i b 3 ^ )J 1 Ž- >'il< Poštnina plačana » gotovini /-, . AA .. Abb. postale I gruppo L.(ilia 400 IlF ■URŠKI DNEVNIK Leto XXXVI. Št. 220 (10.740) TRST, sreda, 24. septembra 1980 3£grgCT&&g3 s zsrziz žr^ragsa SPOPAD MED DRŽAVAMA PRERAŠČA V TOTALNO VOJNO Iraške čete vdrle v Iran Prvič napadli tudi civilne in gospodarske objekte - Iran proglasil svoje teritorialno morje za vojno območje Nasprotujoče si vesti o zapori Hormuških vrat - Za Teheran nesprejemljivi pogoji Bagdada o mirnem reševanju spora BAGDAD, TEHERAN — Uradno nenapovedana vojna med Irakom in Iranom se je včeraj razplamtela vzdolž vse meje med državama od Turčije do Perzijskega zaliva. Iraške motorizirane in »klopne enote so prodrle v globino iranskega ozemlja in obkoljujejo mesti Koramšar in Abadan. Iranska aviacija je trikrat zaporedoma bombardirala Bagdad in napadla šest iraških oporišč. Letalske bombe So padalc tudi na številna druga iiaška mesta. Teheran je proglasil svoje teritorialno morje za vojno območje in prepovedal plovbo tujih ladij v iraška pristanišča. Včeraj pred zoro ob 3. po krajevnem časn so iraške kopenske sile sprožile ofenzivo vzdolž vse iraško-Ifanske meje, da zasedejo »življenjsko pomembne točke na iranskem ozemlju«. V sporočilu iraškega poveljstva opravičujejo napad kot odgovor na iransko «neodgovorno in nezakonito« zaporo Hormuških vrat. Že popoldne je iraška vojska dosegla prve uspehe. Padlo je kurdsko mesto Gasr-e-Širin na cesti Bagdad - Teheran, prav tako mest' So-mar. Radiotelegrafisti tujih ladij, ki jih je vojna vihra zajela na plovni poti Šat-el-Arab, med ladjami So tudi tri italijanske, zatrjujejo, da je iraška vojska obkolila najpomembnejše iransko pristanišče Koramšar. Prav tako so iraške motorizirane in oklopne enote obkolile mesto Abadan, na njegovo rafinerijo, največjo na svetu, se dvigajo gosti oblaki dima. Iranski generalštab je takoj po i-raškem napadu napovedal, da bo tudi sam prešel v ofenzivo, potem ko se je iranska vojska v vseh teh dneh predvsem branila. Iranska letala so prodrla globoko nad iraško ozemlje in trikrat zaporedoma bombardirala glavno mesto Bagdad. Letalski napadi so prizadeli tudi mesta Basro, Mosul (Ninive), Habani-jo, Kut in Nasirijo. Teheranski radio trdi, da so iranska letala napadla le vojaške objekte, iz Bagdada pa poročajo, da so bombe letele vse vprek, da je v letalskih napadih izgubilo življenje 47 civilistov, več sto pa jih jg bilo ranjenih. Bagdadski radio je tudi sporočil, da je bilo največ žrtev med delavci petrokemijske industrije v Basri, kjer so izgubili življenje tudi štirje britanski državljani, štirje Američani in uslužbenec italijanskega podjetja ENI Claudio Coacci. ZDA IN SI ZAGOTOVILI SV0J0 HNTMLNOST Varnostni svet o sporu med Irakom in Iranom Zaskrbljenost v svetu zaradi novega žarišča napetosti . NEW YORK - Glavni tajnik Združenih narodov Kurt Waldheim je včeraj sklical izredno sejo Varnostnega sveta, na kateri so razpravljali o hudem zapletljaju med Iranom in Irakom, ki nevarno o-groža svetovni mir in varnost. Zaskrbljenost v svetu je veiika. Iz raznih krajev sveta prihajajo reakcije nad tem novim žariščem napetosti, obe velesili pa se s tem v Zvezi nista še jasno opredelili. Podčrtujeta le, da ta vojna «zriatno ogroža mir med narodi in da ga hiorata sama Iran in Irak rešiti brez vmešavanja tujih sil«. Iranski veleposlanik v Moskvi Mohamad Mokri, ki se je včeraj Sestal v Kremlju s podpredsednikom vrhovnega sovjeta Inamionom Ousmankhodjaevom je potrdil, da Sovjetska zveza formalno zagotavlja Iranu, da bo ohranila svojo hevtralnost pri sporu med Bagdadom in Teheranom. Dalje SZ poziva obe državi naj »izkažeta dobro Voljo in politično zrelost in naj režita nastali konflikt s pogajanji«. Prvi uradni komentar prinaša Vladni časopis SZ «Izvestja», ki V članku obsoja Združene države, Izrael in druge imperialistične sile, da nameravajo s to vojno odnesti Vse možne koristi v svoj prid. Iz komentarja izhaja tudi zaskrbljenost kremeljskih voditeljev, ki so se v Zadnjih 24 urah srečali v Moskvi z Iranskimi in iraškimi predstavniki, da bi «bolje obdržali pod nadzorstvom« 'nastali položaj. «Izvestja» havajajo še, da konflikt ni nastal Zaradi naftnih ležišč obenem pa hvali v enaki meri obe državi. »Nihče nima pravice vmešavati se v njihove meddržavne odnose ali ščuvati pri morebitnem stopnjevanju napetosti«, zaključuje vladni list Sovjetske zveze. Ameriške reakcije se v svojem bistvu ne razlikujejo od sovjetskih. Predsednik Carter je v Los Angelesu med svojim volilnim shodom v Ponedeljek zvečer dejal, da so Združene države pripravljene nuditi vsakršno pomoč tako Iraku kot Iranu Ju dosego premirja. -Upajmo, da Posta državi rešili spor po mirni Poti,« je povedal Carter. »Irak je Ječkrat napadel Iran, predvsen z letalstvom, število čet, ki se bori Pu vojnem področju, nam ni znano. Ne zavzemamo nikakršnega stališča za nobeno od obeh držav. Spodbujamo ju le s pomočjo Organizacije združenih narodov in drugih sil, Pa čimprej prenehajo s sporom in s prelivanjem krvi Naše stališče je popolnoma nevtralno.« 2DA so zaskrbljene zaradi treh Problemov: obstaja nevarnost, da Pi ta spor podaljšal ujetništvo a 'Periških talcev v Teheranu, da bodo ta spor izkoristile manjšine, ki se nahajajo v notranjosti Irana (predvsem Kurdi in Azerbajdžanci), f!* svoje interese ter da bosta Iran ‘n Irak uvedla nadzorstvo tako nad Ccno kot nad količino izvožene nafte. . Prav tako tudi Atlantski pakt ni Pražil svojega stališča glede iran-sko-iraške vojne. Na včerajšnjem Usedanju v Bruslju je le glasnik bakta NATO dejal, da bodo baje je v kratkem njihove članice poda svoje uradno stališče. . Tudi v Pekingu se niso še jasno *zi azili, vsekakor pa omenjajo za- skrbljenost izjav, ki so jih dali vplivni tuji viri, med katerimi tudi Egipt. «Ve se, kdaj se vojna prične, nemogoče pa je predvidevati, kdaj se bo končala, ker nam niso znani bodoči razvoji«, je mnenja predsednik izraelske vlade Begin «Vsekakor pa vojna zapleta položaj v vsem Bližnjem vzhodu.« Medtem pa je avstrijski kancler Bruno Kreisky preklical obisk v Bagdadu, kjer bi moralo od 3. do 5. oktobra potekati zasedanje socialistične internacionale. Zaostritev med Iranom in Irakom zelo zaskrblja italijansko vlado, ki poziva predstavnike obeh držav, naj prenehajo s sovraštvom ter naj se pogajajo v smislu načel, na katerih sloni listina Združenih narodov. O tem sporu je na dolgo govoril tudi italijanski zunanji minister Colombo na zasedanju generalne skupščine OZN v Yorku. Kot razumljivo, so podatki o vo-1 hom izkoristile trenutno težave in jaških izgubah skrajno nezanesljivi. | vojaške neuspehe, da bi s izbojeva-Iraški viri trdijo, da je iransko le- le svoje pravice, talstvo drago plačalo letalske napade, saj je iraško protiletalsko topništvo sestrelilo kar 67 iranskih letal. V glavnem so iraški vojaški komunikeji precej bogatejši s podatki kot iranski, a jih je. za sedaj težko preveriti. Kljub temu pa je popolnoma jasno, da sta Irak in Iran sprožila totalno vojno, ko ni več razlik med vojaškimi, gospodarskimi in civilnimi objekti. Prav tako je jasno, da iranskim kopenskim silam ne u-spe zajeziti iraškega napada, aktivno je predvsem letalstvo in vojna mornarica. In prav mornarica je po večini strateških analitikov poslednje iransko orožje. Nekdaj najmočnejša vojska Srednjega vzhoda je po islamski revoluciji in čistkah v kopenskih in letalskih silah ter pomanjkanju nadomestnih delov zaradi ameriškega embarga le senca nekdanje moči, neokrnjena pa je ostala moč iranske vojne mornarice. Prav zato je razumljiv včerajšnji sklep o proglasitvi iranskega teritorialnega morja za vojno območje in ukaz, da ga tuje ladje nemudoma zapustijo. Ni še povsem jasno, če je iranska vojna mornarica tudi zaprla Hormuška vrata, skozi katera se pretaka 60 odstotkov bližnje in srednjevzhodne nafte namenjene Zahodu. Vesti so si nasprotujoče. V zahodnih krogih trdijo, da se plovba nadaljuje ob omanskem delu Hormuških vrat, v državah Zaliva pa zatrjujejo, da kar 30 supertankerjev čaka v Omanskem zalivu. Nasprotujoče si vesti še krepi dvoumno sporočilo iranske vojne mornarice, ki ukazuje vsem tujim ladjam, naj razobesijo državne zastave in naj ne plujejo proti šat-el-Arabu. V Bagdadu so to ocenili kot vojno napoygunekem baru, se je na domačem dvorišču spremenil, v pretep na življenje in smrt manjšine v deželi. Za sedanje številčno stanje po narodnostih v detelj se sklicuje na študijo skupine k Alpina* iz Bellinzonp (Švica) iz leta 1972/74, ki navaja naslednje številke: Italijanov 635.277 (52,2 Jdst.), Furlanov 526.249 (43,3 odst.), Slovencev 49.978 (4,1 odst.) in Nemcev 4,751 (0.4 odst.). Pri tem je treba poudariti, da se poslanka Gruber - Bencova sklicuje na doslej za Slovence najnižjo »ugotovljeno* številko, saj celo neki dokument notranjega ministrstva, kate--emu gotovo ni mogoče pripisovati velikodušnosti, navaja za Slovence v deželi številko 77.000. Uvodni del zaključuje poslanka z oesedami: «Ni demokracije tam, tjer ni popolne zaščite jezikovnih in etničnih manjšin, ki se ne smejo imeti za sovražne, marveč za obogatitev same državne enotnosti, tfačelo popolne zaščite manjšin mo-•a Italija šele uresničiti, da se bo ■epubliška ustava odrazila v okviru Iržavljanske pravičnosti in napred-ca. V nasprotnem primeru bodo tre-ija okrog vprašanj manjšin prispevala k oviranju harmoničnega razvoja obmejnih področij, in kot posledica, vse države.* Drugi del vsebuje splošne zakonske norme za vse obravnavane manjšine. V čl. 2 tega poglavja je sapisano, da je manjšinam zajam-Ipno enako družbeno dostojanstvo ljihovega jezika v odnosu na italijanski jpzik, poučevanje in raba 'ljihovega jezika pri izvajanju njihovih pravic in izpolnjevanju dolžnosti, razvoj kulture, tiska in drugih sredstev množičnega obveščanja ter zajamčena finančna pomoč ia izvajanje teh pravic. Tretji del vsebuje posebne norme Ea furlansko, slovensko in nemško manjšino. Posamični členi posebnih norm za slovensko manjšino se nanašajo na šolstvo (govorijo tudi o raztegnitvi slovenskega šolstva na videmsko pokrajino), na delno u-pravno avtonomijo slovenskih šol, na uvedbo fakultativnega poučevanja slovenščine na italijanskih šolah na področju, kjer tradicionalno živi manjšina, in na pravico manjšine do informiranosti v lastnem je-ciku. Izvršni odbor se je podrobno zaustavil pri zakonskem predlogu Gru- Žrtev Ferruccio Grison Oče žrtve Riccardo Grison Emarginacija, nesocialnost, vsestranska revščina, bar in dirkanje z motorjem ali avtomobilom kot edino razvedrilo: ta bedni svet, v katerem sta nasilje in predrznost edino merilo in vrednota, je včeraj 1 zahteval še eno žrtev. Prizorišče drame, kakršno skoraj vsak dan zaslediš na straneh italijanskih listov (različna so le imena protagonistov), je bilo dvorišče ljudske hiše v .niljskem predmestju, kjer je v noči med ponedeljkom in torkom obležal v krvi mlad fant, žrtev lastnega brata, ki ga je v nezadržnem izbruhu jeze divje pobil z brcami in pestmi. Mlado življenje je bilo nasilno strto, drugo mlado življenje bo izgorelo v dolgih letih ječe. Žrtev morilskega besa je bil 25-letni Ferruccio Grison, star znanec policije, ki je s starši in s sedmimi brati stanoval v prvem nadstropju ljudske hiše v Ulici Sergio Forti 1 v Miljah. Njegovo truplo je včeraj zjutraj malo pred 7. uro odkrila neka soseda, ko se je kot običajno odpravljala v službo. Ženska, ki je prvi