Ameriška Domovi ima
/l ^EI I G/l Ul— HO
AMERICAN IM SPIRIT tORCMN IN LANGUAG« OMLf
NO. 63
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, MARlCH 30, 1966
SLOVCN IAN
MORNING N€WSPAP€R
STEV. LXIV — VOL LXIV
Noben Anglež ne gre v boj v Južni Vietnam
Predsednik vlade Harold Wilson je v zadnjih dncftt votivnega boja ponovno zagotovil rojake, da ne bo no-
bc poslan v boj v Vietnam.
LONDON, Vel. Brit. — Volivci boj poteka na splošno precej dolgočasno. Le tu in tam vzbudi nekaj zanimanja razprava o Vietnamski vojni, o Rodezji in o angleškem vstopu v Evropsko gospodarsko skupnost. Predsednik vlade in vodnik delavske stranke Harold Wilson je v zadnjih dneh ponovno izjavil, da ne Pojde noben angleški vojak v boj proti rdečim v Južnem Vietnamu. Dejal je, da je to povedal jasno in odločno vladi Združenih držav tekom svojega zadnjega obiska v Washingtonu.
Konservativci so v volivni borbi namigavali, da je Wilson obljubil Združenim državam, da bo poslal manjši oddelek angleške vojske v Južni Vietnam, da bi bila tako Velika Britanija Vsaj “besedno” udeležena v vietnamski vojni, kot nekako plačilo za ameriško pomoč angleškemu funtu, če bi ta zopet prišel v nevarnost.
Predsednik vlade je izjavil, da so take trditve brez vsake osnove. Deželi je ponovno obljubil tudi, da ne bo uporabil sile proti Rodeziji v Afriki, ki se je v lanskem novembru odtrgala od Velike Britanije in proglasila neodvisnost. V pogledu vstopa v Skupni trg, kamor sedaj vabi Anglijo De Gaulle, je Wilson dejal, da je Anglija pripravljena stopiti vanj, toda pod “nekaterimi lastnimi pogoji”. Predvsep boče ohraniti polno neodvisnost v svoji zithimji politiki, vezi s Skupnostjo britanskih narodov m do neke mere neodvisen nakup živil v državah, kjer jih kupuje sedaj.
Povpraševale! razpoloženja volivcev in sprejemalci stav trdijo, da bo delavska stranka odnesla gladko in veliko zmago. V parlamentu ji napovedujejo 100 poslancev in celo več absolutne večine. Volitve so jutri.
Britanija vabljena v Skupni trg, toda le...
LONDON, Vel. Brit. — De Gaulle je nedavno povabil Veliko Britanijo v Skupni trg, toda brez vseh tihih pogojev, kot trdi okolica britskega predsedni-t vlade Wilsona.
Iz Pariza so v London sporočili, da bi morala Velika Britanija v slučaju, če hoče stopiti v Skupni trg, zrahljati svoje vezi Združenimi državami, opusti-svoje navdušenje za NATO in odpovedati ameriški pomoči pri gradnji svojih 4 atomskih podmornic, ki naj bodo oprem-jene s Polaris raketami.
To je precejšnja cena, zato oritanska vlada za ponudbo ne kaže posebnega navdušenja. Bolj voljni so v vabo ugrizniti konservativci. Ti so bili tudi v preteklosti najbolj vneti za britanski vstop v Evropsko gospodarsko skupnost, dokler jim De Gaulle ni pred nosom zaloputnil vrat vanjo januarja 1963.
Naša komisija za atomsko silo dela kupčije z Evropo
CLEVELAND, O. — Naša federalna komisija za atomsko silo je objavila, da bo sodelovala pri postavljanju petih atomskih e-; ektrarn v Evropi. Dve bosta postavljeni v Zahodni Nemčiji, dve v Španiji, ena pa v Švici. Vse nove elektrarne bodo lastnina zasebnih podjetij.
Naša AEG ne bo dobavila samo primerno atomsko gorivo, ampak tudi opremo in strokovno osebje, ki bo spravilo nove e-'ektrarne v obrat. Investicijski zneski so baje zelo visoki, toda niso bili še oklicani.
Strokovnjaki bežijo iz Ulmske Amerike k nam
Washington, d.c. — Glav
Uo tajništvo O AS je dobilo od Svojega strokovnega urada posebno poročilo, da obravnava vPrašanje odhajanja strokovnjakov iz Latinske Amerike k nam ^ poročila je razvidno, da je 10 letih (1954-1964) odšlo iz Čilske republike 8,460 emigrantov v severno Ameriko, med njimi Pa kar 2,320 inženerjev, tehni kov, zdravnikov itd.
V isti dobi je odšlo iz Argenti ?e 11,200 emigrantov z visokošolskimi študijami v severno A P^riko. Manjkajo podatki o iz Setievanju iz drugih držav Lanske Amerike, vendar pa dovoljen sklep, da tudi tam uha-la strokovna sila iz domovine na Wje. O AS uprava se bo pečala tprn poročlom na prihodnji ad' ^inistrativni seji.
Vremensfo
prerok
pravi:
Večinoma oblačno, z delno Nasnitvijo popoldne. Najvišja temperatura 45.
Demonstracije proti vojaški vladi v Ekvadorju
QUITO, Ekv. — Od pretekle sobote je prišlo v glavnem mestu do ponovnih demonstracij proti vojaški vladi z zahtevo po vrnitvi k civilni, ustavni vladi. V soboto sta bila pri spopadu med demonstranti in vojaki mrtva en vojak in en demon-trant. V nedeljo in ponedeljek so demonstracije potekale mirnejše, vendar je bilo središče mesta pod močnimi vojaškimi stražami.
Do spopadov med demonstranti in policijo je prišlo v glavnem pristanišču dežele Guayaquill.
Anglijo čakajo nove težave v Južni Arabiji
“Dhufarska osvobodilna fronta “hoče pregnati Angleže iz dveh sultanatov v jugovzhodni Arabiji, kjer so znatna ležišča petroleja.
LONDON, Ang. — V jugovzhodnem oglu arabskega polotoka se nahajata dva mala sultanata, ki še ne poznata nobene kulture in politične svobode. Njihovi diktatorji so pravi srednjeveški sultani, ki smatrajo prirodne zaklade — to je nafto — za svojo zasebno lastnino. Ker je sami ne znajo izkoriščati, so eksploatacijo prepustili angleškim petrolejskim družbam, zato jim pa daje Anglija politično varstvo. V obeh sultanatih so odkrili močne naftne vrelce, ravno sedaj bi jih radi začeli izkoriščati, ker so potrebni daljnovodi že skoraj dovršeni.
Tu pa se je stvar zataknila. Pojavila se je neutegoma “dhufarska osvobodilna fronta”, ki jo vodi daleč za kulisami egiptovski diktator Naser. Osvobodilna fronta že pridno napada in ruši cevovode in ne misli odne-rati, dokler jih ne dobi pod svojo kontrolo. V Londonu se osvobodilne fronte nič ne veselijo, so pa toliko stvarni, da so pripravljeni na bojevanje z njo, ki bo trajalo nekaj let. Dhufarski partizani mislijo podobno, le da so strašno veliki optimilsti. Vedo, da bodo kmalu pregnali Angleže iz Adena in da bo potem prišla na vrsto nafta iz obeh sultanatov.
Naše zunanje tajništvo je pri tem v precejšnji zadregi. Rado bi pomagalo Angliji, ne more pa preganjati egiptovskih diplomatov pri obeh sultanih, ki ima baje “koristne” zveze z diplomatskimi zastopstvi v Hanoiu.
------o-----
Demonstracije proti Castru v Havani?
WASHINGTON, D.C. — Sem je prišla vest, da so nedavno postavili študenti univerze v Havani na javni prostor starega konja, ki je nosil napis "Ne porivajte me — saj bom sam padel!”
Castro je med domačini znan kot “konj” — vse skupaj je torej očitno letelo nanj. Oblasti so poslale pred univerzo vojaštvo, ki je napravilo naglo konec tej študentovski demonstraciji.
Sirski socijalisli so se še enkrat “konsolidirali”
BEIRUT, Lib. — Med najsim-patičnejšimi strankami na svetu so gotovo sirski socijalisti, znani pod imenom Baath. So v večnem razsulu, v večni krizi, v večni obnovi, v večnem pesimizmu, pa tudi v večnem optimizmu. Ravno sedaj so imeli od 10. do 27. marca svoj strankin kongres, kjer so se zopet konsolidirali.
Na čelu stranke so postavili 16-članski odbor, ki naj bo vrhovna oblast. Njemu naj bo odgovoren predsednik republike el-Hafez, vlada in parlament. V odboru imajo seveda vojaki veliko večino. Komaj so pa dobro oklicali svojo politično obnovo, že so se pojavili sluhi, da odbor ni na nič kaj trdnih nogah in da ga kmalu ne bo nihče poslušal.
Vsa javnost je namreč prepričana, da nima dežele za seboj ne novi odbor ne predsednik republike, ne vlada in ne parlament. Torej konsolidacija stranke in politike — do preklica!
POVIŠANJE DAVKOV JE MOŽNO SE_V_LETU 1966
Predsednik L. B. Johnson je včeraj priznal, da sedanji ukrepi niso ustavili inflacije in da je zato možno, da bodo davki kot nova zavora naraščanja cen uvedeni še pred koncem letošnjega leta. Predsednik je govoril o 5-7% povišanja.
Iz Clevelanda in okolice
Zadušnica—
Jutri ob 7.30 zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Anno Chudalski, roj. Fink (Hecker A v e.) ob 13. obletnici njene smrti.
Zvezna podpora visok ošolcem—
Visoke šole na področju Clevelanda bodo dobile za prihodnje šolsko leto $303,980 za podporo onim študentom, ki sami in njihove družine ne zmorejo stroškov študija. To bodo dejansko podpore, nc posojila, ki jih je treba vrniti.
Medicare—
Jutri je zadnji dan za prijavo za zdravniško zavarovanje v okviru novega zveznega zakona o
Čevlji
bodo
se jesem ne podražili
WASHINGTON, D.C. — Tako obljubo je dala industrija o-butve predsedniku Johnsonu. Cene za usnje so namreč zadnje mesece zelo poskočile, temu primerno so poskočile tudi cene za pomladansko obutev.
Gospodarske svetovalce predsednika Johnsona in pa tajnika za trgovino Connovjk je vse to močno vznemirilo, so takoj začeli pritiskati na tovarne usnja in spravili pod kontrolo tudi izvoz in uvoz usnja. To je zaleglo. Seveda se pa farmarji protivijo kontroli cen za usnje in bodo gotovo poklicali kongresnike na pomoč. Boj za in proti višjim cenam za obutev še ni torej končan.
