^C'V í^olfif GORENJSKI ČASNIK OD LETA 1947 L/^ I O K Prvi predhodnik tidnik Goreniec tm 1900 PETEK, 27. NOVEMBRA 2009 Leto LXI1, It. 94. cena 1,55 EUR, 19 HRK Odgovorna urednica: MaritaVolčiak Časopis izhaia ob torkih in ob p-tkih naklada: 22.ôoo ttvodûv M-MTiP co R 8 N r s KI G LAS. s J na Mengeško obvoznico bodo po petnajstih letih dogovorov prihodnje leto, kot kaže, le zaieli graditi. Postopke zavlačuje nekaj posameznikov, ki ne prodajo zemliilč. Jasna Paiadin cer za del od Trzina do Ko- ccna po vsej Sloveniji. Na ..............................................................................lodvorske ulice. Občina je v trasi 4,z kilometra dolge Mengeš • Obvoznica, na ka- tem projektu s svojim fi- ceste je bilo sicer prek dve- tero Mengšani nestrpno ča- nančnim vložkom majhen sto lastnikov, Upravna eno- kajo že kar nekaj let, se bo, Investitor, prav tako ni Ob- ta Domžaie pa je v skoraj kot so sporočili iz Občine Čina tista, ki odkupuje zem- petdesetih primerih mora- Mengeš, začela graditi pri- Ijifča, bi pa žele! pozvati vse U začeti postopek razlastit- hodnje leto, in to v vsaj tiste lastnike, ki zavlačujejo ve. Na trasi obvoznice, ki je dveh fazah. Izvajalec za in izsiljujejo, naj sprejme- sicer del Povezovalne ceste gradnjo je bil izbran že spo- jo, da je cena enaka za vse Želodnik-Vodice, ne bo no- mladi, Šest milijonov evrov in da se zaradi njih v pro- bene ruSitve objektov, pote- je že predvidenih v DARS- metu duši celoten kraj," je kala pa bo približno sto ovem programu, v veČini pa povedal župan Franc lerič metrov od naselja Mengeš so pridobljena tudi že zem- in dodal, da še približno pet po izključno kmetijskih Ijišča. lastnikov zemljišč zavlačuje zemljiščih. "Za del, kjer so zemljišča postopek odkupa zemljišč. Po najnovejših napove- že stoodstotno pridobljena, Država je lastnikom ponu- dih bi sc gradnja prvega bo država vložila fazno dila od 9 do 12 evrov za kva- dela obvoznice lahko začela gradbeno dovoljenje, in si- dratni meter, kakršna je že prihodnje leto. Nova obvoznica bo razbremenila promet skozi Mengeš. Razprtije pomembnejše od uspehov postane Mariana Ahaćič valjal o podpori imenovanja globlja nasprotja med radov- Deset svetnikov je nato na ....................................... enega nesporno najboljših IjiŠko koilidjo in 0p02ádj0 so tajnem glasovanju oddalo Radovljica - I>ve uri trajajoča slovenskih športnikov vseh se tokrat lomila še na Čopo- neveljavne glasovnice, eden burna razprava o samem po- časov in pozval svetnike, naj wm hrbtu. Mnenjem, kot so: je bil proti, štirinajst za. Ra- stopku imenovanja in tajno glasujejo po svoji vesti. A vse "Ker je še aktiven, lahko še dovljičani tako ob zgodovi- glasovanje sta se v sredo zaključila z odločit/ijo občinskega sveta, da Izrok Čop ne bo častni občan Radovljice, saj županov predlog ní dobil potrebne dvetretjinske večine vseh svetnikov. Imenovanju so nasprotovali opozicijski svetniki z argumentom, da župan pogovorov z opozicijo ni vodil ustrezno in da je bienovanje častnega člana uvrstil na dnevni red vedoČ, da o tem z njimi ni dosežen konsenz. Zupan je zavračal očitke, da se ni dovolj na Široko dogo- Iztok Čop 1 ^wo; cwazd Kav^s kakšno leto ali dve počaka," narju dr. Cenetu Avguštinu in "Zakaj sploh ždimo pode- - liti naziv častnega občana ko- vse globlja nasprotja med mur koli," je sledil predlog nekaterih opozicijskih svetnikov, da se točka umakne z koalidjo in opozidjo so se tokrat lomila še na Čopo- dnevneca reda ali prekine ^^^ hrbtu. njena obravnava ter v tem času izpelje postopek za ime- in ^asbeniku Slavku Avseni- novanje še enega častnega ku že skoraj deset let nimajo ot)čana na predlog opozidj- nobenega novega častnega skih svetnikov. A župan Stu- člana. Zadnjič je župan za šek se za to ni odločil, ker se imenovanje Častnega Člana je pred uvrstitvijo imenova- predlagal leta 2000, prav ûja na dnevni red seje pogo- tako Iztoka Čopa, In tiidi ta» voril Z Iztokom Čopom in krat s svojim predlogom v imel za to njegovo soglasje. občinskem svetu ni uspel. Brezplačni paket za vodenje osebnih financ m adostnikov z daniom - 30 EUR za filmske predstave v Kobseju. WW w.g bk f.sl/mladi GorenlskA^ Banka Na protest i Gorenjske prek osemsto članov sindikata Štefan Žargi tobusi. Na Svetu gorenjskih ..............................................................................sindikatov smo izvedeli, dá Kranj • Za sindikalni protest imajo do četrtka 170 prijav pod geslom Za dostojne pla- članov, ki jih bodo v Ljublja- če in vamo starost, ki bo jutri no prepeljali s tremi ali štiri- V Ljubljani, so se organizirali mi avtobusi, na območni na Gorenjskem v treh sindikatih. V območni organizad- organizaciji Sindikatov kovinske in elektro industrije ie Zveze svobodnih sindika- pa napovedujejo udeležbo tov Slovenije ocenjujejo, da najmanj 250 članov, pri češe bo protesta udeležilo prek mer so naročili pet avtobu- petsto članov, večini naj bi sov (z fesenic, iz Železnikov, šla v Ljubljano z osmimi av- Žirov in Tržiča). t i AKTUALNO I Prešernova hiša zanima ! le domačine » : N2 razpis ministrstva za kultjro za ! oddajo v zakup n vodenje Prešernove rojstne hISe v Vrbt m Pinž^dtjeve rojstne hiše v Dcslovčahje pritpefa le vlcga, ki \e oddal Zavod zd turizem in kulturo Žirovnica. KRONIKA Ca je izdal drugače vzorec obnašanja? Na okrožnem sodiiču se je v sredo nadaljevalo sojenje domnevnima bombnima napadalcema na kranjsko poki;sko postajo. SodiSče je sprejelo dodatne dokazne predloge obrambe. sojenje pa se bo nadaljevalo iS. decembra. o CC-f Na oder ne stopiš zato, da bi "fišal" "Glasba jeobogatiis moje življer^e, ti-sočin glasbenikom po svetu pa je dala delo in zasJužek. To m» j« v največje veselje/' )e ob svoji So-Jetnicf povedal Slavko Avsenik. 11 ZADNjA Center zaprli za obiskovalce v Ceitru za usposabljanje, aeio m varstvo Matevia langusa v Radovljici j» 2a pandemsko gripo zbolelo \B od 130 zaposlenih in 2$ od 174 varovancev. Dva varovanca morala v bolnišnico« center pa so zaprli za obiskovalce. 24 VREME Danes bo pretax) oblačno. jutnbo oblačno s padamarni. Mga sneženja se bo spustiia do okoli 800 m. Vned^o bo pretežno oblačno. 1/5 jutri: (Mačnv i padavinami m CN o rj m O V J 2 POLITIK) danÍM zavri@g-gia$.si GORENJSKI GLAS petek, 27. novembra 2000 Lesce Petnajst letdruitva vojnih invalidov Društvo vojnih invalidov Gorenjske, ki združuje vojne Invalide, vdove in otroke padlih iz vseh obdobij, poleg njih pa tudi mirnodobne vojaške Invalide in prostovoljce, vseh članov ima 365, v teh dneh praznuje i5-letnlco delovanja. Ob jubileju vabijo na slovesnost, ki bo danes, 27. novembra, ob 17. uri v hotelu Krek v Lescah. Govornika bosta predsednik društva Jože Romšak m predsednik Zveze društev vojnth Invalidov Slo/enlje Ivan Pivk, v kulturnem programu pa bodo sodelovali Mešani pevski zbor Lipnica, kulturna skupina Društva upokojencev Kranj tn povezovalka Natailja Režun. D. Ž. raoovgtca Ljudmila Novalc v Radovljici Predsednica N.Si l^udmila Novak je obiskala člane in prijatelje te stranke v Radovljici In jim predstavila aktualno politično dogajanje v Sloveniji, delovanje stranke in nujnost, da v parlament spet vstopi krščansko demokratična stranka. Prepričana je, da jI bo na prihodnjih državnozborskih volitvah to tudi uspelo. Predsednik občinskega odbora N.Si Simon Resman pa spregovoril o dogajar^ju v občini In pripravami r\Q lokalne volitve. D. Ž. ljuSLjANA Sprejet proračun za prihodnji leti Državni zbor je ta teden obravnaval In sprejel proračunske dokumente za leti 2010 In 2011. Prihodnje leto bodo prora- čunsrki prihodki znašali 8,6 milijarde evrov, odhodki pa 10,5 milijarde, primanjkljaj bo i,8 milijarde ali pet odstotkov bruto domačega proizvoda. Leta 2on se bodo prihodki nekoliko povečali (8,8 milijarde evrov), odhodki zmanjšali na 10,4 odstotka, tudi primanjkljaj bo nižji, 1,5 milijarde evrov ali 4,1 odstotka SOP. Država se bo prihodnje leto lahko zadolžila za 3,6 milijarde, v letu pozneje pa za 2,6 milijarde evrov. Po oceni opozicije je vlada pripravila preveč potraten proračun s pretirano povečanim primanjkljajem. D. Ž. arilo izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjski Glas Knjigo prejme FRIC fiOBIČ iz Gozd Martuljka. KOTIČEK ZA NAROČNIKE Novoletni videomeh, 3. del Pred vami» dragi naročniki, je še zadnji del nagradne igre za Novoletni vidcomch, ki bo v športni dvorani Kamnik v soboto, 12. decembra, ob îg. url. Nagradno vpraSanje: Ali se vstopnice lahko naročijo tudi po tdefonu? Da/Ne. Odgovore nam pošljite do četrtka, 3. decembra, na: Gorenjski glas, Bleiwelsova cesta 4, Kranj ali na: koticek{g)g-glas.si. Pravilni odgovor na zadnje vprašanje je, da Polka punce prihajajo Iz Štajerske. Vstopnico po poŠti dobijor Pavlina [anežič Iz Cer- kelj, Franc Lukančič Iz Škoije Loke. Dragica Pravst řn Irena Kajzer iz Kranja. Čestitamo! Pazi! Stevardesa v sredo, 2. decembra, bo ob 19.30 v Domu krajanov Šenčur komedija Pazi, stevardesa! Gorenjski glas bo desetim naročnikom omogočil, da v paru preživijo prijeten večer, poln smeha. Za brezplačni vstopnici se lahko potegujete t^o, da odgovorite na vpraSanje: Kakšne ban/e so uniforme stevar-des Adrie Airways? Odgovore nam pošljite čim prej, najkasneje pa do torka, ). decembra. Izžrebani nagrajenci bodo vstopnici p/evzeli pri hostesah Radia Belvi pred predstavo. Likovni natečaj za dedka Mraza Ne pozabite, da samo 5e do konca meseca zbiramo risbice vafih otrok na temo: Zima, zima bela. Zdaj je pred vami zadnji vikend, ko lahko otroci $e kaj nariSe/o tn se potegu/ejo za obisk dedka Mraza na Gorenjskem gíasu. Vabimo vas, da jih spodbudite k ustvarjanju, vi pa nam njihova dela pošljite po poŠti čim prej! Vabila bo dedek Mraz pošiljal že v torek. 1. decembra... Program za izlet z Gorenjskim glasom )e na strani 20. D. K. Po letu Z optimizmom lahko gledamo v prihodnost, saj kaže, da je najhujše obdobje krize za nami, ocenjuje Borut Pahor prvo leto dela svoje vlade. Danica Zavrl Žlíbir C If Í? Ljubljana • Obdobje stabiil- zadje slovenskega gospodarstva pa utegne trajati nekaj let, je menil Pahor. Med dlji, ki jih bo Slovenija zasledova-la v prihodnjih letih, pa omenja večjo konkurenčnost Slovenije, gospodarsko in politično krepitev navzočnosti naše države v jugovzhodni Evropi ter razpršitev izvozne dejavnosti zlasti na arabske, azijske in južnoameriške trge. V boju z gospodarsko krizo, značilno za prvo leto Paliorjeve vlade, je premier omenil hitro ustanovitev skupine ministrov za koordinacijo protikriznih ukrepov, med ukrepi pa razvojno pomoč gospodarstvu in državljanom (za več kot osemsto podjetij so namenili 260 mi- Predsednik vlade Borut Pahor 1 ^o»-. Ui ooki lijonov evrov, 109 milijonov pa za aktivno politiko zapo- bi ublažili gospodarski in so- stojno živetL Kljub povečani, tev djžavljanov, veliko zadol-slovanja), s čimer naj bi cialni zaostanek te regije, brezposelnosti Pahor.pravi, ženost države, proračunski ohranili okoli dvajset tisoč Gospodarski krizi so se uprli da je ta Četrta rajnižja v ob- primanjkljaj, prekinitev ak- delovnih mest Med socialni- tudi z več strukturnimi prila- močju evra, v krizi pa je Slo- tivnosti pri črpanju sredstev mi ukrepi je poudaril enlcat- goditvami, napovedujejo pa veniji uspelo obdržati razme- EU, neaktivnost vlade pri poni dodatek za pomoč za sod- še modernizacijo sistema so- roma nizko stopnjo revščine, speševanju gospodarske ra-alnoogroženim, ki ga jepre- cialnega in zdravstvenega kar pripisuje nidi ukrepom sti. Sporazum s Hrvaško oce-jelo U5 tisoč ijudi. Na podro- varstva. Glede sprememb na na socialnem področju. Kot njujejo kot polom, kritični so čju gospodarstva se je izbolj- področju dela in sodalne po- uspeh Pahor navaja tudi do političnih menjav v go-šalo Črpanje kohezijskih litike premier meni, da bodo podpis arbitražnega sporaza- spodarstvu in javni sferi, po-sredstev, po zaslugi dogovo- morale biti takšne, da se bo ma s Hrvaško. Češ da si je leg tega prihaja do trenj v kora z javnim sektorjem pa je ljudem precej bolj splačalo naša država s tem okrepila alidji, vlada nima vizije in d-nekaj manjši proračunski delati kot pa biti doma in pre- ugled v mednarodnem pros- liev, ki bi državo spet vrnili nutna nesoglasja v koalidji. Ta so se nazadnje pokazala ob glasovanju o nezdružlji« vosti funkdje župana in poslana. proti kateri so glasovali tudi koaiidjski poslanci, čeprav je bila koalidja pred-lagateljica te zakonske novele. Predsednik vlade je dejal, da si bo prizadeval za ponovno odločanje o tem vprašanju, saj se mu dvojnost obeh nalog ne zdi p<^tena. Koaiidjski vrii bo o tem in o spremembah v volilni zakonodaji razpravljal prve dni decembra. Prvo leto Pahorjeve vlade pa je ocenila tudi opozidja. V SDS pravijo, da je bilo to ieto neizpolnjenih obljub in zamujenih priložnosti, navajajo pa veliko zaostajanje za gospodarstvi evropskih držav, blizu sto tisoč brezposd-nih, povečevanje obremeni- primanjkljaj. Z zakonom o jemati sodaino podporo, ob toru. na pot razvoja, ob tem pa raz>oini pomoči Pomurju v tem pa naj bi bile tudi plače Pahor je ob prvi obletnid zavrača dobre predloge iz prihodnjih petih letih pa naj take, da bi se z njimi dalo do- vladanja komentiral tudi tre- opozidjskih vrst. Spomin na Maistrove kreposti V Kamniku so dan Rudolfa Maistra počastili s podelitvijo spominskih priznanj. Jasna Paiad i n Kamnik - Šesto praznovanje državnega praznika, dneva Rudolfa Maistra, ki je posvečeno spominu na 23. november 1918, ko je Rudolf Maister. v Kamniku roieni Qene^ prevzel OSfi na Spominska priznanja za zasilu^c pri ohranjanju opomina na generala Rudolfa Maistra so letos prejeli Tone Kropušek za njegovo upoš-tevanie zaslug borcev za severno mejo, Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer v ponedeljek organizirala skupaj z Zvezo društev general Maister. "Slovesnost smo mdi letos pripravili zato, ker si želimo, da bi bil Kamnik po Maistru prepoznaven Se bolj kot je, saj smo ponosni, da ni bil le velik Slovenec, ampak tudi Nagrajenci skupaj z županom Tonetom Smolnikarjem Kamnířan." íp n^vAHnl Ýit. Osrednja državna prireditev ob 23. novembru, dnevu Rudolfe Maistra, borcu za severno mejo, je bila prejšnji konec tedna v Ravnah na Koroškem, slavnostni govornik je bil predsednik državnega sve* ta Blaž Kavčič. pan Tone Smolnikar, ki je vseh vrlin in kreposti, ki so osebni pogum, bil pa je tudi skužal s predsednikom zveze zaznamovale Rudolfa Mai- zelo požrtvovalen, saj je vse Milanom Lovrenčičem po stra in so botrovale temu pre- podredil skupni državi in za izjemen prispevek na po- končani slovesnosti pred lomnemu dogodku. Imel je skupnemu dobremu," Maistrov spomenik 'polotil izredno velik intelektualni Maistra opisal častni govor e dročju domoljubne vzgoje venec. ter jože Tišler za izjemne potendal, bil je odločen, saj nik Janez Kranjc in dodal, zasluge pri ohranjanju spo- prazniicu m okleval, čakal, politiziral In da so to vrline, ki jih med so je prav. da se sppmnimo taktiziraj, imel je izreden dobnimi politiki pogreSa. rala Maistra. mina in sporočilnosti gene- L J / GOREN)SKI GUS petek, 27. novembra 2009 KTUALNO info 3 ne Direkcija za ceste Šenčurjanom zagotavlja, da črtanje denarja v državnem proračunu ne ustavlja gradnje krožišča za obrtno cono in ceste Britof-Hotemaže. Simon Šubic Šenčur • "Ne glede na knutev proračunskih sredstev -/se aktivnosti v zvezi 2 gradnjo kro- íiftřa Ta (íhrtno cùtxù v Šenčurju in regionalno cesto B ritof-H otemaže potekajo normalnA nanrei. Će ne bo odkupu zemliiši postopku javnega naro- krožiVe graditi Cesta Hotemaže ie trši oreh zaradi Na včerajšnjem sestanku v Šenčurju: župan Miro Koželj (v sredini) ter Gregor Ficko pridobivanja zemJjišč, zat( začetek gradnje, ki bo poteka la etapno, pričakujemo v leti (desno) in jure PejanovIČ (levo) iz Direkcije RS za ceste / '•'•■•I V letu • pravkar sprejetem državnem na samo §e 156 tisoč evrov. ba o odmeri zemJjišč. "Vsa )0 že omenjenih proračunu za ieto 2010 črtali