trenutek obstala kot okame-nela, se je kaj kmalu zbrala in obvestila agente bližnjega komisariata. Fant je ležal okrvavljen na tleh v tesnem prehodu med zidom in nruJf.E vesti NA ZADNJI STKANI avtomobilom, po vsem telesu je imel podplutbe in udarce. Agenti, ki so nemudoma prihiteli na kraj zločina, so kaj kmalu našli rešitev: krvave srage so jih vodile po stopnišču vse do stanovanja Grisonovih, kjer je mlajši Ferrucciov brat Maurizio mirno spal v svoji postelji. Madeži krvi na rjuhi in na blazini, okrvavljena srajca in brisača, ki ju je zabrisal za omaro, so bili dovolj zgovorni dokazi o njegovi krivdi. In fant je priznal: res se je sprl z bratom in prepir se je kaj kmalu spremenil v osebno obračunavanje. Vendar ga ni hotel ubiti. Ko se je Ferruccio zgrudil na tla, je mislil, da je v nezavesti. Svojo verzijo je zvečer ponovil tudi namestniku državnega pravdnika dr. Coassinu, ki ga je obtožil namernega umora in je odredil, naj ga zaprejo v korone jski zapor. Krvavi dogodek je bil tako pojasnjen. Preiskovalci so izsledili in aretirali morilca, o čigar krivdi pričajo trdni dokazi, dinamika je bila ugotovljena. Manjkajo sicer še nekatere podrobnosti (dejanski vzrok smrti bodo ugotovili šele danes z obdukcijo), slika pa je v glavnih obrisih jasna. In obenem skopa, preskopa v svoji premočrtnosti. Manjka kopica odgovorov, manjka predvsem odgovor na vprašanje zakaj je mladi Maurizio Grison tako srdita reagiral? Kaj je sprožilo v njem vzmet morilskega besa? Zakaj je prasnila iskra divjega prepira? V kolikšni meri je na oba fanta vplivalo okolje? V kolikšni meri je družba odgovorna za to tragedijo in za druge, podobne, ki se ponavljajo iz dneva v dan? Reporter, ki je po službeni dolžnosti prihitel v to borno predmestno dvorišče, išče odgovore na nekatera vprašanja pri sosedih, pri starših. A jih ne dobi. Kvečjemu izstisne «jera un bon mulo*, ali zve, da sta 'bila žrtev in morilec zaposlena kot delavca pri ladjedelnici Alto Adriatico in da sta bila nekaj časa v. dopolnilni blagajni, da sta ubijala čas v baru v družbi sebi enakih. Le oče, Riccardo Grison, doda kamenček mozaiku: »To noč, okoli 1 ure, je privozil mimo fant in klical Ferruccia. Ko sem odvrnil, da ga ni doma, je zavpil; 'Kar povejte mu, da ga bo pretepel, da bo črn’. In takoj nato je odbrzel.* Neobrit, pod šokom, morda nekoliko vinjen, Riccardo Grison ne ve povedati nič več. Zmaje z glavo in odide. Na kvesturi reporter zve, da je imel Ferruccio že nekajkrat opravka s pravico zaradi tatvine in groženj, da je bil njegov brat Maurizio že zaprt zaradi kraje, da tudi ostali Grisonovi fantje niso bili ravno na dobrem glasu. Zdravstveni delavci 'centra za mentalno higieno povedo, da se je Ferruccio pred leti zatekel k njim po pomoč, iskal je izhoda iz emarginacije, skušal se je vključiti v družbo. Povedo tudi, da je bil kot otrok večkrat v pa viljonu «rally», ki je namenjen asocialnim in problematičnim o-trokom. Točnejših odgovorov ni. Ostajajo le vprašanja: kdo je bil v resnici Ferruccio? Kdo je Maurizio? Ali bi se vnel tragični prepir, ki je imel kot epilog smrt enega in aretacijo drugega, če bi jima kdo pomagal, če bi jima pokazal pot iz moralne in kulturne revščine, v kateri sla živela, skratka, če bi jima družba ponudi'a roko? (vt) Mladi morilec Maurizio Grison na policijskem komisariatu v Miljah Prizorišče pretepa med bratoma Grison ODLOČNA ZAHTEVA SLOVENSKIH STARŠEV Vprašanje zasedbe šolske telovadnice na Katinari je treba čimprej rešiti Težave bodo tudi z dopolnilnimi didaktičnimi dejavnostmi, če vprašanje prostora ne bo pravočasno rešeno - Jutri sestanek dveh ravnateljev in predsednikov ravnateljskih svetov Za slovenske dijake in pedagoge se tudi letošnje šolsko leto ni začelo z najboljšimi obeti: voda je nekaj dni pred začetkom pouka spet zalila poslopje liceja France Prešeren, telovadnica učiteljišča A. M. Slomšek je neuporabna, ponavljajo in zaostrujejo se problemi s prostori. Časovno zadnje je bruhnilo na dan vprašanje osnovne šole Milčinski na Katinari, kjer ima letos italijanska šola Stossich dva razre da. Zaradi tega ima eden od teh pouk v večnamenskem prostoru, k: so ga slovenski starši preuredili s precejšnjimi žrtvami in je dejansko težišče vseh dopolnilnih didaktičnih dejavnosti. Kronološko zaporedje dogodkov je dokaj značilno, tudi ker slovenske učiteljice, starši in ravnatelj o vsej zadevi niso vedeli ničesar in so se znašli pred izvršenim dejstvom. Da ima italijanski razred pouk v večnamenskem prostoru, so učiteljice zvedele šele v petek in to po naključju. Zgodilo se je namreč, da se je letos v prvi in drugi razred šole vpisalo skupno 13 otrok in razreda nista mogla biti več združena kot lani. Edina zasilna rešitev, ki jo je znala najti ravnateljica šole Stossich sporazumno s skrbništvom Kino Cireorama OKFE1 Liane in Kinaida — na Trgu športne palače — Tel. 775525. Danes dye predstavi; prva ob 17. uri, druga ob 21.30. Ariston 17.00- 22.00 «11 recinlo*. Ob 10.30 in 20.30 pa film Jacquesa J. Cousteauja «At!antis». Predstavi bosta na sporedu ob priložnosti izida enciklopedije «Planet morje*, prireja pa ju odsek za vprašanja okolja pri združenju ARCI. Nazionale 15.30—22.00 «Play girls — le porno adolescenti*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ritz 16.30 «L’importante e non farsi notare*. Barvni film. Excelsior 16.00 «Una notte destate* (Gloria). Buck Henry, Julie Car- j men. j Grattacielo 16.30 «11 gatto a nove l code*. Režija Dario Argento. Prepovedan mladini pod 14. letom. Fenice 16.00 «L'impero colpisce an-cora*. Barvn' film za vsakogar. Mignon 16.30—22.15 «Vai killer*. Barvni film. Filodrammatico 15.30—22.00 «Corpi bagnati*. Barvni film. Prepovedan mladini pod'Y8.'ietom. 'Moderno 16.30 «Superbunny in orbi ta*. Risanka. Aurora 17.00—22.00 «Jack da cac-tus*. K. Douglas. Barvni film. Cristallo 17.00 «James Bond 007: Casino Royale». Barvni film. Vittorio Venet.i 16.30 «Super tilt*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Capitol 17.60 «Tu sei 1’unica donna per me*. Alan Sorrenti. Volta Zaprto. je bila začasna (vendar dobro vemo, kaj začasno pomeni) vselitev v večnamenski prostor. Zaradi tega je v soboto dvema razredoma slovenske šole odpadla telovadba, velike težave pa bodo tudi z vsemi dopolnilnimi didaktičnimi dejavnostmi, če vprašanje prostora ne bo pravočasno rešeno. Poudariti velja nadalje, da so si slovenski starši in učitelji priborili večnamenski prostor s precejšnjo žrtvijo in s tem, da so pristali na pregraditev neke večje učilnice, iz katere so pridobih dve manjši, k; sta komaj primerni za pouk. Pr delni preureditvi so prispevali tud s prostovoljnim delom, tako da se je bivša učilnica spremenila v večnamenski prostor, ki je dejansko težišče vsega šolskega življenja. .Starši in pedagogi se čutijo zato želo prizadete in se bojijo, da bo delo šole hudo okrnjeno. Nihče, in I) je bilo večkrat jasno in odločno poudarjeno, ne oporeka italijanskim otrokom pravice do ustreznih ■učnih prostorov; nasprotno: v tej zahtevi jih podpirajo, to pa se vsekakor ne sme zgoditi na račun slovenske šole, ki že itak dela v težkih pogojih. Zagrenjenost pa je še večja. ker vse kaže, da so bili starši doslej vse preveč prepuščeni sami sebi in ni dovolj odločno ukrepal listi, ki bi bil zi to najbolj poklican. No, in kako zdaj? Združenje staršev slovenske šole, ki se je sestalo predsinočnjim, da bi proučilo nastali položaj, terja predvsem jasen odgovor ravnatelja, kajti v resnici okrog tega vprašanja ni bilo in še vedno ni popolne jasnosti. Združenje staršev se ponovno sestane v petek, 26. septembra; do tedaj naj bi jim ravnatelj dal odgovor — to so zahtevali v pismu, ki so mu ga poslali po ponedeljkovem sestanku. O zadevi smo se pozanimali tudi pri slovenskem ravnatelju Strnadu in ravnateljici Querzoli, ki odgovarja za italijanske šole, in oba sta nam povedala, da sta se za jutri dogovorila za sestanek, na katerem naj bi bila prisotna tudi predsednika obeh ravnateljskih svetov (slovenskega in italijanskega) in na katerem naj bi se konkretno sporazumeli za rešitev spora, o katerem pa oba menita, da pravzaprav ne gre za spor, pač pa le za nesporazum. Vsemu je dejansko kriva občina, ki je dolžna, da zagotovi šolarjem, ne glede na njihovo narodnostno pripadnost, primerne prostore. V primeru italijanske šole na Katinari tega še ni storile in tako je prišlo do kratkega stika med šolama. Upravitelji na občini naj bi v specifičnem primeru nekako privolili v to, da se problem začasno reši z uporabo telovadnice. Sedaj bo treba postaviti upravitelje pred točne odgovornosti ter jim določiti tudi rok, v katerem bodo morali rešiti vprašanje katinarske šole, pravi ravnateljica Querzola, sicer bomo enotno, italijanski in slovenski šolniki in starši nastopili na županstvu, pa četudi bi morali voditi pouk v samem županovem uradu. V tem smislu naj bi potekal tudi jutrišnji sestanek na didaktičnem ravnateljstvu. Kakšni bodo njegovi sklepi, ne vemo, dejstvo pa je, da bo treba veliko hitreje ukrepati, kot se je ukrepalo doslej, kajti prav gotovo ni vsa krivda samo na občinski upravi, četudi dobro poznamo vsa njena nagnjenja (vsaj kar zadeva njeno šolsko politiko). Sekcija KPI - PCI občine DoUna izreka globoko sožalje svojcem ob smrti dolgoletne članice Marije Žerjal vd. Sancin. Koncerti Jutri ob 20.30 bodo v evangelski cerkvi na Trgu Panfili v okviru,prireditve »Glasbeni september* nastopili «Beneški madrigalisti*. Ansambel izvaja starejšo glasbo, zato bo tudi jutri nastopil s skladbami Co-rellija, Monteverdija, Castellija, De Cavalierija, Zipolija in Bacha. Po dolgi in mučni bolezni nas je za vedno zapustila naša predraga žena, mama in nona MARIJA MILIČ por. 0STR0UŠKA Pogreb pokojnice bo danes, 24. septembra, ob 16. uri iz hiše žalosti. Žalujoči mož Karlo, hči Marta, zet Mario, vnuk Bogdan in drugo sorodstvo Salež, Zgonik, Neapelj, 24. septembra 1980 (Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3) f Čestitke Danes praznuje 60-letnico rojstva AVGUŠTIN KRMEC s Socerba. Obilo sreče, zdravja in da bi se ta dan srečno počutil v družbi svoje dru- ( žine, mu želijo sestre Bruna, Marija, Božica in brat Danilo z družinami. Danes praznuje svoj rojstni dan OLGA GRGIČ. Vse najboljše in še na mnoga leta ji kličejo kolegice Zora, Marija in Sabina. Včeraj je praznovala 82. rojstni dan sestra in teta GUSTA AMBRO-1 ŽIČ. Obilo let v zdravju in veselju 1 ji voščijo sestri Milka in Marija, nečakinja Danila z možem Giulia-nom In hčerami, nečakinja Mirjan z otroki ter nečakinja Liča. Včeraj-danes mama, Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga ma, nona, pranona in sestra MARIJA ZUPANČIČ vd. KNEZ Pogreb drage pokojnice bo jutri, 25. t.m., ob 14.30 iz na-brežinske kapele v šempolajsko cerkev. Žalujoča sinova Karlo in Vido, hčerki Cilka in Bruna z družinami, sestra Pepa in drugo sorodstvo Šempolaj, 24. septembra 1980 Danes, SREDA, 24. septembra NADJA | Sonce vzide ob 6.55 in zatone ob I 18.59 — Dolžina dneva 12.04 — Lu- | na vzide ob 19.21 in zatone ob 6.27 Jutri, ČETRTEK, 25. septembra UROŠ Vreme včeraj: na j višja temperatura 22,6 stopinje, najnižja 19,5, ob | 18. uri 21,8 stopinje, zračni tlak 1017,3 mb nestalen, brezvetrje, vlaga 75-odstotna, nebo pooblačeno s slabo vidljivostjo, morje skoraj mir-no, temperatura morja 21,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Rosaria Smaldo-ne, Anastasia Postogna, Francesca