S trebuhom z kruhom Zadnje vesti
DUNAJ, Avstr. — Med tem ko je v komunistični Poljski in Bolgariji delavcev preveč, teh v vzhodni Nemčiji in na Češkem primanjkuje. Doslej so vse sate-; litske države trdo držale zaprte ! svoje meje tudi med seboj, ne le i proti svobodnemu svetu, sedaj ! so postopno le začele dovoljevati i države, kjer vlada brezposel-
; SAIGON, J. Viet. — Včeraj so
S Filipini smo sklenili nov obrambni dogovor
MANILA, Filipini. — Novi filipinski predsednik Marcos je izjavil, da je njegova vlada sklenila z Ameriko nov obramben dogovor. Dosedanji je prepustil ameriški vojni mornarici — sedmemu brodovju — in vojnemu letalstvu — 13. zračnemu brodovju, vso težo obrambe. Sedaj bodo pri tem sodelovale tudi filipinske oborožene sile. Podrobnosti novega sporazuma še niso objavljene. Tako bodo Filipini prišli sedaj prvič do svojih lastnih vojnih letališč.
WASHINGTON, D.C. — Samo v preteklem februarju so življenjski stroški porastli za pol odstotka, največ od korejske vojne sem. Posebno so se dvignile cene hrane.
Meso je povprečno sedaj 19% dražje, kot je bilo pred enim letom, zlasti so se dvignile cene svinjine. Sicer je zastopnik poljedelskega tajništva trdil, da je glavni porast cen hrane mimo in da moremo računati celo z njihovim znižanjem z izjemo cen mleka, vendar je jasno, da inflacijski pritisk ni prenehal. Predsednik Johnson sam je včeraj priznal, da sedanji napori za ustalitev cen in plač niso uspeli v zadovoljivi meri, zato je treba misliti na nove ukrepe, ki bodo u-spešneja zavora inflacijskim tendencam. Po njegovem bo Kongres rajše uzakonil 5-7% povišanja davkov, kot pa do-1 MEDICARE. Kdor sc sc ni pripustil znižanje vrednosti dolarja. Predsednik je obljubil javi]’ na^ t0 stori se dimes ali zmanjšanje zveznih izdatkov, pa pripomnil, da se kaj več- Putri’ skGr. bo mora| čakati na jega na tem področju ne da storiti. ________ j novo priložnost 2 leti.
Predsednik je dejal, da nihče ne želi uvedbe nadzorstva nad cenami in plačami kot sredstva za nadziranje inflacije. Edino sprejemljivo in učinkovito sredstvo v sedanjem trenutku je povišanje davkov. Prihodnji mesec bo zvezni urad za proračun pregledal, v koliko je mogoče znižati zvezne izdatke in na ta način zavreti inflacijo, če bodo nato cene še rastle, bo predsednik predložil Kongresu zvišanje davkov. To bi v takem slučaju stopilo v veijavd v drugi polovici letošnjega leta, ko nastopi novo zvezno proračunsko leto.
Davki bodo povišani od 5 do 7%, zvišanje bo zadelo tako privatnike kot korporacije in bo predvidoma prineslo v zvezno blagajno okoli 5 bilijonov dolarjev letno.
-----o-----
Johnsonova velika narodna skupnost bo draga zadeva
WASHINGTON, D.C. — Tako vsaj trdi svet ameriških trgovskih zbornic, ki je naračunal, da bo za veliko narodno skupnost že 1. 1970 nad $21.5 bilijonov stroškov. Danes jih je le blizu $3.5 bilijone.
Svet je naravno načelen nasprotnik skupnosti, zato je naslikal tako temno sliko za bodočnost. Nasprotnikom na Kapitolu so pa te številke prišle prav ravno te dni, saj republikanci z veseljem iščejo vsak podatek, ki se da porabiti kot kritika Johnsonovega načrta.
se oglasili tudi vodniki katoličanov, ki predstavljajo močno manjšino v državi, z zahtevo, da vlada pripravi reden prehod od vojaške k ustavni, civilni oblasti. Vodniki katoličanov so predsedniku vlade gen. Kyju povedali jasno, da bodo nastopili proti njemu, če ne bo zavrl budističnih demonstracij.
nost, odhod brezposelnih tja, kjer je dela dovolj. Vse je šele WASHINGTON, D.C. — Pred-v začetku in omejeno.
Tako so nedavno odšle prve skupine Poljakinj delat v tekstil-; ne tovarne v Vzhodno Nemči-1 jo in Češkoslovaška se trudi, da ; bi pripeljala prve bolgarske de- j lavce na svoja prazna delovna
mesta.
Titova Jugoslavija pošilja med tem svoje brezposelne na delo v 1 zahodne države, zlasti v Nemči- j jo in Francijo, kar na debelo, j Trenutno jih naj bi bilo tam že ! okoli četrt milijona, če ne celo j več. S tem, da pošiljajo domov j v tujini zaslužene devize, poma-! gaj o rdeči Jugoslaviji v njeni se- j d an ji silni gospodarski stiski.
Deset let prepirov med ruskimi in kitajskimi komunisti
MOSKVA, ZSSR. — Gotovo je deset let spora med ruskimi in kitajskimi komunisti jubilej, ki se ga neradi spominjajo v o-beh komunističnih prestolicah. Še posebno v Moskvi v dnevih sedanjega komunističnega kongresa. Ne da se pa zbrisati s sveta, še manj se da tajiti, da je ta spor najvažnejši politični dogodek naših dni, ki daleč presega pomen vseh ostalih dogodkov, kot na primer sedanje vojne v Vietnamu.
Jeseni leta 1954 je prišla v Peiping na obisk delegacija odličnih ruskih komunistov. Mao jih je presenetil s predlogom, da naj se Rusija odpove Zunanji Mongoliji, na kar pa Rusi niso pristali. Rusi preveč dobro poznajo svoje kitajske sosede, da ne bi tudi vedeli, da Peiping ne bo popustil. Sum je obnovil staro nezaupanje, nekdanje sovraštvo je dobilo novo netivo.
Od tedaj niso kitajski komunisti zamudili nobene priložnosti,
da ne bi delali Moskvi sitnosti. Ko so leta 1956 izbruhnili v Varšavi nemiri, v Budimpešti pa državljanska vojna, se je Peiping s posebnim veseljem zavzel za upornike. Hruščev je rabil vse svoje spretnosti, da bi Kitajce potolažil. Čim bolj jih je miril, tem manj je zaleglo. L. 1957 je celo ponudil Peipingu sodelovanje pri proizvodnji atomskega streliva, toda tudi to ni potolažilo kitajskih tovarišev.
Med tem so butnile na dan temeljne razlike o ciljih komunizma. Hruščev je sprevidel, da z vero v neizogibnost svetovne vojne ne bo komunizem prišel nikamor. Kvečjemu lahko požge ves svet. Zato je presedlal na načelo mirnega sožitja, izgovoril si pa pravico do narodnoosvobodilnih vojn. Kitajski komunisti so začeli moskovsko stališče pobijati na celi črti in očitali Moskvi kapitulacijo pred kapitalizmom. Ko je Hruščev obiskal leta 1959 Ameriko, je postal za
Kitajce sluga ameriškega imperializma. Moskvi je začela pojemati potrpežljivost. Začela je o-virati gospodarske stike s Kitajsko in omejevati podpiranje kitajskega gospodarstva, kar je kitajske komuniste še posebej zadelo, ker so imeli ravno tista leta zelo slabe letine. To je seveda še bolj podžgalo kitajsko jezo.
Odnosi so postali tako napeti, da sta se obe stranki javno razšli na 22. ruskem komunističnem kongresu. Kitajski delegat Ču-En-laj ga je ostentativno zapustil sredi zasedanja. Od takrat stranki ne sedita za isto mizo, dočim so politični stiki med obema vladama v stalni nevarnosti, da čisto zamrznejo.
Kubanska kriza je 1. 1962 dala Kitajcem novo priliko za divje napade na politiko mirnega sožitja. Dogodki v Moskvi so pa šli svojo pot, ki je končno strmo-
glavila tovariša Hruščeva. Opti- ta skromen cilj.
misti so mislili, da se bo Mao dal potolažiti, pa so se zmotili. Mao je smatral padec ruskega diktatorja za svoj oseben uspeh in še bolj zaostril kampanjo proti Moskvi. Ni minulo leto po padcu Hruščeva, pa je Peiping že trdil, da so novi gospodarji v Kremlju še slabši od prejšnjih.
V takem vzdušju je bilo naravno težko misliti na kongres vseh komunističnih strank, toda Kremlj ni hotel pokopati takega upanja. Napravil je proti nasvetu par poskusov, ki so vsi spodleteli. Zato je sklenil, da organizira kar svoj kongres in povabi nanj vse rdeče stranke. Ponovila se je stara igra. Kitajski komunisti so odbili povabilo, z njimi je potegnilo le par manjših komunističnih strank. Precej jih je sprejelo vabilo s trdnim namenom, da bodo skušale preprečiti še večji razkol v komunističnem svetu. V kratkem bomo videli, ali se jim je posrečil vsaj
Na Malti imajo parlamentarne volitve
VALETTA, Malta. — Malta je šele dobrih 18 mesecev samostojna republika, vendar pa še vključena v britansko imperijal-no skupnost. Ravno ta teden ima republika prve parlamentarne volitve, ki bodo trajale tri dni.
Za zaupanje volivcev se potegujeta narodna stranka pod vodstvom vladnega predsednika Oli-viera, in socijalistična opozicija pod načelstvom Mintoffa. Katoliški krogi podpirajo nacionaliste, ki bodo verjetno tudi zmagali, kot trdijo politični opazovalci.
WASHINGTON, D.C. — Zdru žene države razpolagajo tre nutno le še s 7 divizijami vo jaštva v strategični rezervi Od 4 celih divizij v kontinen talni Ameriki ni nobena pol noštcvilna in v polni pripra vljenosti, ker sc ukvarjajo vežbanjem vojaških novincev
TORONTO, Ont. — Tu sta se sinoči pomerila v težki kategoriji boksa C. Clay, svetovni prvak, in prvak Kanade Chu-valo, rodom Hrvat. Zmagal je Clay ali Mohamed Ali, kot sc sam rajše imenuje, po točkah v 15 rundah. Nasprotnik se mu je uspešno upiral in Clay ga tudi enkrat ni mogel spraviti na tla.
stavniški dom jv včeraj izglasoval nakazilni zakon, v katerega je vključil tudi sredstvu za podporo najemninam in za učiteljski zbor. Republikanci so obema predlogoma strnjeno nasprotovali, vendar je bil predlog na koncu kot celota izglasovan z 269:122.
