St. 530. V Ljubljani, sobota dne 19. avgusta 1911. Leto II. : Posamezna Številka 6 vinarjev t JUTRO' bthaja vaafc dan — tj»dl ob nedeljah In anznlklh — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 10. dopoldne. - Naročnina znaSa: v Ljubljani v upravništvu •e$ečno K1 20, z dostavljanjem na dom K V50; ■ poSto celoletno K 20-—, polletno K 10-—, četrtletno K 5-—, hKtečno K 170. Za Inozemstvo celoletno K 30-—. ; Telefon številka 303. : NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. i Posamezna Številka • vinarjev s Uredniatve in npravniitve ja v PranSUkaiuld mfi«l 4 Dopisi m pošiljajo uredništvu, naročnina upravnlitv«, Nefrankirana pisma sc ne sprejemajo, rokopisi ao M vračajo. Za oglue se plača: petit vesta 15 v, ciaut-nice, poslana in zahvale vesta M v. Pri večkratnem oglašanja popust. Za odgovor je priložiti znamko, : Telefon številka 303. i Avstrijska patrijotična (klerikalna) liga, opora prestola? .Čista in pred Bogom in Očetom neomadeževana vera je to: Obiskovati sirote in vdove v njih težavah, in sebe od sveta neomadeževanega ohraniti.* Pismo sv. Jakoba I. 27. Pri klerikalcih je priljubljeno geslo: »Vše za vero, dom, cesarja." To vse se mora pa jemati cum grano salis. »Cesarja", t. j. državno oblast podpira klerikalizem le tedaj, če mu vsaj ne dela zaprek pri udejstvo-m"*v nie8°vih načrtov in stavbi po Htiske nadvlade. Sicer ga pa pušča usoda cesarjev neskončno hladnega in ne migne niti z mezincem, če cesar pride v stiske. Še pred kratkim smo bili priče dogodka, kako je izdala portugalska duhov-ŠC‘.na kralja Manuela in bila ena f.rv. » ie priznala republiko, čeprav ji je bil kralj slepo udan in ta njegova udanost do cerkve ni bila eden najmanjših vzrokov, da je izgubil krono. Ravnotako groze klerikalci na Španskem v vladarski hiši z revolucijo, jne P°ide z njimi, oziroma če se ne poda popolnoma pod klerikalno vodstvo. Gorje pa cesarju (državni oblasti), če se dubovščipi upre; zarote proti prestolu, da celo proti življenju ga gotovo dosežejo (angleška kraljica EJizabeta I., francoski kralj Henrik III,, češki kralj Jurij iz Podebrad). Na temelju katoliških virov sem zbral nekoliko izrekov, katere navajam doli in jih vladnim krogom toplo priporočam v premislek, čeprav vem, da ne napravijo iz njih primernih zaključkov. Viri sc: Villegardelle: »Histoire des idčes socialistes avant la revolu-tion francaise." Mirbt: »Die Publicistik im Zeitalter Gregors VII, — Hink-mar, remeški nadškof: »De potestate regia et pontifica" — Sv. Tomaž Akvinski »Summa Theologiae". —■ wakenbacb: »Geschichtedes Papstums" 7~ Bonifacij VIII.: »Bulla: unamsanc-J*ni"; »Decretum Gratiani". — Gum- F>iowitz; »Geschichte der Staatstheo-nen v. »Razlika med carstvom in pape-stvom je takšna, kot med mesecem m solncem." (Decretom Gratiani.) »Duhovska oblast je poklicana, posvetno postavljati in ^°diti; sama je bila pa postavljena oa Boga in more biti le od Boga samega sojena." (Hugo de Saint Victor: De sacramentis.) »Cerkev sestoji iz dveh stanov: anhovskega in posvetnega. V prvega spadajo apostelji in njih nasledniki: škofje m pismouki; posvetni stan tvorijo kralji, knezi, vojvodi, grofje itd Resnica je, da so prejeli kralji svojo moč od cerkve; cerkev pa svoje moči ni dobila od kraljev, temveč od Kristusa." (Tomaž Becket, canterburski nadškof.) »Pravi knez se bori za zakone in svobodo ljudsfva; tiran gazi zakone in zasužnjuje narode. Prvi je podoba boštva, drugi je vtelešeni lucifer. Prvega smo dolžni ljubiti, tiran naj bo ubit (plerumque occidendus"). »Dovoljeno je, tiranu se prilizovati, ker kogar smemo ubiti, temu se smemo prilizovati." (Janez de Salisbury, škof chartesskf.) »Da bi bilo mogoče razločevati duhovnost od posvetnosti, ni bil kraljevski urad prenešen na posvetnega kralja, temveč na duhovnika, posebno na nadduhovnika, Petrovega naslednika. Kristusovega namestnika, rimskega škofa, katerega morajo vsi kralji krščanskega ljudstva ubogati, kot Jezusa Kristusa samega." Sv. Tomaž Akvinski: »De regimine".) »Bog nas je postavil nad kralje in kraljevost, naloživši nam breme apostolske službe, da bi iztrgavali, uničevali, razbijali, stavili in sadili." (Papež Bonifacij VIII, bula »Ausculta Fili" 1. 1301.) »Peter je zapovedal vsem knezom na zemlji in vsem ljudem, da naj ubogajo duhovnike in naj jim bodo pokorni . . .; če se upirajo in nočejo tega storiti, naj bodo prokleti, postavljeni izven zakona in iz cerkve izobčeni." (Lažiizidor. dekr., kanon papeža Klemena I.) F F »Kristus je hotel, da naj potrebujejo krščanski knezi papeže za lešitev svoje duše, papeži so pa porabljali kneze za opravljanje svojih posvetnih zadev." (Hinkmar, remški nadškof »De potestate regia et pontifica.) »Kdo bi bil, ki bi ne vedel, da se imajo vladarji zahvaliti za svojo oblast nad ljudmi sovražnikom boga, katerim se je zahotelo pod hudičevim vodstvom vladati sebi ravnim, t. j. ljudem s pomočjo ošabnosti, ropa, izdajstva, zavratnih umorov in vseh ostalih zločinov." (Mirbt: »Die Publicistik im Zeitalter Gregors VII.", pismo papeža Gregorja VII. škofu Hermannu v Mecu)., Če posvetna oblast zaukaže nekaj, kar je v nasprotju z božjimi zakoni, zaničujte jol" (Sv. Avguštin). »Učimo in proglašamo, da je po odredbi Boga sodnijska oblast rimskega papeža neposredna, kateri so dolžni pastirji in verniki vsakega obreda in reda, kot i vsak posameznik za se in vsi skupno hierarhično podrejenost in pravo pokornost ne le v verskih in nravstvenih zadevah, temveč tudi v zadevi poslušnosti in oblasti cerkve, razširjene po celem svetu." (Vatikanski koncil, 1. 1870). »Kot spričuje resnica, ima duhovska oblast nastavljati posvetno jn jo obsojati, če ni do bra. Če torej zaide posvetna oblast s pravega pota, jo duhovska moč sodi." (Papež Bonifacij VIII. bula »Unam sanctam*, J. 1302,) »Gotovo, da more vladar izdreti posvetni meč, ampak samo, če cerkev soglaša s tem. Dalje proglašamo, da je vsak človeški stvor podrejen rimskemu papežu." (Papež Bonifacij VIII., bula »Unam sanctam", 1. 