bila že na veseličnem prostoru in bi bila rada zastonj igrala. Ker se je pa požarno hrambo že v D. M. v Polju povabilo, da naj bi se udeležila dopoldanske službe božje ta dan, a je ona to odklonila, zato je pripravljalni odbor tudi godbo odklonil in je v Sostrem sc to izvedelo, da so bili oni toliko zavedni, da niso marali godbe. — Br. blagajnik je zadržan in je svoje poročilo izročil br. Svetku, ki poroča, da je imelo okrožje dosedaj 19 K dohodkov in 8 K stroškov. Omeni, da je Št. Jakob že poslal članarino. — Br. Jerančič iz Most poroča, da je tam 26 rednih in 51 podpornih članov. Telovadijo dvakrat na teden in tudi seje se redno vrše. — Za Št. Jakob poroča br. načelnik, da je tam 24 rednih in 10 podpornih članov. Sej še ni rednih. — Sv. Helena ima 10 rednih članov in bodo v kratkem imeli 11 krojev gotovih. — Dol ima 23 rednih in 24 podpornih članov. — D. M. v Polju ima 24 rednih in^ 84 podpornih članov. Tu se snuje tudi godba, ki bo štela krog 20 mož. Člani godbe £odo sami Orli in bodo imeli orlovski kroj. — Orel v št. Jakobu se sprejme v okrožje. Br. predsednik omenja, da tajniki no vrše svoje dolžnosti, ali pa odbori ne, ker že del j časa ne dobi nobenega prepisa o zapisnikih sej. To zna-ič, da se seje ne vrše redno ali pa so tajniki pozabili na svoje dolžnosti. Opozarja, naj se tudi v tem oziru drži stroga disciplina in naj se po vsaki Orlovi seji takoj pošlje prepis 'dotičnoga zapisnika ipredsed-stvu okrožja, da mora okrožje potem vspešno delovati. Dalje predlaga, da bi sc okrožje udeležilo otvoritve Društvenega doma v Domžalah, sprejeto. — Drugo nedeljo bo ustanovitev novega Orla v Zalogu, naj bi tudi drugi bratje prihiteli k rojstvu tega novega Orla. — Dalje priporoča, da naj odseki vodijo dnevnike, da se potem koncem leta lahko sestavi Statistika o vseh prireditvah. LISTEK.1 Janko in drugi. Spisal Svetovi! Bor. (Dalje.) Janku so bilo poslednje Tinetove besede silno všeč. Rad je imel Tineta že od nekdaj, a sedaj tembolj, ker je videl, da le ni taka mevža, kot je mislil v začetku, ko mu je pravil o onih društvih v tujini, kjer se fantje nič ne pretepavajo, mirno sedijo okoli mize in berejo razne novice in srkajo svojo učenost iz raznih časnikov. Vesel je bil svojega prijatelja Tineta tako, da je skoro pozabil na svojo sramoto, da je pozabil, da bodo vaščani s prstom za njim kazali, ker je bil v ječi, in da mu zlasti sedaj par dni jeziki vaških babnic in klepetulj ne bodo preveč prizanašali. Vstal je, potreplal Tineta po rami, mu zatrdil, da je res fant od fare in odšel na dvorišče, da si poišče kako delo. Tine pa je zopet vzel šivanje v roke, si zažvižgal znano narodno pesem, jo nato polglasno zapel, nato pa se zamislil, ka