MOSKVA, ZSSR. — Včeraj so je v Dvorani kongresov v Kremlju začel 23. kongres Komunistične partije Sovjetsko zveze, ki sc ga kot povabljeni gostje udeležujejo vodni Id komunističnih partij z vsega sveta z izjemo rdeče Kitajske, Albanije, Japonske in Nove Zelandije, ki so vabilo na kongres odklonile. Včeraj je glavni tajnik L. Brežnjcv skoro pet ur razlagal načrte in cilje sovjetske partije. Ostro je napadel ZDA zaradi vojne v Vietnamu, obžaloval kitajsko odsotnost na kongresu in izjavil, da je sovjetska partija vedno pripravljena na neposredne razgovore s kitajsko o vseh sporih. Napovedal je povečanje produkcije blaga za vsakdanje potrebe in skrajšanje delovnega tedna na 40 ur v 5 dneh.
WASHINGTON, D.C. — Razgovori predsednika Johnsona s predsednico indijske vlade In-diro Gandi so bili včeraj končani. Potekali so prisrčno in odkrito ter so pripomogli k razjasnitvi vrste vprašanj. ZDA so obljubile, da bodo dale 300 milijonov iz svojih sredstev v rupijah pri indijski narodni banki v posebno ustanovo, ki naj podobno kot Fordova v naši deželi proučuje razne potrebe Indije.
ŽENEVA, Šv. — Sovjetski zastopnik Aleksej Roščin je včeraj v imenu svoje vlade izjavil, da ameriški predlog za omejitev atomskega oboroževanje tudi v novi, dopolnjeni obliki ne more služiti kot osnova za zadevno mednarodno pogodbo, ker daje še vedno možnost Nemčiji, da pride posredno do atomskega orožja.
SiEBišM mmmm
*5**msj

i
mi.t
* *+>grr’’
flllTstTlaur Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and Internationa] Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece 2 a Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
pustolovščin v mednarodni politiki. V Kremlju so pa tudi že poudarili, da zahtevajo načrti tako velike žrtve od ruskega delovnega človeka, da za podpiranje tujine ne bo ostalo dosti kapitala in blaga. Mnogo izjav iz Kremlja bo torej pobarvanih s skromnostjo, v čemur se bodo prijetno odlikovale od bahanja Hruščeva, seveda samo za tiste komunistične goste, ki niso prišli v Moskvo le z namenom, da od tam kaj dobijo.
BESEDA IZ NARODA I
rij Pomagaj Vnebovzeti. Sebe

Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 63 Weds., March 30, 1966
Nova doba za Rusijo?
Ko se je ruska komunistična stranka odločila, da skliče za letos nov strankin kongres, je takoj nabrala celo vrsto gesel in na čelo postavila napoved, da Rusijo čaka nova doba. Propaganda je skušala naslikati novo dobo v najlepših barvah. Kot je pa že navadno v propagandi, velja v njej domišljija več kot resnica. Skušali bomo v njej ločiti žito od plevela, da dobimo približno pravo sliko o napovedani novi dobi.
Največje spremembe naj bi Rusijo čakale na gospodarskem področju. V Rusiji je nad milijon podjetij, ki so vsa v državnih rokah, zato se tudi gospodarski krogi najbolj zanimajo za kongres. Sedanji režim tovarišev Brežnje-va in Kosygina skuša vsa pričakovanja uresničiti z reformami, ki je Rusija nanje čakala skoraj 50 let.
Teh 50 let lahko delimo v tri obdobja. Prvo sega od leta 1917 pa do Stalinove smrti. Le rekdokdaj v teh letih je zmagala zdrava pamet nad komunistično teorijo in še te zmage so bile začasne in kratkotrajne. Po Stalinovi smrti (1953) se je začela druga, prehodna doba, ki je trajala do padca režima tovariša Hruščeva. torej dobrih 10 let. Stalinovi nasledniki so obsojali gospodarski stalinizem, toda na njegovo mesto niso mogli postaviti ničesar. Predsedstvo stranke je počasi prihajalo do spoznanja, v čem naj bi bile spremembe, toda vihrav značaj in površno gospodarsko znanje Hruščeva sta onemogočala vsako temeljito reformo. To je bil tudi med razlogi, zakaj so Hruščeva kar na hitro roko postaviii na hladno.
Novi gospodarski režim Brežnjeva in Kosygina pomeni v prvi vrsti zmago zdrave pameti nad togo komunistično teorijo. Teorija je sicer še zmeraj na svojem prestolu, toda režim je ne vpošteva, kadar vidi, da je praksa važnejša od teorije. To stališče je omogočilo ruskim ekonomistom, da pogumno širijo nove ideje o organizaciji komunističnega gospodarstva in da se jim pri tem ni treba bati preganjanja.
Druga temeljna sprememba je padec privilegijev, ki jih je do sedaj imela v ruskem gospodarstvu proizvodnja nad potrošnjo. Dolga desetletja je dežela živela v prepričanju, da se potrošnja mora pokoriti proizvodnji in biti zadovoljna. da je lahko postrežena z blagom, ki mu proizvod n ja odreja ceno, kakovost in izbiro. Zmagalo je načelo, da se mora proizvodnja ravnati po željah potrošnje.
To je pa imelo takoj hude posledice za organizacijo ruskega gospodarstva. Dočim se proizvodnja da kolikor toliko planirati, se potrošnja ne da. Ni zakona, ki bi potrošnika mogel prisiliti, da kupi to ali ono blago. Izjema so samo monopolni predmeti, ki oa predstavljajo primeroma majhen del potrošnje!
Ker se potrošnja ne da planirati, proizvodnja je pa odvisna od nje, proizvodnji ne more pomagati nobeno planiranje, ako se ne ravna po željah potrošnikov. Ruska pro izvodnja mora torej zmeraj bolj računati z novim pojavom oblastjo potrošnje nad proizvodnjo. Režimu ni kazalo dru gega, kot da išče za proizvodnjo posebno industrijsko, in za trgovino nove načine planiranja. Napravil je že par zanimivih poskusov z zadovoljivimi uspehi.
Tretja temeljna sprememba se pa nanaša na poljedelstvo. Ruski kmet je skoraj 50 let delal tlako ostalim go spodarskim aktivnostim. Nekaj na boljšem so bili kmetje-delavci na državnih farmah (sovhozih). Zadružne kmetije (kolhozi) so pa bile od vseh strani pritiskane ob tla. Nekateri vidni komunisti so bili sploh mnenja, da je treba vse kolhoze spremeniti v sovhoze.
Sedanji režim je ustvaril ravnopravnost ne samo med sovhozi in kolhozi, ampak tudi med poljedelstvom in dru giriii gospodarskimi področji. Kolhozi bodo dobivali boljše cene za svoje pridelke, bodo boljše plačevali kolhoznike in sovhoznike. Raba ohišnic je dobila nove olajšave. Kmetijstvu so odprta vrata do direktnih posojil pri bankah itd Skratka: ruski kmet naj začne čutiti, da je ravnopraven in morda privesek te ali one gospodarske politike.
O vsem tem bodo vodilni komunisti na široko govo rili na kongresu. Mednarodna javnost se bo za to le malo zanimala, kar ni prav. Tudi v komunističnih državah je zunanja politika močno odvisna od domače. Nova gospodarska politika pa lahko služi le ideji o mirnem sožitju, pa naj ruski maršali še toliko govorijo o zmogljivosti ruske narodne obrambe.
Za rusko zunanjo politiko režim ni napovedal nove dobe. Na tem področju je treba namreč misliti na tovariša Mao-Tsetunga. Ta pa gotovo ne bo kazal nobenega veselja, da Moskvi pomaga do nove dobi v mednarodni politiki.
Tovariše Kosygina, Brežnjeva in druge bo seveda najbolj zanimalo kaj pravijo gostje k ruskim gospodarskim načrtom. Tolažijo se lahko samo s tem, da so njihovi načrti že znani v komunističnem svetu in da so na splošno bili dobro sprejeti. Seveda ne povsod in pri vseh komunističnih strankah. Načrti tudi preveč poudarjajo potrebo po solidnem gospodarskem delu, ki ne more dovoljevati nobenih
Kakšna bo naša Oveina nedelja...?
NEW YORK, N.Y. — Ob branju in poslušanju glasbe mi je naenkrat misel ušla, rekel bi, na stransko pot. Knjigo sem zaprl. Glasbo na radiu pa sem pustil, cer je bila kar lepa spremljava moje misli.
Namreč v tej misli se je kopa-Cvetna nedelja. Spomini! Spomini iz otroške dobe. Spomini gimnazijca in pozneje akademika. Spomini vojne in vsega, kar ji je sledilo ... Vso to pot sem spet prehodil. Nje najlepši del je bil do tiste usodne Cvetne nedelje, ko so naši ljudje v molku klicali: Rosana, hosana, ko so tujci drveli v njihovo deželo triki: Križajte jih, križajte jih! Ta Cvetna nedelja mi je bolj bo-eč spomin. V njej ni bilo več tiste cvetne lepote, v njej ni bilo prisrčnega otroškega smeha in mladeniškega vriska. Od takrat naprej je v vsaki Cvetni nedelji bolečina ... In vsakdo, kdor je tedaj prav takšno bolečino občutil, ljubi svobodno Cvetno nede-jo še srčneje ... Zanj dobiva še globlji pomen, ker zanj je to dan, ko kliče Hosana, hosana utelešeni Misli, ki je bila na križ trpljenja razpeta in ni umrla. Umrla ni, ker v njej smrti ni Lahko jo duše, lahko jo zaslone s težkimi pečatnimi kamni, a ne more je nihče v večen grob pokopati.
To je moja Cvetna nedelja, ki se ponavlja zdaj že 25 let. Čeprav nosi bolečino; v svojem bistvu je lepa in vesela, ker s seboj prinaša vse bogastvo življenja in duha mojega naroda. Na vsako Cvetno nedeljo živo doživljam griček s cerkvico Ma-
vidim z butarico v roki, ko sem oil še otrok in gimnazijec. Sebe vidim, kako sem pozneje kot a^ icademik hitel domov, da sem iz svoje podstrešne sobe opazoval, kako se je butaric pisani venec okoli cerkvice raztrgal... in kako so se njega pisani trakovi razvlekli na stobovsko, domžalsko in študlansko plat. Te stvari sem tolikokrat doživljal, da so zdaj del mene. In vprav zato grem vsako leto na Cvetno nedeljo k prvi maši v slovensko njujorško cerkev. Z menoj je moja mladost, z menoj je domžalski griček poln butaric in prešernega mladostnega vriska, z menoj je mati v domu in oče v grobu pod tem domžalskim gričem.