Timeus, Matteo Biagi, Aurora Perti. UMRLI SO: 81-letni Carlo Škerl, 49 letni Fernando Ronzitti, 74-letna Carolina Furlani vd. Romito, 45-let-na Daniela Rasoni por. Pezza, 63-letna Giovanna Štoka, 78-letni Mi-chele Di Gregorio, 81-letna Maria j Bubnich vd. Cozman, 79-letna Maria Franza por. Cavrini, 82-letni Ernesta Catalan, 76-letna Giuseppina De-pauli vd. Cian, 72-letna Giovanna O-para vd. Balbi, 70-letni Rodolfo De-mark, 76-letna Olga Bajguini por. Sponza, 65-letna Guerrina Bossi vd. Fait, 67-letni Emilio Salvi, 70-letna Laura Pinter, 69-letni Antonio So-ranzio, 75-letna Lucia Scarno vd. Antonicelli, 80-letna Irma Štolfa vd. Petrocelli, 80-letni Bruno Kimez, 87-letna Cesilda Comici vd. Grassi. Nenadoma nas je zapustila naša draga OLGA ŠČUKA vd. ZERIAL Pogreb bo jutri, 25. septembra, ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Opčinah. žalostno vest sporočajo sestre, brat in drugo sorodstvo. Trst, 24. septembra 1980 (Občinsko pogrebno podjetje) ZAHVALA* ’ Ob izgubi naše drage MARIJE GI0RGI vd. REŠETA (Mike) se zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli počastili njen spomin. Posebna zahvala g. Miklavcu in g. Jakominu, PD Kolonkovec ter darovalcem cvetja. Družine Bertok, Robba in Vattovani Trst, 24. septembra 1980 AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA I. R. Fo. P. nm\ DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE V teh dneh, ko' se mnogi morajo odločiti za vpis v šolo — ali v enega od tolikih zavodov za poklicno izobraževanje —, je ta izbira odločilnega pomena, kajti od nje odvisi bodočnost mladine, oz možnost za njihovo zaposlitev. Namen tečajev je izšolati «strokov-njake», t.j. mlado delovno silo, ki je vešča v svoji stroki in obenem pomagati tistim, ki so že zaposleni, da razširijo svoje strokovno znanje ter da stopijo v korak z novimi potrebami, ki jih v proizvodni dejavnosti nalaga ritem družbenega razvoja. Med usposabljalnimi dejavnostmi, ki jih vodi deželna uprava, je velike važnosti vloga Deželnega zavoda za poklicno izobraževanje I.R.Fo.P., katerega so ustanovili z deželnim zakonom o splošni reformi poklicnega izobraževanja in ki je na tem področju tehnično sredstvo za uresničevanje deželnih pobud. Centrov, ki delujejo v okviru I.R.Fo.P. in privatnih centrov, ki jih dežela priznava in finansira, je v Furlaniji - Julijski krajini približno petdeset; skupno sestavljajo ti centri omrežje deželnih struktur za poklicno izobraževanje. Glede na dejavnosti, katerim so namenjeni, so tečaji centrov zavoda porazdeljeni na tečaje za trgovinsko stroko in storitve, industrijsko in obrtniško stroko ter tečaje za gostinske storitve. Center v Vidmu - Ul. Asquini 33 — upravljavci ogrevalnih naprav Center v Pordenonu - Ul. Dogana 19 — elektronika — logika električnih mrež — tehniki za radioaparate in televizorje — tehniki za radioaparate in barvne televizorje Center v Azzanu Decimu - Ul. Trieste 10 — elektronika — risanje, računovodstvo, urbanistika za gradbenike elektro-oksioacetilenski varilci Center v Tržiču - Ul. F.lli Fontanot 3 — žensk! frizerji — estetistke — inštalaterji plinskih naprav — upravljavci industrijskih hladilnikov — barvna televizija — mehaniki dizel Tečaji se bodo začeli pri centrih I.R.Fo.P. prihodnjega 6. oktobra. Omejeno število mest je še na razpolago za dnevne tečaje pri sledečih centrih: Poleg normalne dejavnosti usposabljanja mladih, je zavod posebno pozoren na posodabljanje poklicnega znanja že zaposlenih delavcev, še Zlasti v sedanjem trenutku težke ekonomske "■ Center za trgovino in storitve Rossini - Trst Ul. — moški frizerji — prodajalci — dietetičarke krize, ki nujno zdhteva rekvalif.jkacfip in preusmeritev delovne sile. Zato 'so. ss-e« r.i bili tudi uvedeni večerni tečaji za delavce pri sledečih centrih: Center za trgovino in storitve la IT*- Gorica Ul. Po-' kuharji tehnično-administrativni uradniki TRGOVINSKI SEKTOR IN STORITVE Center v Trstu - Ul. Rossini 4 ___ — pogovorna srbohrvaščina za trgo- — vinske uslužbence — strojepisci — — ženski frizerji — estetistke — manikerke in pedikerke — izložbeni aranžerji — manekenke — stenografija (za neodiplomirance) — strojepis (za neodiplomirance) — administracija osebja (za neodiplomirance) — tehnika IVA — družinski pomočniki za oskrbo o-starelih Center za industrijo in obrtništvo - Trg Giarizzole 22 - Trst — elektroniki — elektromehaniki civilni in industrijski elektrikarji - inštalaterji tehnični risarji mehaniki inštalaterji za vodne in o-grevalne naprave mehaniki popravljalci šoferji za javna prevozna sredstva Center za industrijo in obrtništvo - Ul. Asquini 33 - Videm — modni kreatorji in modna konfekcija — propagandni tehniki - grafiki Center za industrijo in obrtništvo - Ul. Fornelli di Sotto - Torviscosa — splošni mehaniki — operaterji pri orodnih strojih Center v Gorici - Ul. Pola 5 — računovodje (za neodiplomirance) — strojepisci — tehnika IVA — urejanje plačilnih knjig — operaterji pri računskih strojih Center za industrijo in obrtništvo - Ul. Trieste 10 - Azzano Decimo — splošni mehaniki — grafični fotografi Center v Vidmu - Ul. Vascello 1/A — pogovorna nemščina za prodajalce — tehnika IVA (za neodiplomirance) — urejanje plačilnih knjig Center v Pordenonu - Drevored Martel-li 26 - naselje «Panorama» urejanje plač - računovodski tehniki (za diplomirance) tajniški uslužbenci (za diplomirance) ženski frizerji računovodska in davčna tehnika strojepisje urejanje plačilnih knjig Center za industrijo in obrtništvo - Ul. Vittorio Emanuele - Arba — mehaniki za kmeti|ske stroje — mehaniki in operaterji za gradbene stroje — termohidravlični inštalaterji — gradbeni tehniki Učenci, ki prihajajo iz drugih krajev, se lahko poslužujejo brezplačno konvikta pri zavodu Fondazione Di Giu-lian iz Arbe. Center za industrijo in obrtništvo - Ul. Campagnola 22 - Gradišče (GO) — avtoelektrikarji — keramiki — mizarji INDUSTRIJSKA IN OBRTNIŠKA SOLA Center v Trstu - Trg Giarizzole 22 — elektrikarji, inštalaterji' In drugo — tehnični risarji — upravljavci ogievalnih naprav Tečaji in učni material so brezplač ni: učenci, ki ne stanujejo v kraju, kjei ima center svo| sedež, imajo pravico do znižanih cen pri abonmajih linijskih prevoznih sredstev; v posebnih pri merih bo poskrbljena tudi hrana. Podrobne informacije o programih in o vpisovanju pri tajništvih posameznih centrov. STATISTIČNI PODATKI OB ZAČETKU ŠOLSKEGA LETA TUDI LETOS RAHEL PORAST VPISANIH OTROK V SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOLAH HA GORIŠKEM Rekordno število otrok v prvih razredih ■Čakajoč na odredbo iz Rima otroci iz Ronk začasno v doberdobski osnovni šoli ■ V Gorici, v šoli v UL Vittorio Venelo več otrok kot v šoli v Ul. Brolo Običajni vsakoletni pregled o sta nju slovenskega šolstva na Goriškem začenjamo z optimističnimi n-gotovitvami o ponovnem porastu o-trok v slovenskih osnovnih šolali, kar pa nam še ne daja zagotovila, da bo tako tudi v bodoče, saj se v otroških vrtcili opaža stagnacija, kar se bo prav gotovo pokazalo v osnovnih in tudi srednjih šolah v kasnejših letih. Naj bo tako ali drugače, v letos njem šolskem letu beležimo v na ših osnovnih šolah dva številčna uspeha. To sta izredno veliko število vpisanih v prve razrede, kar 135, ter ponovno povečanje splošnega skupnega števila vpisanih, nam reč 585. Iz priložene razpredelnice lahko ugotovimo, da je število vpisanih spet naraslo, čeprav le za nekaj oseb, v primerjavi s prejšnjim letom. Lani smo v prvih razredih naših osnovnih šol imeli 114 otrok, kar 126 pa jih je zapustilo osnovno šolo. To so splošne ugotovitve. Dodaj dvorazrednico; z začetkom šolskega leta so se otroci brez posebnih ceremonij vselili v to novo učilnico. V števerjanu pa je položaj podoben lanskemu, čeprav so z deli od takrat nekoliko napredovali. Tamkajšnjo šolo gradijo že več kot pet let, gradnjo so ustavili zaradi po manjkanja denarja, potem so prišli novi prispevki, šola pa. ni še vse Ijiva. Prav tako; niso stvari še v redu s poslopjem v Pečmi, kjei potekajo dela prepočasi; pa čeprav je vse to predvideno v pogodbi med goriško občino in gradbenim podjetjem. Otroci iz Pevme sg vsak dan vozijo s šolskim avtobusom v šolsko stavbo v Ulico del Brolo kjer je zanje dovolj prostora Brez dvoma se bodo tja vozili še vse letošnje šolsko leto. Odprto je tudi vpra Sanje stavbe zavoda Lenassi v Go rici, kjer je nastanjena slovenska osnovna šola. ki ima šest razredov. Občinska uprava je poskrbela za to, da so prepleskali eno učilnico, ne pa vseh kot so na županstvu ob ljubili. Poleg tega pa ostaja še vedno odprto vprašanje sploh dostoj-nejših prostorov za to šolo, ki je postala najštevilčnejša v Gorici. Potrebujemo namreč novo šolsko stavbo, kjer naj bi bilo dovolj prostora tudi za slovenski vrtec v južnem delu mesta. Nova občinska uprava si bo morala prevzeti tudi to na logo. Prav tako se v drugo, v so-vodenjsko šolsko poslopje, s šolskim avtobusom vozijo otroci šole na Peči. Stavba je namreč v popravilu, lani ni občini uspelo dobiti gradbenega podjetja, zato se je tudi popravljalno delo na tej stavbi za kasnilo. S stavbami je drugod v redu, čeprav so ponekod stavbe zastarele. Tako je npr.: v Štandrežu, kjer je stavba zelo stara, zato bi tam za res potrebovali nekaj novega. Drugod pa so itak šolske stavbe zgradili v zadnjem času. (mw) šolah razpolagajo z zadostnim številom učbenikov, tudi učiteljskega kadra je dovolj. V tem šolskem letu ni več na naših šolali treh vzgojiteljev, ki so se upokojili. To sla učiteljici Marija štakul vd. Delphi in Darinka Graziani, ki sta do lahskega leta poučevali, ter Franjo Žvanut, ki je bil svojčas dodeljen goriškemu didaktičnemu ravnateljstvu, v zadnjih letih pa je bil na šolskem patronatu. Na njihovo me sto so stopile suplentke, tako da je za pouk poskrbljeno. So pa nekatera vprašanja naših šol, ki so še vedno odprta. Na prvi pogled se zdi, da je v tem šolskem letu osnovna šola v Doberdobu najbolj številčna, saj beležimo tu kar 88 otrok. Ta številka pa ni po vsem točna, kajti v prvi razred osnovne šole v Doberdobu, so vpisali začasno tudi šest otrok, ki so se vpisali v prvi razred predvidene slovenske osnovne šole v Konkah. Štirje od teh otrok so iz Ronk. dva pa iz Tržiča. Občinska uprava v Konkah je namreč že letos spomladi, potem ko so ugotovili, da bo dovolj otrok za prvi razred, ki so takrat obiskovali slovenski otroški vrtec v tem kraju, poslala ustrezno prošnjo na šolsko skrbništvo in mi nistrstvo za šolstvo, Občina je torej spoštovala predvidene roke, po-skžbSfc/* J?