Po Fickovih besedah so pro- rr.anjkaioča zemljišča name-direktor Direkd- skoraj vsa sredstva, ki so bila jekti za Irotišče že izdelani, ravamo odkupiti prihodnje je RS za ceste Gregoi Fick< zagotovil na včerajšnjem in fbrmativnem srečanju v Šcn furju s predstavniki občine podjetniki In drugimi občani Šenčurjane je namreč zeb razburila novica, da so 2a omenjena cestna projekta treba pa je odkupiti še pri- leto» šele nati) lahko zaprosi- predvidena v državnem načr- bližno petino zemljišč. Za mo za gradl^no dovoljenje»" tu razvojnili programov. Za ccsto Britof-Hotemaže je tre- je pojasnil Ficko. Denar za krožišče je od predvidenega ba odkupiti še 70 odstotkov oba projekte bodo v DRSC milijona v proračunu ostalo zemljišč v katastrski občini zagotovo našli, čeprav to ni zgolj 29 tísoč evrov» za regio- Visoko, saj tam zaradi pritož- navedeno v proračunu, še za- nalno cesto pa od 2,15 mi3ijo- be še ni pravnomočna odloč- gotavlja Ficko, Kanalizacija z evropskim denarjem Občine Škofja Loka, Gorenja vas - Poljane, Žiri in Železniki so za regionalni projekt odvajanja in čiščenje odpadnih voda v porečju Sore dobile odločbo o evropskem sofinanciranju projekta. DanicaZavrlŽlebir ponosni» pri tem pa poudar- 2008"» glede tega so v stiku z lometrov kanalizacije vklju-..............................................................................jajo, da je plod dobrega sode- vladno službo» če pa jo prido- čila Trebijo, Podgoro, Hotav- ikofja Loka - Župari Igor bvanja štirih občin na Skof- \:A)o v prihodnjih treh ali Šti- Ijc in Gorcnjo vas» čistilno Draksler, Milan Čadež, Mi- jeloškem. Odvajanje in čišče- rih mesecih, lahko izvedbo napravo bodo posodobili in hael Prevc, tajnik občinske nje odpadnih voda je prvi del del realno pričakujejo pri» potrojili njene zmogljivosti, uprave občine 2iri Franci projekta Urejanje porečja hodnjeletovtemčasu.jedo- Tudi v Železnikih bo čistilna Kranjc in škofjeloška podžu- Sore, drugi m zajema oskrbo dal župan Igor Draksler. naprava zmogljivejša is se- panja Mirjam Jan Blažič> po- s pitno vodo. Od tega, ali Evropski kohezijski skladi danjih 2000 bo razširjena oblaščenka predsednika pro- bodo tudi za drugega od za projekt namenjajo nekaj na 4500 populacijskih enot)» jektnega sveta, so včeraj izra- službe vlade za lokalno sa- r^d polovico denarja» držav- v Žireh bodo gradili kanali- zili zadovoljstvo nad odločbo, moupravo pridobili odločbo ni proračun petino, občinski zacijski sistem Dobračeva in ki jim zagotavlja i5»9 milijo- o evropskem financiranju, je pa Četrtino, In kaj bodo gra- Rakulk ter posodobili in za na evrov evropskega denarja odvisno, kdaj bodo začeli s diii po posameznih občinah? tisoč populacijskih enot po- v sicer 29,6 milijona vred- konkretnimi deli pri izbol j še- V Škofji Loki blizu 13 kiïo- večali zmogljivost čistilne nem projektu. Gre za prvi to- vanju kanalizacij in obnavlja- metrov kanalizacije, novo Či- naprave. S projektom bo ria vrstni projekt na Gorenj- nju ter gradnji čistilnih na- stilno napravo v Retečah in kanalizacijo v vseh občinah skem, ki bo dobil evropski prav. Mirjani Jan Blažič ne posodobitev centralne v na novo priključenih več kot denar v okviru finančne per- more napovedati, kdaj bo Škofii Lotó, v občini Gorenja 8500 prebivalcev, posodob- spektive v obdobju 2007 do 2013, na kar so Še posebej prišla druga odločba, zanjo so "v vrsti od začetka leta vas - Poljane bo predvidena Ijenih pa bo 23,4 kilometra nadgradnja blizu sedem ki- kanalizacije. Dela v središču Kranja ovirajo promet Vilma Stanovnix potekala večino leta 2010. Dela na Gregorčičevi ulid bodo potekala do pomladi in na njej bo po novem urejen dostop do mesta, saj sta za bodo stekla dela na Sloven- tudi dostop v staro mestno je- promet v celoti zaprd Stritar- skemt^, na cesti mimo ob- dro. Prav tako bo drugače rmmo "stare območju gra- Kranj - V središču Kranja tre- jeva in Gregorčičeva cesta, ânske stavbe, ki bo tudi zapr- urejen predel, kjer je vodila nutno potekata dva obsežna polovična zapora pa je na le- ta za promet. V naslednji fazi c gradbena projekta, saj se ure- lenovem klancu. Stritarjeva pa se bo začelo iirejati kroí^ti^- 1< ja kompleks gradu Khislstein bo predvidoma prevozna že v Če pri Gorenjski banki, kjer se c v starem mestnem jedru, po- decembru, ko bo položen stikata Koroška in Bleiweiso- spomladi leg tega pa se uieja tudi Slo- grob asfalt. Zaključna dela se va cesta. Dela na Jelenovem venskega Khislstein venski trg z navezujoâmi se izvedla spomladi. Ko bo klancu, vključno s krožiščem se izvaja zaključil ulicami. Vse to vpliva tudi na Stritarjeva ulica prevozna» pred mostom čez Savo, bodo v pomladnih mesecih Prešernova hiša zanima le domačine Za Upravljanje Prešernove in Finžgarjeve hiše s^ poteguje Zavod za turizem in kulturo Žirovnica. Ana Hajttman dom, gre za nekakšno ori- ................. entacijsko pot v sklopu ka- Vrba - Na razpis ministrstva tere bodo skupine na podJa- za kulturo za oddajo v za- gi napotkov šle po celotni kup in vodenje Prešernove poti kulturne dediščine. V rojstne hiše v Vrbi in Fiiiž- Vibi med diugirii načrtuje- garjeve rojstne hiše v Do- mo pesniške večere in sre- slovčah je prispela le vloga» čanja kulturnih organizacij» ki jo je oddal Zavod za turizem in kulturo Žirovnica ki nosijo ime po Francetu Prešernu, pred Finžgarjevo (ZTK). Odpiranje vlog stro- hišo v Doslcvčah za citrar-kovno komisijo čaka prav ske, kostanjeve in pravljične danes, na podlagi njenega večere ..." je razložil Dolžan mnenja pa bo ministrica in dodal, da bodo ^ Majda Širca nato izbrala no- pridobitve upravljanja hiš katerim sodelovali tudi z Gorenj- pnrueru bo ministrstvo sklenilo po- slednjega godbo za dobo štirih let z so od prijave na razpis odvrnili tudi zapleti z bližnjim Dolžar možnostjo podaljšanja. nifi tudi V 7TK upajo, da bodo za- sosedom dostili razpisnim pogojem bodo vendarle z njim našli in postali novi upravljavec skupni jezik: "Nekako Prešernove in Finžgarjeve bomo morali shajati. Name- hiše. Obe hiši, ki ju je zad- sto da si mečemo polena pravi j al muzej, sta sicer obratovali z lujemo.' izgubo, zato direktor ZTK pod noge, je bolje» da sode- minktrchni Janez Dolžan priznava, da sicer potekajo tudi postopki bo v prvem letu težko pošlo- za razglasitev Prešernove vati pozitivno. "Delamo na hiše za spomenik državnega dodatni ponudbi, naredili smo program, ki vsebuje vsaj 25 dogodkov. Priprav- cerkve, hiše In lipe so v pomend kovnih T 'Preveritve siro- Ijamo tudi nekaj novosti, odmevna usklajevanju med občino in zavodom Ta varstvo kiilhir. Poletna noč v Vrbi, v sklopu ne dediščine, ni pa še uskla-katere bomo pri Markovi jeno širše vplivno območje. i ob baklah ljubezenske Takoj ko bo predlog uskla ien. bomo dali odlok v vlad. starih slovenskih popevk, no proceduro," so pojasnili zakla ministrstvu Gorenjski Glas ODGOVORNA UREDNICA MaríjdVolQ^ NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICE Cveto Zaplotnik. Danio Zavrl Žlebir UREDNIŠTVO NOVINARjl-UREDNIK): Bc^an Bogataj, Atenb Brun, tgor KavÓČ, Suzana P. Kovačič, Urša Petemd, Mateja iïarrt, Stojan Saje. Vilma Stanovnik, Simon Šuttc CveK) Zapdotnik Danica Zavri 2lebfr, StelWi stalni sodelavd: t Maqana Ahačič, Maja Beftoncelj, Matjaž GregoriČ, Ana Hartman, Koinjek Milena MiHavůč, Miha N^li^ jasna Patadin, Marjeta Smolnikar, Ana Vci^ OBU KOVNA ZASNOVA jemej Stritar, KovarStritar d. 0.0. TIHNIČNI UREDNIK Grega Flajnik FOTOGRAFI) A Tna DoH, Gofazc Kavůč LhKIUKKJi MatjeU Voze storitve; po eeniku: oglasno Iriente: lel.: 04/ 20142 4S 4 GORENJSKA í nfo si GORENJSKI GLAS petek, 27. novembra 2009 Kran) Dobre misli tudi na voščilnicah V razstavni galeriji Gorenjskega glasa je bilo včeraj odprtje razstave likovnih izdelkov učencev Osnovne Sole (OŠ) Helene Puhar Kranj. Na ogled so dela, ki so nastajala celo desetletje pod mentorstvom specialne pedagoginje Mlje Kem-perle na temo novega leta, motivi pa so upodobljeni tudi na voščilnicah. "Razstavljena likovna dela se nanašajo na praznike, darila, dobrote in dobre želje. Pri svojem delu in ustvarjanju je vsak učenec poskušal defček prazničnega vzdušja prenesti na papir» tako kot ga je videl samo on. Vsak izdelek je izviren in neponovljiv in je hkrati močan pokazatelj učenčevega osebnostnega razvoja in zrelosti," je povedala Mlja Kemperle. "Želimo dodati vrednost delu naših učencev • otrok s posebnimi potrebami s tem, da poudarimo pomen vztrajnosti, truda in ustvarjalnosti, ki se odraža v teh ddih," pa je povedala ravnateljica OS Helene Puhar Kranj dr. Nataša Zrim Martinjak. Med razstavljenimi je dvanajst slik naprodaj, izkupiček bodo namenili nakupu didaktičnih pripomočkov za učence OŠ Helene Puhar. Razstava 2 naslovom Dobre misli je odprta do 4. decembra, vsak dan med 8. in V- in v petek do 14. ure. S. K. Takole so se še pripravljali na odprtje razstave. / Fot»: nru ooki bohiniska bistdica V Danici bo mogoče kampirati tudi pozimi V kampu Danica v Bohinjski Bistrici so uredili vse potrebno, da bodo lahko goste sprejeli tudi pozimi. Zimskim radostim se bo tako mogoče prepustiti tudi v počitniških prikolicah in avtodomih. Za zdaj so za to namenili le manjši del kampa, v katerem je prostor za približno dvajset počitniških prikolic, je pojasnil jure Sodja iz Turističnega društva Bohinj, po poUebi pa ga bodo še razširili. V tem delu kampa bodo tudi pozimi čistili dovozne poti in omogočili dostop do električne napeljave, poskrbeli pa so tudi za ogrevanje sanitarij. Kampiranje pozimi so omogočili na podlagi izkušenj v tujini, kjer so po besedah jureta Sodje kampi ob smučiščih tudi pozimi polni. "Bohinjska Bistrica je idealno izhodišče za zimske užitke, saj so v bližini urejene tekaške proge, smučišče Kobla, drsališče, vodni park, trgovine In še marsikaj. Do športnega centra na Pokljuki je le dvajset minut vožnje, do smučišč Vogel, Sonca in Senožeta pa še manj," je razložil in dodal, da bodo fahko gosti kampa koristili tudi popuste za smučarske karte. M. P. Ovire načrt Občinski prostorski načrt, v Naklem čaka na sprejem že od pomladi. Več ovir zaradi posegov na kmetijskih zemljiščih. Stojan Saie Naši pogajalci so pristali na V strokovnem mnenju je bomo morali okrog 1,3 mili-....................................... te zah teve, razen pri parki- prof. dr. Peter Fister zapisal, jona evrov piačane kupnine. Naklo - Občina Naklo je že rišču za Biotehniški center da bi posegi v to območje Ta denar bi porabili za ko- spoiniadi javuo la^naUa Naklo v Strahinju. Kljub 30- kvaxUi pogled na Tabor v muj^alno oprcmljanle nase- Občinski prostorski načrt, dnevnemu roku je ministr- Podbrezjah. Gre za območje !ja in gradnjo nasipa ob juž- Ta pomemben dokument za stvo šele oktobra izdalo nc- v gozdu, ki je odmaknjeno nem delu vasi Gobovce. Po- razvoj je obravnaval tudi ob- gativno mnenje zaradi par- od vasi, tam pa že dolgo de- samezni občani, ki v okviru činski svet Občinska uprava kirišč. Pismeno smo jih ob- luje betonama. Novembra je društev ščitijo predvsem je svetnike obvestila, da ča- věstili, da umikamo iz načr- sledila zahteva Ministrstva lastne interese, škodujejo kajo le še soglasje Ministr- ta tudi te parcele. Nato se je za okolje in prostor, da mo- najbolj svojim krajem, " je stva za kmetijstvo, gozdar- začelo zapletati zaradi načr- rámo pre<^ožiti študijo o po< dejal Jan«z Šlulai, župan stvo in prehrano. Zatem se tovane industrijske cone plavah Save v vasi Gobovce. Občine Naklo. postopek ni premakni! z Podbrezje. Zavod za gozdo- Območje, ki je predvideno mrtve točke. Občina Naklo pričakuje, ve RS je izdal dodatno mne- za stanovanjsko gradnjo, da bodo ob upoštevanju vseh "Na sestanku na začetku nje o ustreznosti koridorja smo izvzeli iz prostorskega zahtev države dobili iz Ljub- junija je ministrstvo vztraja- za selitev divjadi. Ocenil je, plana, da bi preprečili nove Ifane zeleno luč za kofičanje lo, da izločimo iz načrta ve- da Širina 25 metrov ne zado- zaplete. Žal je občina že pro- postopkov. Občinski prostor- lik del parcel v prvem ob- Šča, ob gradnji avtoceste pa dala zemljiěča Cestnemu ski načrt naj bi potrdili še močju kmetijskih zemljišč, so sprejeii le trimetiski pas. podjetju Kranj. Vrniti mu pred koncem letošnjega leta. škofja Loka Prva trgovina na Crencu odprta v trgovski coni na Grencu, kjer več investitorjev gradi svoje trgovine, so včeraj odprli pn^o. To je trgovina Hofer, ki s ško^eloško odpira svojo 53. poslovalnico v Sloveniji. Zgrajena je že kar nekaj časa in bi jo lahko odprli že poleti, vendar se je načrtovano odprtje zavleklo zaradi pridobivanja uporabnega dovoljenja in komunalnega urejanja. Mimo Grenca je v času gradnje trgovskega centra potekala tudi rekon- strukcija regionalne Kranj-Škofja Loka, na kateri je promet po novem urejen tudi s semaforji. Včerajšnje odprtje prvega trgovskega centra v coni na Crencu, ki je potrošnike vabil tudi s promocijskimi popusti, je privabilo veliko število ljudi. Ločani si že dolgo Želijo večjih trgovskih centrov in možnosti izbire. Lani v tem času so z odprtjem Mercatorja v Starem Dvoru dobili prvega. Ob Hoferjevem nakupoval- nem središču je kupcem na voljo 130 parkirnih mest. D, Ž. I Tržič Naklo Slovesno v Podljubeiju i Soglasje za ravnatelja Občina Tržič In Krajevna nakelske šole skupnost Podljubelj priprav- j Občinski svet Občine Naklo Ijata daies ob 17. uri sloves- j je na izredni seji 23. novem- nost ob odprtju obnovljene i bra podal mnenje o izbiri komunalne in cestne infra- ! kandidata za Slavnostna seja ob 80-letnici Slavka Avsenika strukture v vasi. Prireditev j Osnovne šole Naklo. Kot je ravnatelja ^ Marjana Ahačtč pisala dogovor, da se njuna skladba Vihamik vrh gora bo pred gasilskim domom v i dejal župan Janez Stular, se ^ Radovljica-Zupan Janko S. lahko uporablja kot slavnost- Podljubelju, nato pa bo za- ! je večina svetnikov udeležila ^ Stušek in radovljiški občin- na skladba na pomembnih bava z ansamblom Zarja v : predstavitve treh prijavlje- ^ ^^^ svetniki so v sredo na slovesnih dogodkih, ki jih ' nih kandidatov v šoli. Oce- 1 slavnostni seji, posvečeni organizira ali pri njih sodelu- njuje, da bi bil zelo prime- ! častaega občana je ohánz. Slavko Avsenik je kraievni dvorani. S. S ren ■J Zdaj je pravi čas za nakup Prima lov Rdečih noskov, ki bodo otroke v bolnišnicah obiskovali do pomladi prihodnjega leta. Humanitarna akcija se bo začela danes, v petek, ko bo NLB Skupina predala simboličen ček otroškemu oddelku Splošne bolnišnice Jesenice. C. 2. t > GORENJSKI GLAS petek, 27. novembra 2000 GORENJSKA 5 » Ponosna na šest otrok in kmetijo Berta in Jaka Primoiič» Raniehova iz Podgore v Poljanski dolini, sta skupaj s svojimi šestimi otroki, vnuki in pravnuki praznovala zlati jubilej. Vilma Stanovnik Podgora • "Tudi ko sva se pred petdesetimi leti poročila, najprej v soboto v Gorenji vasi in nato v nedeljo še v cerkvi v Oselici, je sijalo aoncc in je biJo lepo vreme» kot je danes," se §e dobro spominja Berta Primožič, ki je takrat moža Jaka iz bližnje Trebije po poroki pripeljala na domačo kmetijo k Rančeh v Podgoro. "Jaku sprva ni bilo najbolj prav, da bova pri nas doma, meni pa pravzaprav ni preostalo drugega, ker sta brata že odšla od doma. Ostala je le mama, saj so mi očeta Berta in laka Primožič^ Ranče ho va iz Podgore, kot taka že leU 1942 ubOi v P^znovala zlat.,ubile,. Biodeh, - pravi mama Ber- je bilo takrat, ko je zbolel kakšen od otrok. Treba je bilo negovati mamo, avta ni bilo pri hiši in dostikrat nisem vedela, kako bi se obrnila. A so otroci zrasli, vsi so zdravi, pridni, vsi imajo svoje družine. Moram pa priznati, da nama je bilo z Jakom hudo vsakič, ko je kdo ieJ od doma. Prav za vsakim sem jokala," prizna Berta, ata Jaka pa rad pove, da je težko Čakal tudi vnuke in da je prvo vnukinjo, Katjo, dobil prav za petdeseti rojstni dan. Sedaj imata kar šestnajst vnukov in tudi prva pravnuka. "Najbolj srečna sva, ko otrod prihajajo domov. Vesela sem, ker kmetija, kr jo je prevzel Peter z