V butaricah, presnecih in be-ganicah pa je zgodovina, običaj in življenje mojega in prav tako Tvojega naroda — sleherni brat Slovenec in sestra Slovenka.
Zmeraj je lepo, kadar preteklost živo zaživi. V nedeljo bodo v njujorški slovenski cerkvi članice društva Marija Pomagaj. Niso samo Domžalčanke, — čeprav jih je med njimi precej, toda tudi druge, in vsaka naj se spomni, kaj je včasih na to nedeljo v cerkev domačo nosila. Verska, narodna in domačnostna misel se ob takih trenutkih naj-trdneje v eno veže ...
Tone Osovnik
boto v Baragovem domu. Ni zmanjkalo samo stolov, zmanjkalo je tudi prostora v dvorani in so morali nekateri stati kar pred vrati.
Videli smo, da Vietnam napreduje, za turiste so privlačne tudi razne zgodovinske zanimivosti. To lepoto in prijetnost pokrajine motijo rde*či, Viet Kong, ki hočejo za vsako ceno raztegniti svojo oblast nad vso republiko.
Na slikah smo videli vojaške operacije proti rdečim gverilcem. Ovničev France, ki je slike kazal in razlagal, je dejal, da se ti ne dajo radi in lahko ujeti. So poln zvijač in napadejo navadno takrat, ko nasprotniki najmanj pričakujejo. Kljub temu je lepo število ameriških vojaških nastopov proti rdečim gverilcem prav uspešno.
Ameriški vojaški napor v Vietnamu je drag ne samo v materialnih sredstvih, orožju in vojnih potrebščinah, ampak tudi v krvi. Saj so imele ameriške vojaške sile samo pretekli teden preko sto mrtvih in okoli 800 ranjenih. Veliko ranjenih je mogoče rešiti s transfuzijo krvi. Zato se je Slov. športni klub odločil organizirati kampanjo za kri. Vsak, kdor hoče pomagati v boju proti komunističnemu nasilju v Vietnamu, lahko to začne z enim pintom krvi 28. aprila.
Kdor je pripravljen dati kri v gornji namen, naj kliče tel. 391-1878.
Marijan Žakelj
Svelovidski župnik msgr. 1 Saznik na pogrebu pok. msgr. Johna J. Omana pri Sv. Štefanu
Veliko zanimanja za Vietnam
CLEVELAND, O. — Kaj se dogaja v Vietnamu, to zanima tudi veliko naših ljudi, kot je pokazala predstava slik spremljana s tolmačenjem preteklo so-
Konesil iamburaškga zbora Qaquesne univerze
Avstralski Shvsiici priprle predstavo Kristusovega trpljenja
Cleveland, O. — Msgr. A. Baznik, župnik pri Sv. Vidu, ki je bil več let kaplan pok. msgr. J. Omana, tedaj župnika pri Sv. Lovrencu v Clevelandu, je imel na pogrebu pok. msgr. Omana pri Sv. Štefanu v Minnesoti dne 17. marca 1966 sledeči cerkveni
govor med pogrebno sv. mašo.
*
Prevzvišeni gospod škof Bar-tholome, velečastiti gospodje prelati in monsignori, častiti gospodje duhovniki, drage sestre, razžaloščeni prijatelji in sorodniki.
Vam vsem, zlasti pa Vam du-hovnikom-nečakom, Vam bratom in sestri in drugim sorodnikom, ki ste v žalosti, izraža prevzvišeni naš gospod škof-koad-jutor Issenmann v svojem osebnem imenu in v imenu clevelandske škofije svoje globoko sožalje in sočustvovanje. Prevzvišeni gospod Whealon, naš pomožni škof, prav sedaj istočasno daruje sveto daritev v cerkvi sv. Lovrenca za večni pokoj duše priljubljenega upokojenega župnika te župnije.
“Prepeval bom Gospodu, dokler bom živ;
Hvalil bom svojega Boga vse življenje.
Naj mu bo všeč, kar govorim;
V Gospodu bo vse moje veselje.
Naj izginejo grešniki s površja zemlje,
naj hudobnežev ne bo nič več;
ti pa, duša moja, hvali Gospoda!”
Na
Dva para tamburašev Duquesne univerze v čudovito lepi pozi slovanskega plesa.
Cleveland, O. — Po vsej deželi niverze leta 1950, 1952 in 1962 slavne tamburaše Duquesne uni- na koncertno turnejo v Evropo verze upravičeno lahko imenu- po naročilu State Departmenta, jemo poslance slovanske kultu-! ket poslanci “Dobre volje”, da
re. S pristnimi slovanskimi pesmimi in plesi potuje ta nastopajoča skupina od enega do drugega večjega ameriškega mesta, kjer podaja pesmi in plese iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Poljske, Rusije, Romunije in Bolgarije.
Tamburaši in tamburašice Du-
podajo vsako leto skoraj 100 koncertov po vseh Združenih državah in Kanadi. Nedavni izredni nastop je bil na njujorški svetovni razstavi v letu 1964.
Vsak tamburaš in tamburaši-ca je redni študent Duquesne u-i niverze v Pittsburghu, Pa., iz-
,	,	,	,brani so iz vseh slovanskih na-
quesne univerze bodo tudi letos rodnosti akademske zmogljivosti
zopet nastopili v Clevelandu, v nedeljo, 3. aprjla 1966, ob treh popoldne v clevelandski Public Music Hall. To bo že njihov 29. zaporedni tukajšnji nastop.
Vstopnice za ta nastop lahko kupite že sedaj v Burrowsovi trgovini na 419 Euclid Ave. Ves čisti dobiček tega koncerta bo v prid lastnega šolninskega sklada, ki skrbi za visokošolsko izobrazbo svojih nastopajočih članov.
Naj omenimo še to, da so bili poslani tamburaši Duquesne u-
in sposobnosti na pevskem, plesnem ali instrumentalnem pod-ročj u.
Kot vsa prejšnja leta spozori-ra tudi letos njihov nastop Hrvatska Bratska Zajed niča društvo Žumberak 859 iz Clevelanda. Peter Shimrak iz Lake-wooda in John Petkovič iz Euclida sta glavna člana prireditvenega odbora. Za pojasnila glede vstopnic lahko pokličete g. Petkoviča na telefonski številki RE 1-6018.
SO. CHICAGO, 111.
Cvetno nedeljo, 3. aprila, bo v cerkveni dvorani sv. Jurija (St. George’s Church Hall, 9546 Ewing Ave.) predstava Kristusovega trpljenja. Celo pasijonsko zgodbo predstavljajo Slovenci iz Sydneyja v Avstraliji. Besedilo je prirejeno ali vzeti iz Evangelija. Predstava bo dra-matska: to se pravi, da bo govorilo več oseb kot besedilo zahteva: Govoril bo Kristus, Peter, Juda Iškariot, Pilat, Kajfa, Veliki duhovnik, tudi dekla, ki je napadla Petra in Pilatova žena, ki svojega moža svari po težkih sanjah. Nastopala bo tudi drhal, ki je Kristusu klicala:	“Križaj
ga!” in “Njegova kri naj pride na nas in na naše otroke.” Navadno se kaj takega ne sliši!
Predvsem pa ne vidi! Kaj bomo tudi videli osebe iz evangelija? Da, videli jih bomo. Kako pa? Preskrbel sem si slike trpljenja Gospodovega iz Ober-ammergaua v Nemčiji, kjer vsakih 10 let na pretresljiv način predstavljajo zgodbo trpljenja Kristusovega in sicer po obljubi: Razsajala je v kraju huda kuga morilka, ki je hotela vse ljudi zadaviti. In v tej nevarnosti in stiski je ljudstvo naredilo slovesno obljubo, da bodo vsako leto predstavljali zgodbo trpljenja Gospodovega. In to obljubo prebivalci Oberammergaua zvesto držijo že nad 300 let. Določili so, da bodo to vedno držali vsakih 10 let. Predstavo vsako leto izboljšujejo in je zadeva tako napredovala, da so to zdaj najlepše in najveličastnejše pasijonske igre na svetu. Predstave se vrše vse poletne mesece. Ljudje iz vsega sveta prihajajo te igre gledat in občudovat. Jaz imam barvaste slike od teh predstav, ki bodo v nedeljo pojasnjevale zgodbo trpljenja. Ko sem bil v Avstraliji, in sicer v Sydneyju, sem z ondotnimi Slovenci predstavo zvršil. Torej bo predstava trikrat zanimiva:
1.	Slišali bomo zgodbo trpljenja — to je največje zanimanje.
2.	Prvovrstne barvaste slike bodo druga zanimivost.
3.	Govore in pojo naši Slovenci iz Avstralije — tretja privlačnost.
Začetek predstave je točno ob 3. uri popoldne. Pridite točno, ker bomo začeli natančno ob 3. uri. Škoda je zamuditi eno bese-
Te besede iz 103. psalma je Monsignor Oman napisal z moško, odločno pisavo v svoj dnevnik.
V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha, Amen.
Moji dragi prijatelji. Sešli smo se, da opravimo pogrebne obrede za velikim pokojnim pfijate-ljem, duhovnim sobratom. Cerkev je mazilila telo monsignor j a Omana, sedaj pa blagoslavlja in s kadilom časti zemske ostanke njegove in jih s častmi spremlja do groba; z molitvami in veliko daritvijo sv. maše pa spremlja njegovo dušo celo v večnost.
Po čudnem, redkem, izrednem naključju so se vsi važni dogod ki v življenju ljubega pokojnika, od zibelke do groba, godili tejle župni cerkvi sv. Štefana. Prvo maziljenje je dobil 11. junija 1879, ko je po rokah benediktinskega misijonarja, častitega gospoda Vincenca Schiffrerja prejel milost sv. krsta. Tu pri Sv. Štefanu je monsignor- Oman prvič prejel zakrament sv. pokore in svetega obhajila, prav tu je bil tudi s sveto krizmo poma-ziljen, ko je prejel zakrament svete birme.