1302). »Umor kralja je včasih dolžnost, če ne more ljudstvo v pravilnem zboru skleniti proti tiranu smrtne obsodbe, je vsak posameznik obvezan, vzeti to nalogo nase." (Juan de Mariana, S. J.*) »De rege et regis in-stitutione"). „. . . Najtehtnejši in najjasnejši dokaz za nadvlado cerkve je v razmerju o namenu obeh oblasti (namreč državne in cerkvene. Op. pis.) Cerkev ima višji namen, ima torej pravico do prednosti in nadvlade." (Hammerstein S. J.: »Kirche und Staat".) »Kristus ni hotel, da bi sedel Petrov naslednik samo med vladarji, temveč je hotel, da bi sedel nad njimi in jih sodil." (Papež Inocenc III.) »Kadar je duhovska oblast mnenja, da bi bilo veri v korist, da bi posvetna oblast izdala gotove vrste zakonov, ali slabih ne izdajala, potem duhovska oblast lahko ukaže, dase tako naredi, in posvetna moč je pravno obvezana, da to zapoved izvrši." (Pamiari, S. J., 1.1891.) »Papež more obsoditi kralja k telesnim kaznim, kot je bičanje in na galejo, oziroma tudi na smrt" (Suarez, S. J.) »Papež je od Kristusa postavljen pastir cele cerkve. Med pastirjeve pse spadajo tudi cesarji in kralji: pastir ima zanikrne in leme pse kar najhitreje odstraniti." (Becanus S. J., spovednik avstrijskega cesarja Ferdinanda II.) »Konkordat je poseben cerkven zakon, izdan po papeški avtoriteti za kako državo na željo dotične najvišje državne glave, da bi bil ta posebni cerkveni zakon za vse čase izpolnjevan." (Kardinal Camillo Tarquini, S. J., profesor cerkvenega prava v Rimu, ,Juriš ecclesiastici publici institutio-nes," 8. izdaja 1883) »Stvar cerkve je odločevati o pravem smislu konkordata in preklicevati popustke, katere je dovolija, kadar to zahteva večno izveličanje duš." (Cam., Tarquini, S. J., ravnotam.) »Konkordati so privilegiji in pri njih sklepanju stoji cerkev kot najvišja glava in posvetna oblast kot podanik." (Cam. Tarquini, S. J., ravnotam.) »Preklinjamo z oblastjo svoje apostolske avtoritete navedene zakone (namreč avstrijske državne zakone), in proglašamo, da so in bodo z vsemi svojimi dosledki neveljavni." (Papež Pij IX., 1. 1868.) ,Levathan"-»Volnž Myšlenka“. *) S. ,J. = Societatis Jesu, torej = član Jezusove družbe, jezuit. Iz slovenskih krajev. Iz Črnuč. Velikega Šmarna dan so blagoslovili zastavo tukajšnje Marijine družbe in ob tej priliki je »izobraževalno društvo" priredilo srečolov v korist društvenemu domu. Pustimo za danes tiste prismode, ki hočejo vso črnuško občino komandirati. Naravnost sramota pa je za tako katoliško društvo, da trpi v svoji sredi bogokletnike. Janez Rotar iz Črnuč štev. 36., po domače Jakopov, vnet izobraževalec (o jej I) črnuških domovcev, je v nedeljo 13. t. m. javno v gostilni preklinjal Mater božjo in to v pričo gostov, ki smo strmeli nad toliko si-rovostjo in podivjanostjo; plačali smo in odšli. Kdo pa bo tudi sedel skupno s tako zverinsko podivjanim človekom 1 V nedeljo je Mater božjo preklinjal, v torek, na njen 'praznik, pa je imel zopet prvo besedo pri društveni veselici. Ta dan je tudi njegova sestra Franca vstopila v krog Marijinih devic, ker po večletni ljubezni jo je ljubček zapustil, pa si drugo izbral. Društvo jp imelo na praznik tudi svojo oštarijo. Bog vedi, koliko klobas je pojedel Jakopov Janče, zakaj tisti, ki ga poznajo pravijo, da njegova peč potrebuje ogromno kurjave, še več pa potem moči; posebno, če gre na drugo rajtengo. Bomo že še kaj napisali 1 Iz Loga pri Vrhniki. Dne 16. t. m. vršile so se pri nas volitve v občinski odbor. Kakor se od drugod čuje pri volitvah o sleparijah, tako se je tudi pri nas sleparilo in to v taki meri, da ni mogoče o tem molčati. Večina volilcev je volila s pooblastili izpolnjenimi od župnika iz Bevk. Ta župnik se je zelo trudil s popisovanjem glasovnic in pooblastil. Letal je in se vozil s kolesom okpli, še mnogo hujše, kakor, kadar je na lovu za racami. Pooblastila in glasovnice je razdelil neposredno pred volitvami svojim »backom" in ti so šli tako zavedno na volišče, da nihče ni vedel, kaj da voli. Ko se je dobilo Franca Vogrina z nepopolno izpolnjenim pooblastilom na volišču in je bila glasovnica že v volilni košari, je bil ta opozorjen od volilne komisije, naj tajno napiše, katere odbornike je volil, da bi se njegovo glasovnico kot neveljavno odstranilo, je izpovedal, da ne ve, kaj je volil. Taka je zavednost klerikalnih backov. Ta možakar se je prej vedno prijaznil in hlinil z naprednjaki, na dan volitve pa jo je na župnikovo povelje potegnil v klerikalni tabor. Župnik je popisaval glasovnice tudi pri volilcih, katerim to nikakor ni bilo všeč. Tako je spopolnil nekemu pri orožnih vajah se nahajajočemu volilen glasovnico. Ko je prišel ta od vaj domov mu ta vsiljivost s strani župnika nikakor ni bila po volji, na kar je seveda po svojem prepričanju napredno volil. Takih slučajev pa je bilo mnogo. Da je imel župnik zelo prijeten posel, bodi še povedano, da je vsem svojim backom, na katere se je zanesel, da bodo klerikalno volili, sam dostavil glasovnice, po katere je šel k županu in jih pri dostavljanju kakor že omenjeno pod-pisaval. Pri tem se je izkazal, da bi bil dober za občinskega slugo in naj mu župan v bodoče poveri še druge stvari v dostavljanje — ne samo glasovnic. Iz Trbovelj. Telovadno društvo Sokol v Trbovljah priredi v nedeljo 27. t. m. popoldne svojo III. javno telovadbo združeno z veliko veselico pri Forteju na Vodah. K tej narodni prireditvi vabimo vse zavedne Slovence in prijatelje Sokolstva. Zlasti pa poživljamo svčje brate iz Litije, Zagorja, Radeč in Hrastnika, da se v kar največjem številu odzoveju bratskemu vabilu, kakor stori to v vseh slučajih. Trboveljski Sokol. Začetek telovadbe ob 4. uri popoldne. Vstopnina k telovadbi prosta, k veselicj 60 v. Pri celi prireditvi sodeluje