družino, napreduje, midva pa po svojih močeh pomagava v štali. Jaka še vedno tišlari, jaz rada klekljam, pa tudi Gorenjski glas rada bereva. Jaka si je izboril pravico, da ga prelista prvi, zame pa so rezervirane križanke," tudi dodaja mama Bcrta in prizna, da zlate poroke sprva sploh nista hotela praznovati. A so ju otroci prepri- ta, ki se je pogumno spopa- Petra. Ko so zrasli, je šla ve, kot mizar delal v škofie- čah m v nedeljo sta prere- dla s kmetijo in povila kar tudi v službo, najprej v Ter- loški Jelovici, velikokrat je zala poročno torto • na prvi šest otrok: Marka, Silvo, mopol, nato v Kladivar. moral na delo v tujino, naj- poroki jo namreč sploh ni- Bogdana, Marijo, Janeza in Jaka Je vsa leta, do upokojit- več v Nemčijo. "Najhuje mi sta imela. PREJEU SMO O hrupnosti kranjskih prireditev maksimalne obremenitve okolja s hrupom. Prireditvi se dogajata med 17. m 19. uro, uporaba mikrofona Ur spremljajoča glasba pa niso Še vedno čakajo na dvorano v prispevku z naslovom "^e na nivoju, ki H lahko Škodo- vedno čakajo na dvorano", ki V Gorenjskem fasuje bilo y^j ugotovi kríí- je bil objavljen f Gorenjskem /J. novembra 2 00 c} v rubriki' na izdano dovclje- giûsw, dne 17. novembra 20C(), Pisma bralcev objavljene pis- nje, smo dolini to prijaviti je župan -občine škofa Loka mo Franca Benedika, pred^ okoljskemu iniptkiôrju. Igor Draksler odsqvoril na oči sednika KS Center, sicer pr- Postavlja se vprašanje, tane napake pri gradnji venstveno naslovljeno na Za- j^ciko so lahko prebivalci sta- športne dvorane na Trati s vod za turizem Kranj, v ka- rega mestnega jedra živdi v strani občinskega odbora SDS te rem pa je omenjeno tudi ^as«, koje skozi stari unter . ŠkqSa Loka. Pri tem je na- izdajanje soglasij za obreme- ootekal premet? Hrup je menoma navedil popotno hé nj^vanje okolja s krupom za- 1,11' takrat stalen in je poleg m sicer: "Predsednik gradbene- radi prireditev, ki jih izdaja y^feraaj povzročal tudi hrup, ga odbora je bil tudi predsed- Mestna občina Kranj. Avto- kij^ p^ uredbi mejni hrup za nik občinskega odbora SDS, ki rju $e zdi nedopustno, da iz- prireditve, to je 80 dBA. dajamo tovrstno dovoljenja. Naj pojasn i mo. Pogled izdanih dovoljenj sedaj očita visoke stroška. " V tem mandatu smo fctli pokaže, da sta bila letos s šte- priča že podobnim podtikanjem Dovoljenja, kijih izdaja ob- prireditvenih dni bolj m lažem župana, ki smo jih čina za začasno čezmerno obremenjena junij in avgust kasn^e demantirali v medijih, obremenitev okolja s hrupom, f^r lani sedaj bližnji decem- zato tudi tokrat ostro nasproru- sodoločena v Uredbi o načinu ^er Junij je bil letos izjema, jemo tovrstnim neresnicam in v uporabe zvočnih naprav, ki ^^^ ^o se prireditve v okviru zvezi s tem prilagamo trdne na shodih in prireditvah pov- festivala Carniola odvijale dokaze (dokument tupaw zročajo hrup, Zapisano je, na trgih starega mesta in ne občine Ško^a Loka, z dne 18. ped kakšnimi pogoji lahko na vrtu gradu Khislstein, fci ma> 2004: "Imenovanje odbo- MOK izda dovoljenje. Med se prenavlja. Težko pa ve^a- ra za izgradnje dodatne telo- drugim je opredeljeno, da memo, da decembrski sejem vodnice pri OŠ Cvetka Golaja mora organizator izdelati (ne ali glasba na jazz kampu^ ki f Frankovém naselju"), vedno) poročilo o prekomerni trajata največ dni, povzroča- V zvezi s tem je potrebno obremenitvi okolja s hrupom. t^ prekomerni hrup. Prav omeniti, da je Anton Perlin, kjer je določeno, koliko ^sne tako bi bilo neverjetno, če bi predsednik 00 SDS Škoja so lahko zvočne naprave, da hrupa dveh dni Kranfe- loka, bil le eden od enajstih ne povzročajo prekomernega ^a katerega verjamemo, ime:novanih Članov gradbene- hrupu v akolici.*Če se pojuvt ^ia je najbolj hrupen, kdo upravičena zahteva po izva- zbolel, janju meritev, lahko občina ga odbora s sirani župana Drakslerja, kar je tudi razvidno iz uradne doku-organizatorju rwloži tudi iz- P. S. Vpraïanje županu kot mentacije. Predsednik odbora ve^o meritev. To sicer pome* zdravniku o obremenjevanju pa je bil dr. Roman Šturm, ni velik stroštk za organiza» ljudi s hrupom razumemo občinski svetnik SLS, ki je iona, zato se temu skušamo zgolj kot retorično vprašanje. izpiti. Prireditev ob postavitvi bo» žičnega drevesa ter sprevod sv. Miklavža v Kranju seveda ne presegata oz. dosegata Mendi Kokot, odnosi z javnostmi, Mestna občina Ksani t udi ž upanova stran ka. Robert Strah, tiskovni predstavkik 00 SDS škofta Loka GG naročnine 04/201 4241 e-poíTa: narocnlne^g-glas.s www.goreniskiG las.» Vesela jesen V Dupljah l0Ž£ KO§N1£K é k » « ditvi pa je sodeloval tudi Ivan Likar, krajan Dupelj in pred- Zgornje Duplje - V polni sednik uspešnega Planiii- dvorani kulturnega doma v skega društva Križe. Obdn- Dupljâh je bila v soboto zvečer tradicionalna, že deseta stvo je nagovoril župan občine Naklo Ivan Štular. Pred- prireditev Vesela jesen, ki jo sednik društva Kriva jelka organizira Ktijtumo in turi- Ivan Meglič, ki so mu na pri-stično druitvo Kriva jelka, reditvi voščili za 50. rojstni pri njeni organizaciji pa so- dan, je podelil priznanja za deluje tudi Gorenjski glas. V najlepše urejene domove v kulturnem programu so so- Dupljah, v Zadragi in v 2e- delovali harmonikar Žiga jah. Priznanja so prejeli Na-lar, pevski zbor osnovne šole taâa in Aleš Grašič iz Zgor- iz Dupelj pod vodstvom njih Dupelj, An^laKunst in Marka Kavdča, Rokovnjaška Marjan Markič iz Spodnjih muzika, moški pevski zbor Dupdj, Erika Teran iz Zgor- TrigJav iz Dupelj, Dupljan ske plesalke in harmonikar ski kvartet Veseli Strahinjd Glasbeni gost je bil ansani bel Zarja iz Tržiča, ki bo 4 njih Dupelj, Tatjana Jenko IG>ncilija iz Žej ter Minka in Ivan Rozman iz Zgornjih Dupelj. Na sliki prejemniki priznanj s predsednikom decembra v Tržiču proslavil društva Kriva jelka Ivanom i5-letnico igranja, na prire- Meďčem. IZSELITE MODRO SVOJO POT Zavarovalnica Maribor d.d., trdna In zanesljiva vseslovenska zavarovalna družba, ki Je vredna zaupanja išče tri nove sodelavce/sodelavke ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA V PE Predstavništvu Kranj če iščete dinamičen, kreativen poklic in vas veseli delo z ljudmi, ste komunikativni, ustvarjalni, dinamični In žetjni novih izzivov, vas vabimo k sodebvanju. Pogoji za zasedbo: • Najmanj V. sopnja izobra^e • Vozniški izpit 8 kategorije • Komunikativnost in dinamičnost • Poznavanje dela z računalnikom • Aktívno znanje slovenskega jezika • Izkušnje na področju trženja zavarovanj, ni pa pogoj Delovno razmerje se bo sklenilo za določen čas 6 rrfesecev, s polnim delovnim časom. Nudimo: • Kontinuirano izobraževanje « Dinamično delo » Stimulativno nagrajevanje • Možnost izgradnje poklicno kariere Svojo vlogo z dokazili o izpolr^evanju navedenih pogojev pošljite v roku 5 dni od otjave oglasa na naslov: ZAVAROVALNICA MARIBOR d.d., Cankarjeva 3,2507 Maribor, služba za splošno pravne in kadrovske zadeve, oddelek za razvoj zaposlenih O rezultatih izbire bodo prijavljeni kandidati obveščeni v roku 8 dr^i od sklenitve pogodbe o zapostftvi z izbranim kandidatom. PRIDRUŽITE SE USPEŠNIMI 6 OBČINA PRAZNUJE GORENJSKI GLAS pelek, 27. novembra 2009 Dve plaketi za dve društvi Slavnostna akademija ob prazniku Občine Gorenja vas Poljane bo jutri, v soboto, 28. novembra, ob i8. url v dvorani Doma občine. Ob tej priložnosti bo župan Milan Čadež podelil nagrade zaslužnim društvom in posameznikom za dosežke v minulih letih. Plaketo Občine bosta letos prejela Turistično drui^o Slajka Hotavlje (za 40letno delovanje) in Krajevni odbor Rdečega križa Gorenja vas (za dolgotrajno požrtvovalno delo na humanitarnem področju). Priznanje Občine Gorenja vas-Poljane bo za zasluge za razvoj čebelarstva v občini in promocijo občine izven njenih meja bo prejel St«fan Inglfč. Čadež bo podelil tudi tri županska priznan* ja: Darja Buh ga bo prejela za športne dosežke v krpljanju in sodeWanje na specialni olimpiadi, Ana Justin za športne dosežke v sedeči odbojki in sodelovanje na paraolimpijskih igrah ter Edo Dolenc za dolgoletno delo in dosežke v motociklizmu In ob 50-letnid svoje prve zmage. B. B. Z ureditvijo Gospodarske cone Dobje bo več priložnosti za delo občank in občanov doma. / f«o. ^««vicjr V Lučinah bo kmalu urejen nov oddelek vrtca, dodatno učilnico pa je pridobila tudi tamkajšnja podružnična osnovna šola. / Fo4o: Bozovi4a< Zagotavljamo udobno življenje Glavna skrb župana Milana Čadeža je plemenitenje občinskega proračunu 2 državnim ali evropskim denarjem, zagotavljanje ugodnega okolja za razvoj podjetništva in zaradi visoke rodnosti zagotavljanje varstva najmlajših. bořttan Bogata] Gorenja vas - Občina Gorenja vas-Po]jane 23. novembra praznuje prvo omembo domaČih krajev v pisnih virih. Slavnostna akademija ob obânskem prazniku bo jutri ob 18. uri v Domu občine. Ob prazniku smo župana Milana Čadeža naj- pref vprašali, kako ocenjuje delo občine v zadnjem lehi. ki ga je zaznamovala gospodarska kriza. "Delamo v smeri, da se aktualna situacija Id težki gospodarski časi v Poljanski dolini ne poznajo preveč. Občinski proračun bogatimo z dobrimi projekti in trudimo se, da se naša investicijska aktivnost na vseh področjih z nezmanjšanim tempom nadaljuje, saj je to • ureditev kanalizacije in dstii- najboljše zdravilo zoper kri- ne naprave v občini v višini zo in brezposelnost, zato milijona evrov nepovrat- Milan Čadež ob cesti v Poljanah^ k! so jo letos uredili v sklopu prve faze projekta Gorenjska panoramska cesta. / r«»: d^i« s^hv vsakdo lahko opazi> da letos veliko delamo. Končali smo nih sredstev že prejeli, za ureditev vodovodov v višini prvo etapo gorenjske pano- dobrih pet milijonov evrov pa ramske ceste v Poljanah in. jopričakujemovptihodnjem rekonstruirali cesto s pločni- le^- Za projektom stoji veliki proti blokom v Blatih, od ko strokovnega in sistemske-mojega predloga do realiza- ga ^ela. Uspešni smo bili pri piačno obiskovali različne vrste izobraževanj, v prihodnjem letu pa bodo imeli možnost izposoje prireditvenega odra. Pri projektu So- naravni razvoj turizma, kjer so sodelovale vse gorenjske občine, smo vzpostavili regijski spletni turistični portai in pripravili skupen gorenj- da se hitro znajdejo, najdejo delo in rve sedijo laižem rok. Mi bomo pomagali tudi z ureditvijo gospodarske cone Dobje, za katero smo pridobili skoraj milijon evrov. Na ta način gredo lahko podjetniki» ki so prerasli manjše delavnice ali garaže, novemu razvoju naproti in delavci dje tega projekta je preteklo le dobri dve leti. Ob dnevu kandidaturi iz naslova razvo- ski predstavitveni katalog, ostajajo v svoji občini." ja regij, kjer naj bi prihodnje Pri evropskem projektu, kjer državnosti smo odprli tudi le^ pridobili tudi sredstva za občina sodeluje le s petod- Za vaše občane, ki dnevno cesto v Gorenji vasi proti gradnjo kanalizacije v Javor- stotnim sofinanciranjem, pa čakajo v prometnih zama« osnovni šoli. Vse te investid- jah in vodovoda Podvrh-Za- bomo skupaj z Zavodom za ških v Škofji Loki, je zelo je, še precej novih pa je v izvajanju, so spremenile podo- preval, na katerega je vezana tudi infrastruktura na smu- bo obeh večjih vasi v občini." čišče Starih Vrh.' varstvo kulturne dediščine pomembna gradnja škofje- pripravili obnovitveni kon- loške obvoznice. Kdaj se bo cept Rupnikove linije in iz* nadaljevala gradnja? "Obvoznica sicer ni v naši Skoraj vse večje investicije. Začenja se smučarska sezo- ki ste jih v zadnjem času na. Vsako leto se sproža zakJjučiJi ali so še v izvaja- vprašanje, ali bo smučišče niu v občini, sofinancirate na Starem Vrhu še obratova- vedli tudi manj§e investidje. poleg tega pa postavil: še ob- vestiJne tabîe in v sistem GPS vnesli naše glavne turistične znamenitosti. PriJož- občini, kot poslanec pa stal* no Izvajam pritiske na ministra za promet in njegove službe, da bi končno nada- z državnim in/ali evrop« lo- Kako ste si zamislili raz- nosti za razvoj turizma nam Ijevali gradnjo. Informacije v skira denarjem. voj smučišča, kjer imate s ne manjka; poleg bogate na- zadnjih mesecih kažejo, da "Pri vsakem projektu želi- sosednjo občino ško^a Loka mo še nekaj pridobiti in tako večinski lastniški delež? ravne, zgodovinske in kulturne dediščine imamo tudi se bo nadaljevala prihodnjo pomlad, še bolj pomembno plemenitimo obňnški pro- "Menim, da na smučišču dobro razvite dejavnosti na pa je, da bo vse pripravljeno račun. Največja in najza- manjkajo večje kapadtete za kmetijah-le povezati jih mo- tako, da se bo gradnja tudi htevnejša današnja investid- prenočevanje in dodatna ramo v kakovostne turistične končala." ja je gradnja širokopasovne- športna infrastruktura, ki bi predme in tržiti kot skup- ga omrežja, kier smo po za- privabile več tedenskih smu- ne produkte celotnega ob- Poljanska dolina se lahko četnih težavah z obvešča- čarjev, predvsem družine za močja občine." njem in komunilcadjo z na- álje časa. Če se primerjamo Šimi občani seda) že na zelo z drugimi uspešnimi smu- Menite, da je Poljanska doli- dobri poti in gradnja lepo čišči, Id imajo tudi letno po- na iz občine 2 omejenimi napreduje. Zgradili bomo nudbo, ugotovimo, da ima- možnostmi razvoja že nare- pohvali z najvišjo nataliteto v Sloveniji. Ali je vsakoletno pomanjkanje prostora v vrtcu sladka skrb? "Pomanjkanje prostora v hrbtenično (glavno) omrežje v večini le dnevne obis- dila preboj med razvitejše? vrtcih sploh ni težava. Cilj je v vseh šestih krajevnih skup- kovalce, ki se odločajo za nostih, v prihodnosti pa nas obbk vsak dan posebej." čaka še ^r nekaj deia, da "V preteklosti je skoraj dve jasen: vsak malček mora tretjini naših občanov odha- imeti možnost orgardzirane- jalo na delo v druge občine, v ga varstva. V tej smeri dela« bomo prišli do vsakega go- Na katerih dejavnostih bi zadnjih letih se trend obrača. mo, večkrat tudi le gasimo spodinjstva. Z informacij-sko avtocesto si obetamo dodaten razvoj občine, ki ga lahko deloma primerjam z moral sloneti razvoj v občini^ )e priložnost tudi turizem? Smo zelo močni na področju nastali položaj, ampak malega gospodarstva, pri sto- uspešno. Od leta 2006, torej ritvah, število pravnih oseb v času mojega mandata, "Turizem je hitro rastoča narašča in je sedaj pri 265 smo odprli že sedem novih gradnjo telefonskega omrež- gospodarska panoga in to subjektih. Naša naloga je, da oddelkov vrtca, letos novega ja pred četrt stoletja v naših skušamo upoštevati tudi v ustvarimo ugodno okolje za v Javorjah, prav kmalu bo krajih. Če bi brez telefona ta- naši občini. Sodelujemo pri nadaljevanje razvoja. Skupaj odprt tudi v Lučinah. Želim, krat Še preživeli, bi danes različnih projektih, v okviru z Razvojno agendjo Sora v da imajo otrod varstvo čim brez sodobnih komunikacij« katerih se povezujemo s turi- težkih časih, ko se je žal tudi bližje doma, da lahko na ta skih povezav veliko težje, saj stičnimi društvi in drugimi v naši občini malo povečala račun uživajo mladost in ne je vir infbrmadj prav tu naj- ponudniki ter drugimi go- brezposelnost, sodelujemo vstajajo skoraj sredi noči. večji. Omeniti moram tudi renjskimi občinami V sWo- pri projektu usposabljanja Tudi v Gorenji vasi bo ure- projekt Urejanja porečja pu enega izmed njih so člani novih podjetnikov. Naši ob- jen nov vrtec na Dobravi s Sore, kjer smo odločbo za naših društev lahko brez^ čani so sicer znani po tem, štirimi oddelki," GORENJSKI GLAS petek, XI. novembra 2000 • •• M^ ^ ^ ^ ^ ^ VÍ ima. stanovnik (^gslas. si 1 Začetek konec Kuusamu Planici / Na Finskem se danes začenja nova sezona svetovnega pokala v smučarskih skokih, ki bo trajala vse do 21. marca, ko bo v Planici svetovno prvenstvo v poletih. Vilma Stanovnik slednji konec tedna, 5. in 6. ....................................... decembra, sledili tekmi v Kranj - Z ekipno tekmo se v Trondheimu. Najboljši tek- finskem Kuusamu danes ob movaJd se bodo nato preselili 17. uri začenja 31. sezona sve- v češki Hanachov, 19. in 20. lovnega pokala v smučarskih decembra pa bosta dve tekmi skokih. Pod vodstvom