* tudi za učilnico,. ki ne bo v Romjanu, kjer je slovenski, vrtec, mafvttrV središču Ronk. Doslej odgovora iz Rima ni bilo, iz vedeli smo, da je šolski skrbnik pred nekaj dnevi ponovno urgiral na pristojnem mestu. V pričakovanju odprtja te šole vozijo omenjenih šest otrok s šolskim avtobusom, ki ga je letos dala na razpolago občina Starancan (lani je za to skrbela občina Tržič, predlanskim občina Ronke), v šolo v Doberdob. S tem avtobusom se sicer vozijo tu di nekateri drugi učenci iz Tržiča, Ronk in Starancana, ki obiskujejo višje razrede doberdobske osnovne šole. Ko bo prišlo dovoljenje za od prtje prvega razreda v Ponkah, se bo torej število otrok v doberdobski šoli znišalo na 82 Tako bi prvo mesto po številu o trok pridobila letos, prvič, sloven ska osnovna šola v Ulici Vittorio Veneto v Gorici, ki ima tudi več vpisanih kot šola v Ulici Brolo, kjer beležijo že vrsto let upadanje vpisov. V skoro vseh drugih šolah opažamo letos rahlo večanje števila vpi sanih in v marsikaterem primeru te to zasluga povečane mreže otroških vrtcev. Kako pa je s šolskimi poslopji, vsaj s tistimi, o katerih smo pisali v začetku lanskega šolskega leta? V Krminu je tamkajšnja občinska uprava v predvidenem roku zgra dila prizidek šolski stavbi na Pleši-vem. tako da so pridobili dostojno ŠOLA Šolsko leto 1980 -l.r. 2.r. 3.r. 4.r. 1981 5.r. Skupno 1980-81 Skupno 1979-80 Skupno 1978-79 Skupno 1977-78 Skupno 1976-77 GORICA. Ul. Brolo 18 14 20 12 16 80 88 89 102 103 GORICA, Ul. Vitt. Veneto 22 14 21 14 14 85 83 81 68 65 ŠTANDREŽ 16 14 8 17 11 66 63 57 60 57 PODGORA 5 6 4 5 3 23 22 19 19 18 PEVMA - ŠTMAVKR 5 5 6 9 2 27 30 35 35 36 ŠTEVERJAN 9 14 14 7 15 59 58 56 45 48 PLEŠIVO 1 3 2 4 5 15 15 14 14 9 DOBERDOB 24 19 16 15 14 88 74 72 73 76 JAMLJE - DOL 8 5 5 6 5 29 25 25 28 30 SOVODNJE 12 13 17 9 10 61 71 65 55 55 RUPA 9 4 6 5 12 36 36 37 39 39 VRH 6 2 2 3 3 16 11 15 15 15 Skupno 135 113 121 106 110 585 577 574 553 553 ŠIRI SE KROG PRIJATELJSKIH STIKOV V nedeljo v Sovodnjah gostovala folklorna skupina iz Šumadije Ob koncu ledini no godci in plesalci iz Smederevske Polanke bili na obisku v Medicini - Osnova za različne oblike sodelovanja in izmenjav na kullurnem področju V STRAŽICAH Mladinsko središče tudi med šolskim letom V Stražicah, kjer so letos poletji v sodelovanju z goriškim mladinci skim centrom «Lenassi» organiziral}! poletno središče za mlade, name .. ra vajo s tovrstno dejavnostjo na daljevati tudi v prihodnjih mese cih. Prejšnji teden so o tem raz', pravljali na sestanku staršev, v petek, 26. septembra pa bo o ten' vprašanju tekla beseda na se« rajonskega sveta, o zadevi pa na?! b se izrekel tudi občinski odbori* Mladinsko središče naj bi vklju?| čevalo od 20. do 25. otrok v stal rosti od šestega do desetega let« ter bi lahko delovalo v prostori!?/ osnovne šole. Vodstvo mladinskega središč«« «Lenassi» je v zvezi z delovanjem poletnega središča v Stražicah tej; z možnostjo nadaljevanja te dejav nosti tudi med šolskim letom, pri pravilo izčrpno poročilo. Odpira se nov oddelek zavoda INPS v Tržiču Vse kaže, da bodo tudi pri za'1 vodu za socialno skrbstvo (INPSjj v kratkem začeli izvajati decen: tralizacijo. Pokrajinski odbor INPS;, v katerem so predstavniki delavce«’;: in delodajalcev, sindikatov ter ne , katerih drugih kategorij, je nam! reč sporočil, da nameravajo v Tr|| žiču odpreti ločen oddelek Zavoda *. ki bo zaposloval nekaj nad dvajB set oseb in ki bo na razpolagi | občanom za storitve s področji:); pokojninskega varstva ter plačeva nja socialnih dajatev. Čeprav j4| vprašanje načelno rešeno, pa ostaji.l odprto vprašanje lokacije prostorov.-. V tej zvezi je pokra jinsl i od boo INPS seznanil z načrtom deželni j odborništvo za zdravstvo ter trži® škega župana Blasiga. Razna obvestila Slovensko planinsko društvo Goric||; obvešča udeležence izleta v Dalmacrf jo 27., 28. in 29. septembra, da b«| avtobus v soboto, 27. septembra!) vozil po sledečem redu' odhod iw Gorice, s Travnika, ob 5. uri Odi galni čas), iz Pevme ob 5.05, i.w Štandreža ob 5.10 in iz Sovodenj® ob 5.15. Priporoča se točnost. Slovensko planinsko društvo Gorici obvešča, da bodo v petek, 3. okt j pričeli z rekreacijsko telovadbo z»j odrasle v telovadnici kulturno gt* športnega središča . Razstave V deželnem avditoriju v Gorici M do 11. oktobra odprta razstava gra fičnih del Tona Zancanara. Urnih;' obiska: ob delavnikih od 10.30 dl 12.30 ter od 17.30 do 19.30 (raze® ob ponedeljkih) ter ob delavniki#, od 10.30 do 13. ure. J •Kino Mladi plesalci amaterske folklorne skupine Iz Smederevske Palanke, med nedeljskim nastopom v Sovodnjah. V ozadju prizidek Kulturnega doma Krog prijateljskih stikov in sodelovanja med občino Sovodnje in kraji v Sloveniji in Jugoslaviji se širi. Poleg obstoječega in zelo razvejanega sodelovanja z občino Škofja Loka, Nova Gorica, prijateljskih stikov z občino Sela na Koroškem ter številnih oblik sodelovanja na ravni krajevnih skupnosti, se j: te dni, z gostovanjem amaterske folklorne skupine iz Smederevske Palanke, postavila osnova za različne oblike sodelovanja in izmenjave tudi s tem krajem v Srbiji. Hllllllll.I...........................»MMIII.. Sinoči PRVA SEJA PO VOLITVAH V KRMINU NISO IZVOLILI ŽUPANA Ponovna seja bo v ponedeljek Krmin še vedno nima novega župana in novega odbora. Na sinočnji umestitveni seji, ki jo je vodil demokristjan Alldo Ambrosio, so po več kot uro in pol trajajoči diskusiji prenesli sejo na ponedeljek. Ker je bivši župan, socialist Zar, sinoči dal ostavko, bi moral priti na njegovo mesto prvi neizvoljeni na socialistični listi Fausto Nunin, ki je tudi kandidat za župana. Nunin pa je v teh dneh zaradi službenih dolžnosti odsoten iz Krniina. Zato sta socialist Canesin in demokristjan Basso zahtevala, da se seja odloži, prav tako naj se na ponedeljek odloži tildi razprava o Za-rovi ostavki. Proti odložitvi so bili komunisti Zatterin, Patat in Mauri ter šam Zar. Predlog o odložitvi je bil spre.jet z 11 glasovi, 9 jih je bilo proti. Tudi Zar je glasoval proti odložitvi. V začetku seje je bivšj župan u-temeljil svoj odstop, rekoč, da se ne čuti, da bi bil na čelu uprave, ki bi bila politično drugačna od o-ne, katero je vodil -adnjih pet let. V spoštovanju sklepa svoje stranke, kar se tiče vodenja politike v občinskem svetu, se-bo še vnaprej udejstvoval na političnem .področju v okviru PSI. bo polemika vladala v krminskem občinskem svetu v sedanji mandatni dobi. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU Nekateri posegi na seji so bili zelo polemični, kar daje slutiti, da razpisuje ABONMA ZA SEZONO 1980-81 Sezono, ki jo SSG organizira v Gorici skupaj z ZVEZO SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in ZVEZO SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE, bomo začeli v Katoliškem domu. nadaljevali pa jo bomo v gleda lišču Verdi, ko bo dvorana na razpolago. Vpisovanje abonentov do 16: oktobra- na sedežu ZSKD, Ul.-Malta 2, tel. 84-495, in na upravi Katoliškega glasa, Riva Piazzutta 18, Tel: 83-177, od 17. do 19. ure. Abonmaji se vpisujejo tudi na sedežih prosvetnih društev včlanjenih v ZSKD in ZSKP. Dosedanji a bonenti lahko obnovijo abonma tudi telefonsko do 4. oktobra. Godci in plesalci iz šumadije, ki so bili prejšnje dni na obisku v kraju Medicina pri Bologni, ob tamkajšnjem občinskem prazniku, »o v društvu, ki ima nad 400 aktivnih članov in nekaj deset akcij, prejeli pa so v spomin na gostovanje v Sovodnjah ploščo Sovodenjskega none- nedeljo popoldne, ob povratku, že- j ta ter velik šop rož. 1_12____Z__Ji! 1__1J .. O___J U T« leli nastopiti tudi v Sovodnjah. Ta-k prosvetno društvo, kakor občin ska uprava, sta z zadovoljstvom sprejela ponudbo, škoda le. da je bil nastop v nekem smislu impro viziran in je bil obisk prireditve bolj skromen, škoda, zaradi res od ličnega sporeda. Goste iz Smederevske Palanke, ki so nastopili v nedeljo popoldne na odprtem prostoru, poleg Kulturnega doma, je; v imenu občinske u-prave pozdravil podžupan Vlado Klemše, ki je dejal, da se je treba za obisk pravzaprav zahvaliti prijateljem iz Škofje Loke. Med to občino in Smederevsko Palanko obstajajo tesni prijateljski stiki in ta ko so tudi v Srbiji izvedeli za nas, se začeli zanimati za naše težave, za naša prizadevanja za ohranitev in utrditev kulturnega in jezikovnega izročila ter izrazili željo, da bi nas obiskali. Priložnost se je ponudila ob koncu prejšnjega tedna, ko se je folklorna skupina iz Smederevske Palanke, skupaj z delegacijo občinskih skupščin, udeležila prireditev ob občinskem prazniku občine Medicina. Klemše je v kratkem pozdravnem nagovoru poudgril tudi. kako je za nas Slovence v zamejstvu značilna izredna aktivnost na kulturnem Področju. Prav to nas o-hranja. utrjuje in poživlja. Kultura nam daje moč za naš narodnostni obstoj. V imenu prosvetnega društva Sovodnje je prijatelje ie Srbije in delegaciji občinskih skupščin iz Smederevske Palanke ter Škofje Loke pozdravil predsednik Emil Tomšič, ki se je obenem zahvalil za vsestransko pomoč, ki jo je nudila občina Škofja Loka pri preureditvi in razširitvi Kulturnega doma, ki ga bodo v kratkem izročili namenu. Po kratki predstavitvi umetniškega vodje, je sledil nastop godcev, plesalcev ter solistov amaterske folklorne skupine, ki so prikazali splet bosanskih, makedonskih in srbskih pesmi in plesov ter navdušili občinstvo, gostovanje pa se je zaključilo z izmenjavo - priložnostnih daril. Gostje iz Šumadije so izročili monografijo o amaterskem kulturnem Uvodoma smo zapisali, da se je z nedeljskim nastopom v Sovodnjah ustvarila osnova za različne oblike sodelovanja in izmenjav na kulturnem področju med obema krajema. Naj v tej zvezi Povemo, da bo že v začetku oktobra obiskala Palanko ob tamkajšnjem obč. prazniku delegacija rovodenjske občine. Gori cu VERDI 17.30-22.00 cAlfredo, Alfre do». D. Hoffman in S. Sandrell Barvni film. CORSO 17.30—22.00 «L’impero col pisce ancora*. M. Hamill in C Viser. Barvni film. VITTORIA 17.00-22.00 »Dracula.. ti suechio*. Barvni film. Prepo| vedan mladini pod 18. letom. Tržič - EXCELS10R 18.00-22.00 cTempora, le Rosy». FRINCIPE 15.00-22.00 tQua mano*. ISovu Gorita in okolica SOČA 18.00—22.00 «Ameriška mrzli) ca*. Ameriški film. SVOBODA 18.00-20.00 inšpektor ti _a_________«:l„ I i , akciji*. Ameriški film. DESKLE 19.30 «Potovanje z Anito* Italijanski film. DEŽURNA fEKARNA V GORICI j Danes ves dan in ponoči je v rici dežurna lekarna Tavasani, Kor zo Italija 10, tel. 25-76 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tr§ žiču dežurna lekarna Centrale, Trj Republike 26, tel. 72-341. lUiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiMniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiitiiiimifiiiiiifiiiiiiiinmiiiiiniiiif 11111111111111111111111 SO POBIJANJA V ZAKLJUČNI FAZI? Komunisti zahtevajo sklic občinskega sveta v Gorici Drevi ponovni sestanek petih strank V sedanjo, najbrž zaključno fazo pogajanj, med zastopniki petih strank, ki se pogajajo zato da bi sestavili večino tako na pokrajini kot v občini Gorica, so se vrinili komunisti z zahtevo po sklicanju občinskega sveta. Zahtevo je podpisalo sedem občinskih svetovalcev, njim so se pridružili tudi na komunističnih listah izvoljeni rajonski svetovalci Komunisti obsojajo počasnost pogajanj, menijo da je treba v občinskem svetu rešiti vprašanja o katerih se zastopniki KD, PSDI, P SI, SSK in PRI ne morejo sporazumeti. Komunisti tudi menijo, da je treba čimprej izvoliti župana in odbor, da bi se tako konkretno pričelo reševati odprta vprašanja kot so ona stanovanjskih izgonov, gospodarske krize, itd. Konkretnega rezultata sicer zahteva svetovalcev KPI ne bo imela, kajti za obvezni sklic občinskega sveta je potrebna zahteva najmanj ene tretjine svetovalcev, t.j. v goriškem primeru najmanj štirinajst svetovalcev. Sicer pa smo že včeraj omenjali možnost, da zahtevajo sklic občinskega sveta demokristjanski svetovalci. Nekaterim med njimi taka pogajanja ne prijajo, še posebej ne prija pet-strankarska koalicija, kajti tako bi bili prav demokristjani najbolj pri krajšanj pri porazdelitvi odbomij ških mest. V demokristjanskih vrstah so bil/, tudi precejšnji spori in na seji po krajinskega vodstva so nekater zahtevali odstop pokrajinskega ta, nika Longa, češ da je preveč