Mrzlegp, zimskega dne, točno 26. decembra 1911, prav na praznik župnega patrona je vstopi, v tole svetišče mlad diakon. V roki je nesel prižgano svečo. Korakal je pred oltar in se predstavil škofu Trobcu s prošnjo, da bi
in naklonjenostjo. S svojim misijonskim delom po oddaljenih hribih Pennsylvanije, po poljanah države Illinois in pogosto tudi v tej, njemu tako ljubi Minnesoti, je vzdrževal vero v srcih ljudi, ki bi bili sicer zanemarjeni, ker ameriškega jezika niso znali. Njegove umske in srčne lastnosti, njegov pogum in odločna vztrajnost, njegovi briljantni uspehi v dušnem pastirstvu, njegova skrb za duhovno dobro Slovencev, ki so zapustili svojo rojstno domovino in se naselili ob bregovih jezera Erie, so vzpodbudili pokojnega škofa Gregorija Rožmana, da je častitega gospoda Omana imenoval za častnega kanonika stolnega kapitlja v Ljubljani v Jugoslaviji. Nadaljno priznanje njegovemu duhovniškemu delu je dal papež Pij XII., ki mu je podelil čast hišnega prelata.
Tok in zob življenja mu je končno ugonobil zdravje in naš nadškof Hoban, ga je dasi nerad, razvezal dolžnosti in osvo-oodil nadaljno odgovornosti aktivnega dušnega pastirja potem, ko je tudi ob tej priliki pohvalil njegovo izvrstno, izredno uspešno delovanje. Monsignor Oman se je tedaj umaknil v svoj rojstni kraj. Tu je po daljši bolezni njegova duša mirno in v polnem zaupanju odšla k Stvarniku. Njegova duhovniška služba in skrb za čredo je končana. Ustnice njegove so za vedno umolknile in keliha nikdar ne bo več dvigal. Smrt je bila njegovo zadnje bogoslužno dejanje. Bila je njegova končna daritev Bogu, saj je bil sodeležen večnega duhovništva Kristusovega.
V dani in zvesti duhovnik se smrti nikdar ne boji. Pogosto se srečuje z njo in kadar njega samega pokliče, njegova duša popolnoma mirno in z veseljem odloži telo, kot se odloži staro, obnošeno oblačilo. Umirajoči duhovnik si za končno žrtvovanje nadene slovesna oblačila nesmrtnosti.
Duhovniki včasih, ker so preobremenjeni z dušno-pastirskb mi dolžnostmi, dobe glas, da so brezbrižni za človeške dogodke in zlasti za smrt, ki je najbolj splošen pojav. To mnenje ni o-pravičeno. Duhovnik vsak dan obnavlja smrt na Kalvariji, vsak dan oznanjuje “smrt Gospodovo, dokler zopet ne pride.” (L Con 11-33.)
Ura udari in duhovnik mirno odide iz svetišča — od Evharistične pojedine gre, da se pridruži slavnostnemu večnem11 lomljenju kruha z Duhovnikom, ki je od vekomaj!
Monsignor Oman se je bil pri' pravil za večno pojedino s ponižnim Confiteor, ki ga je ponavljal tako pogosto, z resnic0 evangelija, ki jo je oznanjeval nedeljo za nedeljo, z darovanjem več tisoč sv. maš, ki jih je opravljal tako, da je končna daritev in ločitev zadnji ponedeljek bila lahka, tolažilna, zrna'
ga posvetil. Ta odlični naslednik govalna.
apostolov ga je glasno in jasno poklical: “John Jerome Oman!” Odzval se je: “Adsum”, tu sem. Mladi dijakon je ugasnil svojo svečo in kmalu nato je pod ško-
S svetim Pavlom moremo reči, da kakor je bil monsignor Oman pri sveti maši združen s Kristusom v upodabljanju Njegove Smrti, tako bo združen 2
fovimi rokami, ki so bile polože-1 Njim tudi v podobnosti Vstaje njegovo glavo, molil: nja. (Rom. 6:5.) V kanonu svete
ne na
“Prosimo Te, Vsemogočni Oče, podeli svojemu služabniku čast duhovništva.”
Sveča, ki jo je častiti gospod Oman nosil pri ordinaciji, dejansko ni ugasnila. Kar naprej je svetila vseh 55 njegovih duhovniških let in je razsvetljevala človeško življenje. Njegovo življenje je — podobno kot sveča — gorelo in dogorelo v službi Gospoda. Vsak trenutek svoje aktivnosti in vsak svoj napor je dal v službo župljanom. Ti so ga ljubili z resničnim navdušenjem
do in eno sliko. Pričakujemo rojake iz vse bližnje in daljne o-kolice. Vstopnine ni. Vabi
P. Odilo, OFM.
maše je monsignor dnevno molil, kot duhovniki dnevno molimo zase in za vse božje ljudstvo: “Razpolagaj z našimi dnevi v svojem miru, obvaruj nas večnega pogubljenja in prištej nas v črede svojih izvoljenih-Po Kristusu, Gospodu našem-Amen.
Pred več kot sto teti
CHICAGO, 111. — Prvi železniški voz za prevoz tekoči^0 (tank) je bil puščen v promet leta 1865.
Mu še manjka do sto
NEW YORK, N.Y. — Metropolitan muzej y tem mestu je bil ustanovljen šele leta 1870.
^del sem, da je moj račun gonič več nisem upal milosti vendar sem občutil neko 'renko naslado v tem, da vznemirjam to negibčno masko in ta toieniti obraz. Rad sem zasle-l°val v brazdah njegovega obra-zvijanje strasti kot občuduje "topljenec sredi morja izdalje ki ga bo požrl. Bil sem po-tQben mislečemu trsju, ki ga ,kči vesoljstvo s svojo močjo j" ki se umirajoč tolaži z vzvi-*no zavestjo svoje premoči. Re-tel sem si s ponosom: “Poginil 'om v mukah, pa vendar sem žospod svojega gospoda, krvnik Mojega krvnika.”
VII.
JOHN HARRIS.
Kralj je premišljeval svojo »sveto, kot premišljuje človek.
je bil tri dni tešč, dobro ko^ sil°. Premislil je drugo za drugo vSe vrste jedi, hočem reči vse ""rke; položil je svoj jezik na s'v°je izsušene ustnice, toda ni 'cdel, s čim naj začne, ne kaj l2,Jere. Rekli bi, da mu je prelika lakota umorila tek. Pri 'snii je svoj prst na glavo, kot ' hotel iz nje kaj iztisniti; toda "misli so se mu vrstile tako hitro " nepočakano, da ni mogel no-prijeti, ko je šla mimo. tovorite vendar!” je vpil nac !v°jimi ljudmi. “Svetujte mi. ernu vas vendar imam, če mi
KRALJ GORA
EDMUND ABOUT
Zorete dati niti enega dobre-‘a sveta? Mar naj čakam, da se °rfijot vrne, ali da Vasilij v'gne svoj glas iz groba. Naj-'1° mi muko za osemdeset tisoč rankov, tepci!”
.Mladi čibudžija je rekel svo-'Grnu gospodu: “Imam dobro ‘hsel. Tebi je umrl častnik, drug p °dsoten, tretji’ pa ranjen, 'izpiši njihova mesta. Daj jih ^*a dražbo. Obljubi nam, da bodo B11’ ki te bodo znali najbolje 'Svetiti, nasledovali Sofokleja, Morfijota in Vasilija.”
mdži Stavros se je zadovolj-' smejal tej iznajdbi. Pobožal °lrokovo brado in mu rekel:
-p si častiželjen, mali mož! v° ie dobro! Častiželjnost je iz-^(Jt Poguma. Naj bo torej d’raž-pa" "1° je modema misel, prav 1 opska misel. V zahvalo smeš j Prvi povedati svoje mnenje . oe najdeš kaj lepega, ne bo "bel V, tebe.
Msilij drugega dediča kot
Va/32 ie rekel otrok, “izru-milordu nekaj zob, mu po-n'l kol v usta in ga na vajetih , ooil toliko časa, da bi padel od
trujenosti.”
ima preveč bolne noge; pa-yti toi že pri drugem koraku j.1 drugi! Tamburis, Mustakas, '■oltzida, Milotis, govorite, požaru vas.”	I
^ Jaz,” je rekel Koltzida, “bi ^ 0 mečkal vrela jajca pod paz-^uhe. Poizkusil sem to že na ^ ' ženski iz Migare in imel s tem veliko veselja.” fia JaZ,T’ ie rokel Tamburis, “bi Položil na zemljo in na prša mu dal sto funtov težek ka-Pki tem vsakdo steguje je-'n pljuva kri; to je zelo
vli/aZ’” "*e reKel Milotis, “bi mu ^ v losiha v nosnice in mu vbo-1 trnje pod vse nohte. Človek 1 tem kiha do vzhičenosti kam bi dal svoje roke.” pr Ustakas je kuhar tolpe. w ePlagal je, naj me pečejo pri < ihnem ognju. Kraljev obraz “ razširil.
^Menih
d.V^nju in je poslušal druge, ne y 1 povedal sam svoje mnenje. e"dar pa sem se mu v njegovi zamislil in poma-‘‘IVr ““ Je P° svoji inteligenci.
Ostakas je preveč hudoben, j^reKel. “Saj lahko mučite mi ho a’ J1* 8a Pa treba še popol s živega peči. Če ga hranite j anim mesom in mu ne dovo-^ ° Piti, bo živel dolgo, veliko ^PvJ in kralj bo utešil svojo ^čevalnost, ne da si nakbplje
božje. Ta nasvet je zelo nesebičen, ničesar ne pričakujem zanj; želim pa, da bi bili vsi zadovoljni, ker je samostan prejel svojo desetino.”
“Čakaj!” ga je pretrgal kafed-žija. “Dobri starček, imam misel, ki je več vredna kot tvoja. Obsodimo milorda na smrt od lakote. Drugi naj ga mučijo, kolikor se jim zljubi; predlagam, da se ničesar ne zabrani. Toda jaz bom stal kot straža pred njegovimi ustmi in skrbel bom, da ne pride vanje niti en griži jej kruha in niti ena kapljica vode. Utrujenost bo podvojila njegove bolečine, rane bodo povzročile žejo in vse drugo delo bo prišlo končno na moj račun. Kaj praviš ti k temu, gospod? Ali je pametno in ali me vzprejmeš za Vasilijevega naslednika?”
“Pojdite vsi k vragu!” je rekel kralj. “Vi bi mislili manj po svojem okusu, če bi bil prekletec vam ukradel osemdeset tisoč irankov! Odnesite ga v taborišče in zabavajte se z njim. Toda gorje neprevidnežu, ki bi ga v nerodnosti ubil. Ta človek sme umreti le od moje roke. Zahtevam, da, mi na veselju povrne, car mi je vzel na denarju. Prelil X) kri iz svojih žil kapljo za kapljo kot slab dolžnik, ki plačuje groš za grošem.”