trener- jev Masaža Zupana in Igorja Medveda bodo barve Sloveni- e zastopali Robi Kranjec, Pri- Mežnar lemej Damjaji movald bodo i še v švicarskem Engelbergu. Prvi vrhunec sezone smučarje skakalce Čaka na tradi-fionalni novoletni turneji (Dberstdorf, Garmisch»Parte-nkirchen, iimsbrudc. Bischofe-hofen), sredi februarja pa bo prvih od letos Stiriindvaj^ za zimske športnike najpo- posameznih preizkušenj, membnejša preizkušnja se- /a bo že jutri ob 15. uri v zone, saj bodo v Vancouvru v lei pa bosta že na- Kanadi potekali boji za oUm- Kuusamu Minuli konec tedna je ŠD Vizore v Novi Cerkvi pripravilo tradicionalno podelitev priznanj za pokal Cockta v smučarskih skokih in nordijski kombinaciji za preteklo poletno sezono. Tako v smučarskih skokih kot nordijski kombinaciji so bili najboljši tekmovalci kranjskega Triglava, le pri dekletih je največji pokal dobila ekipa Costelle Ilirije. Tudi v skupni uvrstitvi so daleč največ (očk zbrali tekmovalci Triglava, na tretje mesto so se uvrstili tekmovalci Tržiča Trifbca, na šesto pa tekmovalci Alpine 2irov. Dekleta Alpine Žirov so bila tretja v razvrstitvi deklet. Robi Kranjec je prvi adut nale skakalne ekipe. pijska odličja. Skakalci se bodo udeležili, se pa na tie- bodo nato znova podali na fi- ning v Lillehammer v pone- nalne tekme na Finsko in deljek odpravljata Mitja Ora« Norveško, sezono pa bodo nič in Gašper Beriol, ki ju bo sldenQivdnehmedi9.in2i. spremljal glavni trener Pri- marcem, ko bo v Planid sve- mož Triplât. Oba naša naj- tovno prvetistvo v poledh. boljša kombinatorca naj bi se Ta konec tedna pa se v Ku- mto prihodnji konec tedna usamu začenjajo tudi preiz- udeležila dveh tekem v kušnje svetovnega pokaJa za Trondheimu, 12. in 23. de- nordijske kombinatorce. Naši ccmbra pa tudi obeh tekem v se uvodnih dveh tekem ne Harrachovu. Visoka pričakovanja biatloncev Slovenska biatlonska reprezentanca je pred odhodom na prvo tekmo v Skandinavijo predstavila dlje za olimpijsko sezono. Maja Bertoncelj kako dobra je pripravljenost ............................................................................v primerjavi s konkurenco. Ljubljana • Slovenska bia- Maši biatlon d primerjave zu* tlonska reprezentanca je vče- naj ekipe niso imeli, saj so raj odpotovala na Švedsko, zadnji mesec trenirali na Po- kjer se bo prihodnji teden za- kljuki. O rezultatih interne čel svetovni pokal. Še prej, v tekme, ki so jo imeli v pone- torek, so sc prcdsta>ili slo- dcljck, niso želeli preveč go- vensid javnosti. V eldpi ni vc- voriti. "Klemen in )anez sta likih sprememb. Po porodu še vedno boljša od dnigih, stasevmiliTadeja Brankovič tudi od Hivata Jakovs Faka, likozar in Dijana Ravnikar, ki ves Čas trenira z naini. Po- tako da bo ob Teji Gregorin vem le, da sem zdo zadovo- in Andreji Mali v igri znova Ijen," je n^j podatkov raz- ženska štafeta. Janez Marič, kril Uroš Velepec, trener mo- Klemen Bauer, Peter Doki in ške ekipe, ki bedi tudi nad Vasja Rupnik bodo sestavlja- Tejo Gregorin, "Vdiko bodo li moško. Ni več |ožeta Meh- pokazale že prve tekme. Naleta, nov obraz pa je Štajerec redili smo vse maksimalno. Vid VonČina, ki bo sezono že Novost je bilo tritedensko bita konec tedna začel v evrop- vanje v višinski hiši pri Va- pod vodstvom skem pokalu v kraju Idre na Ijavcu, kjer so bili vsi fkntje z g^orll le v superlativih. / foio. tia)am za (zvajar^e turistično rel nad izbodiéčno (izkifôno) ceno in bofjée plačilne pogoje. Ta o^ava ne zavezuje prodajalca/najemodajalca, da z najboijiim ali katerimkoli ponudnikom sklene pogodbo o prodajl/pogodbo o najemu. Piar^ ponudba mora vsebovali predmet nakupa/najema. ponujôr>o ceno. ptačHne pogoje. Pri ponudbi za na^m "Avtokampa Podljubelf. ponqd-\>a mora vsebovati tudi opis predvidene turistično rekreativne delavnosti. ter >4^no ponujene Miye- najemnine. Izbrani ponudriK akl^ r^mno pogodbo v roku. kS ga dogovori t rtajemoda^ak^em. izbfvl pon^>dnkk mora skleniti kupopnxlajno pogodbo najkasneje v 8 dneh po prelemu obveetHa o Izbiri, celoino kupnino mora plačah v roku íWočenem v j^jpoprodaini iwgodbl. Ce kupec v predpisanem roku ne skiene pogodbe ai! ne plača preostale kuprm v določenem pogodbenem roku. velja pogodba za razdrto, viem primeru ima BFT, d. d.. praÀco obdržati kavcijo, ki jo je uspeéní ponudnik vplačal v post^)ku jsvneaa zbřmnia ponudb. Ponudniki za nakup nepremičnin so doižr kafi^ v vtèini 10 % od Iztiodtdčne cm za tisfo nepi«^ vtegajo ponudbo Raćio kavcileje pogc^za upoétevar^pcfiudbe Inse tevr« na TRR po^^etja BPT. d. d . št, 05100^000083024. odprl pri AaANKAVIPA.d d , z najdbo novcia a ra'nor. Komorska 45* Pfečana kavofa bo po končanem poeiopku lavnega raoM». bi^ vrnjenatbimponyantem.tonâRepteunebobouspef!. in sicer vniku 15 dni od dneva odpira;^ ponudb. Uspeânim pcnudniwn pa se plačana upoètM pri pfacilu kupnine po skjenjí»n kupoorodaini oogodbi. PonudnW booo o izMu razprta çtheêùwi v 8 dneh po tenčanem zJaWt pcnudb. Rok za zbian^ ponu^ ie 15 (H po ot^ raqwa Ponudbe morajo b« poslane s priporočeno poèio na naskTv BFT. d. d., teorjeva ul. 3, 4000 Kra;^. v ovojnid z oznako "Ponudba na razpb'. Interesenti lahko dob4o dodâff)a polasr^ in si ogledi nepremičnine ^ predhodnem le4eforsl«m dogovooj. Tel. 04/20 20 180. oa. HgWan) Ga je izdalo drugačno obnašanje? Na nadaljevanju sojenja domnevnima bombnima napadalcema na policijsko postajo sprejeti dodatni dokazni predlogi obrambe. Mattaž Gregorič tretji, katerega biološke sledi ..........................so bUe najdene na deldh od- Kranj - V sredo se je na vržerie bombe. Slednjega še kranjskem okrožnem sodiš- niso identificirali, je pojasnij ĆU nadaljevalo sojenje Stan- LepoŠa, center za ferensčne ku Radojevi^ in Dejanu Sa- preiskave pa so zaprosili za víái, ki sta obtožena, da sta podrobnejšo analizo. 15. maja zgodaj zjutraj pred V nadaljevanju je pred kranjsko poHdjsko postajo sodnim senatom, ki ga vodi odvrgla ročno bombo. Na sodnica Andrijana Ahačič, . prostor za priče je najprej skušalo zagotoviti alibi Deja- stopil kriminalit Bc^tjan Le- nu Saviću njegovo dekle poša, ki je bil v noâ napada Anja Lukanc, ki naj bi bilo v dežurni in se je po obvestilu omenjeni noči ves Čas v nje- 0 odvrženi bombi pridružil govi družbi, zadrževala pa kolegom enote za proti- sta se predvsem v bližnjih lo- bombno zaščito, ki so oprav- kalih. Na precej podrobnih Ijali ogled kraja dogodka, vprašanj obrambe je moral Med mimoidočimi, ki so odgovarjati izvedenec za ra- opazovali policijsko delo, je čunaJniško stroko Marjan njegovo pozornost pritegnil Podgoršek, ki je pregledal Radojevič.kijedaljčasaopa- Radojevičev računalnik; ta Obtoženca ob prihodu na sodišče tudi tokrat nista kazala zoval dogajanje nekoliko od- naj bi bil v času bombnega ïaskri>ljenosti./wTmaocki daljen, zaradi njegovega ne- dejanja sicer vključen, izve- koliko nenavadnega vzorca denec pa na osnovi pregleda vala državna tožilka Renata zasliSi vodja delovne skupi- vede'nja pa se je Lepoša tudi ni mogel natančno potrditi, Vodnjov, ki je vztrajala, da to ne Policijske uprave Kranj, odločil za postopek identifî- ali je bilo delovanje interak- kadje in pogovor z njim, tívno oziroma kdaj natančno medtem ko so druge identi- naj bi kdo kaj delal z njim. za računalnikom. še ne bi dokazovalo, ali je bil obtoženec v določenem času ki je preiskovala napad. Po njenem je namreč v treh poročilih preiskave veliko po- fidrali policisti. Radojeviče- Zagovornik Hočevar je zato Pač pa je sodni senat ugo- manjkljivosti, oprla pa se je vega zagovornika je zanima- sodnemu senatu predlagal, dil Hočevarjevemu predlo- tudi na domnevo, da so bili lo tudi, ali so polidsti preve- naj izvedenec dopolni mne- gu, da se kot dokaz pridobijo izvajani določeni pritiski na rili vse varnostne kamere v nje z vrsto in trajanjem raču- podatki Simobila, s katerimi center za forenzične preiska- Kranju in preverili vse tele- nalniške komunikacije tako, hi ugotovili, kje je bil v ^su vç in da so polidsti pred pre- fonske klice na obtoženče- da bo vidno, ali gre za posle- napada Radojevičev mobilni dajo delcev eksploTivnega te- vem telefonu in ali so zasegli dico samodejnega računal- telefon, zagovornica Dejana lesa temeljito obrisali žličko njegov računalnik, pred- niškega delovanja ali za roč- Saviča Anka Kozamemik pa bombe. Sojenje se bo nada- vsem pa, kdo naj bi bil še ne vnose. Temu je nasproto- je uspela s predlogom, naj se Ijevalo 18. decembra. Preverili bodo delo tajnih policistov Sojenje domnevnima organizatorjema prostitucije kljub pričakovanjem še ni končano. Matiaž Gregorič policijskih sodelavcev, ki sta v nočnem lokalu X0 v Čir- storitev v lokalu. Tajnima zadeve naslovi prožnja, naj policistoma so namreč iz po- Generalno policijsko upravo Kranj - Čeprav je bilo pred čah zbirala irďormadje o do- sebnega fonda pred začet- v tem primeru odveže zaup- včerajšnjim nadaljevanjem mnevnem siljenju deklet v kom zaključne akdje izročili nosti in naj se natančno od- Anžiču in njegovi n.______ letni Mariji Studen, ki sta dolžena trgovine z ljudmi domnevne organizadje 1 Miranu prostitua jo. Štiri označene bankovce po govori na zastavljeno vpraSa- Zagovomik Šubic se je na- deset tisoč tolarjev, nazaj pa nje. Poleg tega je predlagal, mreč obregni! ob vsebino so prejeli dva bankovca po naj se poi^e, ali sta tajna po- odgovora Uprave kriminali- pet tisoč tolarjev. Odgovor licijska sodelavca šefom v stične polidje, ki so ga na za- polidje je po zagovomiko- Ljubljani poročala tudi o vse- pričakovati zaključ- prosilo sodišča prejeli v sre- vem mnenju pavšalen, po- bini njunih opažanj. ne govore, se to ni zgodil Obramba, Id jo zastopata o vetnika Anton Šubic m Ti dini letošnjega julija, v kate- jasnilo, da več podrobnosti rem ni dovolj natančno pojasnjeno, kako sta tajna poli- ni mogoče razkriti, saj bi s tem obelodanili tudi taktiko Zaradi dodatnega dokaznega predloga, ki mu je senat pod vodstvom sodnice šan Csip6. je namreč predla- ci j ska scídelavca ravnala z in metodiko tajnega polidj- Andreje Ravnikar ugodil, se dokazni predlog katerim bodo preverili označenim denarjem oziro- skega dela, pa neustrezen. bo sojenje, ki poteka že od ma kako sta ga uporabila za Zato je Šubic predlagal, naj lanskega aprila, nadaljevalo dostojnost dela dveh tajnih plačilo domnevnih spolnih se na ministrico za notranje 28. januarja. NESREČE PODCORA V trčenju umrl voznik avtomobila Gorenjske ceste so zahtevale novo smrtno žrtev. V ponedeljek nekaj minut pred petnajsto seje 43-letni Žirovec, voznik osebnega avtomobila Peugeot 206, peljal po fegionalni cesti Iz Žiro v proti Gorenji vasi. Pred naseljem Pod gora je zapeljal na nasprotno smerno vozišče In čelno trčil v tovornjak, kr ga je v nasprotni smerf pravilno pripeljal 2ž-letnl 3 voznik, doma iz okolice Gorenje vasi. V silovitem trčenju je bil voznik osebnega avtomobila tako hudo ranjen, da je na kraju nesreče umrl. Cesta je bila zaradi nesreče zaprta do večernih ur. M. C. Gorenjski Glas www.goren řsklg las.si AKTUALNO POGOVOR OSEBNOSTI KNJIGE IN LJUDJE RAZGLED Mladi Mladi so ujeti med otroštvom in odraslostjo. Stran lo Osebnosti Francu Legatu bodo ob občinskem prazniku podelili na2dv častni občan obdne Žirovnica. Stran 12 .i r A U Obletnica Včeraj je minilo petdeset let od smrti Stanka Bloudka. Stran 13 10 CG + petek, 27. novembra 2009 Mladi Nelka Vertot, Statistični urad Republike Slovenije: "Pogosto radi rečemo, da $0 današnji mladi preprosto 'drugačni', a sama menim, da niso čisto nič drugačni kot mi, ko smo bili mladi. Tudi mi smo kot mbdi izstopali. Razmišljati o mladih pomeni misliti na generacijo, ki bo že jutri krojila našo skupno prihodnost in blaginjo nas vseh... Pomeni misliti na 'starše prihajajočih generacij' in ustvarjalce skupnega napredka v prihodnjih desetletjih." Urban Boljka, Inštitut za sociaJno varstvo: "Mladina je danes ujeta med otroštvom in odraslostjo. Medtem ko mladost še vedno predstavlja neko varno zavetje, odraslost po drugi strani predstavlja obdobje, ki je bolj prežeto s tveganji. In zato raje ostajajo v tem vmesnem obdobju." Petra in Klemen Kovač, mlada starša treh otrok: "Odločitev zd družino nama je pomenila več kot 'žuranje\ Pravzaprav sva razmišljala drxigače kot večina, in sicer da bova nafprej imela otroke, potem pa se bova zabavaia. Sploh pa se imamo tudi skupaj lepo in vse lahko doživiva tudi z otroki. Potujemo lahko tudi kot družina." ^^ Mladi danes bolj cenijo osebne potrebe kot kolektivne pravice, saj jim je v njihovem življenjskem slogu, ki jim je že vnaprej določen, vedno bolj pomemben njihov, osebni uspeh in us(>eh v karieri, ker jim to zagotavlja dobro bivanje. Ujeti med otroštvom in odraslostjo več mladih nadaliuie šolanie. zato vedno srečajo z brezposelnostjo. Negotovost izrazitejših značilnosti položaja mladih v Evropi. Mateta Rant Mladi se poročajo vedno starejši in mlade ženska se za materinstvo odJočajo vedno pozneje, kažejo izsledki raziskav o položaju mladih v Sloveniji, tó so jih opravili pri Inštitutu za sodalno vantvo in statističnem uradu. Razlog za to naj bi bil med drugim v podaljševanju šolanja ter slabih možnostih za sodalno in ekonomsko osamosvojitev zaradi razmer na trgu dela, ki sploh v času gospodarske krize mladim niso r^onjene. Zato so vse redkejše družine, kot so redmo Kovačevi iz ^ Kranja- Petra in Klemen sta se poročiJa, ko je bila Petra stara dvajset let. dobro !eto kasneje pa se jima je rodil prvi otrok. Zdaj sta ponosna starša treh otrok, Štefana, Janeza in Andreja. "Lahko rečem, da sva imela izpohjene osnovne pogoje» da sva si ustvarila lastno gospodinjstvo, čeprav po nekaterih me» rilih mogoče niso bUi idealni. A niirva hotela odlašati/' je poudarila Petra Kovač. Za lastno družino sta se lažje odločila, ker je imel Klemen službo, stanovanje pa sta si uredila v kleti pri njegovih starSih. Kljub temu da se je zgodaj odločila za materinstvo, ni zanemarila študija. Kot so izpostavili na statističnem uradu, se bo Evropska unija v bližnji prihodnosti morala soočiti z dvema demografsldma izzivoma, in sicer staranjem prebivalstva in zmanjšanjem števila vsega, predvsem pa mlađega prebivalstva. "Kot posledica teh procesov se bodo spremenile tudi 'značilnosti' delovne sile, saj se bo odstotek delovn^ prebivalstva glede na celotno populacijo občutno zmanjšal. Število mladih delavcev bo upadalo, zato bo Evropska unija vedno bolj odvisna od svoje mlajše generacije/ razlagajo pri statističnem uradu in opozarjajo, da različne analize kažejo, da danes mladi pogosto niso dovolj pripravljeni za prevzem te odgovornosti. Zato bo treba več vlagati v izobraževanje mladih in v zagotavljanje njihovega zdravja ter izboljšati prehode od izobraževanja k delu, obenem pa si prizadevati za lažjo vključitev mladih v družbo kot celoto. "Izobrazba se mi je vedno "Tam pa se zaradi pomanj- razmerah." Nelka Vertot pa mi nJadostniJd povečuje red- zdela zelo pomembna, otroci kanja delovnih mest pogosto je opozorila tudi na skromen no uživanje alkohola in napa so bili samo še dodatna srečajo z brezposelnostjo in delež mladih, ki biva v štu- rašča §tevilo mladih, ki se spodbuda/' je pojasnila Petra pomanjkanjem denarja, dentskih domovih- "Ob tem, zdravijo zaradi bolezni, pove- Kovač. V nasprotju z njima Redna zaposlitev postaja red- da tako stmio narašča delež zanih z alkoholom. "Kadilci v pa se danes večina mladih za kost," je pojasnila Nelka Ver» tistih, ki se vpisujejo na uni- Sloveniji tudi med mladimi družino odloča precej pozne- tot in dodala, da mladi za do- verzitetni Študij, bi morali še vedno niso redkost 34 od« je. Lani je bila ženska ob roj- sego boljšega standarda in stvu otroka v povprečju stara boijše uveljavitve v družbi več pozornosti posvetiti temu, da bi imeli miadi mož- stotkov moških in 24 odstotkov žensk, starih od 15 do 24 podaljšujejo Šolanje in s tem odvisnost od matične druži-tom. Vse več otrok je rojenih ne. "To vodi v kasnejšo sod-zunaj zakonske zveze, kar alno zrelost oziroma