domača godba sl. pazn. in del. podp. društva. DNEVNE VESTI. O sleparijah naprednjakov in soc. demokratov trobi »Slovenec" neprestano, samo povedati ne ye ničesar. Resnica bode v oči, to se sedaj najbolj vidi pri klerikalcih. Oni so si dobro V svesti, da so sedanje neznosne draginje krivi največ oni in zato skušajo na vse mogoče načine ljudstvo preslepiti jn vzbuditi pozornost na drpge nevažne stvari. Mesno vprašanje je Sedaj za Avstrijo najbolj aktualno vprašanje. In že danes je skoro gotovo, da bo morala avstrijska vlada v tem oziru kaj ukreniti, ker se nahaja masa v velikih stiskah. Znano je, da je bivši klerikalni trgovinski minister dr. Weisskirchner ogrskim magnatom na ljubo prepovedal uvoz argentinskega mesa^v Avstrijo. S tem korakom so bili zlasti zadovoljni naši klerikalci, ki vedno govore o njih veliki ljubezni do delavskega stanu. »Slovenec" je z veseljem konstatiral dejstvo, da argentinska ladija, ki je pripeljala te dni v Trst argentinsko meso istega ni smela izkrcati. Takih tepcev, ki bi še kaj menda verjeli na klerikalno ljubezen do ljudstva, gotovo pri teh razmerah ni več dosti. Klerikalna politika je skozinskoz pustolovska. Njim še gre samo za laiten profit. Sleparjja pa debelo je y resnici »Slovenčev" uvodnik, ki je pod tem naslovom izšel v njegovi četrtkovi številki. Res ne vemo ali se naj bolj čudimo brezmejni lumpariji onega pisatelja, ki je tisti uvodnik zagrešil, ali ga brezmejni naivnosti tistih ljtm ki »Slovencu" še kaj verjamejo I Vsak stavek tega članka je debela laž sania zase, in ko bi na vse hoteli na drobno odgovarjati, bi ne bili tako kmalu pri kraju. Samo nekatere najbolj mastne sleparije mislimo v sledečih noticah pribiti, da se bo videla vsa klerikalna »sleparija na debelo" v vsej nagoti. Liberalni prekupcl delajo v resnici draginjo mesa — tako vpije »Slovenec*. Resnica pa je, da mi tistih »liberalnih prekupcev* ne poznamo, in jih tudi »Slovenec" ne pozna. Ceno ZEVACO: Ljubimca beneška. Nejasno sta razločila člpveško postavo, ki je stala zadaj JI gondoli; to je bil barkarol njune ljubezni; njuna pogleda sta J ga samo dotaknila, a nato sta se še tesneje zaglobila drug v mijgega. Samo ko je stopila pod šator je Imperija dejala: — veslaj kamor hočeš. - ^°hrp I je zarohnel sam pri sebi kip sovraštva. In Skalabrino je odklenil verige ter prijel za veslo; «U naglo je krasna gondola zdrčala po spečih vodah. lahko tto r t,t— e,——— po spečih vodah. Luna, ki se je bila ozrla na te reči je v tem trenotku jjginila za zavesami oblakov, kakor da se je zbala, da bo morala Phsostovati kakemu strašnemu prizoru. V tprn trenotku se je ločila od nabrežja tudi majhna in •Itna barčica ter zdrčala za ponosno gondolo. V tej barčici je *qela ženska. Bila sama in je veslala brez šuma, oči uprte v noč, v gon-"olp, kj je odnašala Imperijo, Sandriga in Skalabfina. Kurtizana in njen ljubimec sta sp bila naselila pod šatorom. Ta šator je bil zares takšen, kakpr ga je popisala Imperija. C,I je gnezdo ljubezni, nekak zmarijšap budoar, z izobiljem ^hkih bjazin na tleh pokritih z belo medvedjo ifožo, vse to pa Ovešeno s svilnatimi in pajrfumiranimi tkaninami. SkalaJbrinp, ki je staj zadaj, je krepko obračal svoje veslo 1 ni obrnil oči od razkošnega satpra, čigar bele brokatne zavese se bile zaprle nad zaljubljeno dvojico. — O mpja hči! si je mislil orjak. In dočim je njegoyu misel ihtela, dočim so se razbrzdavale figovem srep nevihte ljubezni in sovraštva, ostajala tamkaj J),, korake od njega nevihta pohote, in njeno hropenje se je Migalo dp, njegovih ušes. Za veliko gondolo pa je nevidno drčala mala barčica, kjer je Juana premišljala: — O Sandrigo! zaman sem te ljubila 1 Zaman te še vedno ljubi to revno srce . . . Razbojnik za ljubezen kakor si bil razbojnik za denar, se valjaš zdaj v naročju kurtizane dokler ne pride ura, ko ti vržejo nesrečno Bianko v plen ... in jaz te vendar še ljubimi In te štiri razdeljene misli so tvorile četvero-glasje ljubezni, strasti, sovraštva in bolečine. Tako je pretekla ura, ura, v teku katere se je Sandrigo obvestil ter s svojim pozitivnim duhom začel računati in gledati na položaj. Gondola se je nahajala zdaj na koncu Velikega Kanala ne daleč od pristanišča, to je, ne daleč od starega stanovanja, kjer je umrla Dogaresa Silvia, kjer je dolgo časa prebivala Juana, in kjer bi bil nappsled Bembo kmalu zajel Rolanda Kandiana. — Vrniva se v palačo, je dejal zdajci Sandrigo. — En trenotek Še, duša draga, je odgovorila Imperija. — Pozno ppstaja . . . — Ta ura vas torej ne opaja tako kakpr mene? Kaj zato, če je pozno . . . najina ljubezen razsvetljuje to noč, in trenotek je tako harmoničen, tako popolne lepote, da bi ga rada podaljšala tja v globoko večnost -- Toda . . . —• Povejte vso svojo misel. — Torej, rad bi videl Še Bianko. Beseda je bila tako nenadna in v tem trenotku polna tako redke nesramnosti, da se je Imperija zdrznila. Za nekaj trenotkov se je vzdramil« mati ter se uprla v njeni duši. Oživela je iskra tiste materinske ljubezni, ki jo je bila zadušila. Vztrepetala je . . . Toda skoraj takoj se je spomnila Bemba na sledu za deklico. Tojiko dogodkov in toliko raznih misli, ki so križale druga drugo v njenem duhu, jo je navdajalo s čudno trudnostjo. Njeni možgani, prerazdraženi po nenadnem pojavljenju Rolandovem in razburkani po tej uri pijane strasti, so začeli medleti nič daleč jjm ni bilo do blaznosti. — Bianka 1 je zakričala in se zagrohotala z rezkim glasom. — Da Bianka, je dejal Sandrigo osuplo in vznemirjeno. Nenadna misel* da bi povedala nalašč ljubimcu vso resnico, pregovorila ga in ga ohranila samo sebi, ta misel se je|nebdklan- ljivo vrinila njenemu šumu. — Ali vam je toraj mnogo do tega, da jo vidite? je vprašala. — Ali ni to skoraj moja pravica? — Toda poset ob tej uri . , . treba jo bo torej zbuditi . . . — Saj mi bo oprostila to kaprico kot