pustil socialistom s tem, da jim na pogajanjih prepustil mesto pred’ sednika pokrajine. Drevi se ponovno sestanejo za' stopniki petih strank. Za jutri pa najavljen sestanek pokrajinskega vodstva PSDI, saj prav na te? stranki sedaj leži odgovornost, al pride do petstrankarske koalicij ali ne. f Pokrajinsko tajništvo KP' je spre: jelo še drugo pobudo, M je tudi zvezi s politično krizo, namenjen, pa je predvsem preučitvi gospod: skega položaja na Goriškem. V tek, 26. septembra, ob 20.30, bo sedežu v Ul. Locchi 2 okrogla mi: o sedanjem položaju na Goriškem Govornika Enzo Bucovini in Silviu. Poletto bosta nakazala predloge ko| munistov za rešitev krize na občin® in pokrajini. KPI bo 10. oktobra pri-’ redila javni shod o gospodarski kri-’ zi na Goriškem. DOBRO LETO PO PREDSTAVITVI V ZR NEMČIJI Volkswagnova jetta tudi v Italij Na voljo dve različici: pohlevna 1300-kubična jetta EL in športno nastrojena 1600-kubična jetta ELI z vbrizgavanjem goriva i KMALU BODO R20 GTD UVAŽALI TUDI V ITALIJO R-20 odslej tudi z dizlom Avto bo pri nas veljal bornih 12 milijonov lir tega meseca Je tudi v Italiji na razpolago nova Volkswagnova limuzina jetta Istočasno s predstavitvijo družinskega kupeja «fuego» na italijanskem tržišču je francoska hiša Renault sklenila, da bo u-važala tudi limuzino R-20 z dizelskim motorjem. Gre za prvi Renaultov avtomobil s tovrstnim motorjem v povojnih letih, medtem ko jp v začetku stoletja francoska hiša že poskusila to pot. Motor, ki so ga začeli proizvajati leta 1919 je bil za tedanje čase avantgarden, saj se je vrtel z zelo Visokim številom vrtljajev in je imel znatno moč. Sklep Renaulta, da proizvede limuzino z dizelskim motorjem in da jo prodaja tudi v Italiji je Po eni strani posledica vse večjega povpraševanja po dizlih (v začetku sedemdesetih let sta se le dva italijanska avtomobilista na 100 odločila za dizel, danes pa se jih za ta motor odloči že sedem), po drugi pa tudi dejstva, da kriza, ki je zajela skoraj vse države, v Italiji še ni občutna, saj so v prvih osmih mesecih letos prodali skoraj pol milijona več vozil kot lani. Novi dizel, ki ga bodo v kratkem vgrajevali tudi v limuzino R-18, je sad večletnega dela Renaultovih načrtovalcev. Blok in glava motorja sta iz aluminijeve zlitine, ročična gred s petimi ležaji pa je iz litega železa. Z 2.100 kubičnimi centimetri gibne pro stornine motor premore 64 konjskih moči pri 4.500 vrtljajih v minuti in navor 13 kpm pri 2.250 vrtljajih v minuti s k<ri skoraj vseh svojih modelih. Za italijansko tržišče je prav go-ovo največ ja novost «jetta*, ki pa o v Zvezni republiki Nemčiji pro-iajajo že dobro leto in so v tem •asu prodali kar 130 tisoč teh vo-il, kar dokazuje, da bo jetta naj-irž tudi v Italiji šla dobro v de-ar. Gre za limuzino klasične ob-ike, z nekoliko klinasto linijo, ki udi Totnikom in prtljagi dokaj-en prostor, tovarna pa trdi, da o tudi vzdrževalni stroški zelo izki. Jetta bo v Italiji na razpolago dvema različnima motorjema 300-kubičnim. ki zmore 60 KM in 600-kubičnim, ki ima pod pokro-om motorja kar 50 konj več, se ravi 110 T'M. Prvi je mnogo bolj arčen, čeprav ima kar dobre mogljivosti (najvišja hitrost 148 m na uro), drugi pa je odločno •olj popopran, saj požene ItiOG-ku-lični motor z neposrednim vbrizga-anjem goriva in s pomočjo šport-cga petstopenjskega menjalnika etto do najvišje hitrosti 178 km a uro. Tudi posneški so odlični: litrost 100 km na uro doseže .jetta . >LI 1600 v pičlih 9.6 sekunde, 'arnosti na cesti prispeva tudi portno podvozje ter platišča iz ahke litine, ki so obuta v gume 75/70 HR 13 Oba modela imata četvero vrat n zelo bogato opremo od termič-iih šip do samodejnih varnostnih >asov, vzglavnikov na prednjih edežih, dnevnega števca kilome-rov in zunanjega vzvratnega o-lledala. ki se da nastaviti od zno-raj. Velik prtljažnik, meri kar 630 kub. decimetrov, ne bo odveč, ko se bomo podali na dopust. Če pogledamo še ostale modele nemške tovarne zabeležimo le obrobne spremembe. Morda je največja novost 1600-kubični dizel motor pri golfu namesto dosedanjega 1500-kubičnega, sicer pa ima golf še na razpolago 1100, 1300, 1500 in 1600-kubični bencinski motor. Poleg tega novega motorja je največja novost pri golfu najbrž v spremenjeni armaturni plošči, kjer imajo sedaj razne urice in stikala sodobnejši design in so vse naprave bolj vidljive in pregledne. Tudi ročice za nastavljanje ogrevanja so sedaj razsvetljene in bolj pri roki. Zunanjost je ostala, razen zadnjih luči, ki so poslej večje, nespremenjena. Volksvvagnov malček polo je na voljo z dvema motorjema 900 in 1300-kubičnim, pri njem pa so spremenili le .nekatere 'detajle brez vsakega pomena, saj je bil polo deležen korenitega restylinga že lani. Polo QT 13,00 jlž’v bistvu, novost in zmore 66 KM ter naj-’ večjo hitrost 154 km/h. Brez sprememb je majhna limuzina derby. ki jo mnogi zberejo namesto pola, saj ima odločno večji prtljažnik (515 litrov). Pri '-ciroccu se ne bi ustavili, ker je ta model brez sprememb, kot tudi passat, ki ostaja največji uspeh Volksvvagna v zadnjih letih, predvsem zaradi svoje mnogoličnosti in najrazličnejših načinov, na katere lahko to limuzino-kcmbi izkoristimo. Ob koncu naj omenimo, da Volkswagen izdeluje še vedno svojega znanega hrošča, ki je pri nc'-a*eW'i kupcih še vedno zelo priljubljen. PLINSKE NAPRAVE ZA AVTOMOBILE BEDINI - TARTARJN1 - LAND1 - LOVATO Prodaja m montiranje plinskih naprav za vse avtomobile po NAJBOLJ UGODNIH CENAH - ročne in električne črpalke za polnjenje plina — hermetične zaščite za 101 in za osebne avtomobile karavan. A. M. A. R. UL. DEL BOSCO 6 - T R S T - TEL. 741946 nadomestni in dodatni deli za vse avtomobile avtoradio mono in stereo tehnike vseh znamk PO ZAMISLI TRANSNACIONALNE DRUŽBE «PERFORMANCE SAILCRAFT. RODIL SE JE LASERJEV VEČJI RRAT» Laser 2 bodo uvažali v Italijo že prihodnjo pomlad Italijanski obrati že ponujajo cenejši domači izdelek Med vsemi jadrnicami, ki orjejo pwjg , široke poti. je. nedvomno ' najbolj razširjena jadrnica tipa laser. Skoraj ni obrata, ki ne bi "fiefl ...nftpzljgjutjjf >tyf*mi vsaj del svoje proizvodnje usmeril v gradnjo te male jadrnice. Samo transnacionalna družba «Per-formance Sailcraft* je do sedaj prodala 90 tisoč laserjev in prav ta družba se sedaj zaveda, da je tržišče že prenasičeno s tem modelom. Treba je bilo poiskati kaj drugega, kar bi imelo podobne jadralne značilnosti kot laser, a bi nudilo kaj več. «Performance Sailcraft* je nalogo ponudila avstralskemu arhitektu Franku Bet-waitu, ki je klasičnemu laserju povečal razsežnosti, da lahko sprejme na krov dva jadralca. Navsezadnje je bila prav ta ena glavnih omejitev še večje razširjenosti laserja. V Avstraliji se je torej rodila nova jadrnica «laser 2». V začetku iz morskega furnirja, da je lahko načrtovalec poiskal najidealnejšo obliko trupa in jader. Iz obrtniškega furnirja do serijske plastične proizvodnje je bila pot kratka, saj se je jadrnica takoj izkazala po svojih plovnih in hitrostnih sposobnostih. Serijska proizvodnja laserjevega «Večjega brata* je torej že stekla. Na prihodnjem genovskem velesejmu bo prav to novo plovilo namenjeno širšemu krogu jadralcev predstavljalo eno izmed glavnih novosti. Ze sedaj lahko napovedujemo laserju 2 izvrstno bodočnost. Podobno kot manjši brat ima prednosti, ki jih le s težavo zasledimo pri drugih jadrnicah. Predvsem je treba tu upoštevati težo. Laser 2 tehta namreč le 70 kilogramov, da ga lahko namestimo na streho vsakega srednje- ga avtomobila. Precejšnja prednost časih, ko že kronično primanjkujejo privezj v naših pristaniščih. Seveda 70 kilogramov ne bopjo J)rez prgjjlepiov, namestili na streho, a če si priskrbimo poseben prtljažnik z dvema tirnicama in vitlom, ne bo predstavljala namestitev večjih problemov. Povsem razumljivo je konstrukcijski material poliestrska smola, ojačena s steklenimi vlakah Posebna sendvič konstrukcija zagotavlja jadrnici nepotopljivost. Drugi tehnični podatki pa so: dolžina 4,42 metra, širina 1,42 metra, površina glavnega jadra in prečke 11,52 kvadratnega metra, špinaker pa meri 10,20 kvadratnega metra. Jadrnica ima premično smerno ploskev bajonetne-ga tipa, jambor pa razstavimo na dva dela Laser 2 je predvsem regatna jadrnica, ki «zaglisa» že s srednje močnim vetrom, s pridom pa jo bodo lahko jadralni klubi u-porabili kot šolsko jadrnico. Kot rečeno bodo jadrnico predstavili na genovskem navtičnem velesejmu in bo razpoložljiva na italijanskem tržišču že prihodnjo pomlad. Cena ne bo nizka, nekaj manj kot 2,5 milijona, a «Per-formance Sailcraft* si verjetno iz tega ne dela skrbi, saj je pričela serijsko proizvodnjo šele, ko je bila matematično gotova, da bo jadrnico brez problemov izvažala v vse konce sveta. Rožnata bodočnost opravičuje tudi druge obrate, da so že pričeli s proizvodnjo podobnih jadrnic. italijanski brat* avstralskega laserja 2 je že dve leti znan zoom, ki ima podobne razsežnosti in jadralne značilnosti kot laser 2 a stane precej manj, 1.600.000 lir brez davka IVA. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Poletni maraton 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK Danes v parlamentu 17.00 Sam in Sally Lilly — 3. epizoda 17.55 Capitan Pomponio, risanka 18.00 Mazinga «Z» — TV film 18.20 Vabilo k športu 18.50 Filmska kamera in potni list Madagaskar 19.20 La frontiera del drago —-9. epizoda 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Posebni policijski oddelek K. 1 - TV film 21.40 Sopra le righe 22.20 Športna sreda DNEVNIK — Danes v parlamentu — Vremenska slika Drugi kanal 13.00 DNEVNIK 2 — Ob 13. uri 13.30 Attore solista 17.00 (Di nuovo) Tante scuse, glasbena oddaja s Sandro Mondaini in Raimondom Vianellom Program za mladino 18.05 Izmislimo si gledališče 18.30 Iz parlamenta DNEVNIK 2 - Šport 18.50 Harold Lloyd show 19.15 Astro robot — Kontakt ipsi-lon _ TV film Vremenske napovedi 19.45 DNEVNIK 2 — Odprti studio 20.25 Genova: Nogomet Italija — Portugalska 22.20 Posnetki iz Indije — 4. in zadnje nadaljevanje Ob koncu DNEVNIK 2 -Zadnje vesti Tretji kanal 19.00 DNEVNIK 3 19.30 in 20.35 Gianni in Pinotto 19.35 Pismo iz: S. Lorenzo 20.05 Varčevanje z energijo — Napoved večernega programa 20.40 Stenberg & Dietrich LTmperatrice Caterina — film Igrajo: Marlene Dietrich, Sam Jaffe, John Lodge. 22.25 DNEVNIK 3 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 10.20 in 11.00 TV v šoli: Spominjamo se Iva Marinkoviča. Izobraževalni film, Predšolska vzgoja 16.50 Poročila 16.55 Banjaluka: EP v košarki za ženske 18.30 Zbis: O čudovitem povodcu, 2. del 18.45 Velike razstave: kulturno dokumentarna serija 19.10 Na obisku.. . glasbena odd. 19.40 Obzornik 19.55 Ne prezrite 20.10 Risanka 20.26 Zrno do zrna 20.30 DNEVNIK 21.00 Film tedna: Ta mračni predmet poželenja, francoski film 22.40 Majhne skrivnosti velikih mojstrov 22.45 V znamenju Koper 17.30 Glasbena odd. našega studia 18.00 Ponovitev filma 19.40 Stičišče 20.00 Risanke 20.10 Aktualna tema 20.30 Bančnik iz Pittsvilla — film Igrajo: Horst Bucholz, Ann Wedgewirth Režija: Krzystof Zanussi 22.00 DNEVNIK 22.15 Izbor dokumentarnih, filmov s festivala v Trentu Zagreb 18.45 Sezamova ulica 19.15 Dokumentarni film 20.30 DNEVNIK 21.00 Prosta sreda 22.30 Glasba iz ateljeja, zabavno glasbena oddaja 23.15 DNEVNIK 23.30 Dokumentarni film ŠVICA 19.00 Program za mladino 20.05 Pogodba - TV film 20.35 Petnajstdnevnik o kulturi 21.45 Ženska iz Malija ■— dok. film 22.40 Popevke in glasba TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah: Čoln - šport in razvedrilo; 9.00 Otroški kotiček; 9.20 Utrinki iz operet in glasbene skice; 10.10 Radijski koncert simfonične glasbe; 11.00 Jugoslovanska lahka glasba; 11.40 Folklorni odmevi; 12.00 «Pod Matajurjan*, posebnosti in omika Nadiških dolin; 12.30 Melodije od vsepovsod; 13.20 Zborovska glasba s,koncertnega odra 13.40 Instrumentalni solisti; 14.10 Radi smo jih poslušali; 14,3(1, Romajo, v, nadaljevanjih - Janez Jalen: «Ovčar Marko*, 4. del; 15.00 Glasbeni popoldan za mladino; 16.00 Svoboda je terapevtična; 16.30 Orkestri in zbori; 17.10 Klasični album: Skladbe za solistični klavir; 18.