v sin- trideset let, vse manj pa je žensk» ki rodijo pred 25. le- nost v centrih, kjer se izobra- let, namreč kadi dnevno." žujejo, tudi stanovati ugod- Zelo velika je tudi ranljivost neje." Tako pa kar osemdeset odstotkov mladih do 28. mladih na delovnem mestu, je še izpostavila Nelka Vertot, kaže, ugotavljajo pri statistič- drom odlaganja odraslosti." leta še živi pri starših, veliko zlasti med tistimi, ki se zapo- nem uradu, da med mladimi Po besedah Urbana Boljke z študentov pa še po 28. letu. slujejo takoj po končanem zakonska zveza, vsaj ko si za- Inštituta za sodalno varnost Urban Boljka je izpostavil Šolanju v starosti od 15 do 10 čenjajo ustvarjati družino, ni Slovenija sodi med tri države še zdravstveno stanje mla- let. "Problem je, ker na ddo- več prevladujoča oblika živ- Evropske unije z najvišjim dih. Po njegovih besedah je vnem mestu še niso dovolj Ijenjske skupnosti. Povpre- odstotkom mladih, ki še živi- skupina med 20. in 29. le- vpeljani, zato bi morali večji čna starost ženina in neveste jo pri starših. Tveganje rev- tom popolnoma žapostavlje- poudarek nameniti medge- ob sklenitvi prve zakonske ščine pri mladih je zato pri na, čeprav so kazala njihove- neradjskemu sodelovanju." zveze se povišuje. "Lahko re- nasševednomžjekotprinji- ga zdravstvenega stanja pre- Ob koncu je Nelka Vertot čemo, da ženin ob sklenitvi hovih evropskih vrstnikih, cej slabši kot pri mlajši popu» še poudaria, da imajo mladi zakonske zveze ni več mlad, razen tega v neprimernih ladji. Mladi tudi pogosteje velico pričakovanj in želja, za saj je star trideset let," je ob stanovanjskih razmerah živi kot v preteklosti sprejemajo uresničitev katerih so pri- tem poudarila Nelka Vertot s le petina mladih do 24. ieta. ' nezdrave načine življenja, je pravljeni tudi veliko storiti. statističnega urada, 'Problem pa nastane, ko za- opozorila Nelka Vertot. Vse "Mladi imajo veliko energije, V raziskavi so tudi ugotav. pustijo svojo izvorno druži- več mladih ima prekomerno poklicanost drugih generadj Ijali, da vse več mladih nada- no. saj potem kar tretjina telesno težo, kar ni dobra pa je, da energijo uporabi- [juje šolanje in zato vedno mladih od 2$. do 29. leta živi osnova za prihodnje zdravje, mo, a ne izrabimo/ je konča- pozneje vstopajo na trg dela. v neprimernih stanovanjskih Razen tega se med slovensld- la Nelka Vertot. GG + petek, 27. novembra 2000 11 Pogovor Na oder ne stopiš zato y da bi fus al yy Slavko Avsenik, glasbenik Glasba je obogatila moje življenje, tisočim glasbenikom po svetu pa je dala delo in zaslužek. To mi je v največje veselje, )e povedal ob svoji 8o-letnici Slavko Avsenik. Jože Košnjek Slavko, pretekli četrtek so sel tudi melodija nove skladbe? "Seveda. Vendar ne melo- Vam na domu \ Begiinjali dija« ampak ideja 23 skladbo. za rojstni dan zaigrali in za- Ideja je zame veUko zahtev- peli harmonikarji» radovlji- nej^ kot pa kompozicija. Če ški pevci Id tenorist Janez je ideja dobra, nastane sklad- Lutrič. Sle bili presenečeni? ba soraz;nerno liiUo. 'Tmn, "Ja, zelo presenečen in ga- kjer murke cveto" na primer, njen sem bii. Da te domači ideja za pesem in besedilo je ljudje spoštujejo in zaželijo bila tako lepa in edinstvena, dobro, je največ vredno. Zato da ni bilo težko napisati glas» sem hvaležen Ivinu Ferko- be. Enako je bilo pri Sloveni- Iju, Francu Koselju, Francu ji, pri Planici in pri vseh na- Podjodu in vsem drugim, Id Ših drugih zmmih skladbah, so meni v Čast organizirali ta Pred kratkim sem pet dni íe- lep, prazničen večer." žal v bolnišnici. Veliko sem premišljeval o človeškem živ- V zahvali ste povedali, da ljenju. Rodiš se, se šobš, de- ste kljub popularnosti naj- laš in ustvarjaš za spodobno raje ložovčev Slave. življenje, vendar na koncu "Tudi v preteklosti sem bil končaš kot bogat revež. Taka najraje to. Slava in popular- je usoda vseh nas." nost sta me vedno motila, Še posebej sedaj. Na zunaj sta V Avsenikovem ansamblu lepi, vendar nista vedno naj- so vsa leta igrali izvrstni, iz« bolj prijetni, saj prinašata jemni glasbeniki. Kdo jih je tudi težave." izbiral? 'To je bila Vilková naloga. Kako vam minevajo dnevi? Ker jeigralvorkestm Bojana "Ko ste prišli sem, ste videli Adamiča, je poznal veliko sami. Vsak dan se sprehajam odličnih glasbenikov in ve- po vrtu. Imam svojo ustaljeno del, kdo bi bil primeren za 1'1'v, ' P^^' 2 bratom Vilkom piševa naš ansambel. Moji sta bili le uUl ZrtCV ynOJCSQ glasbo za vnuka SaSa, sicer pa dve odločitvi: v kvartet sem "Žena Brigita in vsa družina so s smovoma Gregorjem in Slavkom veliko de amo. Brez vključil še petega člana» kita- Slavko Avsenik je bil včeraj star 80 let. Če mu bo zdravje dopuščalo, bo šel po nekaj letih rista Levčka Ponikvarja, po spet k polnočnici v begunjski cerkvi. K njej je hodil redno, leto za letom, saj so bili Avseniki glasbe v naši družini ne gre. odhodu pevca Franca Kore- na božični večer vedno doma. Zelo rad sedem za klavir. Če na, ki ga ni bilo mogoče na- poklica. Sreča je bila, da me je zena podpirala ^ zdravje dovoljevalo, domestiti, pa sem pevski par šat le sto ali dvesto ljudi, mo- znaš, z nekoliko treme Ic pre- učiti na pamet. So pa tudi in po svojih močeh dneve in noči, leta in leta bom za novo ploščo na har» povečal na trio dveh pevk in raš biti na odru točen, uigran igraš predvideno skladbo.'' moniki spet zaigral nekaj pevca. Na primeru sina Gre- in kvaliteten-Ljudi ne smeš taki, ki se skladbe ne morejo naučiti na oamet in si mora- skladb. Nekaj skladb bo napisal tudi sin Gregor." gorja in vnuka Saša vidim, da tudi danes brez šolanih in razočarati ali celo podcenje- Prav neverjetno je, da ste si jo pomagad z notami, Id jih vati. Dati jim moraš tisto, bir zapomnili toliko skladb, sai berelo ts^c, kot vi berete ča- talentiranih glasbenikov ni od tebe pričakujejo. To smo si z notami, ki jih nisle po- sopis t9 pomagala meni us^rjaini par. in ansamblu. Največji božji dar je bila, ker me ni ovirala z Vilkom sla torej še naprej dobre glasbe." Avseniki počeli in tudi zaradi znali, niste mogli pomagati. takega načina dela uspeli. "Saj jih še danes ne po» Ste ponosni na vnuka Saša. "ja, Še vedno, vendar s to Za vaš ansambel je bilo zna- Zato je poklicno delo v glasbi znam. Melodijo za Golico ki dosega v narodnozabavni razliko, da sedaj re piševa za čilno, da ste veliko vadili in odgovorno in težko." moj ansambel, ampak za da je bil vsak nastop enako sem s svojimi znaki v tovarni glasbi prve uspehe. Sredi ob stroju napisal na papirna- meseca je navdušil v oddaji Saša in nekaj rudi za Grega." pomemben, ne glede ali je Še posebej na začetku ste to vrečko in jo zjutraj zapel nemške in avstrijske televi bil v zakotni vasi ali na odru Avseniki veliko igrali med bratu Vilku, ki je naredil not- zije. Rojstne Begunje vam očil- berlinske fdharmonije. Slovenci v zamejst>ai. ni zapis in skladbo aranžiral- "V Nemčiji je povzročil na moji poti nc tuje. Če bi bila. ona proti, ne bi bilo te glasbe!" no veliko pomenijo, saj ste skoraj vsak dan tukaj. 'Sam sem doma vadil ure 'To sobili naši pni nastopi Po Golici so na enak način pravo eksplozijo. Ljudje so in ure. Če se glasbe lotiš po- v tujini. Ker nemško nismo nastajale še druge skladbe. " čakali, da se je pojavil novi "Če je le mogoče, pridem klicno, prevzemaš nase veli- znali, smo igrali in peli samo Pomagal sem si z diktafo- Avsenik. Sam sem ga gledal vsak dan v Begunje. To mi je ko odgovornost. Na oder ne v slovenščini. Doživljali smo nom, na katerega sem po- po televiziji in nisem mogel v veliko 'zadoščenje. Ko smo stopiš zalo, da bi fušal, leru-Še igrali, smo na turnejah več zato, da bi ljudem posre- prijetne in manj prijetne trenutke. Ko so začeli med enim snel melodijo, kâ sem jo za- verjeti, da taJco dobro igra in pel ali zaigral na harmoniko, da bo povzročil tako navdu- dnevno prevozili tudi po 500 doval dobro glasbD. Čeprav od naših nastopov na Koro-kilometrov, sedaj pa mi je so bili v našem ansamblu iz- škemm^ poslušalci s klobu- Veiiko novih viž je nastalo med odmori na koncertih. šenje. Na njegov na^ov kar dežu j e j o pohvale." vožnja iz Ljubljane do Be- vrstni glasbeniki iz orkestra kom za nas pobirati denar, Delo je nadaljeval Vilko in gunj kot turneja. Prav uži- Bojana Adamiča, smo sem jim v odmoru povedal, dal notne zapise glasbeni-vam, še posebej, će je vreme ogromno vadiii, vsa leta pri da ne bom šel več na oder, če kom in pevcem." tako lepo kot danes. Ne mo- meni doma. Vadili smo pred bodo Še prosjačili za nas, " reš verjeti, kako je lepo, ko se vsakim koncertom, čeprav je ti pri Medvodah odpre po- bil tudi koncert sam vaja in Vnuk Sašo navdušuje gled na Karavanke in Julijske smo jih imeli tudi po dvesto Za konec še vprašanje: Kaj vam je dala glasba? "Življenje. Pa ne samo Avseniki na odru nikdar ni« meni. Danes igra po Evropi ste uporabljali not. Igrali mojo glasbo tisoč ansam-ste na pamet. Nekateri glas- blov. To je velika tovarna. Ve- Alpe. Sam vsakič uživam v na leto. Mislim, da sta bila Vam je bilo težko kot samo- beniki v današnjih narod- liko ljudi živi od te glasbe. tem pogledu. resnost pri vajah in dobra uku leta 1953 nastopiti pred nozabavnih ansamblih pa Avseniki in Slaki smo zago- priprava na vsak nastop, ne mikrof stopke za listanovitev samo-voju občine. "Naziv častni ob- "Na to akdjo sem zelo pon> vami Veriga v Lescah, kjer je stojne občine. L^t je prepričan, da so se tedaj odloČili za pravo potezo: "Vidim, da se ob- čan mi pomeni zelo veliko, sen. saj je povezala celotno opravljal dela tehnologa, proiz- dokazuje pa, da smo naredili vas. Obnovljena ccrkvica jc da- vodnega in tehnične^ difck- nekaj koristnega za vasi pod nes pol^ Prešemove in Finž tona. Čina Žirovnica v teh enajstih le- Stolom," pravi Legat garieve hiše najbolj obiskana Zelo zgodaj se je zapisal tudi tih samostojnosti kar Jepo laz Njegovo delo je zelo obsež- točka v občini," pove L£^t V športu. Leta 1946 je začel ak- vija. Njen razvoj pa ni odvisen no, Se zlasti na področju špor« knjižnicah, ki so sledile, je opi- tivno igrati odbojko za domači le od župana in občinske upn- ve. pač pa tudi od občanov. Vsak oosameznik lahko dock tainkuiture. "Vfivljenjusem sal še kulturo v vaseh pod Sto- TVD Partizan in Gimnazijo Franc If^t: Vidim, da se obâna Žirovnica počel marsikaj, najdaljši, kar lom od leta 1890 do 2000, Jesenice, hkrati pa se je ukvar« v teh oiajstih h^i saiiK^lujuostj kar lepo razvija. N^en pa ni odvisoi le od župana in občinske iq>rave, pač pa tudi ud občaixrv. Vsak posameznik lahko doda svoj kamenček k razvoja Mislim pa, da bi morala občina bolj podmetj kmete, ki se trudijo z ohianjanjem naSe kra^, ter bo^ spcâovaSi kmed)^ zemljo in M {nizadevati» da bodo na§i kiafi otvanili sedanjo podobo, da ne bo kar naoikiat vse pozkiano.* 62-letni soi pa imam na po- smučarske skok« od leta 19)4 }al Š€ s smučarskimi skold, svoj kamenček k razvoja Mif- dročju petja. Peti sem začel dalje, jo-letnico Društva upo- sprva kot aktivni skakalec, kas- lira pa, da bi morala občina bol j pri domačem oktetu, ki ga je kojencev Žirovnica, cerkve ter neje pa kot vodja in trener mla- podpreti kmete, ki se trudijo z vodil Franc ^jnar," se spo- kapelice in znamenja v občini dih skakalcev, ki se jim je po- ohranjanjem naše krajine, ter minja Legat, ki je kasne[e pre- "Resnična škoda bi bih, da bi sveča! kar 35 let Legatova za- bolj spoštovati kmetijsko zem- peval pri Akademskem pev- to, kar ljudje danes še vedo, misel je bila i^radnja skakal- Ijo in si prizadevati, da bodo skem zboru v Ljubljaiû, Ži- sčasoma šlo v pozabo," je pre- nice v Glend, ki je leta 1976 naši kraji ohraniD sedanjo po- rtwniŠkem oktetu, Vasovalcih pričan Legat, ki že pripravlja dobila tudi pÍastšfno prevleko. doho.danehokarnaenkratvse ...Zadnjih dvajset let je umet- novo knjižico Kjer šumi Za- "Itesričnomijebilopomemb- pozidano. Dovoli imamo zem- oiški vodja Moškega kvinteta dr. France Prešeren Žirovnica, prepeva nidi v radovljiškem Mešanem pevskem vršnica, v kateri t» opisal pla- no, da mladbn zagotovimo do- Ije, ki bi bila primerna za grad- nine, kamnine, rudnine, ras- bre pogoje za treninge. V nj o, piav tako pa je po vasái ve- dinstvo, živalstva... Glend se tako kalijo mladi ska- liko propadajoči!] abjeklov, ki S pisanjem se je kot stro- kalni upi nenazadnje je pri bi jih lastniki morali obnoviti zbom veterano\- vojne za So- kovnjak za varilstvo srečal že nas 'aasel' tudi sbvenski šam- ali prodatL" f www.grozd.eu Grozd Vstopimo v svet GROZD-a Makedonija iz prve in druge roke Jjtfi, v soboto, 2B. novembra 2009, ob 17. w bu v Makedonskem kjitumem centru, Savska 34 v Kranju skupina mladh iz društva Organizacija žensk Iz SvetegaNikole iz Makedonije v okviru svojega pro- Novoletne zabave z gledališkim društvom Gardelin BMaHâo drmtvD lo III sestavljamo dijaki in študentje, Id večji del svo- jega prostega časa vfosmo v našo lojl^mo dejavnost, nekateri s pripra lekta promocije Makedonije predstavila makedonsko kulturo. Poleo • pestrega kulturnega progr^a bodo na stojnici ponudili tradicionalne I '' prireditev, skrb)o za jedi in pijačo, noše, običaje in plesne korake. Predstavljen bo tudi polurni dokumentarni film o Makedoniji, ki so ga posneli prostovcljci iz društva za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto. Vabljeni! Ponovno rojstvo ali pot duševnega zdravja i tehnično usklajenost ter z Igrsmjem in pisanjem lastnih dfamskih besedil. Pnifič smo na oder s skromno sceno in negotovostjo v srcu stopili lets f 2007, a poželi mnogo spodbudnih polival in zato nadaljevali z že zanete nim ognjem. Do dues sipo uprizorili že 4 zelo uspete prsdttm Zmeče vo Avdicijo, Parlijièevo Gospo poslančevo. Zupančičevega Vladi mirja in ModeTTdorferjevo Na kmetiti. Več o naših predstavah in našem drušM O-uštvo Mavrično sonce iz Kranja vabi na predstavrtev knjižne novDsti : Jahko preberete na na^ spletni strani www.gdgardelin.si. Majde Kovačec: Ponovno rojs^o ali Pot duševnega reševanja. Avtorl- j ca govori o samopremagovanju psihičnih ujetosti in sporoča, da se je i v času bfizajoůh se praznikov smo pripravili posebno ponudbo v produk- možno vseh travm tudi osvoboditi. Predstavitev s kulturnim pro- i ciji našega društva Če razmiSjate, da bi radi pripeljali svoje zaposlene. gramom bo dan«, v petek, 27. novembra 2009, oU 17. uri v Osnovni šoli Nakio. Otrokove šolske obveznosti poštovné partnerje ati druge zaključene družbe v gledališče, vam zago-tavljamo« da sta komediji G D Gardelin prava Izbira Za zabavo ob gleda Predstra Na KnetOi v Izvedbi fitedillikeoa dnótn GanMfei liški predstavi lahko izbirate met^ predstavama Avdicija in ha kmetih. vas lahko pripravimo pogostitev. 