zaročencu. In vrhu-tega vidite, me kar nekako vznemirja, da je odrekla svojo udeležbo na tej veselici, ki je bila vendar prirejena za njo; rad bi izvedel ... — Kaj je vzrok ga je preknila Imperija s tistim blaznim smehom, ki je začel navdajati Sandriga že z nekašno grozo. Te vzroke vam lahko povem tudi jaz, dragi moj. Bianka vas mrzi... Bianke je groza pred vami • • • zakaj mislite na njo, ki se s studom obrača od vas, ko ste vendar poleg mene, ki vas obožujem ? . . . Poglejte me . . . hočem to I hočem vso tvojo misel, o ljubimec moj, vso tvojo ljubezen, hočem te vsega, vsega . . . Ob, torej ne vidiš ničesar? Ti torej hočeš; da trpim? Ti hočeš, da mi nova ljubosumnost še bolj razgrize to ubogo srce? . . . Zadihavaje se, se je oklenila Sandriga ž golimi rokami. Toda zdaj jo je Sandrigo porinil od sebe. V strasti je bil pozabil Bianko in ravno to strast, gibaje se v svojem naravnem krogu, ga je privedla k Bianki nazaj. — Hočem jo videti! je dejal kratko m jasno. — Hočeš jo videti 1 je vzkliknila kurtizana s hripavim glasom- Njene oči so se zdaj lesketale, njeno grlo je bilo kakor r ognju. Erotična blaznost je prehajala v pravcato zbesnelost, histerija se je izpreminjaia v steklino. Se bolj rezko je izbruhnil njen grohot: — Pa teci za njo, kakor oni drugi I Sandrigo jo je zgrabil za roke in prebledel kakor zid. — Kal hočeš, reči ? -t Da je ni več v Benetkah! je bropela ona, skušaje se iznova okleniti-svojega ljubimca. Da je pobegnila, ali slišiš in da jo je škof, umazani in ostudni Bembo, v tem trenotku gotovo že došel ... Ah, ne, to me bolil Sandrigo je bil zarjuj od gneva in obupa* Planil je nad kurtizano* prijel jo čez pleča in jo podrl. ________________________________ (Dalje.) ■■ živini delajo veleagrarci, s kateremi naši klerikalci in »Slovenec* koketirajo in so jim na ljubo nastopili pod vsemi mogočimi pretvezami proti uvozu argentinskega mesa in proti odprtju mej za uvoz inozemske živine, kar bi v prvi vrsti moglo povzročiti, da bi cene mesu padle. Od prekupo-vanja še noben .liberalni prekupec* ni debel postal. Da bi pa ceneje prodajal nego mora plačati, tega pa menda vender niti »Slovenec* ne bo zahteval od liberalnih prekupcevl Z »Glavno* In »Agromerkur-jem* so neštetim malim ljudem žepe izpraznili — ropota člankar po »Slovencu*. Kdo pa je kriv poloma »Glavne*? Ali ne v prvi vrsti bivši klerikalni ljubljenec Jošt, ki bi se ga zdaj seveda klerikalci na vsak način fadi otresli, a so ga svoj čas postavili za kandidata za ravnateljsko mesto pri nameravani Deželni banki ? Sicer bodo pa ves deficit pri »Glavni* in »Agro-merkurju* plačali zadružniki in ne bo noben vložnik ničesar izgubil. Llberajni advokati vkljub draginji ne vprašajo, ali morejo klijenti plačevati visoke ekspenzarje — tako piše »Slovenec*. Klerikalni advokatje najbrže žive od zraka 1 Klerikalni advokati svojim klijentom z ozirom na draginjo sploh ničesar ne računajo 1 Žepi in trebuhi se jim rede kar tako — sami od sebe! Liberalci so vedno le zagovarjali interese bogatinov in se niso na ljubljanskem magistratu nikoli nič brigali za potrebe nižjih slojev. Tako pravi »Slovenec*. Mi pa vprašamo: Kdo pa dela zdaj kapitalistično vele-agrarno politiko? Ali ne ravno slovenski klerikalci? Za svoje delovanje na rotovžu ni treba pa liberalcev nič sram biti. Kolikor je bilo mogoče, so se plače na rotovžu zviševale. Tudi oni, ki imajo zdaj razmeroma nizke plače, bi bili dobili že boljše, ko bi zločinska politika klerikalcev ne bila pokopala ljubljanske mestne avtonomije in prekinila delovanja ljubljanskega občinskega sveta. Da nimajo mestni delavci in mestni stražniki boljših plač, naj se zahvalijo slovenskim klerikalcem! Draginje sladkorja, premoga, železa ne vidijo liberalci, ker se tu gre za njihov profit — se dere »Slo-venec*. Mi bi pa vendar radi videli tiste liberalce, ki imajo od tega kak profit. Ali imajo premogovnike oni v rokah? Ne!. Ali sladkorne tovarne? Ne! Ali morda železarsko industrijo? Tudi ne! Gorostasna lumparija je torej, če »Slovenec* vpije: od premoga, sladkorja in železa imajo profit! Posebno malo pa pristoja »Slovencu*, če se zaradi sladkorja krega nad liberalci. Zakaj tega ne pove — dr. Kreku? Tudi draginje stanovanj so seveda krivi liberalci. »Slovenec* je pri tem čisto pozabil, da so v Ljubljani tudi klerikalni hišni posestniki. Ali imajo ti z ozirom na draginjo stanovanja bolj poceni nego liberalni? Ali pa iz krščanske ljubezni morda kar zastonj ? Eno samo resnico je zapisal »Slovenec* v celem uvodniku, polnem debelih laži in zavijanj: čim več je lačnih želodcev, tem bolj se smeje srce socialni demokraciji — to se pravi, tem več bo imela pristašev. Zato pa, ljubi klerikalci, vzemite si te zlate besede k srcu! Kaj pomaga po klerikalnih časopisih rohnenje proti socialni demokraciji, če pa »lačni želodci" trumoma gredo vanjo. Eno sredstvo imate v rokah: odstranite draginjo, napravite, da ne bo več »lačnih želodcev*, pa bo konec socialne demokracije! Na delo, gospoda klerikalna! Hvaležno polje se vam odpira! MAH LISTEK. J. S. MACHAR: Senčna stran ljubezni. (Iz knjige .Host belletrie.) Prevel E. B. (Konec.) »Da te Bog ne kaznuje. Franci! &edem goldinarjev imam, saj veš!* »Meni si rekla, da petnajst.* Sodnik je ravnodušno opazoval ta prepir. Stari gospod Vojt je stopil na-prej. , »Počajkajte otroci. Ti, Štefi, ti veš, da si imela v meni vedno oporo. Veš, kolikokrat sem prišel k vam in sem rekel: Dekle, bodi pametno. Franci ni zate. Veš pa tudi, da sem pošten človek. Saj sem te vlekel enkrat za lase po celi sobi, ali pomniš? in tvoja mama je rekla: prav ji je tako. Počakaj tedaj, da pogovorim Franclna.* Vsi so odšli v ozadje in se goreče posvetovali. Potem je stopil Franci znova naprej. Da bi se rad poravnal. »Kako to?“ je vprašal sodnik. Naj Štefanija počaka. Ko bo imel večjo plačo, ji bo dajal po šest kron mesečno. »Kaj pa otrok do takrat?