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 18.30 Jazz na koncertnem odru. KOPER (Italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 8.00 Glasba za dobro jutro; 9.00 štirje koraki; 9.15 15 minut s skupino Ricchi e Poveri; 10.00 Z nami je. ..; 10.40 Mozaik, glasba in nasveti; 11.10 Otroški kotiček; 11.32 Kim. svet mladih; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Prijetno popoldne; 14.33 Izbrali smo za vas; 15.00 Iz Rima z zanimanjem in simpatijo; 15.15 Mala diskoteka; 15.45 Z nami je...; 16.00 Na svežem zraku; 16.45 Istra skozi pesmi in plese; 17.00 Orkester Maria Castra Ne-vesa; 17.32 Crash; 17.55 Pismo iz. . .; 18.00 Vrtiljak jugoslovanskih motivov; 19.15 Orkester Ed-die Drennon in B.B.S. Unlimited; 19.32 Grožnjan 80. KOPER (Slovenski program) 7.30. 8.25, 14.30, 15.30 Poročila; 7.C0 Glasba za dobro jutro; 7.37 Kinospored; 14.00 Najava sporeda, pregled dogodkov: 14.05 Zapojmo pesem - spored mladinske zborovske glasbe; 14.40 Melodije na tekočem traku; 15.00 To smo mi - glasbena oddaja za mlade; 15.37 Glasbeni notes; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Po samoupravni poti; 17.10 Vaš telefon, naš mikrofon in narodnozabavna melodija na vaš telefonski klic 25-888; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje; 6.25 Osebnosti in popevke; 7.15' Oddaja s publiko: 8.30 Včeraj v parlamentu; 8.40 Glasovi; 11.00 Glasbeni variete; 12.63 Vi 'Trt "jaz; 13.15 Glasbeni dnevnik; 14.30 Knjižna diskoteka; 15.03 Rall.v: 15.30 Popoldanska radijska srečanja; 16.30 Politične drame; 17.00 Program za mladino; Glasbena kombinacija; 18.25 Zgodovina socializma; 19.20 Glasbeni odmor; 19.30 Radio 1 -Jazz 80; 20.00 «Uxoricidio», povest: 20.25 Prijateljsko srečanje v nogometu med Italijo in Portugalsko; 22.30 Spoznavajmo Evropo. LJUBLJANA 7.00, 8.00. 9.00, 10.00, 11.00, 12.00. 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.30 Iz naših sporedov; 9.08 Z glasbo v dober dan; 9.30 Pisan svet pravljic in zgodb; 10.05 Z radiom na poti; 10.40 Turistični napotki; 11.05 Rezervirano za. . .; 12.35 Znano in priljubljeno; 13.lo Veliki zabavni orkestri; 13.30 Kmetpski nasveti; 13.40 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti; 14.30 Priuo ročajo vam. . .; 15.05 Razmišljamo, ugotavljamo; 15.25 Naši po slušalci čestitajo in pozdravljajo: 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Zabavna glasba; 17.00 Loto vrti-bak; 19.00 Simoniti, Venturini: Prelovec v izvedbi ženskega zbora RTVL in moškega zbora «Vres»; 19.15 Naš gost; 19.30 Od skočna deska; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Minute z ansamblom Toneta Kmetca; 21.00 Kon cert za besedo: 21.25 Novi po snetki slovenskih skladb; 22.05 Giuseppe Verdi: Odlomki iz opere a katere bo najbrž treba počakati do konca tedna, vsekakor pa so si travico nastopa v meddeželni fazi med dečki priborili «Libertas» ter «Nuova atletica* iz Vidma ter tržaški «CSI — Prevenire* slednji brez zmag, a s številnimi visokimi uvr- Te dni nam je goriška nogometna federacija poslala koledar tekem 3. amaterske lige (skupina L), kjer nastopajo vse tri slovenske enajsterice, in sicer štandreška Juventina, doberdobska Mladost ter Sovodnje. Kot izvemo iz poročila, se bo prvenstvo pričelo 5. oktobra s prvim kolom, v katerem bosta Juventina in Mladost igrali pred domačim Občinstvom (proti Caprivi in Braz-zaneseju), medtem ko bodo Sovo-denjci gostovali v Tržiču proti ekipi Italcantieri. V skupini L bo igralo 16 ekip (poleg treh slovenskih so to: Audax iz. Gorice, Adria iz Tržiča, Capriva, Piedimonte. Isonzo iz Špstra ob Soči, San I-orenzo, Fogliano, Braz-zanese, Poggio iz Zdravščine, Az-zurra iz Gorice, Pro Farra, Verme-gliano ter Italcantieri iz Tržiča). Kar zadeva napredovanja, to bo u~ spelo prvima dvema ekipama, za tretje uvrščene ekipe pa ne bo nobenih dodatnih tekem, kot v lanskem prvenstvu. Ker nas pobliže zanima koledar naših treh slovenskih predstavnic, naj '(jmetttmo, Tforno prvemu slo- venskemu derbiju priča že v 4. kolu, 25. oktobra, ko se bodo v So-vfcdn.ii=li srečdli domačini z Juventino. Ostala slovenska derbija v prvi polovici prvenstva bosta 23 novem.: Sovodnje - Mladost ter 21. decem.: Mladost - Juventina. (pr) V NEDELJO V GORICI Imolfana državna prvaka v biljardu V nedeljo se je v Gorici zaključilo italijansko prvenstvo v biljardu za dvojice v kategoriji ebocei-no». Na njem je nastopilo okoli ICO parov iz cele Italije, posebno pa iz treh Benečij, Emilije in Ligurije. Precej številno je bilo zastopstvo goriških ljubiteljev tega športa, ki pa jim niso uspele visoke uvrstitve, tudi če so v začetku prvenstva dobro obetali. Končna zmaga je pripadla dvoji ci Griffante - Vannini iz. Imole, ki je v finalnem dvoboju za zeleno mizo premagala Gcnovežana Albri-zia in Ballerina. Na 3. mesto sta se uvrstila Satta - Dal Corso iz Vidma, 4. pa sta bila Angeli in Bedeschi iz Imole. (pr) KOLESARSTVO Danes start dirke Pariz-Bruselj PARIZ — Danes bo na sporedu ena najzanimivejših evropskih kole- ..................................... V NEDELJO NA NOGOMETNEM TURNIRJU V DOBERDOBU Mladost prejela pokal in priznanje našega dnevnika za lanske uspehe V nedeljo se je v Doberdobu zaključil nogometni turnir, na katerem so nastopile štiri ekipe: Vodice iz Šempasa, Primorec iz Trebč, Sovodnje ter domača Mladost. Kot smo že poročali, so si šem-paspvci zagotovili prvo mesto, potem ko so v finalnem srečanj ■ premagali Doberdobce z rezultatom 4 preti 2. Pred pričetkom-tega srečanja je predstavnik športnega uredništva našega časopisa Rudi Pavšič izročil kapetanu Mladosti Brunu Šuligoju pokal in priznanje, ker si je kraška ekipa v lanski sezoni zagotovila prvo mesto na posebni lestvici za ♦Priznanje Primorskega dnevnika*, ki je upoštevala medsebojna srečanja med Mladostjo, Juventino in Sovodnjami. Naj povemo, da so finalno srečanje v Doberdobu odigrali z žogo, ki jo je ekipi prav tako podarilo naše urednitvo (foto Ferle-tič). OBVESTILA sarskih dirk, in sicer Pariz - Bruselj. Dirka bo že 60. zapored, na njej pa so se v prejšnjih letih u-veljavili najmočnejši kolesarji starega kontinenta. Letošnja dirka pa nima izrazitega favorita, saj zaradi poškodbe ne bo nastopil svetovni prvak Bernard Hinault in niti I-talijana Moser in Saronni, ki se i-zogibata nastopov v tujini. Italijanske barve bo tako letos branil e-dinole Pierino Gavazzi. zmagovalec letošnje klasične dirke Milan - San-remo. Sicer pa bo na startu še več znanih šampionov, med katerimi i-majo najbrž možnosti za končno zmago Roger De Vlaeminch, De Wolf, Willems, Demeyer in Ludo Peeters. TENIS DAVISOV POKAL Ilalija-C’SSR najbrž od 5. do 7. decembra PRAGA -v Srečanje med Italijo in Češkoslovaško za Davisov pokal 1980 bo verjetno od 5. do 7. decembra letos. Finale bo v velikanski šporini dvorani v parku Fucik v Pragi, vsaj tako so izjavili člani češke reprezentance, ki so se predvčerajšnjem vrnili domov iz Argentine. Zmaga Čehoslovakov v Buenos Airesu je bila nekoliko nepričakovana, zato pa je bilo navdušenje navijačev toliko večje. Jan Kodeš, najstarejši med štirimi tenisači pa je takoj opozoril rojake, da bo zmaga proti Italiji zelo težka, ker je italijanska reprezentanca veliko bolj izkušena in se je že štirikrat potegovala za najvišji naslov. Ivan .endl pa je prepričan, da se bo decembra za ČSSR vse dobro izteklo. ŠK Kras obvešča, da sc treningi cicibanov -a igrišču v Repnu ob ponedeljkih, sredah in petkih od 18. do 19.30 Vsi zainteresirani dečki, ki hi radi začeli /. nogometom pri ŠK Kras, se lahko Javijo trenerju Vinku Hafrerju ob urah zgoraj navedenih treningov. • • • Sekcij*a minlbasketa ŠZ Bor obvešča, da so treningi miniba-sketa v telovadnici stadiona »Prvi maj* oh ponedeljkih in petkih od 17.3<» do 19.00. Vsakdo, ki bi rod igral minihasket. naj se neposredno vpiše kar oh urah treningov ali pa naj telefonira v večernih urah trenerju Rasenijti na št. 76-30-79 - * * • Gimnastični odsek ŠZ Bor sporoča, da bo danes na stadionu «1. maj* vadba za starejšo skupino telovadk, ki so vadile že lani, od 16. do 17. ure, za vse novinke, ki so se letos prvič prijavile, pa od 17. do 18. ure. , < • • * Atletski odsek ŠZ Bor sporoča, da bo odborov a seja drevi ob 20. uri -va stadionu «Grezar». • « « TPK SIRENA priredi v nedeljo, 28. septembra z začetkom ob 15. uri tradicionalni PRAZNIK SIRENE na prostem, na svojem sedežu v Burkovl jah (občinsko odlagališče v Miramarskem drevoredu), v slučaju slabega vremena pa v prostorih PD Barkovlje, UL Cerret-to 12. Dopoldne- bo društvena regata v razredu «optimlst» za udeležence klubskega tečaja. Start ob 10. uri. Popoldne podeljevanje priznanj vsem udeležencem tečaja. w * * * TPK Sirena poziva člane, da se v soboto, 27. t.m. popoldne udeležijo delovne akcije za ureditev terena, o*, prostorov m družabno prireditev. T«l. (040) 79 46 72 (4 tlnl|e) 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 (Jrednlttvo, upravo, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchl 6. PP 559 Podružnica Gorica, Drevored 24 Magglo Naročnino Mesečno 5.000 lir — vnapre| plačano celotna 60.000 lir. Letna naročnino za Inozemstvo 53.000 lir. zo naročnike brezplačno revija »DAN». V SFRJ številka 4,50 din, ob nedeljah 5.00 din, za zasebnike mesečno 65,00. letno 650,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 80,00, letno 800.00 din. Poštni tekoči račun za Italijo PRIMORSKI DNEVNIK Oglasi £a SFRJ Žiro račun 50101 603-45361 «ADIT * DZS 61000 Llubljona. Gradišče 10/II nad. telefon 22207 Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir I st., vlš 43 mm) 22.600 hi Finančni 800 legalni 700 osmrtnice 300, SOŽdllO 400 lir za mm višine v širini i stolpca Mali uglasi 200 tir beseaa. Ob praznikih: povišek 20% IVA 15%, Oglasi iz dežele Furlanije • Julijske krajine se naročalo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh druoih dežel v Italiji pri SPI. Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 24. septembra 1980 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdajaj in tiska I zn iTrst član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG DA BI BIU KOS TEŽKEMU POLOŽAJU V DRŽAVI Posebna pooblastila vladi Indire Candhi Vojna ogrela tržišče z zlatom Preventivni pripor brez procesa do enega leta - Opozicija že napoveduje odločen boj proti temu ukrepu NEW DELHI - Voditelji indijskih opozicijskih strank so napovedali odločen boj proti izrednim pooblastilom, ki jilt je prijela osrednja vlada v New Delhiju in 22 regionalnih vlad, s katerimi bodo lahko odslej priprli ali aretirali sumljive osebe ne da bi jim sodili. Zaporni preventivni rok bo lahko trajal do enega leta. Najglasnejši so voditelji opozicijske stranke «džanata», ki je bila vladna stranka od leta 1977 do lanskega leta. «Džanatas> očita pre-mieru Indiri Gandhi, da ponavlja že stare izredne ukrepe. «da bi u-tišila glas opozicije* in «se postavila po robu vedno večjemu ljudskemu nezadovoljstvu* Predsednik mladinskega krila opozicijske kongresne stranke Sureš Kalmadi je ocenil ukrep kot «nov črn dan v zgodovini države*. Vladajoča kongresna stranka uvaja po mnenju Kalmadija režim terorja, ki bi moral prekriti neuspehe prvih devetih mesecev nove vlade Indire Gandhi. dica prisotnosti hormonov v preparatih namenjenih prehrani najmlajših. Reakcije prizadetih pa so posledice ogromnih interesov, ki so vezani na telečje meso. Italija je namreč ena izmed redkih držav, kjer je prodaja telečjega mesa precejšnja, kljub temu, da je te- le„- . ... ečje meso dražje, manj hranljivo in prav tako prebavljivo kot goveje. S tega vidika je vsedržavna zveza potrošnikov zadovoljna, saj ji je pretor iz Latine nehote priskočil na pomoč. Zveza je namreč napovedala za 27. septembra »dar bojkota telečjega mesa*. Bolj zaskrbljujoča je ugotovitev, da so estrogene zasledili tudi v perutnini, zaplemba tega mesa pa bi pomenila hud udarec manj premožnim slojem, ki si ne morejo privoščiti drage govedine. Ob vsem tem pa se samo po sebi zastavlja vprašanje, zakaj se estrogeni nahajajo v prosti prodaji, če je njihova uporaba prepovedana in zdravju škodljiva. HONGKONG — Tudi na borzi z žlahtnimi kovinami na Daljnem vzhodu je v zadnjih dneh cena zlata močno poskočila, kot posledica vojne med Irakom in Iranom. V Hongkongu je unča zlate kovine (nekaj več kot 31 gramov) dosegla včeraj ceno 716,30 dolarja, podobne kotacije pa so zabeležili tudi v Londonu, Ziirichu in Frankfurtu, medtem ko je najvišjo raven dosegla v Milanu, kjer so zlato prodajali po 734,83 dolarja za unčo, oziroma po 20.330 lir za gram. Najvišjo ceno je doslej zlato doseglo januarja, ko je unča stala 835 dolarjev Vlada pa zagotavlja, da SO iz- | .......................................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHuiimiiniiiiiiiiiMiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiiiiiimiiiiin...■iiiiiiiiiiiiim...................................mm redna pooblastila o preventivnem OB DNEVU ITALIJE NA ZAGREBŠKEM VELESEJMU priporu nujno zlo. ki naj omogoči državi varnost, ohranjevanje javnega reda in nemoteno preskrbo. Sedanji ukrep .je med drugim drugačen od izrednih pooblastil, ki jih je prejela Indira Gandlij leta 1975, saj predvidevajo jamstva in spoštovanje pravic priprtih oseb. Deset dni po aretaciji ali priporu bodo morale oblasti sporočiti razloge u krepa, zapornik pa bo lahko vložil priziv. Minimalna jamstva so torej za goto vi jena. opozicija pa očita, da jih bo Indira Gandhi brez problemov obšla, da bi onesposobila opo zicijo. Razen vladajoče kongresne stranke vse ostale indijske politične sile zavračajo tudi trditev, da je bil ukrep nujen. Resnici na ljubo preživlja Indija v zadnjem obdobju izredno zapletene družbene in gospodarske odnose. Spopadom med kastami,' družbenim protislovjem in terorju proti »nedotakljivim* (harjdžan) se je pridružilo še plemensko in versko obračuna vanie. Avgusta sta dve državi, Utar Predeš na severu in Gudža-rat na zahodu doživeli hude nemire. V Utar Prade.šu ie med nemiri izgubilo življenje 170 oseb. Tudi gospodarski položaj .je vse prej kot rožnat. Že tradicionalnim pomanjkljivostim indijskega gospodarstva se pridružujejo naravne katastrofe. V zadnjih dneh pestijo številne indijske države katastrofalne popla ve. ki so do sedaj terjale življenje 500 ljudi. V takem težkem položaju se je torej Indira Gandhi ponovno odločila za posebna pooblastila. Kako se jih bo posluževala je vprašanje časa, a malo je verjetno, da bo ponovila napake, ki so povzročile njen volilni poraz leta 1977. KOPENHAGEN — Na severnoza-padnem Jutlandu na Danskem se je zrušilo zahodnonemško letalo ti pa f-104. Do nesreče je prišlo med vadbenim poletom. Pilot letala je pri padcu umrl. Vzroki nesreče pa še niso znani. Zaradi estrogenov zaplenili vse telečje meso RIM — Predsinočnjim je pretor iz Latine Giuseppe Maijcini podpisal odlok o zaplembi vsega telečjega mesa. tako svežega kot zamrznjenega in globoko zamrznjenega na vsem državnem ozemlju. Ministrstvo za zdravstvo pa je preventivno zaplenilo 11 vzorcev homogenizirane otroške hrane, med katerimi so tudi živila iz piščančevega mesa. V obeh primerih so sklep sprejeli, potem ko so analize pokazale, da se v mesu in živilih nahajajo ženski hormoni (estrogeni). Prvi ukrep je že sprožil ostre reakcije prizadetih operaterjev, živinorejcev, klavcev, uvoznikov ir trgovcev, ki ga ocenjujejo kot skrajno »tragičnega* in izredno nevarnega za italijansko gospodarstvo. Pretorjev sklep pa je logična posle- Sklenjen sporazum o sodelovanju med republiko Hrvaško in Lombardijo Dokument sta podpisala predsednik hrvaške gospodarske zbornice Milan Rukavina-Sain in predsednik trgovinske zbornice iz Milana Corrado Bona to (Poseben dopis) ZAGREB — V okviru dneva Italije na mednarodnem velesejmu v Zagrebu sta trgovinski zbornici iz Hrvaške in iz Lombardije sklenili sporazum o gospodarskem sodelovanju, da bi s tem še bolj okrepili obstoječe stike. Na slovesnosti ob podpisu dokumenta so bile prisotne številne oblasti, med ^katerUpi ,t\Jdi italijanski veleposlanik v Beogradu Alberto Cavaglieri, podpredsednik IS Hrvaške Emil, fcudviger, predsednik hrvaške gospodarske zbornice Milan Rukavina - Šain, jugoslovanski generalni konzul v Milanu Et-tore Poropat, predsednik trgovinske zbornice iz Milana Corrado Bonato, italijanski generalni konzul v Zagrebu Ciaudio Bay Rossi in drugi gospodarski operaterji obeh držav. Milan Rukavina - Šain je v svojem govoru podčrtal pomembnost takega sporazuma, ki poglablja odnose med Hrvaško in deželo Lombardijo, eno najbolj industrializiranih dežel v Italiji, ki je na zagrebškem velesejmu prisotna že vrsto let. Poudaril je, da dokument dopušča nove možnosti sodelovanja tudi kar zadeva male in srednje industrije, prevozov, komunikacij, ribolova, turizma, živilske industrije in naftnih nahajališč, raziskave katerih so stekle v zadnjem času s polno paro, predvsem v Jadranskem morju po pogajanjih mea družbama INA in ENEL. Predsednik hrvaške gospodarske zbornice Rukavina je spomnil, da je lani gospodarska izmenjava med Jugoslavijo in Italijo presegla milijardo in 700 milijonov dolarjev. Nad 30 odstotkov izmenjave je uresničila republika Hrvaška. Da bi preprečili jugoslovansko pasivo bi bilo nujno v prvi vrsti spremeniti strukturo jugoslovanskega izvoza na italijanski trg. Na podlagi posebne a-nalize ugotavljamo, da je 70 odstotkov jugoslovanskega izvoza sestavljen iz lesnih izdelkov, iz polizdelkov in živine. In z dvostranskim sodelovanjem se bo tradicionalni način kupoprodaje spremenil v pravo industrijsko sodelovanje. Predsednik milanske trgovinske zbornice Corrado Bonato je najprej omenil kočljivo fazo gospodarstva na obeh straneh meje, ki je seveda v zvezi s splošno svetovno gospodarsko krizo, nakar je poudaril, da je edini način ovrednotenja medsebojne izmenjave ta, da se nudi vsem partnerjem enake možnosti. Bonato je še dodal, da so na Hrvaškem že pričeli razglabljati to problematiko. Trenutno obstaja v tej republiki 10 pogodb o produktivnem sodelovanju, 15 pogodb o izkoriščanju italijanskih licenc, dve pogodbi o strokovno-industrijskem sodelovanju ter sedem sporazumov o splošnih naložbah. Novi dokument, ki sta ga podpisala Milan Rukavina - Šain in Cor- rado I3unat{) odpira nove perspektive sodelovanja Hrvaške in Lombar- dije na trgih tretjega sveta, predvsem tistih držav, ki so v razvoju. Zvečer pa je veleposlanik Alberto Cavaglieri priredil sprejem v hotelu Esplanade v Zagrebu. Udeležili so se ga predstavniki družbeno poli-, tičnega, gospodarskega in kulturnega življenja Hrvaške ter večje število gostov. E. OPASSI NEW DELHI - Indijsko država Orisso je izadel močan monsun, ki pušča za sabo tisoče hektarov poplavljene zemlje, desettisoče poplavljenih ali uničenih bivališč in kakšnih 500 mrtvih. Poplave pa grozijo še najmanj poldrugemu milijonu prebivalstva, ki živi vzdolž srednjega in spodnjega toka rek Mahanadi in Vansadari. Večini ogroženega prebivalstva pa je uspelo, da se je pred ujmo umaknilo v višje ^ hribovitejše predele. NEW YORK — Strokovnjaki sft umaknili jedrsko konico, ki je pretekli petek zgrmela v silos, potem ko je eksplodirala raketa Titan n v vojaškem oporišču v Damascusu v zvezni državi Arkansas (ZDA). Jedrsko konico so izklopili in jo prepeljali v vojaško oporišče Little Rock v posebno skladišče. Pentagon je potrdil, da ni prišlo do uhajanja radioaktivnega žarčenja, vendar ne vedo še, če bodo konico razstavili ali ne. NA ZASEDANJU MEDPARLAMENTARNE UNIJE Jugoslavija podpira predloge za popoiao osvoboditev Afrike BERLIN — Jugoslavija bo podprla vsako akcijo in predlog za popolno osvoboditev afriške celine in odpravo zadnjih trdnjav kolonializma v Namibiji in Južni Afriki, je v govoru na 76, konferenci medparlamentarne unije v Berlinu rekel član jugoslovanske delegacije Elhami Nimani. Osvoboditev Namibije je velika zgodovinska zmaga boja za odstranitev zadnjih ostankov kolonializma v Afriki, je rekel Nimani in izrazil prepričanje, da bo mednarodna skupnost pomagala k ukinitvi rasizma v Južni Afriki. Socialistična neuvrščena Jugoslavija je popolnoma solidarna z zatiranimi narodi na jugu Afrike, je rekel Nimani, ko je opozoril na resolucijo varnostnega sveta OZN o obsodbi Južne Afrike zaradi agresivne politike do sosednjih neodvisnih držav, ubijanja miroljubnih demonstrantov in političnih zapornikov, izkoriščanja ljudi in naravnih bogastev. V političnem odboru, kjer so pripravljali besedilo resolucije o popuščanju in razorožitvi, je bil v središču pozornosti Afganistan, da bi našli ustrezno rešitev je skupina neuvrščenih držav, med njimi tudi Jugoslavija, predlagala tudi besedilo, ki ga je sprejela velika večina parlamentarcev in ki temelji na resoluciji OZN. Resolucija med drugim zahteva takojšnjo ustavitev vojaškega posredovanja in brezpogojen popoln umik tujih enot. (dd) ...............................................................................................................................mitiiiiiiiiiiitiiiiitiiiiiiimtiiniiiiimtiiiiiniiMiiiiiiiiiiiHiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiHmiiiiiiiia OSEM STRANI DOLGO SPOROČILO STARŠEM UGRABLJENIH OTROK Zadeva Kronzucker pred odločilnim razpletom Mrzlične preiskave toskanskih in sardinskih varnostnih organov TRENCE - Sporočilo ugrabite-t treh nemških otrok je dvignilo cej prahu med preiskovalci, ki poostrili budnost in se z večjo ■mo vrgli na izsledke dozdajšnjih iskav ter na odkrivanje novih e-lentov, ki jih nudi tekst, ki so ugrabitelji poslali družinama »nzucker in VVachtler. Kot zna-so preteklega 25. julija v Pomia-di Barberino Val D'Elsa blizu ene izginili Susanne in Sabina mzucker in Martin Wachter, ki bili s starši na počitnicah v I-ji. Po dvomesečnem molku so ugrabitelji javili staršem z o-i strani dolgim sporočilom in s pismi, ki jih je v italijanščini napisal eden izmed ugrabljenih otrok, najverjetneje po nareku ugrabiteljev. Ves ta material so dobili starši nesrečnih otrok, ki so ga nemudoma izročili zveznemu kriminalističnemu uradu v Bonnu, le tega pa je nemška policija izročila bonskemu uredništvu tiskovne agencije AN SA. Bonski preiskovalci so se takoj povezali z italijansko policijo. Kapilarna akcija je stekla istočasno v Toskani in na Sardiniji, kajti sporočilo je podpisala anonimna u grabiteliska skupina, ki se »bori* za sardinsko neodvisnost. Precej dragocenega materiala v zvezi z zadevo Kronzucker pa so karabinje rji, policaji in financarji našli na domu sardinskega pastirja Giovan-nija Farine, kateremu pa je uspelo zbežati. Medtem pa so preiskovalci zaslišali kakšnih deset sumljivih o seb. aretirali pa niso še nikogar. Včeraj ponoči naj bi sicer toskan ska policija priprla tri osebe, vendar gotovega o tem se ne ve nič, ker poteka preiskava v strogi tajnosti. V' sporočila, ki so ga ugrabitelji poslali staršem, je bržkone go vor tudi o odkupnini, toda druži ni Kronzucker in Wachtler sta ta del sporočila najbrž zadržali in ga nista marali poslati v javnost. Ved- no bolj vztrajne govorice navajajo astronomsko odkupnino 5 milijard lir. Pod psevdonimom Ghaka II. ki je pripisano na koncu sporočila, pa naj bi se skrival vodja ugrabiteljev Mario Šale. Pri razčlenjevanju sporočila ugrabiteljev, se siejer nekateri preiskovalci nagibajo k domnevi, da je politična obarvanost ugrabitve samo krinka, ki naj preiskovalce spravi na napačno sled Mnoge točke sporočila se niti najmanj ne navezujejo na sardinsko stvarnost Prvi in edini cilj banditov je ta, da bi pod pretvezo politične vsebine celotne zadeve izsilili čimveč denarja. 