2a vse informacije smo vam na voljo Družinski inštitut Bližina, enota Jesenice» vabi v sredo, 2. decembra i Pf^^teava se lahko odigra v kuHumem domu na Kokrkii, po vaši želji pa preko telefona: 040/612 126 • Jaka Šuštar (umetniški vodja) ali na 2009, ob M. ur) na predavanje z naslovom Spremljar^e otrokovih šol- • ^^^ ^ primernem prostoru. Po predstavi, v preddverju za, efiaslov: gdgardelin@gmail.com. Veselimo se druženja z vami. skih obveznosti. Predavanje bo potekalo v osnovni šcli Koroška Bela. Šport invalidov Humana Kranj vabi vse udeležence pohodov, izletov in drugih BREZPLAČNA SKUPINSKA USPOSABUANiA rekreacijskih aktivnosti na idključek pragrama Šport Invalidov. Dogodek bo potekal v petek, 27. novembra 2009. od 10. ure dalje, v p/ostorih Humane Kranj na Oldhamski 14. Vabljeni ste vsi, ki vas ta problematika zanima. ZA PRBSSIAVNnŒ NEVLADNA Za dïuSNQ, zasebne zavode in ustanove - fundocije Udeležte se slojpti^ usposoMon, U jh is nsfiâih podofij: uponabo spHrih slr^ donatof^ h mvMrie tn Se veito drvo^ E-gbàbGBOZD-vsertamKiAn^ Aklm^ie ncwice, i miiciMeJi J(j dogodo^ * '^T'^'MP'*^ n SJ m enam meA;^ e-gbsfe GROZD. Bodte obveSdani, nmâle «e na breqÛno e-gbsio GI^OZD. na GG + petek» 27. novembra 2009 13 Obletnica Bloudkova dediščina Včeraj, 26. novembra, je minilo petdeset let od smrti Stanka Bloudka. Večina ga pozna le kot konstruktorja skakalnic, a je bil tudi izumitelj, graditelj, športnik, pionir slovenskega letalstva ... Marko Malec iz Kranja je o njegovi letalski dejavnosti napisal knjigo. Cvrro ZaplOTNIK diska, večkratni jugoslovan- lal nekaj letalskih modelov, tovarnah letaJ po Evropi. Po ■ ski pfvak v umetnostnem dr- je leta 1909 na Čežkem zgra- vrnitvi v Slovenijo je v sode- Stanko Bloudek se je rodiJ sanju, zmagovalec avtomo- dil svoje prvo jadialno letalo, lovanju 2 ljubljanskim aero- ti. februarja 1890V Idrijislo- bilske dirke na Ljubelj leta s katerim je nekajkrat tudi klubom zgradil enokrilno venski materi in češkemu 1926, in kasneje tudi športni uspešno vzletel. Ko je bD star motorno letalo» ki se ga je za- očetu. Po rnatiiri se je odpra- funkcionar. Po prvi svetovni komaj dvajset let, se je začela radi vedaatnega poskakova- vil v Prago in se vpisal nali' vojnise je.iikvaijal s praktić- njegova zgodba o prvem mo- nja po letališču v Šiški kmalu . .. . u •• i 1 ^ 1 . kovno akaden)ilo, a ko je nim Ězumiteljstvořn (patenti- tomem letalu, pri tem se je prijeloimeSraka.poptid,ki Marko Malec Iz Kranja že več kot 1$ let spremlja razvoj etaktva spoznal, da ga bolj zanima ral je plombo za vagone), v povezai z dvema članoma na videz tudi zelo negotovo prvenec tehnika, se je prepisal na praško tehniško visoko šolo. Ce- ljubljanski Avtomontaži so Češkega aviatičarskega dru- leti Naslednji Bloudkov letal 1934. leta izdelali celo prvi štva, z Janom Ćermakom in ski projekt je bilo dvosedežno prav formalno ni diplomiral, slovenski osebni avtomobil {aroslavom Potučkom, Za letalo Bloudek XV Lojze. Ko so mu kasneje zaradi sposo Triglav z Bloudkovo karose- gradnjo letala, ki se je urad- se je leta 1934 pilot Janko bnosti in uspehov priznavali rijo in DKW motorjem. no imenovalo Racek (Galeb), Čolnar na mitingu v Zagrebu inženirski naziv. Dejaven je Bloudek je vizijo o "lete- so uporabili les, aluminij in z njim smrtno ponesrečil, se bil na številnih področjih, čem človeku" uresničeval jeklo, motor so pripeljali iz je Bloudek dokončno odpo» najbolj poznan jekot načrto- tudi z letalsko dejavnostjo • Francije. 26. novembra 1910 vedal gradnji letal in se posve- valec smučarske skakalnice v kot pionir slovenskega letal- so z njim opravili prvi daljši til temeljnim problemom nji- Planici, t. i. Bloudkove veli- stva in v svetovnem merilu let, okrog dvesto metrov. Ker hove gradnje. Med drugo sve- kanke, na kateri je Človek pr- eden najbolj inovativnih le- je Racek bolj skakal kot letel, tovno vojno je aktivno sodeln- vič na smučeh preletel mejo talskih konstruktorjev. "Nje- se je Bloudek odločil za po- val z OF in je v okupirani sto metrov. Njegova izvirnost gova letala so nekako v senci polnoma novo konstrukcijo Ljubljani projektiral partizan- je bila v parabolični krivulji, dosežkov bratov Rusjan, letala z dvema kriloma, tako sko letalo, ki naj bi ga uporab- ki je skakalcu omogočala ob- eden od razlogov je morda je nastala znamenita Lil>elle. Ijali za bombardiranje, pre- čutek, da je v stiku s skakal- ta, d« o svojem delu skoraj ni ki je bQo eno prvih letal z za- voz pošte in za metanje leta- nico. Le malokdo ve, da je že pisal: še več, o njem je nerad prtim trupom na svetu. Po kov. Usodo letala je zapečati- Bloudek začel iskati prostor tudi govoril," ugotavlja Mar- uspehu Libelle je kot prvi slo- la ofenziva, v kateri so Italija- za prvo velikanko na svetu, ko Malec iz Kranja, avtor venski poklicni letalski kon- ni zaplenili vse, kar je bilo in da jo je že leta Í954 načr- knjige Stanko Bloudek in struktorslužbovaJ v različnih zanj Že pripravljenega. toval na mestu, kjer jo je kas- njegova letala, ki je v začetku ncjc zgradil inž. Goriáek. Po- novembra izšla pri Tehniški leg planiške so po Blouď vse je delal po občutku» praktično brez izra6inov/ pravi Marko Malec in kot primer navaja letalo Bloudek XV Lojze. Najprej so ga naredili, šele potem so zanj izdelali statične izračune. Letalo boudek XV Lojze (Fond Zorana jertna • Muzej no ve j še zgodovl ne) 89.8 91.1 96.3 RADIO SORA ' Gorenjski prijatelj R^dio Sora d,o.o., Kapucinski trg A, 4220 Škofja Loka, tel.; 04/506 50 50. fax: 04/506 50 60. ^nuil: info^^dio-sora.fij V A f UJEMITECOK, KI VODI V VARNO PRIHODNOST .abanKa si I mfo ^«banka i AMif n OSO l 360 BANKA PRIJAZNIH UUDl u GG + petek, 27. novembra 2009 Na robu Bojanova zgodba o tfm, kako pam in znova vstati Avtobus je pravkar speljal s postaje i i SODNA KRONIKA TEDNA Piše: Simon Šubic Hrvat trdi, da ni kriv Krško sodišče je Hrvata Marinka Kelčeca Milena Miklavčič usode vsaj delček tistega, kar sem v slepi tâupljivosti zalrčkal." Bojan je med pogovorom večkrat omenil, da pogreša "stare jugoslovanske" čase, ko je bUo vse drugače, ljudje so držali besedo, pa tudi več poštenosti je bilo. Meni, da danes tisti, ki so pošteni. ših, ki so se mu odrekli, ker ni bil tako "pameten" kot drugi bratje in sestre v družini. Veste, kot učiteljica sem imela veliko podobnih zkušenj, ko so k meni hodile matere in v sebi niso mogle zadrževati besa, ker njihov otrok v šoli ni bil med kratko potegnejo, ker se lju- najboljšimi. Lahko bi napi- dem zdi denar edini, ki je sala knjigo o travmah, ki so in ko je zaradi tega moral te, v naravo, nabirava gobe, poleti borovnice, zelišča. Njej je to sicer Še premalo, piše članke o kuhanju, zbira stare recepte, mogoče bo nekoč izdala knjigo, hodi v knjižnico, da ji ni dolgčas, če mene ni." Ko se je izvedelo, da se je v poslu pustil potegnit za nos Ključarića zaradi poskusa ropa banke v Doboví junija letos obsodOo na tri leta in po\ zapora» poroča časnik Dnevnik. ''Obsodili ste nedolžnega/' je na sodbo odgovoril 54-letni Hrvat, njegov zagovornik Marjan Čeme pa je že napovedal pritožbo. Senat je obdolženca spoznal za krivega na podlagi pričevanj uslužbenk banke, Id so ga jprepoznale na podlagi predloženih fotografij, obremenil pa ga je tudi pomemben. Spomni se doživij^ otr^^ premlati hifo. mu j^oče napi- ^ občan, ki živi v bližini banke. Tožilec je obtožbo v precejšnji meri gradil tudi na odtisih obutve, deda, ki mu je pripovedoval, kako je kmetijo, ki jo je podedoval, Širil celih šestdeset med najbolj uspešnimi, a po sal ogorčeno pismo in od drugi strani siJa srčni, odprti, delavni in dobri. 2al so njega zahteval, naj si spremeni priimek, da ne bo na- let in ne, da bi imel vse, kar njihovi starši želeli, da bi česar, s čimer bi ga lahko mu je padlo na pamet, čez bili zdravniki, pravniki, eko- kdorkoli povezoval z njim. noč, kot je v navadi danes. nomisti, da pa je otrok lahko To je bila še tista dodatna 'Tudi delavci, ki jih c^asno naredil le poklicno So)o, so kaplja pelina, ki je zadošča- najamem, bi imeli radi pla- se počutili opeharjene m po- la. da je res storil, kar so čilo prej. preden je mesec nižane. Bojan je čudovit člo- starši od njega pričakovali. naokoli. Ne vem, kdo nas je cako pokv*il, ampak če dobro premislim, tisti, ki druge okradejo tako. kot je partner mene, izvajajo v praksi stvari, ki so se jih naučili. Ko sem ju opazovala, sem Saj jim ne gre zameriti," spoznala,da ljubezen resne vek, srčen in nepokvarjen. Še danes je tak kot takrat, ko sem ga učila. Upam, da ga bosta vsaj otroka spoštovala. "Tisti dan, ko sem na upravni enoti dvignil nove doku« mente, sem se počutil, kot da sem se tudi simbolično kot si zasluži," je še dodala. na novo rodil. Nič več nisem pozna časovnih pregrad, da je lahko iskrena in topla, Če- modruje Bojan. Njegova "učiteljica", ki je ves Čas najinega pogovora prav nekateri trdijo, da razli-molčala, le sem in tja mu je ke v letih marsikatero po- prinesla kaj piti. je končno le prišla do besede: "Tudi meni ni bflo lahko/ je dejala v narečju, ki je prijetno zadonel v sobi. kopljejo. ' Ce človek želi delati, dela nikoli ne zmanjka," nato povzame besedo še Bojan. "Pravzaprav se mi včasih biJ stari Bojan, ko sem se doma pogledal v ogledalo, sem videl novega Človeka. Prevzel sem priimek moje partnerice, tako da sva« sedaj povezana vsaj po tej plati, če že ni.sva pred oltarjem. Upam pa, da bom vsaj nekaj, kar ima naša družina v rodu, s pridom izkoristil: mo5ka veja je zelo zdrava in "Počasi sem ie okreval, lotil sem se dela, bilo ga je vedno več in rasU je tudi moja samozavest, ko sem spoznal, da lahko Še zmeraj zaslu' zim, če hočem. Imel sem še nekaj manjših,dolgov, ki sem jih odplačal, potem pa sem skleni), da se preselim v bližino otrok, predolgo ju nisem videl, moral sem na- lahko finančno zmogpi. Vča- Po teh predvidevanjih sem sih sem odsoten od ranega še mlad, pred menoj je vsaj "Ljudje so šušljall o najini celo zdi, da ga imam čez gla- trdoživa, strici, ded in pra- zvezi, opravljali so naju, vo. A to so manjši projekti, ded, ki se ga še spomnim, so družina se mi je odrekla. Ta- za katere vem, da jih bom vsi dočakali pozno starost, krat. ko je Bojan ustvarjal svoje lastno gnezdo, ko so se mu rodili otroci, sem v sebi trpela, a nikoli mu nisem niti 7 he.t si kdo mogoče predstavlja. Je res. da imam raje Miilavža in angei- Oce... in tudi kakšen paricdj, ki re pretiraua s svojim straše- njem. lahko pride k nam. ni- tnam travme iz otroštva in ne bojim sc kcsfnatih živali. Le mogrede uidejo Ampak avtoritete nc^ bi bili vse leto. Dosežemo pa jo s svojo drto, 5 pravim načinom spora- zumevanja, z doslednostjo, z razumevar^em otrokovega razvoja in njegovih potreb, s postavljanjem meja, s spoštova- zmorgo. Na primerne m nepri- njem otroka... Avtoriteta, ki te- mcme načine iščejo našo pozor- melji na grožnjah, velja k za nost. Ko nam zmanjka besed, čas. ko se otrok boji. Potem se trhle meje, ki smo Jih postav\i\ bolj zatv. h^ židimo miru pc vsakodnevnih spopadih. Otroo pa nas želijo imeti, čutói, se igrati, deliti z nami svoje male svetove, nam pokazati, kaj ponuvltanja preveC tega ne maram, da kdo otroke konçu oprimemo še groženj kot podivjan kužaSe 6oft strga z verige in je vzgoja še težja. Zato straši. V današnjem lasu se tem času se ponujajo kar same. si želim, da bi običaj ostal le m- običaj. Zgodbica o svetem Mi- starSi pogosto počutimo nemoč- l?namo veliko besed, ne. Vpliv družbenega ilogaja - ročne za uporabo in dosego nja je načel vse stebre družine in počasi načenja tudi zdravo, kmečko pamet, na kateny smo vzgojnih ciljev. Z njimi otro malo izsiljujemo, mclo pod pu jemo, malo grozimo včasih vsi stavili. Vse postaja ikruiJcu jih drtimc projekt, vsak bi rad bližnjice, nimamo časa. da se splíňi vprašamo, kaj želimo. In tako nam ca je zanimiva le za male otro ke, ki vse to verjamejo in za ka tere smo odrasli Še avtoriteta. klavžuje tako lepa. daje ni treba pokvariti s strašer^em in s parketni. Bolj kot pekel je potrebno poudarjati, kokose imamo lahko tepo že sedaj. In bolj kot poslušnost bo otrokom koristila uporaba možganov. To ne hi Škodilo niti nam, odraslim... najdenih v banki» ki bi lahko pripadali tudi obutvi, kakršno je obtoženi Hrvat nosil ob prijetju. Slednji je po drugj strani ves čas zatrjeval, da je tist^ dne v našo državo vstopil na 15 kilometrov oddaljenem mejnem prehodu Slovenska vas, pot do Dobove pa je premagal peš, saj je iskal najprimernejšo pot za izlet članov zagrebškega planinskega društva na Trdinov vrh. V bližini oropane banke v Dohovi naj bi se znašel povsem po naključju. Kelčec Ključaric je sicer predsednik sveta delavcev in član nadzornega odbora v zagrebški družbi Končar. Popovic: gre za diskreditacijo Na koprskem sodišču se nadaljuje sodna saga, imenovana Boris Popovič. Koprski župan je obtožen utaje davkov v gostinskem lokalu, v preiskavi pa je policija leta 2003 uporabila tudi skrivne prisluhe njegovih telefonskih pogovorov. Na ta način posnete pogovore z ieno Evo, sestro Lauro Ban, nekaterimi zaposlenimi v lokalu ter občinskimi uslužbenci, ki jih je tožilstvo predstavilo na zadnji sodni obravnavi, je Popovič označil za "poskus diskreditaci je". Obtožnica sloni na odločbi davčne inšpekcije, po kateri naj bi Popovič zatajil 600 milijonov tolarjev. Resnici na ljubo so dacaiji kasneje odločbo razveljavili in spisali novo, v kateri Popoviču očitajo nepravilnosti samo še v višini devetnajst tisoč evrov. Minuli teden štirje mrtvi v preteklem tednu (od 16. do 22, novembra) so na slovenskih cestah v štirih prometnih nesrečah s smrtnim izidom umrle štíři osebe» so sporočili z Generalne policijske uprave. Na Gorenjskem so policisti minuli teden obravnavali petnajst prometnih nesreč z materialno škodo in dve prometni nesreči, v katerih so bile tri osebe lažje poškodovane. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola so gorenjski policisti pridržali štíri voznike. Do nedelje je na slovenskih cestah sicer umrlo 160 ljudi {lani 196 ljudi), na Gorenjskem pa 22 (lani 1;). GG + petek, 27. novembra 2000 15 Knjige in ljudje Knjige in knjigoljubi (22) Naša prva knjiga vi I HA Naglič no: "Katekizem v sloven- - skem jeziku s kiatko razlago Primož Trubar, Ne bom vas podcenjeval z v obliki pesmi. Prav tako 11- Katekizem (1550) vprašanjem, katera je prva tani|e in pridiga o pravi veri. v sodobni loijižni slovenska knjiga? Se ve: Tni- SestaviJ siovenski domo- slovenščini barjev Katekizem iz leta ljub." In dodal njegov na-1550. VpraSal pa bom: ste jo men: "Kratek nauk, s po- -p k • (pre)brati>... Resnid na Iju- močjo katerega lahko vsak Trubarjev torum. Združenje evangelija, od žive, čiste in resnične božje besede." V sodobni slovenščini postanejo Trubarjeve besede neverjetno aktualne. Za njega je med antikriste sodil tudi tedanji rimski papež, mi pa moramo sami ugotoviti, 1q- bo: tudi jaz je nisem, niti v čiovek pride v nebesa." Za- Slovenj Gradec, 2009, tere so "človeške podobe", ki Trubar na lanski po§tnr znamki; levo stran iz Katekizma 1550 Trubarjevem letu 2008 ne, radi takratnih ^'družbenopo- 280 strani, 30 evrov. ko sem v tem časopisu pisal litičnili" razmer je ostal av- podlistek o teh rečeh. Faksi- tor prikrit pod psevdoni- mile te knjige imam (izvirni- mom "slovenski domoljub" ka žal ne), tako v papirnati (Philopatridum llliricum). naš jezik Bogu na čast in v kot elektronski N'erziji, a bra- Knjigo naj bi "na Sedmogra- dobro vsem mladim ter ne- si jih nadeva danes. Nekateri nauki seveda tudi v sodobnem jeziku zvenijo arhaično, a Ú niso Trubarjevi, so že Pavlovi, saj jih poznamo: o dolžnosti zakonske žene in nje Trubarjeve starodavne škem natisnil Jernej Škrja- ukim ljudem v naši deželi. podobno. Veliko se že od ne- slovenščine v onih starih čr- nec". Tudi to je "fînta"; de- Iz te knjižice se namreč kdaj govori o dolžnostih kah ni lahko, človek prej ali janski tiskar je bil U!rich vsakdo lahko pouči o pravi mladih do starih, manj pa, slej odneha. Zdaj pa imamo Morhart v Tubingenu; za- stari veri, da tako spozna denimo, "o dolžnosti starih", kar naenkrat povsem novo kaj, je razloženo v spremni pravega Boga, da mu bo kjer beremo: "Stari možje in edinstveno priložnost da besedi. Časi so bili taki, da je znal prav služiti; in da bo morajo biti trezni, naj se ve- naš prvi Katekizem prebere- moral Trubar v ilegalo, on in spoznal tudi samega sebe, dejo, kakor se spodobi pošte- movsodobni knjižni sloven- njegovi so bili nekakšna OF, da bc vedel, kaj je greh, kaj nim možem, da bodo pravih ščinif Za to je poskrbelo le da njihova prizadevanja je Božja zapoved in obljuba, in razumnih misli, zdravi v 7dnifen|e Trubarjev forum, niso bila usmerjena v revo- zakaj je Jezus, Božji Sin, po- veri, v ljubezni in potrpežlji- ki ima sedež v Slovenj Grad- lucijo in prevzem oblasti, stal dovek in trpel; kako po vosti. " No, tu ni kaj dodati, cu, njegov predsednik pa je temveč v to, da bi svoje ljud- veri v |ezusa Kristusa prej- '"Stare ženske naj bodo prav Drago Sukič, ki živi v Na- stvo spravili na pot prave , memo odpuščanje vseh gre- tako oblečene, kakor se kieiiL Zd "ktitični prevod" vere, ki vodi v večno življe- hov, Božjo milost, nebeSko spodobi po naSiveri, naj ne Trubarjevega besedila je po- nje. Da je res