Franjo Tominec:	Bibliografski
pregled I. do XX. letnika. Priroda, človek in zdravje, 1965, str. 154—211.
Uredništvo poljudnoznanstvene^ ga mesečnika Priroda, človek in zdravje je sklenilo svoj dvajseti letnik s trojno številko, iti vsebuje podrobno bibliografsko kazalo letnikov 1945/46—1965. Sestavil ga je dolgoletni sodelavec te revije Franjo Tominec. Obsežno gradivo je razdelil na pet delov: uvod, pregled po strokah, slikovno gradivo, kazalo piscev, prevajalcev in ilustratorjev ter stvarno kazalo.
Iz uvoda je razvidno, da je PČZ izdajalo od avgusta 1945 do decembra 1948. ministrstvo za ljudsko zdravstvo LRS v Ljubljani, od tedaj dalje pa jo izdaja Državna založba Slovenije. Revijo ureja od vsega začetka dr. Dušan Reja, ki je zbral okrog nje vrsto kvalitetnih sodelavcev in to kar 219 (če prištejemo tuje avtorje), kar je lahko njemu in reviji samo v ponos. V
uvodu je tudi kratka bibliografija člankov o PČZ, ki jih je objavilo drugo časopisje. Sem bi sodil tudi podrobnejši opis letnikov PČZ, ki pa ga je sestavljalec dal med bibliografijo člankov.
Pregled po strokah je urejen po sistemu univerzalne decimalne klasifikacije. Obsega prav vse gradivo, celo oglase, razne objave in drobni tisk pod črto. Na kraju vsake stroke so objavljene tudi ustrezne »Zanimivosti iz zdravstva«. V slikovnem gradivu so popisane samo celostranske priloge, medtem ko je drugo slikovno gradivo, ki bolj ali manj ponazarja posamezne članke, omenjeno že pri ustreznih enotah.
Celotnemu kazalu je napisal spremne besede urednik, ki med drugim poudarja, da je namen bibliografije tudi v tem, da bi služila tistim, ki črpajo gradivo iz revije za raznovrstna predavanja, članke in diplomska dela.
Čeprav je Tominčeva bibliografija sestavljena zelo skrbno, bi želel kljub temu opozoriti na neke pomanjkljivosti, ki kazijo sicer vestno opravljeno delo.
Sestavljalec se je iz kakršnihkoli razlogov odločil, da razrešuje avtorje v okroglem oklepaju, kar v bibliografiji načelno ni pravilno. Vsa dopolnila, za katera smo podatke črpali zunaj publikacije, pišemo namreč v oglatih oklepajih, v okrogle pa vsa tista iz publikacije. Ker pa se je že tako odločil, bi moral paziti, da ga to v določenih primerih ne zavede do nejasne oznake razrešitve. Npr. ad 288: Avtor članka »Ob razstavi, ki je poučna za nas vse«, je Ladislav Kiauta, ki se je podpisal z »(lak)«. Sestavljalec ga je razrešil (Kiauta Ladislav) (lak). Tu sta dva okrogla oklepaja, ki nista enakovredna. Prvi je dodan pri razrešitvi, drugi pa je sestavni del avtorjevega podpisa. Pravilna oznaka razrešitve bi
morala biti: [Kiauta Ladislav] (lak) ali: (Kiauta Ladislav) lak.
Nepravilno je tudi pri razrešitvi anonimnih avtorjev dosledno postavljanje dvopičja zunaj oklepaja. Npr. ad 3: (Musek Vitko:) in ne (Musek Vitko):.
Pomanjkljive so oznake razrešitev avtorjev, ki so podpisani z inicialkami. Npr. ad 282: D(emšar) B(oža). Iz te razrešitve ni razvidno, kako se je avtorica podpisala: D. B. ali B. D. Točnejša oznaka razrešitve bi bila: (Demšar Boža) B. D.
Tudi v imenskem kazalu so nepravilnosti, in sicer pri uvrščanju inicialk v abecedno zaporedje. Inicialko razvrstimo na začetek ustrezne črke abecede, sestavljalec pa jo je pomešal med druga imena. Npr.: B. S.: Savinšek Baldomir uvrstimo pred Banič Stanko.
Če je značnica označena s številko', jo razrešimo takole (Sedmi) 7. april... in ne 7. (sedmi) april.. kot je to pri 585.
Dalje, ad 150:	Podnaslovi, ki
niso v oklepaju, se ne stavljajo v oklepaj. Logar Ivan: Iz zgodovine o raziskovanju rastlinskih križancev. Ob 100-letnici Mendlovih zakonov; sestavljalec je dal tu podnaslov v oklepaj.
Ker se je sestavljalec odločil, da mu bo pri anonimnih prispevkih značnica prva beseda, bi se moral tega dosledno držati. Tako pa v primerih ad 166, 585, 675, 676, 689, 736, 737, 738, 744, 861, 896, 898, 1036, 1282, 1322, 1381 in 1391 uporablja za značnico' prvi dve besedi.
Dvojne številke je bolje označevati z lomljeno črto 11/12 in ne 11-12, kot je to delal sestavljalec; njegov način nas privede do sklepa, da gre za dve samostojni številki in ne za dvojno.
Med razrešitvami kratic manjkata kratici za številko (št.) in stran (str.).
Kljub tem pomanjkljivostim, ki jih nismo vseh našteli, je Tomin-
čeva bibliografija tehten prispevek k tako imenovanim strokovnim bibliografijam, od katerih so prav s področja zdravstva posebej zaželene. Sestavljalec je vložil vanjo dosti truda, katerega bo znal ceniti samo tisti, ki bo to bibliografijo s pridom uporabljal. Popisal je 1612 enot in razrešil skoraj vse avtorje ter s tem zadovoljivo opravil svojo nalogo, ki ni bila lahka.
Jože Bajec