15 zapornih nalogov za pripadnike «Tcrza posizionc» RIM — V zvezi s preiskavami o črnem terorizmu je državno pravd-ništvo izdalo 15 zapornih nalogov za pripadnike skrajno desničarske organizacije «Terza posizione*. ki je ena od naslednic razpuščenega «Or-dine nuovo*. Vseh 15 oseb je osumljeno prevratniškega delovanja v skrajno desničarskih organizacijah. Kaže, da so izdali zaporne naloge po pregledu dosjeja, ki, ga je sestavil sodnik Mario Amato, preden so ga pripadniki NAR ubili preteklega junija. Pri Idriji počastili spomin Franceta Bevka IDRIJA — V okviru praznovanj idrijskega občinskega praznika, je prosvetno društvo . B.evk n Otaleža v nedeljo popoldne pripravilo prisrčno proslavo v počastitev 90-let.nice rojstva in desete obletnice smrti slovenskega pisatelja in domoljuba Franceta Bevka, častnega občana idrijske občine. Slavnostni govornik prof. Tomaž Pavšič iz Idrije je govoril o velikem Bevkovem prispevku v zakladnico slovenske literature. Sledil je ubran kulturni program, v katerem so mladi recitatorji brali odlomke iz Bevkovih del. domači oktet pa je zapel več narodnih in umetnih pesmi. Prisrčno slovesnost je v polni dvorani domačega kulturnega doma zaključil član Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta Stane Raztresen, ki je z veliko u-metniško izpovedno močjo podal znano pridigo o domovini Kaplana Martina Čedermaca Franceta Bevka. J. O. Karabinjerski podčastnik ranjen v streljanju VERCELLI — Andrea Mannoia, mlad brigadirski podčastnik iz Palerma, ki riužbuje v Vercelliju, je bil predvčerajšnjim ponoči ranjen, potem ko je s svojo izvidnico zasledoval tatove, ki so hoteli zbežati cestni kontroli. Eden od zlikovcev je med divjo vožnjo po Verce'liju izstrelil iz samo’ -»sa naboj, ki je zadel Mannoio. V torinski bolnici Molinette so ranjenemu podčastniku zdravniki predpisali mesec dni zdravljenja. Pri Buzetu odkrili plantažo marihuane BUZET — V osrednjem delu Istre, nedaleč od Buzeta, so organi občin ske UJV odkrili prostor, kjer so gojili marihuano. Večjo količino tega mamila so odkrili v osamljeni hiši v zaselku Kuhari pri Buzetu. Vrednost odkritega mamila ocenjujejo približno 200.000 dolarjev. Lastnik te «plantaže» je ameriški državljan James Stevan Bra.van, ki približno dve leti občasno biva na tem območju. Zaplenjeno marihuano so uničili, Američana pa so ovadili. To je že drugi primer, da so našli nasad marihuane v Istri. Pred dvema letoma so podoben nasad odkrili blizu Rovinja. TOKIO — Predsednik družbe za razvoj japonske mornarice Katsumi Tanani je 'odstavil tisku zlato palico, ki so jo dvignili iz trupa ruske ladje Admiral Nakhimov. Ladja je baje prevažala zaklad ruskega carja in so jo leta 1905 potopili na pol poti med Japonsko in Južno Korejo. V svojem trupu je prevažala zaklad v vrednosti več kot tri in pol milijarde dolarjev. Če bodo strokovnjaki dokazali, da pripada najdena palica res omenjeni ladji, bo najdaljši konec pri tem potegnil japonski industrijec Ryoichi Sasa-kawa, ki je raziskovalno ekspedicijo finansiral, kajti, japonski zakon predvideva, da pripada zaklad tistemu, ki ga je našel. TRŽAŠKI DNEVNIK PODPISALA JE KONVENCIJO Z DRUŽBO AN AS Dežela prevzela skrb za gradnjo ceste med Opčinami in Fernetiči Gradnjo ceste predvideva odlok predsednika repu-bilke, ki zagotavlja izvajanje osimskih sporazumov Deželna komisija za prevoze, ki ji predseduje komunistični svetovalec Tarondo, je na včerajšnji seji soglasno odobrila zakonski osnutek (orisal ga je odbornik Rinaldi), s katerim je dežela prevzela koncesijo od družbe ANAS — z ustrezno konvencijo — za realizacijo cestnega odseka Opčine - Fernetiči na avtocestni povezavi Sesljan - Opčine - Padriče. Ta dela so namreč predvidena v dekretu predsednika republike, ki je sestavni del normativov, ki zagotavljajo izvajanje o-simskih sporazumov in odgovarjajočih ukrepov, za gradnjo velikih infrastruktur. Ukrep predsednika republike pa predvsem obvezuje družbo ANAS za uresničitev glavnih povezav med avtocesto A4 (Benetke - Videm - Trst), ki je speljana do Sesljana, in glavnimi mejnimi prehodi na Tržaškem in na Gori-šken). S koncesijo bo deželna uprava prevzela nalogo družbe ANAS predvsem kar se tiče del na tržaškem teritoriju; prevzela bo skrb za povezavo obmejnega prehoda pri Fernetičih, oziroma že skoraj dokončanega postajališča z glavno prometno arterijo Sesljan Opčine - Padriče. Cestni odsek med Fernetiči in Opčinami bo praktično predstavljal dokončno uresničitev, na italijanskem ozemlju, avtoceste Ljubljana - Trst. Za uresničitev odseka se bo deželna uprava lahko poslužila sub-koncesije za hitrejšo realizacijo del, ki naj bi jih prevzele družbe s pretežno deželnim kapitalom. • Drevi ob 18.30 se bo sestal milj-ski občinski svet. Med drugim bo skupščina izvolila svoje predstavnike v razne ustanove in svete ter imenovala komisije in odbore, ki delujejo pod okriljem občinske skupščine. Razna obvestila Ob 35. obletnici osvoboditve pri-rejejo bivši deportiranci s Proseka v Soboto, 27. t.m., «Družabni večer*. Informacije v cvetličarni »Ada* na Proseku — tel. št. 225-496. Tržaška sekcija italijanskega združenja za kulturne odnose s Sovjetsko zvezo obvešča, da se v teh dneh zaključujejo vpisi v I„ II. in ni. 'etnik tečaja ruskega jezika. Interesenti so naprošeni, da se zglasijo pri tukajšnjem sedežu v Ul. Torrebianca št. 13, prvo nad- stropje, od 10.30 do 12.00 in od 17.30 do 19.00 vsak delavnik razen sobote. KD Valentin Vodnik iz Doline bo priredil 19. oktobra letos izlet na Titov most na Krk, na dom Vladimira Gortana in po notranjosti Istre. Prijave za izlet sprejemajo: Anaroža Slavec, Fabjo Smotlak, Boris Pangerc in Giancarlo Foraus. Na društvenem sedežu pa se lahko vpišete ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 20. ure do 20.30. Izleti Slovenska gobarska družina - Trst priredi v nedeljo, 28. septembra, gobarski izlet za člane in simpatizerje. Zbor točno ob 8. uri pred spomenikom padlim v NOB na Opčinah. Vzemite prepustnice! Devinsko - iiabrežinska sekcija Slovenske skupnosti priredi v nedeljo, 28. septembra, enodnevni avtobusni izlet na Krk Vpisujeta Nevenko Gruden in Orlando Žbogar. Združenje Union priredi enodnevni izlet 5. oktobra v Kumrovec z ogledom rojstne hiše tovariša Tita. Kosilo bo v Rogaški Slatini. Vse informacije na sedežu v Ul. Valdi-rivo 30 (telefon 64-459) v sredo in petek od 17. do 19- ure. Mali oglasi telefon (040) 7946 72 ŽENSKA aii starejši par dobi sobo ali dve (opremljeno) v predmestju. Ponudbe pod šifro »Takojšnja vselitev*. ODDAM približno 1.600 kv.m. obzidan teren, primeren za week-end — obkrožen z borovim gozdičem — dostopen z avtom, samo 7 minut iz mesta. Ponudbe pod šifro «Zeleni kot*. PRODAM po ugodni ceni sode za vino (rabljene) različnih velikosti. Tel. 225-973 od 20. do 22. ure. OBČINA DOLINA razpisuje javne natečaje za eno mesto kuharske pomočnice/ka, hišnika/cč občinskega sedeža in dve mesti smetarja. Rok zapade 20. oktobra 1980, ob 12. uri. Podrobnejše informacije na oglasni deski na občinskem sedežu ali v občinskem tajništvu v uradnih urah. OSMICO odpre Jožko Obad Salež — 14. Toči belo in črno vino. PRODAM nove profesionalne elektronske orgle znamke UWELSON-IMPERATIVE dve klaviaturi z« violino, čelo, klavir in klavičem-bolo. Telefon 820-921. PEČ na drva in premog v dobrem stanju kupim. Telefonirati v opoldanskih urah na tel. ; 226-265. PRODAM knjige za I. ra jd Vzgojiteljske šole. Telefon 743-784. KUPIM knjige za prvi letnik tehničnega trgovskega zavoda Žiga Zois, telefon 416-150. UGODNO prodam gorilnik znamke rielo-isothermo domus G4 rabljen samo 12 mesecev (na kurilno olje). Telefon 213-034, od 19. do 21. ure. UGODNO prodam praktično kolo za špulno navijanje volne in deset primernih špul. Tel. 743-988. IIIIMMIIfimillllf lil lil) Mlllllll 11111111111111111111111111,1 ||I|||(||,(|^||||„|,I|,||I||||,||||||||||||||||||||||||||||||||||||H Darovi in prispevki V spomin na Fulvia Slavca darujejo družine Božič 10.000 lir, Grahonja 10.000 in Kozlan 10.000 lir za ŠD Breg. Mirko Kalc se zahvaljuje pevskemu zboru Lipa za počastitev spomina brata Tončka in daruje 40.000 lir za KD Lipa. S.V. daruje 5.000 lir za KD Lipa. V spomin na Amalijo Žerjal darujeta Alenka in Pino 30.000 lir za svetoivanaki cerkveni pevski zbor. Namesto cvetja na grob dr. Milana Stfffca daruje Sonja Majovski 10.000 lir za dramsko skupino Prosek - Konto vel. Ob 75. obletnici Gospodarskega društva Prosek darujejo Narodne noše 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. Namesto cvetja na grob dr. Milana Starca darujeta Anica in Vinko Cibic 20.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. V spomin na pok. prof. Sergija Radoviča daruje Silvano Košuta 10 tisoč lir za SPD Igo Gruden. Namesto cvetja na grob Stojana Caharije darujeta družini Ca-selli in Blasi 15.000 Ur za SPD Igo Gruden. V spomin na nepozabnega prof. Sergija Radoviča daruje Majda Le; giša 10.000 Ur za dekliški pevski zbor Igo Gruden. V počastitev spomina dr. Milana Starca darujeta družina Ž. Simonič 10.000 Ur in Antonio Simonič 5.000 Ur za Dijaško matico. V počastitey spomina Stojana Prešla darujejo Mahničeve 30.000 lir z* ŠD Zarja. Ljubo Košuta in Mario Deste darujeta 5.000 Ur za KD Vesna. V spomin na Marijo Surina vd. Calzi daruje lekarna Obelisco - Opčine 50.000 Ur za cerkev v Trebčah. V spomin r.a dr. Milana Starca darujejo Pepi, Maja in Neva 10.000 Ur za ŠD Kontovel in 10.000 lir za popravilo dvorane na Kontovelu. OBVESTILO NOVE CENE TELEVIZIJSKIH NAROČNIN S 1. septembrom 1980 so stopile v veljavo nove tarife za privatne televizijske naročnike: 42.680 lir za črno-beli televizor ter 78.910 #. * lir za barvnega. DOPLAČILO Za obdobje september * december 1980 bo treba doplačati naslednje vsote: KDOR JE ŽE PLAČAL LETNA NAROČNINA 6-MESEČNA NAROČNINA ČRNO-BELI TELEVIZOR 5.375 »r 5.485 ur BARVNI TELEVIZOR 8.595 "r 8.770 "r Doplačati je treba s poštnim tekočim računom in potrebni obrazec je priložen abonmajski knjižici. RAI Radiotelevisione Italiana