tako, se prepri- dediščino in večno življe- opravljajo ljudi, naj ne po- skrbel Vinko Ošlak, opom* čamo z branjem. be, kritični prepis pesemske- ga dela in spremna Študija Trubar uvede knjigo nadvse pobožno: "'Za vse Slovence nje; kako moramo v vseh hajkujejo okoli po gostilnah, stiskah prav klicati Boga; naj učijo, kar je pošteno, da kaj je krst in kaj prava stara bodo s svojim naukom tudi so delo dr. Kozme Ahačiča. prosim milosti, miru, usmi- maša. Kdor bo nauke v tej mlade žene naredile pošte-Knjiga je izšla v zbirki Trn- ljenja in pravega spoznanja knjižici prav razumel, ta bo ne, da bodo te ljubile svoje bar v sodobnem jeziku kot njen drugj zvezek; prvi je bil lani izdani Abecednik, ki Boga po Jezusu Kristusu". In nadaljuje, kot sledi. ustrezno razumel cvangcli- može, da bodo prijateljice je v Svetem pismu in druge otrokom, Uezne, snažne tô- Trubar na sliki Ivana Groharja ragi kristjani, te nauke iz pridige. Potem bo tudi lah- ne gospodinje, dobre, svojim je sicer izSel istega leta kot Svetega pisma (in njihove ko spoznal antikrista, ki možem pokorne, da zaradi Katekizem, čeprav slednji razlage, zloženevpesmi), ki hodi zdaj povsod po svetu v njih ne bodo nikoli prekli- malo pred onim. Katekizem jih mora poznati in se [ih pobožni človeški podobi in njali Božje Besede." Ne vem. je prvi! držati vsak razumen človek, skuša s človeškimi zakoni, kako doživljate te Pavlove be- Katekizmi so nekakšni uč- ki hoče priti v nebesa, poleg napařnim oznanjevanjem sede v Trubarjevi razlagi: beniki vere. Trubar je svoi^ tega tudi litanije in pridigo, in z obljubami ter grožnja- meni se zdijo kar sprejemlji- ga podnaslovil bolj natanč- sem prevedel v tej knjižici v mi odvrniti ljudi od svetega ve tudi za naS čas... Trubarjev podpis Slovend v zamejstvu (170) Univerzitetni glas za sožitje Jože Košnjek Vinzenc Rizzi je bil koroški na inkdativa celovške univer- škega vsakdana. Taka je biia - duhovtiik pred marčno revo- ze Unikum, ki neguje vred- razstava Babice ni več, ki nas yyí ^(i C/^C^/7 i ludjoleta 1848 in velik zago- note, za katere se je že pred je prav prizadela, saj je Člo- f f osJùL^li'i^ vomik enakopravnosti naro- stoletjem zavzemal duhov- vek že skoraj pozabil, da so dov in njihovih jezikov v te- nik Vinzenc Rizzi. Unikum na Koroškem tisti, ki so se dajiji avstio-ogrsld monarhi- je pri nekaterih projektih so- sramovali slovenskega jczi- ji. Sodeloval je tudi z našim deloval tudi s Slovensko pro- ka, res skrivali svoje babice v pesnikom dr. Francetom svetno zvezo. kleteh, " je v nagovoru pove- Prešernom in v nemščino "Kvaliteto sodelovanja smo dal predsednik Slovenske prevedel nekaj njegovih pes- preverjali v takih projektih, prosvetne zveze dr. Avgust mi. Slovenska prosvetna zve- ki so bili povsem drugačni Brumnik "To je samo eden za in Zveza slovenskih orga- od običajnih na Koroškem, od zgovornih primerov, kako nizadj na Koroškem iz Ce- Pri tem je Slo vedno za odkri- Unikum ubira pot, da prika- lovca sta po njem imenovali vanje zakulisja in klišejev v zuje avtentično in ne zlagano posebno nagrado, ki jo pode- zvezi z vprašanjem sloven- koroško resničnost. Veseli lita posameznikom in orga- skega jezika m kulture, smo. da je v ddovanju Uni- iiizacijam, ki si prizadevajo Umetniški piistop do novega kuma slovenščina nekaj sa-za enakopravnost in sožitje odkrivanja zakritih sledov o moumevnega kjjub dejstvu, različno govorečih in misle- prisotnosti Slovencev na Ko- čepravjevnjemvečinanem- Predsednik Slovenska (levo) in predsednik S Sadovnik l Keinjek čih ljudi na Koroškem. roškem je debval osvežilno ško govoreča. Unikum preje- presalije, ki mu jih je doslej jeve nagrade leta 2007 dr. Podelitev letošnje Rizzijeve za celotno koroško kulturno ma nagrado za vzorno deb, prizadela koroška deželna Karla Stuhlpfarrerja, pred nagrade je bila v ponedeljek, sceno. Prijetno nam ostajajo za medkulnime pobude v vlada," je še povedal dr. Av- stojnika oddelka za sodobno 24. novembra, v K&K centiu v spominu akcije za odkriva- prid sporazumevanju in so- gust Bnimnik. zgodovino na Univerzi v Ce- v Št. Janžu/St. Johann v Rož- nje slovenskih sledov in za žitju in prav tako ta pokonř- Na podelitvi nagrade so se lovcu, ki SO ga piav v ponede- ni dolini. Prejela io je kultur- razkrivanje absurdov koro- no dižo, da je vzdržal vse re- spomnili prejemnika Rizzi- Ijek pokopali na Dunaju. 16 GG+ petek, 27-novembra 2009 Knjiga je orožje Miha Naguč tístím Mihovanja 1q priča spopadu, ki je nadvse pomočjo prišli pomenljiv tudi v našem ozi- niki a oblast, ni pomaga- m. Na em strani imamo naj- nasprotno. Brezplač- močnejSo vojsko na svetu, ej niso pravo orožje, katere orožja so vrhunski iz« iz oro- dcUd vrhunskega znanja. Na Kaj pa drugi so taLbani, ki najbrž knjige? Ti^ovd z orožjem jih ne terejo prav veliko, njiho- cotovo ne zalagajo in berejo vo glavno oiožje so pogum financirajo žarskesa e. Komunisti tem oziru liu ^ Vi pa Ln kalašnikovke, vodijo pa jih Ije ljudje, ki so v svojem življe- posebnega kova. Svoje ideje nju prebrali samo eno knji- so uveljavljali tako, da so v go. V afganistanskih gorah levi roki drtaJi knjigo, v des- seveda ne gre za spopad med ni pa kalašnikovko. Komuni- judovskim in musliman- stični manifest in druge skim svetim pismom. Stara marksistične knjige so de- zaveza in Koran sta si po svo- iansko njimi ji miselnosti zelo podobna, Jezusove besede iz evangeli- Ijali v oboroženo akcijo. A jev pa so v vojnah slej ko prej tudi ta se je navsezadnje iz- brez moči. Tu gre dejansko kazala za neusoešno. Komu- ;o zàz\ spet v ileg< postali "desničarji taikuni vedno za vojno ene Moâ proti drugi. Na eni strani znanje in najsodobnejše orožje, na drugi fanatična zavzetost za svoj prav in tradicionalno posamezniki, ki vsakič, oro^e. Mislili bi, da bo prva slišijo besedo kultura, stran zlahka premagala dru- "Knjiga je orožje, vzemi jo v pograbijo za orožje. Pa ne za go, a ni tako. To ni vojna roke!" Tako se glasi znana in knjigo, to gotovo ne, saj med bralci, to je zgodba iz že zelo obrabljena paroîa sploh ne berejo, nekega drugega sveta, ki pa V začetku navedena Brechto- je tudi pri nas še v živem spo-va parola pa Še vedno o^o- minu tistih, ki so jo doživeli dneh doživljali enega novih ma spet velja. V "družbi zna- med 2. sv. vojno. Takrat so Bertolda Brechta. Ne bi je ponavljal, če ne bi ravno v teh izbruhov v orožarski aferi WaWrSni pn nas zm«^i tisti, ki so se Patria - koliko jih bo še? To zdaj, je knjiga spet orožje, borili s knj^o v levi in puško pot je na tapeti domneva, da je šla fimka podkupnina v munikadj elektronskih v desni roki. kanale, ki jih obvladuje SDS ta pa naj bi jo porabila za fi nanciranje "ljudskih" (beri fašistoidnih} brezplačnikov in svetovnega Zdaj naj bi bili pravi bord in spleta se še vedno več znanja zmagovalci tisti, ki imajo v akumulira in razširja s knji- levi roki knjigo, v desni pa gami kot na e-način. Knjiga miško. A tc je po mojem le načini njenega sodobna parola. Še vedno so s katerimi so nas zasipali širjanja se spreminjajo. Ve- najmočnejši tisti, ki djžijo v pred lanskimi volitvami. Jaz o teh rečeh ne vem kaj dosti in jih zato tudi razložiti ne morem. Sem pa že takrat kniise jemlj takih, levi korenček, v desni pa biČ. tpm drug Natančneje: v levi denar, v desni pa oblast. V boju s temi večini res ne ostaja dru- večkrat pomislil, da mora vso šanje. Za spopad z nežna- gega kot knjiga. Prav v teh tisto godljo, s katero so nas brezplačno polivali, navsezadnje nekdo tudi plačati... Tudi če je bila podkupnina od Patrie dejansko porablje- njem prav gotovo, morda pa tudi za kîiubovanie tistim. Id dneh in do nedelje zvečer je v Cankarjevem domu 25, \'zdržu- Slovenski knjižni sejem. Pri razširjajo s "pravim 1. V Afganistanu sm ložnost. da ga obiščemo in se Času primemo oborožimo. razgled Vaš razgled Teden za tem, ko je bila fotograiija posneta, so se bobni v tovarni Industrije usnja Vrhnika še vrteli, o tem pričajo polne košare kože. V tovarni je obratova] eden izmed največjih bobnov za strojenje kož v Evropi. Nekdaj ponos Vrhnike je sedaj zaprt. > ^cio k t. Tudi mačka beži iz opuščene tovarne. Slika je malce komična, ker je v ozadju kup surovih kož, mačka pa kljub temu hitro smukne mimo. Surove kože so nasoljene, zrak v skladišču pa jedek in brije v nos. ^oto-. k t. Trk etike in (rdeče) estetike Marjeta Smolnikar sedmica "Septetnbra lani je konsm>atw- ture v evropstii javnosti vzdigni-ni danski dnn'nik Jyiands Po k oblakf prahu./.../." Tok sem slednjtgfi visoko cenim). zahav^ IjaŠk^a para z ene od áoven- cerkvenega praznika Kristusa ni vse. V zvezi s takšne in dru-kroi/o. Namen rdeče duhovito- sočno resniàws^û na rdeči stra- sten objavil dvanajst karikatur med drugim v naŠem časopisu sHK komercialnih televizij. Le- sti. zaradi kateregfije od sloven- ni Alp bi bilo treba omeniti Še islamskega preroka Mohame' da. L J Objav^ene kankature zapisala Jthruarja 2006, ko so nobno sem dvignila veke in na- skih "kur"Jj'čaio perje? Prvič, lobije, z nedutenim i^ivom, od bili zaradi tako imenovane no- pela ušesa (okolje je bih na- prizadeti čustva ven^'očih Slo- homoseksualnega do prostozi- pa so evropsko laično in stro- vinarske oziroma umetniške mreč precej bučno), da preve- ve^k in Slovencev. Drugič, do- dur^ikegu (ki se, mimogrede in kovno javnost razdelile v dva si'obode starega kontinenta od- rim, čemu konkretno se dekleti kazati ali pokazati, daje na t^ med drugam sknva za tako Ime- strani Alp še vedno močno v novono new age, po slovensko Scena na ek^a nu je bila od u- prulnosti duh boljševizma; in to novo dobo} in rodbinskega, am- mnenjska to^or^; eden razuhte nosi med Zahodno in Vzhodno iz vsega srca smejita. svobodo množičnega komuni» civilizacijo tïk pod vrdiŠčem, ciranja v absolutnem, eden v /n zdaj k aktualnemu dogaja- ma. Ogabna. Obskuma. Niti v vseh, pomeni vidnih in nevid- pak razprava o tem bi za nekaj relativnem smWw. Zahodnim nju. Preteklo nedeljo sem bila z najmanj duhovita, smešna, nih družbeno pojavnih oblikah časopisnih stmni, ne le stolpccif medijskim Jûndamentclistom, družino najprej na Blegošu, Nomreč. Pred kamerami sta se resničnosti. Tretjič, do neke prese^ okvir k rubrike. se pravi řisřím, ki brez predsod- nakar sem x sama odpravila še ob navzočnosti "angelov." pači- fncrc je umetniSka obskurriost, o fn Še to. Za aktualne razmere ka objavijo Mohameda z bom- v tako imenovano vodne mesto la in spakovala Lado Bizoviáir kateri teče beseda, tudi na eni pa nikakor ni prvo odgovorna íři ]urij Zrn«, prvi v sv. Jožefa, druâ v uiogi Device strani posledica pomanjkanja rdeča družbena skupnost. Prvo smisla za humor, če ne kar po- odgovorno je cerkveno občestvo bo na giovî oJî Devico Mar^o s Atlantis, točneje, v savno. Ko podffi no v narodu /.../ predla- sem udobno zleknjena pred tele- gam, ruxj razp^jo natečaj za vizorjem zakinkala, me je iz Maňje v Času porodnih krčev. pclnegfi manjka za le rtvari v na Slovenskem, strokovno in najbolj domiselno in "šaljivo" dremeža vřgto krohotanje dveh Sedvomno je bil domnevno pcvprečni siov^nrfcj domišljiji laično, ki pred opisanim ne- karikaturo (ali ru>vinarski najstnic, ki sta se na stolih dobe- umetn'^i "štikle" skrbno načr- oziroma domiselnosti, na eni deljskim dogodkom še vedno tekst) na dve temi, ena je pedo • sedno ^vi/ali od domislic Lada tovan, saj so ga m dotično ko- pa (politični) nepotizem na do- sklanja ginvo in molči h po- filija, ena homoseksualnost. Bizovičarja in Jurija Zmeca merdalno televizijo v program- moči medijski in pogojno rs^no komosti, navade ali strahu, je Stavim, da bi najboljše karika- (mimogrede, umetniški dar sko shemo uvrstili prav na dan umetniški sceni. Kajpada, to še pa čisto vseeno. GORENJSKI GLAS petek, 27. novembra 2000 EKONOMIJ M sUfan .za rgi @g-glas.si 17 ravnovesje med tremi Na tradicionalnih dnevih slovenskega papirništva iščejo ravnovesje med ekologijo, energijo in ekonomijo. Štefan Zargi Bled • Na Bledu so se v sredo zaCeli 13. Dnevi slovenskega papimižtva, ki jih vsako leto organizirata Združenje za papirno in papirno predelovalno industrijo pri Gospodarski zbornici Slovenije in Društvo inženirjev in tehnikov papimišiva Sloveiiije. Osrednja tema letošnjega srečanja so energija, energetska učinkovitost, okolje varstveni vidiki ter razmere za poslovanje. Direktorica združenja Petra Prebil Bašin je povedala, da panogo sestavlja kar 107 podjetij, od tega sedem papirnic, ki so velika podjetja, drugo so praviloma Na srečanju se je 2 izredno zanimivimi oblikovalskimi majhna in mikro podjetja, dosežki Iz papirja predstavila Visoka šola za dizajn. Skupna letna proizvodnja jejo tudi te stroške. Sloven-ska papirna industrija je z vlaganji izpolnila zahteve po za petino manjših emisijah po Kjotskem protokolu • vse našteto pa jo bremeni v tolikšni meri, da v izvozu niso konkurenčni. Slovenska papirna industrija namreč izvaža prek šestdeset odstotkov proizvodnje. V memorandu» mu zahtevajo, da se v slovenskem poslovnem okolju ponudijo vsaj takšne razmere, kot jih ima papirna industrija drugje po Evropi. Na dvodnevni konferenci dncvov papirništva so udeleženci prisluhnili vrsti strokovnih predavanj o nadaljnjih korakih za zmanjšanje vplivov na okolje, za večjo energetsko učinkovitost, več- papirja znaša sedemsto tisoč in àvtomatizirani. Ponosni nistrstva naslovili Memoran- jo rabo odpadkov (v Evropi se ton ali 0,7 odstotka vse ev- so, da jim je uspelo zmanjša- dum slovenske papirne in- reciklira že prek 66 odstot- ropske proizvodnje. Sloven- ti porabo vode z nekdanjih dustrije, v katerem opozarja- kov odpadnega papirja). Na ska papirna industrija po šestdeset litrov na kilogram jo na zelo neprijazno poslov» srečanju je sodelovala tudi njenih besedah že več deset- papirja na 12 litrov, medtem no okolje za to panogo. Cena direktorica CEPI - Evropske letij sistematično vlaga v traj- ko je povprečna poraba vode dela je zaradi visokih obdav- konfederacije proizvajalcev nostni oziroma sonaravni v evropski papirni industriji čitev previsoka, visoke so papirja Teresa Presas, ki je razvoj, kar dokazujejo z iz- 15 litrov. cene energentov ob primer- pozdravila dejstvo, da bo Slo- delki, ki so redklabilni, bio- Predsednik združenja pa« Ijivih cenah surovin, kljub venija prihodnje leto postala razgradljivi, iz naravnih su- pime industrije Marko)ago razmeroma majhnim izpu- članicateorganizadje.Vpol- rovin, 12 obnovljivih virov; dič pa je pojasnil, da so na stom plačujejo visoke okolj- letnem sodelovanju s Slove- proizvodni procési so prak- začetku tega meseca na slo- ske dajatve, ker ni več javne- nijo ugotavlja, da so pred isti- tiCno brez izpustov, modemi vensko vlado in pristojna mi- ga programa Šolanja, plaču- mi izzivi današnjega časa. Mali gradbinci so v težavah Zmanjšan obseg dela, nelikvidnost In nelojalna konkurenca resno ogrožajo obstoj mnogih obrtnikov ^ i J - In malih podjetnikov v gradbeni panogi. šttfan zargi Ljubljana - V ponedeljek je Obrtno« pod j etniški zbornica Slovenije (OZS) - sekcija giddbiijcev pripravila izredno dobro obiskano okroglo mizo o posledicah gospodarske krize v gradbeništvu- Prišlo je veiiko zainteresiranih članov pa tudi tistih, ki so skušali najti odgovore na zastavljena vprašanja: od vodstva OZS in sekcife do predstavnikov upravnega, gospodarskega in okoijskega mi- Težave malih gradbenikov je na okrogli mizi predstavil nistrstva ter vrste inšpekcij- predsednik sekcije pri OZS Vinko Vučajnk. skih služb. Znano je, da se nato s cenami izsiljujejo male. javni razpisi so pogosto pisani "na kožo" velikih. Odgovorov na te številne težave je bilo seveda manj. Država bo po besedah državne sekretarke na ministrstvu za državno upravo Tine Tr* žan skušala urediti trideset-dnevni plačilni rok in s spremembami zakona o javnih naročilih ter posebno uredbo tudi plačevanje podirvajal-cem in njihovim podizvajal-cem. Razmere sicer res krčijo investicijska sredstva, vendar si bo država še naprej prizadevala povečati