* je zarohnela Stefi. Sleparji o sleparijah. Popolnoma naravno je, da govore o sleparijah največ sleparji, ki se nanje tudi najbolj zastopijo. In zato se tudi nič ne čudimo, če pišejo gospodje okolu »Slovenca* kar o sleparijah na debelo. Samo to bi jih še prosili, naj razložijo svojim bralcem še resnične povesti o sleparijah na debelo v trgovski zbornici, s katerimi se sedaj peča ljubljansko sodišče. No gosp. Štefe in Kregar! Naprej! Kadar se klerikalcem stopi malo na prste, tedaj skačejo in grizejo okolu sebe kakor besni. Mesno vprašanje v Avstriji jim ne da spati! Klerikalci so mislili, da bodo napredni listi kar lepo molčali o lumparijah, katere so uganjali slovenski klerikalni parlamentarci v zadnjem zasedanju državnega zbora. Ne samo, da je smatral dr. Šušteršič ob otvoritvi nove zbornice kot najvažnejše vprašanje rešitev maroškega vprašanja, pokazal se je tudi na drugi strani v resnici pravega prijatelja delavcev s tem, da so klerikalci glasovali proti uvozu argentinskega mesa, za katerega je glasoval izvoljeni napredni poslanec dr. Ravnihar. To naj si zlasti zapomnijo zaslepljeni ljubljanski klerikalci. Ni čuda, da se sedaj »Slovenec*, glasilo klerikalcev zvija na vse mogoče načine. Ljubljana jih je sedaj spoznala in si bo to tudi dobro zapomnila. Svojega koraka proti Ljubljani ne bodo nikdar opravičili. Ljubljanski občinski svet se torej ne bo mogel zbrati še par mesecev. Kdor se spomni na volilno borbo za časa volitev v ljubljanski občinski zastop, se mora sedaj s studom obrniti od nesramne sleparske klerikalne stranke. Pred volitvijo so klerikalci vpili na shodih na vse grlo, da bodo takoj po izvolitvi ljubljanskega občinskega sveta pričeli z resnim in smo-trenim delom v blagor Ljubljančanom, sedaj so pa jasno pokazali, da sploh niso zmožni za delo. Podreti hočejo še to, kar so z velikim trudom napravili naprednjaki. Dr. Peganu, temu slepemu orodju dr. oušteršiča je sicer dobro znano, da bodo klerikalci s svojo pritožbo na najvišje sodišče pogoreli še bolj sramotno, kakor s prvo pritožbo na vlado, o kateri se niti od daleč ne more reči, da je naprednjakom mila. Toda kaj klerikalce to briga. Ljubljanski interregum naj pokaže Ljubljančanom, da je klerikalcem ljubši na magistratu zagrizeni Nemec Laschan kakor pa slovenski napredni župan. Boj klerikalcev z Ljubljano bo končal s porazom klerikalcev. Klerikalci naj si zapomnijo, da je Ljubljana zanje za vedno izgubljena. Umakniti pa se bo moral z županskega stolca tudi Laschan. V Ljubljani bo vedno županoval napredni župan, ali pa nihče. Morala pri »Ljudskem odru*. Ker rimskokatoliška cerkev in ljubljanski škof Tone nimata evnuhov na razpolago, bo igralno osobje pri »Lj. odru* na Starem strelišču nadzoroval poseben odsek. Načelnik tega varuha ženskih igralk bo šenklavški kaplan brez portfelja in tajnik »Kat. tisk. društva * Luka Smolnikar, znani — moralist. Za po dnevi garantiramo varnost dekletom, za čas po gledaliških igrah na Starem strelišču pa že ne, kajti, tam je zdaj preveč — »lukenj* še od starega — strelišča! Ampak g. Luka, nikarte misliti, da je deželno gledališče glede morale kaj slabejše zavarovano! Kaj ne: Ne glej ti mene, ampak poslušaj ti mene! Za Slovence je vse dobro! Če se voziš po južni železnici skozi slovenske kraje, opaziš takoj da ima že-leznična uprava na teh progah najslabši materijal, zlasti vozove. Po državni železnici je malo boljše, pa Franci je skomizgnil z rameni. Sodnik mu je začel govoriti na srce. Govoril je resno in strogo, toda bilo je razvidno, da se sili v to pozo, očividno mu je bil ta slučaj zelo vsakdanji. Franci je poslušal s sklonjeno glavo. »Res ne more plačati*, je izjavil stari gospod Vojt. »Ne more. Sicer si je pa dekle svojo usodo zakrivilo samo. Vedno mu je bila za petami, pisemce za pisemcem.* Štefi je izbruhnila iznova: »Saj vam pokažem, pokažem. Njegova pisma imam tukaj; naj se izkaže, kdo je lazil za kom. Miru mi ni dal, zakon mi je obljubljal, evo tukaj,* in izvlekla je šop pisem iz žepa. No, Štefi, saj veš, da sem stal vedno na tvoji strani*, jo je miril stari dobrotljivo, veš tudi, da sem pravičen človek. Saj bi te fant ne bil pustil, toda tvoja mama je takole povzdignila roke in me prosila, naj ti Franci ne zkazi dobre partije, da boš napravila srečo, Franci bi te ne bil pustil, zato sem bil jaz tu; z eno besedo, Štefi, Franci ti bo plačeval na mesec šest kron. Da veš, da sem pošten človek. Štefi je zaječala od jeze. »Sest kron. In dvajset jih moram sama plačevati za otroka!* »No, dajte vsaj deset kron*, je samo toliko, da so vozovi boljši, ampak ob nedeljah in praznikih jih je po navadi (vsaj spomladi in poleti do pozne jeseni) — premalo in iti moraš, če ne zahtevaš pritožbene knjige, v — živinski voz stat! Tako odškodujeta južna in državna železnica za drag denar. V parlamentu in železniškem svetu pa imamo zastopnike, ki seveda prav korajžno — molče! Tu se vse neha! Afera Vrhovnik. Kakor čujemo, je afera župnika Vrhovnika s škofom končana. Vrhovnik ostane na svojem mestu. Kaj čaka Šlškarje če pridejo v frančiškansko faro? Frančiškani ljubljanski so zviti tiči! Veste kaj pravijo zdaj? »Če Šiškarji ne bodo sami hoteli cerkve zidati, potem bomo pa pobirali milodare in te nam bo vsak rad dal za take namene. Tako smo denar založili tudi na Viču za novo cerkev in tudi opravo ji preskrbeli. Se bo že počasi izplačalo in Kranjska šparkasa tudi ni umazana; o, z božjo (!) pomočjo bo vse šlo!