Vi si ne morete predstavljati, gospod, kako trdno se oprijemlje življenja tudi najbolj nesrečni človek. Zares sem bil jaz željan, da umrjem in najboljše, kar me je moglo zadeti, bi bila hitra smrt. Vendar pa se je nekaj razveselilo v meni pri Hadži Stavrosovi grožnji. Blagoslavljal sem trajnost svoje muke. Nezavedno upanje je ščegetalo dno mojega srca. Če bi mi bila usmi-jena duša ponudila, da mi razbije lobanjo, bi se bil dvakrat premislil.
Štirje tolovaji so me prijeli za glavo in noge in so me nesli .cot tuleč zavoj mimo kraljevega Kabineta. Moj glas je vzdramil sofokleja na njegovem ležišču. Poklical je tovariše, si dal povedati novice in prosil, da me vidi jd blizu. Bila je to bolnikova caprica. Vrgli so me k njemu la tla:
“Milord,” mi je rekel, “oba ;va precej pri kraju; vendar pa .ahko stavimo, da bom jaz prej pokonci kot vi. Zdi se, da mi hočejo dati že naslednika. Kako Krivični so ljudje! Moje mesto je na dražbi. No, prav, tudi jaz nočem dražiti in se postaviti v vrsto. Vi boste pričali zame in c vašim ječanjem boste doka-
CHICAGO <=? ®>m^	$3lB 1	Jvrs* Sfi Ir- : j|J	gjgjjgg Ea
NEKDAJ =^=^^^VČERAJ	DANES ___ mj, ///	~~ Križišče Amerike				
Iz Milwaukee Wis., so dospeli gg. Frank Mejač in njegov brat J. Mejač, Lojze Galič, Frank Ja-*koš in njegov sin. — Iz Wauke-gana, 111., je bil navzoč g. Ludo-vik Kolman. — Iz Racina gg. Jože Jezernik in Sladič. — Iz Jo-lieta, 111., gg. Florijan Markun in Mihael Jeretina. — Iz Clevelanda, Ohio, pa so zastopali tam-
Raziskave na Antarktiki
* CHICAGO SPREMINJA NAPREJ IN NAPREJ SVOJ O-BRAZ... Ko sem pred nedolgim hodil doli po središču mesta našega Velikega Chicaga, po Dearborn in Adams cesti, sem o-pazil veliko spremembo v kva-dratniku med omenjenima cestama in med Clark in Jackson cesto. Federalno poslopje, ki je stalo dolga desetletja v omenjenem kvadratniku, je izginilo. Porušili so ga. Tistega U.S. Federal Court House ni več tam. Ko sem z začudenjem gledal na tisti prostor z vogala Adams in Dearborn ceste, sem se v duhu spomnil dogodka pred 45 leti in pa pokojnega pionirja Bobenč-lcovega Antona iz Stavče vasi pri Žužemberku, ki je prišel v to deželo malo manj kot pred 75 leti. Pred 60 in 70 leti pa je po Ameriki prodajal “kranjski brinjevec in tropinovec”. V A-meriko je prišel, kakor mi je zaupal, leta 1892, to je 19 let pred mojim prihodom. Bil je torej “stare sorte” pijonir in Ameri-kanec. Bil je zelo zabaven človek, kakršnih je v sedanjih časih malo na svetu.
Prav na vogalu Adams in Dearborn ceste sva se srečala leta 1921. torej pred 45 leti. Ko ga zagledam in spoznam, sem stopil predenj, ga pozdravil in vprašal: “Kaj pa vi, stric, delate tu sredi Chicage?”
Malo začudeno me je pogledal in ko me je spoznal, je malo namrdnil svoje na kratko ostrižene in že malo sive brke in dejal: “Glej ga, glej! Da bom tebe,
Z Bobenčkovim Antonom sva se pozneje večkrat srečala. Zanimiv sin Dolenjske je bil. Šaljiv s svojim žužemberškim narečjem. Vsaka beseda je bila zabavno posrečena, da se mu je bilo treba vedno smejati. Velikokrat se spomnim njegovih šega-vih izrazov. Kamor koli jih je v pogovorih prilepil, so bili šaljivi in zabavni.
Nanj sem se spomnil, ko sem ogledaval kvadratni blok doli v mestu, kjer so pred kratkim porušili stavbo “U.S. Court House in nekdanje glavno poštno poslopje v Chicagu.
Zraven sem si mislil, če bi Bo-benčkov Anton zdajle prišel na ta vogal, saj bi ne verjel, da bi bil v Chicagu. Menim, da bi ga bilo kar težko prepričati. A vendar je tako. Chicago se spreminja od leta do leta in zadnja leta še posebno hitro. Nove ceste, nove stavbe vse naokrog raste jo. Cela vrsta novih nebotičnikov ob jezeru daje Chicagu nov obraz. Vredno si je to ogledati, kdor ima čas. Vse to dokazuje, kako se svet hitro spreminja in kako hitro vozi naprej .. .
* TEKOM PREDPUSTNE DOBE je bilo v Chicagu več domačih zabav in sestankov društev in klubov. Krona vsega je bila kulturna prireditev p e v s kega zbora pri Sv. Štefanu v soboto zvečer, 12. februarja. Krasno so nastopali. Sv. Štefan ima res pevce, na katere je lahko vsak Slovenec ponosen. Kako odlično so nastopali in peli. Zasluga za tako izvežban nastop gre seveda
kajšnje SPKB gg. Pavle Boršt- pripomočki, proučujejo ne le
Prostrana ledena divjina okoli južnega tečaja je že vrsto let privlačni cilj številnih znanstvenih odprav. Raziskovalci, o-premljeni z n a j s o dobnej širni
dolenjski Janez, srečal tule sredi v prvi vrsti č. p. Vendelinu, ki Chicage, bi si pa ne mislil! se na polju glasbe toliko trudi, Vprašaš, kaj jaz tu delam? Ja-un pa g. dr. Fischingerju, ki je nez, kar odkrito ti povem, Ame-: mojster pianist, kakršnega je riko iščem!”	težko najti, vsaj med nami Slo-
“Fantek, poslušaj! Amerika je venci. Zasluga gre tudi pevcem tam, kjer se obstanek pa srečo in pevkam, ki žrtvujejo svoj čas najde. Vidiš in tako ‘Ameriko’ za vaje in drugo, da slovenska
nik, inž. Jože Lekan, Jože Odar, Milan Zajec i n Jože Ferkulj. Vseh udeležencev je bilo nad 40.
Zastopniki clevelandske podružnice so v soboto kazali filmske posnetke lanske velike slavnosti v Clevelandu na Slovenski pristavi. Zelo lepe slike, ki jih je vredno videti. Ti posnetki bodo ostali zgodovinski spomini na junaške slovenske domobrance in na njihovo Kalvarijo.
Slovenski prot ikomunistični 3orci predstavljajo svojemu narodu kakor vsemu svetu tiste slovenske padle in žive junake, katerim ni bilo slovenstvo le politična fraza na jeziku, s kakršnimi politični špekulant j e raznih dežel in narodov vozijo med ljudstvom, za katerega. imajo največkrat polna usta praznih besed in obljub — ampak, kadar je treba stopiti pred sovražnike demokracije in svobode, pa se odmaknejo v varna ozadja. SP KB so stopili hrabro v ospredje, zastavili svoja življenja in vse, da bi ohranili svojemu narodu in domovini demokracijo in svobodo.
V tem oziru predstavljajo elito slovenskega naroda. Junake vsak narod proslavlja — celo sovražniki jih vpoštevajo, pa naj bi jih ne mi demokratični Slovenci? Ne bi bili vredni imena svojega naroda, če bi bili taki!
SPKB torej čast in slava! Bodočnost jim bo to ob času dala. Danes je Svet še preveč opit in zmeden od raznih ideoloških in političnih zmedenih mnenj. Svet se še ni streznil.
Kdo naj bo vreden častnega spomina in vpoštevanja, če ne tisti, ki za svobodo svojega naroda darujejo in izpostavijo svoja življenja. To so storili SPKB.
Kot taki zaslužijo vso našo pozornost! Podpirajmo njihova
bajno rudno bogastvo, temveč tudi zemljepisne razmere in druge značilnosti Antarktike. Mednarodno sodelovanje znanstvenikov je zelo uspešno, saj je človeštvo izvedelo po njegovi zaslugi v nekaj letih več kakor ves čas od ustanovitve prve raziskovalne postaje na Antarktiki.
Na naj slabše prehodnih področjih Antarktike je mraz do 56 stopinj; veter piha s hitrostjo 13 m v sekundi, zračni pritisk pa se zniža na 560 milibarov. Najvišja točka antarktične ledene odeje je 3,997 m nad morsko gladino. Kljub neugodnim razmeram, v katerih ne manjka fatamorgan in goste megle, raziskovalci uspešno opravljajo svoje delo. Na podlagi odmeva ugotavljajo debelino ledenih plasti; vrtajo do globine 50 metrov in merijo temperaturo, hkrati pa določajo nadmorsko višino.
Sovjetski geologi so se povzpeli med drugim v Deželi kraljice Maud na nekaj gorskih vrhov, koder pred njimi še ni stopila človeška noga. V planinah so našli berij in druge redke rude, naleteli pa so tudi
na ležišče železne rude in grafita.
Znanstvenikom je uspelo odkriti ledeni tečaj našega planeta. Pri sovjetski raziskovalni postaji “Vostok” so izmerili rekordni mraz: 88.3 stopinje pod ničlo! To je najnižja temperatura na zemeljski površini. Pri takem mrazu ugasiš prižgano baklo.
Pri skupnih raziskavah so u-gotovili ameriški in sovjetski znanstveniki, da je ledena odeja debela do 4,000 m, le v deželi Mary Byrd je plast ledu nekoliko debelejša. Še povprečna debelina antarktičnega ledu: 2,200 metrov.
Raziskovalci iz več dežel so zbrali še mnogo drugih dragocenih podatkov, na primer o zemeljskem magnetizmu, o morskih in zračnih tokovih ter na splošno o podnebnih razmerah na Antarktiki, ki velja v njihovih očeh za “kuhinjo svetovnega vremena”.
jaz iščem po Ameriki!”
Razumel sem ga. Bobenokov Anton je bil “businessman” (po ameriško povedano). Ameriko je videl tam, kjer je videl kaj businessa. S tem pa ni rečeno, da ni bil demokratičen in svobodoljuben človek. O yes, še zelo demokratičen in svobodoljuben je bil in je znal demokracijo in svobodo tudi dobro razlagati in tolmačiti. Ampak brez kruha se
nami krepko živi. prizadevanja. Vsak stori lahko j nekaj. Naroči njihove knjige.
pesem med Čast vsem in priznanje!