* — Pa naj zdaj kdo reče, če nam je kaj treba na Kranjsko — španskih jezuitov? Šiškarji, čujte in molite da v skušnjave ne padete! Če ne bo maše bomo pa cerkev zaprli. Na Veliki Šmaren bi imelo biti v Gradacu v Beli Krajini žegnanje. Toda župnik iz Podzemlja je zagrozil, če bo godba in ples, ne bo maše. To je bilo pa celo onim možem odveč, ki so sicer pošteni in verni katoličani. Sporočili so župniku: Če ne bo maše, bomo pa cerkev zaprli, saj smo jo mi zidali, ne župnik! Ubogi tržaški Nemci. Tržaške Nemce je doletela velikanska nesreča, kajti avstrijska vlada je napravila ne-zaslišen korak, ki zna postati še usode-poln za »nemški* Trst. Vlada je namreč podelila sedaj tudi slovenski dekliški ljudski šoli, ustanovljeni od Ciril-Metodove družbe, poslušajte! pravico javnosti. To je dalo zopet »Grazer Tagblattu" povod, da govori o prodiranju Slovencev v Trstu in protežiranju od strani vlade. Ubogi tržaški Nemci! Kako jih vlada zatira! Dala jim je samo eno gimnazijo, realko, učiteljišče in par ljudskih šol, slovenskim ljudskim šolam — katere si Slovenci sami vzdrzujejo — pa podeljuje kar trumoma pravico javnosti. Nemci naj bodo le potolaženi. Vlada ni s tem Slovencem napravila nobene usluge, kajti to je najmanj kar morejo tržaški Slovenci od nje pričakovati. Vlada bo konečno tudi hočešnočeš morala napraviti konec vnebovpijočim krivicam, ki se gode Slovencem v Trstu, morala bo vgrizniti v kislo jabolko in ustanoviti tudi prepotrebne slovenske šole. Zato naj »Grazer Tagblatt* kar molči o »Slawenzugu zur Adria*. Če vlada v Trstu koga protežira, potem gotovo samo privan-drane Nemce. Terorizem dimnikarskih pomočnikov — tako se nam piše — se je zopet pričel. Eden od mojstrov je namreč jel siliti svoje pomočnike, da mu pometajo dvorišče itd., kar je čisto proti pogodbi. Ker pa je hinavcev in priliznjencev povsod dosti, se je našel tudi tu eden, H. B., ki pometa dvorišče, pa dobi za to »delo* vsak dan kronco. Nam sicer ni nič do tega, ampak tega ne maramo trpeti, da bi dotični gospodar one pomočnike, ki ne marajo pometati dvorišča, obkladal z »lenuhi* itd. in vpil po dvorišču da »kdor noče delati, lahko gre*. Če smo od 3. ure zjutraj na delu menda že smemo popoldne zahtevati malo počitka! Ne pa, da bi dvorišče pometali, vrt obdelavah in nazadnje morda še gnoj vozili. Onemu gospodu mojstru svetujemo, da s svojimi šika-uami preneha! menil sodnik. »Ni mogoče*, je izjavil stari. »Ni mogoče*, je rekel za njim Franci. »Sedaj pa imam tega dovolj*, je kriknila Štefi resolutno. ,'Jaz ti pokažem Franci. Tukaj je tvoje pismo, veš, kjer si mi svetoval, kako naj se tega znebim, in kjer si mi ponujal petdeset goldinarjev. Ne bom ti prizanašala in v kriminal pojdeš*. »Ali Štefi, Štefi*, jo je miril stari gospod Vojt, »čemu se tako razburjaš? zakaj ne rečeš meni: Gospod Vojt, tako ali tako, saj veš, da najdeš pri meni zaslombo. Franci ti bo dajal torej osem kron in basta*.. »Deset*, je kriknila Šteti. »Torej deset. V božjem imenu deset. Naj ta črviček ve, da ima očeta. Saj je to naša kri*. Napisali in podpisali so protokol. Štefi je šla z menoj dol. V veži jo je čakala stara. »Kako je izpadlo?* »Deset kron*. »Hvala Bogii. Hvala nebeškemu Bogu.* ____________________ Snubitev. (.Hrst belletrie.") Alenka in Jerica sta bili prijateljici. Obema skupaj je bilo deset let Na rodbinskih izprehodih sta ko- Ogenj v deželni bolnici. Včeraj popoldne se je v ljubljanski deželni bolnici nenadoma vnela streha v kotlarni. Požarna bramba je došla takoj na lice mesta. Tudi vojaštvo je bilo pripravljeno. Ogenj je bil tekom pol ure pogašen. Škoda je majhna. Mednarodna plavalna tekma, ki se vrši dne 20. avgusta 11. vzbuja splošno pozornost in vsestranske interese. V nedeljo zjutraj prične tekma z najinteresantnejšo točko »prvenstvo Bleda*. Ta tekma ki obsega 2800 m ima svoj začetek v hotelu Louisenbad, okrog otoka in zopet nazaj v toplice. Popoldne ob 3. uri se prične tekma na krajši progi. Med tekmovanjem svira zjutraj in popoldne vojaška godba c. kr. pešpolka št. 47. iz Gorice. Vstopnina za cel dan (paspartout) k vsem prireditvam KI. — Za Ljubljančane sta najbolj prikladna gorenjska vlaka ki odhajata 547 in 6-48 zjutraj iz Ljubljane. Ker so se prijavili k tej tekmi člane najboljših nemških, čeških, hrvatskih, madjarskih in domačih klubov, obeta ta tekma, da postane jedna najzanimivejših športnih prireditev te vrste na celem Avstrijskem. V Hribarjevem gaju ob kopališču Kolezija bo v nedeljo popoldne in zvečer veselje in življenje, da nikoli takega. Velika ljudska veselica, ki jo priredi »Napredno gospodarsko in prosvetno društvo za Krakovo in Trnovo* v prid društveni javni knjižnici, bo nudila toliko različnega užitka in zabave, da bo pač vsakomur žal, kdor bo ostal ta dan doma. Kakor smo že zadnjič povedali, svira cela »Slovenska Filharmonija*, poje »Ljubljanski Zvon*, v paviljonih ti strežejo narodne gospe in gospodične z vsem za dušo in telo potrebnim, v mraku bo umetalen ogenj, ob posebni godbi pa ples. Ker je to ena zadnjih letošnjih veselic pod milim nebom in ker je kraj prireditve tako poln prisrčnosti in naravne lepote da mu ga res ni enakega v Ljubljani in okolici zato se veselice pa udeleži vsak, ki mu je do iskrene zabave ter do prekrasnega sprehoda — opozarjamo na pot čez Mirje! Vstopnine je 40 vin., za otroke pod 10 leti pa nič. Začetek ob polu 4. uri popoldne. Cene za vse stvari so strogo meščanske in ne bo nobenega odiranja. Pripominjamo, da bo na veseličnem prostoru na razpolago tudi telefonska govorilnica. Podružnica družbe sv. Cirila In Metoda za občino Vič priredi dne 3. septembra na vrtu gostilne »pri Ani* (A. Škerl) običajno letno veselico. Prosimo sosedna narodna društva, naj to upoštevajo. — Spored priobčimo kasneje. Prostovoljno gasilno društvo v Dravljah priredi v nedeljo, 20. t. m. veliko vrtno veselico v gostilni gosp. Fr. Šušteršiča p. d. »pri slepem Janezu* v Zapužah. Na sporedu je godba, peije, srečolov in razna zabava. Začetek je ob 3. pop. Vstop prost. Sl. občinstvo se vabi, da se veselice v velikem številu udeleži. »Ideal*. Danes, v nedeljo in ponedeljek sledeči spored: Zurnal Pathč. (Najnovejši tedenski pregled.) Linčanje. (Senzacijonalna ameriška drama.) Pridelovanje šampijonov. (Jako zanimiv naravni posnetek.) Ciganska deklica. (Krasno koloriran ruski balet.) Kavčukova kopel. (Komično.) Občinstvo zlasti opozarjamo na' predstavi: Linčanje in ciganska deklica. O. BERNATOVIČ Ljubljana. — Mestni trg. — Ljubljana. Velikanska zaloga narejenih oblek za gospode, gospe In otroke. Najnižje cene, solidna postrežba. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila Bivši perzijski šah umorjen? London, 18. avgusta. Vest, da je bivši perzijski šah Mohamed Ali, ki je vpadei v Perzijo, umorjen, ni resnična. General Maraga, ki je bil od vlade odposlan proti bivšemu šahu, je z vso svojo armado pristopil k Mohamedu Aliju. Velik legat v narodne češke namene. Praga, 18. avgusta. »Narodni Listy* poročajo iz Solnograda, da je tamkaj umrli posestnik Hubeš zapustil velikanske legate v češke narodne namene. Tako je zapustil 30.000 kron za ustanove češkim tehnikom, 30.000 kron za ustanove češkim enoletnim prostovoljcem, 24.000 kron raznim šolskim zavodom, 3000 kron praškemu mestu. 10.000 kron »Češki šolski matici,* 2000 K »Severočeškemu obram- 1 benemu društvu*, 2000 kron »Južno-češkemu obrambenemu društvu* in 6000 kron »Komenskega društvu* na Dunaju. Stavka na Angleškem. London, 18. avgusta. Ministrski predsednik Asquith je zopet pričel pogajanja s stavkajočimi delavci. London, 18 avgusta. Tudi irski delavci so sklenili, da se pridružijo stavki. Enako bodo najbrže tudi storili škotski delavci. Liverpool, 18. avgusta. Stavkajoči delavci so danes pretrgali vse telegrafične žice in žice za električno razsvetljavo. Radi tega je mesto brez razsvetljave. Proti večeru je prišlo zopet do hudih spopadov s policijo. Nebroj ljudij je težko ranjenih. Papeževa bolezen. Rim, 18. avgusta. Papeževa bolezen se je zopet nekoliko poslabšala Današnjo noč je prebil slabo. Razne vesti. * Nečedna bluza. »Konstanter Zeitung* poroča sledeči zanimi dogodek. Preteklo nedeljo je prišla neka •deklica, ki je bila v službi barona Stotzingena k domačemu župniku k spovedi. Oblečena je bila radi prevelike vročine v tanko bluzo. Ko jo župnik zagleda, jo nahruli zelo surovo in zakriči: »Odidi najprej domov in se pošteno obleci*. Dogodek je vzbudil v vsej vasi velikansko ogorčenje. Kmetje so sklenili, da radi tega sploh ne bodo več hodili k spovedi. * Češke kronske Inslgnije. Svo-ječasno so se razširile vesti, da so češke kronske insignije nenadoma zginile iz svetovidske katedrale na Hrad-činu. Neki list sedaj poroča, da na- Tolstovrško slatino Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte samo ki je edina slovenska ter najboljša zdravilna In namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene 20 vinarjev, kamor naročnik določi. Naslov : TolstovrBku slatina, pošta Guštanj, Koroško, kjer je tudi gostilna, letovišče in prenočišče. Svoji k svojimi rakali pred vsemi in si držeč se za roke pripovedovali bajke, ki sta jih čuli od drugih, nazore o svetu, ljudeh in živalih, mnenja, ki sta jih slišali od svojih roditeljev, opazke služkinj, ki sta jih ujeli v kuhinji in razen tega lastna merodajna mnenja o vseh teh rečeh — razkladali sta si vse to v prečudežno vezanih stavkih, ki so bili polni nenavadnih in neznanih izrazov in silno negramatičnih čudovitosti, toda razumeli sta se, kolikor je bilo mogoče presojati po nenavadno oživljenih drobnih ličecih, izborno. Kajti sedaj je ta, sedaj ona prehitela svojo družico in ji skušala govoriti iz obličja v obličje, da bi ji tembolj nazorno razjasnila svoje besede. Za nedeljskih popoldnevov sta posedali obe rodbini skupno doma. Alenka in Jerica pa sta odšli v sobo, kjer so spale in kjer so bile njune igrače. Alenka je razpostavila po tleh svoje gospodarstvo: hišo z zelenimi okni, drevesa s temnimi grozdnatimi kronami, med njimi pa govedo, konje, gosi, peteline, kokoši, race, štorklje, jelene, medvede in leve, kmeta, ki je imel narisano le eno oko; voz in pa voznika, ki ga je bilo treba privezati na kozla, sta se peljala okrog te naselbine v daljno Prago. Za naselbino pa je stala obrnjena podnožna pru-čica in predstavljala Rožičin salon. Rožica je tvorila Alenkin ponos; bila je velika punčka temnih, mal° krivogledih oči, izvanredno dvotipno in razumno bitje (če jo je Alenka položila, je takoj razumela, da mora spati, in je zaprla oči), nenavadno bogata, (poleg salona je stal kovčeg, napolnjen z oblekami; te obleke je šivala za Rožico Alenkina mati kot nagrado za njeno lepo obnašanje) — z eno besedo bitje, da mu ga ni para. Salon je bil pokrit z maminim predpasnikom, v njem je stala kredenca, zrcalo, umivalnik in popolna kuhinjska oprava, Rožica bi v kuhinjo niti ne hotela vstopiti, zato je sedela zunaj, oprta s hrbtom ob steno svoje paradne sobe. Kadar je bila Jerica gostiteljica, je predstavila najprej pudla-Hudla. Pudl-Hudl je bil črn, kosmat pes z daleč ven molečim jezikom in groznimi steklenimi očmi, rep je imel pritrjen z dolgo bučko, vozil se je na kolescih, in če se ga je kdo dotaknil, se je »otresal* kakor se je izražala Jerica ali pa je naježil kožo. Na to je postavila na sredi sobe dve veliki, prekrasno opravljeni izbi (največjo radost je delal Jerici sezuvalnik, ki se je nahajal v eni teh sob) z okni, ki so se dala resnično odpreti in konečno je prinesla — Lukca. Lukca je moral človek videti, da je izprevidel, kako imenitno je pristojalo to ime njega nosilcu. Plavi, kodrovi lasje, ne- Tamburaški koncert je danes in jutri zvečer v Goršetovi restavraciji pri »Novem svetu* na Marije Terezije cesti. Vstop prost. Izborno vino, imenitna kuhinja. meravajo merodajni krogi radi tega imenovano zakladnico odpreti in natančno preiskati. Ta mesec se vrši pod predsedstvom praškega nadškofa kardinala Skrbenskega skupna seja dotičnih gospodov, ki so lastniki onih sedmih ključev, ki peljejo do kapelice. Na tej seji se bo natančno določil dan, kedaj se bo zakladnica komisijsko odprla. * Z reglmentsko blagajno v Ameriko. Provijantski oficir domobranskega ulanskega pešpolka št. 6 v Welsu na Nižjeavstrijskem, Anton Werschnik, si je vzel iz regimentske blagajne 10.000 K denarja in ž njim f>obegnil v Ameriko. Star je šele 33 ei Iz Londona je došla na dom razglednica, v kateri naznanja starišem, a ka.ba _ ■ k.kll«.l SM-fondnad k e,000.000. Ljubljanska kntSttu banka « u|um*i«uu ■ K 810.000. Stritarjeva nUea štev. JB. Podružnic® v Spij atu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici. sprejema vioge na Icpjižicp m na rufcm ^ar jih obrestuje pd dne vloge po čistili 4V|o. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod. lako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. V®» {1*11 dobiček aa razdeljuj® zavarovancem; dosedaj se ga j® Izplačalo K 2,49S 719r—. »S L A V I J A“ vzajemno zavarovalna banka v Pragi. Reserve in fondi K 54,000.000. Izplačane odškodnine in kapitalije K 109,356.860*58. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko - narodno upravo. i .....i...m..—I. Vaa pojasnila daje: ""—.............. ' Generalno zastopstvo v Ljubljani v Gosposki ulici št 12. Pisarne so v lastni bančni hiši. Zavaruje poslopja In premičnine proti požarnim škodam pe najnižjih cenah Zavaruje proti tatvini, razbitju ogledal in okenskih plošč. Škod® cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje le čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene. iepo in belo lice kakor tudi gladke in nežne roke podaja brez dvoma blagodišeča krema t>rez maščobe „OLIMPIA“. • , * •■*<>*” ■ o. **:>. .■ T*.. r v*r *■ ; .* V. ■'! OTilMPIAw preparati odgovarjajo zahtevam najmodernejše ko-** zmetike, ter so kot taki najvspešnejše in popol- noma neškodljivo sredstvo za negovanje kože. Krema ,,QLIMPIA« mali lonček K 1*20. Krema ,,0LIMPIA“ veliki lontek K 2—. Puder „OLIMPIA“ rosa K 1*50. Puder „OLIMPlA« creme K 1*50. Puder „OLIMPIA“ pen k i-so. „OLIMPIA“ preparati se dobijo samo v lekarni Ubald pl. Trnkoczy v Ljubljani zraven rotovža. sobni slikar in pleskarski mojster, dekoracije, napisi in cerkveno slikarstvo Ljubljana, Hrenova ulica 17. Poitno-hranilnitsi račun štev. 67.626. Lokal za trgovino, tik Šolskega drevoreda in v neposredni bližini trga za živila, se takoj odda. Vpraša naj se: Franca Jožefa trg štev. 11. Edini oblastveno izprašani optik in strokovnjak K. JURMAN Liubliana. Šelenburgova ul. L. J. Frohlich ■ BiaaBaaaaBBaiBHHaaiHiiBHHMBBBBBaaaaaBBBa Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8. ■■ . . = registrovana zadruga z omejenim jamstvom --Ta-.-:,-v- ,1 = priporoča svojo bogato zalogo najoovejših tiskovin za Sole, krajne šolske svete, županstva in druge urade. — Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko in litografsko stroko spadajoča dela ter jih izvršuje točno, okusno in po solidnih cenah. — Tiskanje šolskih knjig in časopisov trx.o založapJLžrtrro. 2v£vLsaJraJ4je. Telefbazjdrik štarv. jlR 3tTao3=CLOd©xxie3ž^ £x3s©. aiTf1 Potez« hnalhaloe '7S.30T. Bi Bi ■■ BI BJB ■■■!■■ BIBIBIBIBH Bi ■ ■■ Bi El Bi „JUTR0“ se prodaja v Ljubljani po 6 vinarjev tt ma-slednjUi. to~ba.3gaxxa.aJa-: Južni kolodvor, na peronu. Državni kolodvor, až, Dunajska cesta, ver, Krakovski nasip. PIchler, Kongresni trg. Češark, Šelenburgova ulica. Dolenec, Prešernova ulica. Fuchs, Marije Terezije cesta. Mrzllkar, Sodna ulica Šubic, Miklošičeva cesta.. ii * » * »• 'f Zupančič, Kolodvorska ulica. Pirnat, Kolodvorska ulica. Š0nk, Resljeva cesta. Kotnik, Šiška. Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. Košir, Hišleijeva ulica. Stlene, Valvazorjev trg. Sqšnlk, Rimska cesta. UŠenični^t, Židovska ulica. Kleinstiein, Jurčičev trg. Itrlžpj, Sp. Šiška. Wisiak, Gosposka ulica. Kuštrin, Breg. Tenente, Gradaška ulica. Velkavrh, Sv. Jakoba trg Sitar, Florjanska ulica. Blaznik, Stari trg. Nagodč Mestni trg. Kanc, Sv. Petra cesta. Treo, Sv. Petra cesta. Knšar, Sv. Petra cesta. Podboj, Sv. Petra cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Bizjak, Bohoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama Svetek, Zaloška cesta. Jamšek, Tržaška cesta. Štravs, Škofja "ulica, Likar, Glince. Strkovlč, Dunajska cesta Klančnik, Tržaška cesta. VeČ čevljarskih pomočnikov za razno delo, kakor za staro, novo, zbito in šivano sprejme J. Zamljen, čevljar, Sodna ulica. liti is las po 5, 7, 9 in 12 K. — Barva za lase in brado »Neril* od dr. Drallea v steklenicah po K 2*— velike K 4. Lasne podlage in vse vrste mrežice. Lasulje, brade, šminke in vse drugo za maskiranje priporoča po zmernih cenah S. STRM0LI, brivec in lasničar Ljubljana, Pod Trančo št. 1 (zraven čevljarskega mostu.) Izdelovalnica za vsa lasna dela. Cenik se pošilja na zahtevo zastoqj. M. RAVTAR delikatesna trgovina in vinarna Ljubljana, Jurčičev trg 3 priporoča svojo veliko zalogo raznih jestvin, finih namiznih in desertnih vin, likerjev, ko-njaka in šampanjca. Eksport kranjsk. klobas in brinjevca Slav. društvom posebno nizke cene. Za veselice dam blago tudi v komisijsko prodajo. i »Angleško skladišče oblek ■ I O. Bernatovič I I Ljubljana, Mestni trg 5 I I priporoča radi mlnnle sezlje v okasjji 8 : obleke u gospode s I iz listra ali pralne y barvab 1 I od K 10-— naprej I I ter panama B I klobuke in slamnike. I Rezervni zaklad nad pol miljona kron Kmetska posojilnica = ljubljanske okolice registrovana zadruga z neomejeno zavezo v lastnem zadružnem domu v LJUBLJANI Dunajska cesta štev. 18 1 • a Ž o> ' 3 £ j *H i * > | m & — j H obrestuje hranilne vloge po čistih 4« brez odbitka rentnega davka Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. Posojuje na zemljišča po ^*’lob^ij”po70^J“n,,amortl- Eskomptuje trgovske menice. Ustanovljena = leta 1882. = Denarni promet v letu 1919 K 10^9^999-- Eskomptir trgovske menice. 3 TJ ‘”* 2. P •< O on K 35: S| if.t © g-s — sc' HI ~a ® c < 2 Ustanovljena = leta 1882. Upravno premoženje v letu 1910 K 20,500.000*—