* ZELO VAŽEN IN POMEM-1 Kupuj njihove lepe spominske BEN SESTANEK so imeli v so- znamke, ki spominjajo na pi-
Moski dobijo delo
STROJNIK
za delo v orodnjarni. Stalna zaposlitev. Različna dnevna opravila, vključno popravljanje orodja. Znatne nadure. Izdatne dodatne koristi.
KROMEX DIV. of ATAPCO
880 E. 72 St.	361-2922
(65)
boto, 5. febr., in v nedeljo, 6. februarja, pri Sv. Štefanu v Chicagu slovenski protikomunistični borci. Na sestanek je prišlo več članov in simpatizerjev iz raznih naselbin osrednjega za-pada. Sestanek je sklical in vodil bivši domobranski podpol-
ne da živeti, brez obuvala se ne l kovnik g. Ivan Drčar z Cicera. da dolgo po mrzlem svetu hoditi Izmed Čikažanov so se udeležili
sestanka sledeči gg.: Lojze Gregorič, Anton Guštin, Anton Pri-
smih na njihove žrtve in trpljenja. Iz tega gredo podpore onim, ki so postali invalidi vsled ranjen j a v borbah. Vsak dolar in vsak cent pomaga. V tem oziru bi se moral ves narod združiti in pomagati. Trpeli in umirali so za vse nas!
Regerčan
in brez dohodkov in sredstev se ne da kriti izdatkov. Tako Ame-
je prisostvoval posve-
v	--1	K'
"vstvenosti mi
zali, da Sofoklej še ni mrtev. Zvezali vam bodo vaše štiri ude in skrbel bom, da vas z eno roko tako krepko mučim, kot najbolj zdravi teh gospodov.” | Zadovoljili so lopova in mi zvezali roke. Dal se je obrniti proti meni in mi je pričel puliti lase drugega za drugim s potrpežljivostjo in sigurnostjo pdk-icne razlaščevalke. Ko sem opazil, v čem obstoji moja nova mu-ka, sem mislil, da me je ranjenec, ki ga je genila moja revščina in vsled svojih lastnih bolečin, hotel iztrgati svojim tovarišem in mi privoščiti uro počit-a. Če vam kdo izpuli en las, ne boli to bolj kot šivankin zbodljaj. Za prvimi dvajsetimi nisem prav nič žaloval in prijazno sem j,im želel srečno pot. Toda kmalu sem spremenil svoje mnenje. Koža pod lasmi se je vnela. Težka srbečica, ki je postajala čimdalje hujša in končno neznosna, iv spreletela mojo glavo. Hotel 5em se popraskati; spoznal sem iz kakšnega hudobnega namena me je dal zvezati. Nepotrpežlji-vost je povečala gorje; vsa kri mi je udarila v glavo. Vsakikrat. ko se je Sofcklejeva roka približala mojim lasem, je boleč stre-sljaj pretresel celo moje telo.
(Dalje sledi)
riko je iskal. In tako “Ameriko” j stov, Otmar Tašner, dr. Jože več ali manj vsak išče. Mnogi jo j Goršič, Frank Matkovič, Frank najdejo, mnogi tudi ne.	i Martinčič in Frank Podlogar. —
Več vrst trte
SAN FRANCISCO, Calif. — Divje vrste vinsike trte v naši deželi so razvili v vrsto plemenitih trt z odličnim grozdjem.
MACHINISTS
THE CLEVELAND PNEUMATIC Toel Go.
3784 E. 78 St. 341-1700
A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp.
MACHINISTS
TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components
KELLER - HYDR0TEL
Contouring and profiling Machines
HORIZONTAL SORING MILLS
Ponovno v objemu sovražnikov
JERUZALEM, Izrael. — Mesto Jeruzalem je bilo „tekom svojih 33 stoletij obstoja 20-krat oblegano od sovražnikov.
Ženske dobijo delo
Delo za žensko Iščemo žensko za delni čas, da bi zavijala pakete v tovarni.
BLOSSOM PEANUT CO. 1231 Carnegie Ave.
(63)
Iščemo kuharico
Iščemo kuharico izkušena v lesta vrači ji za dnevno delo. Kličite IV 6-3333. Na 18625 St. Clair Avenue.	(63)
Help Wanted — Female
Help Wanted
Wanted — woman for bar work on Fridays at 928 E. 72 St. Phone 361-9320.	(x;
WANTED
Secretary - stenographer in St. Clair, E. 61st St. area — 5-day week. Write particulars to: Main Post Office Box 5848, Cleveland, O. 44101.	(67)
MALI OGLASI
Lastnik prodaja
Dvodružinska hiša v Grove-wood okolici, dvojna garaža, dcbro za dohodek. $11,900. Kličite po 4. uri pop. 481-8153.
(66)
V najem
5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Somovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214.	(xt
TURRET
LATHES
GAP TURRET LATHES
ENGINE LATHES
MILLING MACHINES
RACIAL PRILLS
NUMERICAL
CONTROLLED
MACHINES
V najem
Oddamo sob v mirni hiš1., svoj vhod, blizu transportacije. Kličite RE 2-8598.	(63)
Naprodaj
Vogal E. 200 St., trgovski prostor, moderno zidano poslopje, 600 kv. čev. dve stanovanji zadaj. Dobro za dohodek ali za svojo trgovino. Lastnik prodaja. A. Potokar Jr. 486-1850.
(64)
V najem
Odda se štirisobno renovirano stanovanje s kopalnico v Eu-clidu na 239 cesti. Kličite po 5h 731-0638.
(30,31, 1,6,7,8, apr)
GENERALISSIMO GOVORI ~Tr'.Cwgbpfsek je *e vedno najbolj spoštovana oseba nacionalne Kitajske na Formozi. Na sliki ga vidimo, ko govori parlamentu v Tajpeju.
DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI
Predstavite se osebno od 8.15 dop. do 5. pop. ali kličite 341-1700
za čas sestanka
An Equal Opportunity Employer
(G3>
Rudy Ujcic Construction
Izvršujemo vse predelave in modernizacije v hiši: kuhinje-kopalnice-razv. sobe-verande in pritikline.-GRADIMO NOVE HIŠE!
16115 Parkgrove Ave. 531-4664 C lev. 10. Ohio
Naprodaj
Enodružinska 8-sobna hiša ati za dohodek. V bližini cerkve Marije Vnebovzete v Collin-wood. Kličite IV 1-0190 podnevi ali MU 1-5312 zvečer.
(24,25,30,31, 1 apr)
[IIIIIIlllIIIIIIIIIillllIllllllllliillllllinilTTITIi
TRYGVE GULBRANSSEN
In večno šume gozdovi
Zato pa je Doroteja uredila tako, da se je o tej stvari pogovorila z njo v Dagovi navzočnosti, kajti pričakovala je, da bo podprl njeno prošnjo. Terezi je rekla, češ da bi ji na starost nihče ne mogel biti tako v oporo kot Stina. Ker je pametna in spretna, bi jo lahko marsičesa naučila. Ali bi ne bilo prav, če bi jo nekoliko odlikovala? Ona, Doroteja, bo že skrbela za to, da se ne bo prevzela.
Tereza je sicer godrnjala, toda Dag je odvrnil, da ima Doroteja čisto prav. “Tereza, prišli bodo časi, ko boš vesela, če boš imela pri sebi oporo v mladem in spretnem dekletu.”
Tereza se je takoj vdala, čim je slišala Dagovo mnenje — Stina je dobila svojo sobico zgoraj v veži, tik poleg Dorotejine. To odlikovanje je sicer pri ostalih poslih vzbujalo zavist; ker pa so vedeli, da jo Tereza ščiti, so molčali. Stina je živela kakor sta jo učili Doroteja in biblija, ni se prevzela, marveč je med posli hodila tiha in skromna. Za opazke, ki jih je tu pa tam slišala, se ni zmenila.
Obema sinovoma na Bjorn-dalu je bilo življenje v gozdu v krvi, in ves svoj prosti čas sta prebila v njem. Že od mladega sta smela iti z očetom v gozd, in še kot čisto majhna fantiča sta že smela preizkušati puško. Tereza je ugovarjala in Doroteja je od strahu prebledela, toda Dag se je le zadovoljno smehljal. Če bosta hotela postati moža, bosta morala prenesti še vse kaj drugega kot pa je pok puške. In zgodilo se je tako, kot je želel Dag.
Ko sta bila dečka še majhna, ju je ene in druge stvari učila Doroteja, pozneje pa ju je nekaj časa poučeval domači učitelj, ki pa sta mu, — kakor je pač navada mladih fantinov— uhajala.
Odhajala sta v gozd in na lov. Tore, starejši, je v marsičem spominjal na onega Toreja, ki je bil takrat utonil; bil je širo-kopleč in čokat in temnejši od Daga; v očeh mu je gorel tuj, opasen ogenj, ki si ga oče ni znal razložiti — pa tudi v njegovem značaju je bilo nekaj neznanega — Hold er jeva kri, je mislil Dag.
Toreju je bilo komaj petnajst
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
PRESSMAN
HYDELBERG CYLINDER
A fine opportunity to work in a fast growing shop. Excellent chance for advancement. Top salary for experienced printer.
Call NE 2-2100
(64)
let, ko se je že pričel na kmetiji ozirati po dekletih, in če se mu je le ponudila priložnost, jim je ukradel tudi poljub. Ko je Tereza o tem izvedela, se je resno pogovorila z njegovim očetom. Bilo ji je težko in rabila je ostre besede. Dag jo je mirno in hladno poslušal; kolikor mu je bilo znano, ni bil takšen ne on sam in nihče ne iz njegovega rodu. S tem so bili vsi malo dlje čakali.
O svojem sumu, da je fant morda te lastnosti podedoval po Terezinem očetu, je previdno molčal. Le odločno, kakor bi bila to njegova zadnja beseda v tej stvari, je rekel: “S fantom se pač nekaj dogaja. Premislil bom in potem govoril z njim.”
Nato je odšel. Najbrže pa je mislil tudi na prerokovanje Ane Hammarbojeve; po njem bi lahko sklepal, da fant tako ne bo več dolgo živel. Zato naj uživa, dokler mu je še dano živeti. Toda kar je počenjal sin, mu ni bilo posebno po volji.
Naslednji dan je poklical Toreja na odgovor. Fant je zardel in od sramu je bil ves zmeden. Oče mu je bil vse, hudo dovolj, da je zdaj izvedel tudi o tem.
“V bodoče to opusti,” mu je rekel Dag. “Slabo jo izkupi tisti, ki se ne zna obvladati — in pri vsem tem še tak fant kot si ti.”
Če je opustil ali pa je le pred starši prikrival — vsekakor oče in mati ves čas nista slišala, da bi se v tem pogledu pregrešil.
CHICAGO, ILL
MALE HELP
CAR REPAIRMAN MECHANIC HELPERS
Best of Benefits — High School education required or equivalent. Apply in Person. Office of
District Master Mechanic
427 W. Roosevelt Rd.
“An equal opportunity Employer”
(64)
V Dagu pa je oče doživljal svojo lastno mladost. Včasih je bil naravnost presenečen, tako mu je bil fant podoben. V vsem je odkrival oče samega sebe; v hoji in drži je bila razlika le v tem, da je bil videti fant nežnejši in veselejši kot pa je bil, kakor je mislil, on sam v svoji trdi mladosti. Nič manj ni bil pogumen. Pogosto jih je naravnost prestrašil, ker je zašel tako daleč v gozd, da je moral v njem prenočiti — bil jez dušo in telesom lovec. Vedno se je vračal s ptiči ali živalmi, ki jih je bil ustrelil. Nekoč, ko mu je bilo štirinajst let, je tri dni in tri noči prebil v gozdu, in ko se je vračal, je nosil na hrbtu medvedji kožuh. Oče Dag, kakor so mu zdaj pravili na kmetiji, je bil tako ponosen na fanta z medvedjim kožuhom, da je komaj zadrževal solze; ponosen, ker je imel fant v sebi neukrotljivo kri svojih prednikov.
Sinu je najprej rekel, da je norost, če se mlad fant sam podaja na lov na medveda, potem pa ga je ostro oštel, češ da mati in on zaradi njegove nepremišljenosti tri noči nista bila zatisnila očesa.
Predno se je fant vrnil, se je Dag pripravil, da ga pošteno nabije -L seveda, če odnese zdravo kožo — potem pa ga je le ostro cštel in hotel je vedeti, kako je prišel fant do medveda.
Fant je spustil kožo, se v zadregi poigraval s puško in gledal v tla. Potem pa je vzdignil glavo, preprosto in naravnost pogledal v očeta in rekel: “Saj je tudi tvoj oče šel na medveda — sam.”
“Da-a,” je odvrnil oče Dag in le s težavo prikril svoje veselje, “toda takrat ni bil več tako majhen fant kot si ti.” In potem mu je moral praviti o lovu. Fant mu je.povedal z nekaj besedami; iz teh skopih stavkov mu je vstajala slika fanta, ki je na Roisla planini zapazil medvedovo sled in ji, ne da bi spal ali jedel noč in dan kot pes sledil, dokler ni padel strel.
Tudi Dag je, ko mu je bilo sestnajst let, ustrelil svojega prvega medveda, in doslej jih je že vsega skupaj pobil sedem; in prav dobro si je lahko predstavljal fantovo pot čez hribe in doline, navzgor in navzdol skozi gozdove. In fantu je rekel le: “Preobleci se in pojdi v kuhinjo in se najej!”
GENERAL FACTORY
No Experience necessary. We will train. Many company benefits.
CENTRAL DIE CASTING COMPANY
2935 W. 47th St.
Chicago, Illinois
(63)
FOREMAN
“Steel Fabricating” To $10,000
We need a Strong man completely familiar with all phases of steel fabricating, to take charge of 50 man dept, in our large bedding company. If you have the “knowhow”, can supervise effectively and want security with room to grow, Write in Confidence:
Box J.H. # 253, Slovenian Daily 54 W. Randolph St. Chicago 60601.
(64)
MALE HELP
DESIGN INSPECTOR
10 Years experience in Water Filtration equipping
DESIGN DRAFTSMAN
Eltctr. Mech. Wire installation plating installation
INSTALLATION DRAFTSMAN
5 years experience with pipe-work and pressure-chambers, earlier work in. the area of water-filtration outfitting desired.
MAIL APPLICATIONS TO PERSONNEL DEPT.
BOGUE ELECTRIC MEG. CO.
100 Pennsylvania Ave., Paterson, N.J.
201-525-2300
(64)
V blag spomin
ČETRTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA SOPROGA, OČETA IN STAREGA OČETA
Frank Ipavec
ki je umrl 30. marca 1962.
Sva skupaj mnogo let živela, in dobre, slabe čase sva imela; Bog pa hotel je tako, da je Tebe prvo vzel v nebo.
Sladka nam vsem je misel na Te, pa na dobri Tvoj nasmeh, in besede ljubeznjive, ki imel si jih do vseh.
Čas beži, a rane nam ne celi, spomini dnevno nam hite k Tebi, soprogu in očetu ter nove nam odpirajo solze.
Žalujoči:
ANTONIJA, soproga CHARLES F., sin SNAHA, VNUK in VNUKINJA
Cleveland, O., 30. marca 1966.
Dag j c pravil Terezi, kako si dogodek predstavlja, in Tereza je bila prestrašena in jezna — predvsem pa je bila ponosna. In konec je bil tak, da je moral fant obljubiti, da ne bo več preko noči ostajal v gozdu in da, dokler ne bo odirasel, nikoli več ne bo sam šel na lov na medveda.
, 16
Oče Dag je vedno redkeje odhajal v gozd, kmalu pa sploh ni več zahajal vanj. Vedno pogosteje se je vozil na planjavo in v mesto. Denar veliko zahteva od svojega gospodarja, in če ne pazi, mu vzame tudi dušo.
Nekoč mu je odvetnik v mestu namignil, naj dviga počasi denar iz Holderjcvih podjetij ter ga naloži v podeželske kmetije, najbolje v svoji okolici. Drži naj se vrednot, na katere se razume, in ki jih lahko nadzoruje. In Dag ga je razumel. Ko je bratranec Holder, ki je sam že dolgo vodil podjetje, opazil, kaj se dogaja, je rekel, da odvetniki niso ravno angeli in naj se pazi pred njimi. Dag pa mu je s trdim smehljajem odvrnil, češ da tudi sam ni ni kakšen angel.
Še vedno je imel pri Holder ju precej denarja, toda večino je bil naložil kot soudeležnik ali kot upnik v planjavske kmetije. V tem je našla Dagova trdota nov izhod, in z bistroumnostjo in dolgoletno izkušnjo je postal mojster, kateremu se je denar neprestano množil. Od svojega odvetnika se je bil naučil preproste zapovedi, da je pot denarja pot trdote; in njegovi pradedje niso bili usmiljeni nikoli, kadar so se zavedali, da imajo
prav. Če so ga upniki prosili, naj bo tako dober in jim da odloga, je odvrnil le, da mora storiti le to, kar je pravično.
Počasi so pričele južnejše srenje, prav tako kot pred leti, spet trepetati pred temno kmetijo na severu. Dag sicer nikomur ni delal krivice in nikoli ni bil nepošten; toda od svoje pravice ni odstopil, pa če je bil njegov dolžnik še v taki stiski. Neizprosno je šla pravica po svoji poti tam, kjer je bil udeležen denar Daga Bjorndala, in ko je prišla slaba letina, je prehajala kmetija za kmetijo v njegove roke — neredko tudi prav velika kmetija. Na cestah so bjorndal-ski konji spet oznanjali nesrečo. Kadar so se ostri udarci njihovih kopit oglasili pred hišo, so ljudje v njej prebledeli.
Celo v gozdni naselbini je vel hlad okoli Daga. Govoril je kratko in odrezavo, in stari so pravili, da je neverjetno podoben Ani Hammarbojevi. Da, mnogi so celo trdili, da se je po smrti njena duša vselila vanj.
Že v mladosti je bilo v njem zakoreninjeno nezaupanje do planjavcev in tujcev, zdaj pa, ko je imel z njimi poslovne stike, se je to le še povečalo. Kadar je posredi denar, ljudje kaj hitro razkrijejo svojo nevoščljivost. Prilizovali so se mu in ga na nepoštene načine preizkušali. In tako si je o njih ustvaril mnenje, na kakršnega pogosto naletiš pri bogatih ljudeh. Neštetokrat vidijo ljudi, ki jih je rev ščina globoko ponižala, — če ne še kaj hujšega: umor iz poželji-vosti.
Počasi se je pričel na Dago-vem obrazu prikazovati izraz nezaupanja, da, vsakogar je na znotraj in na zunaj gledal postrani. Ker je bil večji od ostalih, je pri razgovoru sklonil glavo in se obrnil vstran. Pri tem je
rahlo privzdignil obrv, ki je ^
obrnjena proti poslušalcu,
ok!
vprašuj#*1
je gledalo strogo in „ medtem ko je drugo, preko terega se je obrv globlje P°'e sila, prežalo.
(Dalje sledi)
NEW YORK DRY CLEANING CO.
6124 GLASS AVE.
PHONE: HE 1-6465
LASTNIK WM. A. ROPOŠ VOŠČI VSEM PRIJATELJEM IN ODJEMALCEM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
Naročite čiščenje Vaših oblek ZDAJ za praznike, da ne bo pozno za Vas in za nas!
Naročile že sedaj velikonočno mesnino
pri
MODEL MEAT MARKET
610 E. 200 St.
EUCLID, OHIO 44119 — KE 1-7447
Ima vedno na zalogi: odlične RIŽEVE IN KRVAVE KLOBASE, prekajene in sveže MESENE KLOBASE, raznovrstno SUHO MESO, domače KUHANE SALAME, domače zelje in repo. KVALITETNO SVEŽE MESO.
FLORIAN IN MARY KONČAR — lastnika
Odprto vsak dan od 8. do 6 zv., v sredo od devetih do dveh.
iiimitiiifniii utnfYiin
Songs & Dances of the SLAVS!
DUQUESE UNIVERSITY
TAMBURITZANS!
3 p.m. Sssnday April 3
CLEVELAND PUBLIC MUSIC HALL
Tickets on Sale Now Burrows 419 Euclid Ave.
Logo $3.50, Oreh. $3, Mezz. $2.50 Para. $2. Bal. $1.50. Ger. Adm. $1.
GRDINO VA POGREBNA ZAVODA
17002 Lake Shore Blvd.	1053 East 62nd Street
KEnmore 1-6300	HEndcrson 1-2088
Grdina trgovina s pohištvom — $5301 Waterloo Road KEnmore 1-1235
GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers
•- Z-W.-T - ............... •-'ive ..................................
.V ' ‘
. . .
RIBOLOV IZPOD LEDU V SOVJETIJl — Slika urad-ne sovjetske fotografske poročevalske službe kaže tov. Kozeroda z velikim lososom, ki ga. je potegnil skozi lukuj0 v ledu iz zamrzle reke Amur v Sibiriji.
DRUŽINSKI PRIJATELJI — Mala Abigail Chapman s svojima pasjima prijateljema v New Yorku pazljivo gleda, če ne bi kazalo iti iskat novo družbo.