črpanje ev- prav v panogi gradbeništva Vučajnk, saj za investicije ni materiali se prodajajo šuš- ropskih sredstev. To je potr» gospodarska kriza šele za- veČ primernih kreditov in ob- marjem na "odprte rsčime", dila tudi drŤavna sekretarka ostruje in pričakovati je. da čutno so se zmanjšala javna zaposluje se na črno, gradnja z gospodarskega ministrstva bodo najhujše posledice pri- naročila države in občin. Vse v lastoi režiji postaja krinka Darja Radič, ki je opozorila, šle šele v prihodnjih dveh le- večja nelikvidnost podaljšuje za izvajanje gradbenih del na da nedvomno postaja sloven- ski trg za gradbenike premajhen in da se bo neizbežno tih. Lani in letos so se na- plačilne roke, vse več je blo- črno. Pojavljajo se izvajalci iz mreč zaključevali še objekti, kiranih računov in pri tem tujine, ki ne spoštujejo naših začeti včasih velike konjunk- prav podizvajald in podizva- predpisov, vse več jeslamna- treba podati na tuje trge. Mi- ture, .sedanje gospodarske jalci podizvajalcev potegnejo tih in navideznih podjetij, ve- nististvo se bo potrtidiio pod- razmere pa prav ne omogo- najkraj^ konec. Izredno ve- riženje • oddajanje del raz- preti tako pot, s sprememba- čajo investicij v nove objekte, lik problem je neloialna kon- nim inženirir^om, posred- mi zakona o izvršbi pa bodo Prav zmanjšan obseg dela kurenca šušmarjev, pri veli- nikom prikriva razne špeku- bolje poskrbeli za položaj up- je na prvo mesro postavil kih gradbenih podjetjih od- ladje. Pojavljajo se dampin- nikov. Priložnosti ra grad- tudi uvodničar v okroglo puščenih delavcev, pri čemer ške ponudbe s povsem nere- bince ostajajo v turizmu in mizo, predsednik sekcije so inšpekcijske službe pre- alnimi cenami, ohranja se pri energetski sanaciji javnih gradbincev pri OZS Vinko malo učinkovite. Gradbeni monopol velikih podjetij, ki objektov, Kran) Teksti na ne bo prevzela Zvezde Za sredo napovedani sestanek upravnega odbora kranjske tek- stilne tovarne Zvezda s sindikatom - do srede oz i rom a do tega sestanka so namreč sklenili zamrzniti stavko - je bil preložen na včeraj. Predsednik sindikata janež Podgorelec je povedal, da je predsednica upravnega odbora Nevena Tea Gorjup napovedala, da bodo okoli trideset delavcev od 67 zaposlenih uvrstili na seznam presežnih delavcev, preostali pa naj bi začeli delati izključno za avtomobilsko Industrijo. Dokončno je namreč jasno, da ajdovska tek^^tllna tovarna Tekstina, ki ima tudi sama precejšnje težave in s katero so potekali pogovori o zagonu proizvodnje v Zvezdi, ne bo prevzela Zvezde. Trenutno v Zvezdi, kjer nimajo potrebnih materialov za proizvodnjo, grozi pa Jim tudi odklop preskrte s plinom; delajo le na enem stroju, skupaj osem delavcev, večina delavcev in celotna u pra- va pa je doma na čakanju. Kot nam je dejal Podgorelec, bo sindikat predloge sprejel le ob zagotovilih, da se obrani vsaj HH proizvodnje, da torej Zvezda kot tekstilna tovarna sploh preživi, stavka v takih razmerah pa se ne zdi smiselna, Dodal je tudi, da zbirajo podpise za tožbo za izplačilo regresa. S. Ž. a ! S ^ t Župan Igor Draksler vabi na v 1. ZUPANOV DOBRODELNI PLES Sobota, 28. novembra, ob 19.30 v Sokolském domu v Škofji Loki. Ples bo potekal ob ritmih plesne glasbe Mihe Kralja, popestren bo z modno revyo veleUagovnice Nama, z nastopi plesne šole Miran dance ter z dražbo izbranih slik učenk in učencev Osnovne šole Jela Janežiča Pogostitev: Hiša kulinarike Jezeršek Vstopnice lahko kupite na LTO Blegoš, Kidričeva cesta la, Škofja Loka. 04/517 06 OO, info @ !lo-blegos. si Pokrov i telj i : nama I Gorenjski Glas VRTNARSTVO STANONIK LEKARNA V BOROVLJAH LEKARNA ADLERAPOTHEKE MAG. PHARM. JUTTAROSiAN BOROVLJE - FERLACH, Hauptplatz 16 tel. 0043/4227/2225. faks 0043/4227/2572 e-pošta; adler@apothekeferlach.at www. a pot h e kef e rl a ch .a t Naročila za zdravila sprejemamo tudi po telefonu In faksu! Zdravila iz NEMČIJE vam bomo preskrbeli v roku enega dneva! BACHOVI CV£TN1 PRIPRAVKI cvetn o 2d ravljenje SCHÛSâ.ERJEVE SOU solna terapija (Dr. Wllhaim Schússisr) POKLIČITE NAS, GOVORIMO SLOVENSKO! 1 f U * i8 KMETIJSTVO cveto.zaplotnik (g) g-giôs. si GORENJSKI GLAS petek» 27. novembra 2009 KRATKA NOVICA Kranj Zavod že izdaja plombe za označevanje dreves Bliža se božično novoletni čas, v katerem bomo stanovanja, domove, poslovne in javne stavbe spet okrasili z božično novoletnimi drevesi Krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije Je izdajajo plombe za označevanje tovrstnih dreves. Lastniki gozdov labko pridobijo okrasna drevesa v svojem gozdu le na podlagi odločbe zavoda za gozdov, ki )e hkrati tudi potrdilo o plombah. Za okrasitev svojih domov ter domov sorodnikov in prijateljev lahko pridobijo brezplačno do 25 plomb, vsako nadaljnjo pa morajo plačati po ceni 26 centov. Vsa okrasna drevesa morajo imeti pri prevozu in prodaji plombo, ta je letos svetlo modre barve, na njej pa je označeno območje izvoia drevesa in leto 20C9. C. Z. Na podlagi 50. člena tdr v povezavi z 98. členom ZaKona o prostorskem načrtovaniu (Uradni lisi RS, ši. 33/C7) In 38. člena Statuta Občine ŠKof-ja Loka (Uradni tel RS, 37/95. 47/98) je župan Občine èkoÇa Loká dne 23.11. 2009 sprejel SKLEP 0 JAVNI RAZGRNITVI 4 S pre meni« n ega dopoln|enega osnutka občlnakega podrobnega prostorskega načrta za komunalno ureditev naselij Virmaše In Grenc (delna sprememba tras načrtovai^h komunalno energetskih vodov) 1. Javno SÔ razgrne spfen>en>eni dopolnjeni osnulek občinskega podrobnega p-ostorskega načrta, ki 9a je pod številko naloge 6073/12, v novembru 2009> izdelai Uubi}âAski urbanistični 2£uoć. d. d.. VeroviKova 64. LjuUlana. Dopolnjeni osnutek otwlnskega podn^ega prostorskega načrta je bil pod ètevïiko naloge 6073/12 izdelan v marcu 2C09 in je bil ^0 razgrnjen od ?3 POnd do 24. aprila 2009. Javna obravr>ava e tnla 22. apnla 2009. Na podlagi mnenj in cobud občanov ob javni razgrnitvi in javni obravnavi se delno aprenieni trasa načrtovanih komunalno energet-akiti vod^v. zaJo se javno razgrne spremenjeni dopolnjeni osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta. 2. Gr^rvo bo razgrnjene od 2. decembra 2009 dc 16. decembra 2009 v prosiorifi Kra;evne skupnosti Sv, Duh. Sv. Duh 10, 4220 Škoia Loka, v àùCùi v ponedeljek od 8. do 10. ur«, v sredo o4 14. do 16.30 Jn v petekod 6. do 1D. ure. 3- V ^aftji .avne nvgmitve bo v srado, 16. decembra 2ÛÛ9. cb 17, uri, organizirana javna obravnava v prostonh krajevne skupnosti Sv. Duh, Sv. Dun 10, SkoQa Loka, 4. S tem rđznamiom Občina èkoQa Loka o poteku lavne razgmrtve tn ^/ni obravr^ obvešča tudi vse lastntke nepremičnin r^a območju, kj ga obravnava sprerr>Qnjeni dopoln|ani osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta pod točko 1, da se seznam tangranih zemljišč naveden v Sklepu o javr>i razgrnitvi 2 dne 03. 2009 spremeni In dopolni tako. da se zaradi spremembe dopolnjenega osnutka občinskega podrobnega proslo/skega načrta, iz seznama tangiranih zamljisč črta zamljisča s pare. ét. -145/1, -204, -236, 521/5, 521/8, 569/1, 569/3, 669/4, 569/6, 669/7, 570/1. 576/1, 5^7/1, 582/3, 582/5. 58$. 566/2, 566/1, 508/6, 508/0, 500/9, 500/10, 083/2, 593/3, G93/4, 595/5,597/2, 597/4. 599/3, 599/4,601/2,903/1,606/3, 606/5, 606/6, 608, 612/', 679/17, 679/18, 679/19, 705/2, 750/3, 752/3,756/5,832/1,859/1,860, 955/1,956/1,1365/8, 1366/3, 1356/4, 1356/5, 1356/7, 1356/8, 173Î. -26, -209, 263/4, 366/4, 366/y, 3br/1, -MA. 366/2, 506/1, 622/3, 622/6. 942/11, 954/1, 954/.12, 955/1. 965/2, 955/3, 955/4, 955/5, 955/7, 957/1, 263/3, 507/5, vse k,o. Stari Ovor In 1238/4, 1285/1, 1287/2, 1287/3, 1290/2, 1293/2, 1300/2, Î299/1. 1300/1, 1290/5,vse k.o, Doriarje. Zaradi spremembe dopolnjenega osnutka občinskega podrobnega pfostor$kega načrta se seznamu iangiranih zemljišč doda zemfftiča s pare. št. 1240/1, 1240/2. 1260, 1329, vse ko. Oorfarje In 577/3, 574/1, 1360/1, 1364. 1355/4. 833, 791/1, 787/2. 792/1, 500/8, 388/1, 368/2, 500/9, 505/4, 386/3. 386/5, 507/10, vse k.o. Stari Ovor. Seznam ostalih tangiranih zemljišč, naveden v Sklepu o javni razgrnitvi z dne 16. mansa 2009, ostane nespremenjen. 5. V času iavne razgmrtve tah ko na razgrnjeni spremenjeni dopolnjeni osnutek podajo pisne pripombe in predbge t vpisom v »^igo pripomb vse fizične m pravne osebe, organizacije in sKupnosti oziroma jih v roku iz 2. člena sklepa posredujejo Občini ^ko^a Loka. Mestni trg 15, Sko^a Loka, oziroma jih podajo ustno na zapisnik na iavni obravnavi. če pripombe in predloge k spremenjenemu dopolnjenemu osnulku občinskega podrobnega prostorskega načrta pod točko 1 poda ëstnik nepremičnine iz točke 4, mora poleg podatkov o nepremičnini cavesti še svoje ime, pnimek in r^aslov. ob^ rta krajevno običajen načii atnih straneh občine Škofiá Loká številka: 350-1/2006 êMa Loka. dr>o 23. 11. 2009 Župan Občine Ško^ loka Igor Draksler l.r. "Naša pravica ni le ribolov, naša dolžnost je, da ohranjamo življenje v Poljanski Sori," pravi predsednik Demšar. BoStian Bogatai h • * • • i « « Gorenja vas • Otaoglih petdeset let skupnega prizadevanja za ohranitev narave, druženja in seveda ribolova je v soboto praznovalo 62 članov (skupaj z mladimi) Ribiške družine Visoko (Gorenja vas). "Poprijeti je treba za marsikatero delo, upam pa si trditi, da smo med prvimi ob vodi in v naravi, ki opazimo onesnaženje vodotokov. Tako smo med prvimi. ki lahko preprečimo katastrofo za ljudi," pravi predsednik Stane Demšar. Čeprav nimajo lastne ribogojnice, stalno vlagajo zarod postrvi, suicain lipana. Prav po Stane Demšar, predsednik Ribiike družine Visoko /fo'o^ti'u Dô^ bojevitem sulcu je Poljanska Sora prepoznavna. Na sobotnem praznovanju so se ribiči s priznanji spomnili svojih najbolj zaslužnih članov, domači družini pa je Ribiška zveza Slovenije podelila priznanje red za ribiške zasluge I. stopnje z zastavico. Pri svojem deiu viso§ki ribiči sodelujejo z družinami iz Železnikov, Sore iz Škć>f)e Loke in Žirov, njihov skupni cilj pa je ohra-mtev ribjega življa v porečju Sore in razvoj skupnega dela. Ob jubileju si želijo, da bi se jim pridružilo več do- ma6nov in bi tako nadaljevali delo slavnega rojaka Ivana Tavčarja. Lahovče Kmetje pospravili še repo Ob koncu preteklega tedna so kmetje v lepem vremenu Ki- teii pospravljat repo na polju med Spodnjim Brnikom in La-hovčami. Letošnja letina je bila srednje dobra, k temu je pripomogla tudi mokra jesen» ki ie bila "kriva", da je bito spravilo s kombajnom precej težje kot v preteklih letih. Kmet |ože Bobnar iz Vogeij )o je ob koncu tedna pospravljal z več kot iž hektarjev velike njive pri Lahovčah. Na tej njivi je po-sejal holandsko seme, repa je bila zelo debela, težka od dva do Štiri kilograme. Letos je je prideloval na skupno več kot tridesetih hektarjih površine. Kislo repo v "flnfuzi" dobavlja Mercatorju, del kisle oz. sveže repe pa Izvaža v Avstrijo, na Hrvaško in v Italijo. I. Ku. Kran/ Brezplačna ekskurzija na avstrijsko Koroško Razvojna agencija zgornje Gorenjske, Center za razvoj podeželja Kranj in Kmetijsko gozdarski zavod Kranj bodo v okviru Leader projekta Dodana vrednost ponudbi podeželja pripravili v četrtek, 3. decembra, brezplačno ekskurzijo na avstrijsko Koroško. Udeleženci si bodo ogledali malo vodno elektrarno, daljinsko ogrevanje na lesno biomaso, ekološko kmetijo, razstavo zelišč in še kaj. Ekskurzija je namenjena vsem, ki se na podeželju ukvarjajo s tovrstnimi dejavnostmi ali o tem šele razmišljajo. Za udeležbo na ekskurziji se je treba prijaviti na telefonski številki 04 5813416 ali po e-pošti klemen.klinâr ragor.si. C. Z. Železník Delavnica o pripravi mesa drobnice Društvo rejcev drobnice Skofja Loka in kmetijska svetovalna siužba bosta jutri, v soboto» dopoldne pripravila v restavraciji Lušma na ČeSn/ici kuharsko delavnico o tem, kako meso drobnice pripraviti za izdelke za dimljenje. Delavnico, ki jo bo vodil član društva Janez Bogataj, bodo sklenili s pokuš-njo pripravljenih jedi in z družabnim srečanjem. C. 2. MEŠETAR Tržne cene ovčjega mesa Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja pripravlja tudi tedensko tržno poročilo za ovčje meso, pri katerem kct reprezentativni trg upošteva rejce 2 več kot tristo ovcami za rejo težkih jagnjet in klavnice, ki zakoljejo na leto več kot Šeststo ovc. Poglejmo, kakšne so bile cene klavnih trupov oz. polovic v 46. letošnjem tednu, to je med 9. in 15. rovembrom! Vrsta ovce jagnjeta do 12 mesecev z maso trupov manj kot 13 kg jagnjeta do 12 mesecev z maso trupov od 13 do 22 kg Jagnjeta do 12 mesecev z maso trupov 22 kg in več Ovce nad 12 mesecev Povprečna tržna cena 400 EUR/100 kg 417 EUR/100 kg ni bilo zakola ni bilo zakola In kâj kažejo primerjave s cenami lani in predlani ter z drugimi evropskimi državami? Cena jagnjet, starih do enega leta in z maso trupov od 13 do 22 kilogramov, je bila v Sloveniji v lanskem 46. tednu 400,14 evra za 100 kilogramov, leto prej pa 411,60 evra. Pov^ečna cena klavnih polovic lahkih jagnjet (do 22 kilogramov) je bila v 44. letošnjem tednu (med 26. oktobrom in 1. novembrom) v Sloveniji 402,99 evra za 100 kilogramov, na Slovaškem 351,98, na Madžarskem 588,10, v Italiji 649,83, v Grčiji 372,26, v Španiji $26,63, ^^ Portugalskem 472 in na Cipru 796 evfov za 100 kilogramov. C. 2. Gorje Medeni zajtrk za najmlajše Gorjanske prvošolčke in predšolske otroke sta minuli petek obiskala gorjanska čebelarja Jože Kosmač in jože Bernik, ki sta jim predstavila pomen in delo čebel ter zdravilne učinke medu in drugih čebeljih izdelkov. Predstavitev so končali s sladkim medenim zajtrkom, na katerem se jim je pridružil tudi župan Peter Torkar, ki je prav tako poudaril pomen Čebelarstva. Prav to je tudi razlog, je Še dodal, da je tudi njihova občina pristopila k skupnemu projektu gradnje kul-turno-izobraževalnega središča čebelarstva v Radovljici, ki naj bi se začela v prihodnjem letu. M. R. UuegANA Kmetija slavnih ne odraža življenja na kmetiji Televizijska oddaja Kmetija slavnih ne prikazuje dejanskega življenja na kmetiji, ugotavljajo v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije in dodajajo: "Čeprav se oddaja imenuje "res-ničnostni šov", v bistvu ni namenjena resničnostnemu prikazu povprečnega življenja na kmetiji, temveč prikazu reakcij in medsebojnih odnosov bolj ali manj znanih ljudi, ki so se znašli v (zanje) rtenavadnem položaju." C. Z. i » f « GORENISKI GLAS petek, 27. novembra 2000 Á ir\J6@g-das.si 19 Planinski izlet: Tosc (2275 m) Velikan ob vhodu v kraljestvo Iz Bohinja nam pogled na Triglav zakriva debeluh oz. tolstec, kot ga je poimenoval legendarni Tine Mihelič. Brezpotni vrh, ki ga množice triglavskih romarjev hladno obidejo. Običajno se še kdo pritožuje» da se pot okoli njega vleče. Dokaj samoten vrh» ki nudi milino, tišino, mir in svobodo. Jelena lusnN Naš današnji cfl). Tosc, sem prvič obhodila, ko smo se, že dolga leta nazaj, s Triglava vračali proti Pokljuki In že takrat se mi je ta pot okoli njega zdela zelo lepa, čeprav je prava magistrala proti s!o- venskemu očaku. Ko sem raziskovala kotičke Pokljuke in sedela pod drevesom na planini Zajamniki, mi je spet Tosl zakrival pogled na Tri- glav. Tosc, mogočna gmota, Spredaj je Vernar, debeluh zadaj je Tosc, priostrena piramida je Veliki Praški vrh, naslednji id jo je vredno obiskati. pa Mali Draški vrh. Fotografirano poleti s Kredarice. Skozi Bled se zapeljemo do Pokljuke. Mimo Mrzlega pred seboj zagledamo plani- se jim bomo izognili po des- bi. Okusen sendvič sem si Studenca nadaljujemo proti no Krštenico ter Stogove: ni strani. Tipičen kratki svet deliia z gorskimi kavkami, vojašnid na Rudnem polju, Mali, Jezerski in Prevalski. nas bo navduSil, a pozornost kot da bi vedela,, da bo vna- kjcr zavijemo desno in po Na tem ovinku nas smero- je nujna, saj pot poteka ne- slednjih dneh sneg prekril nekaj sto metrih parkiramo kaz na kamnu Tosc s pušdco kaj metrov stran od prepad- vrhove in jim s tem otežil ob vznožju smučišča. Zače- usmeri na njegove pobočje, nega roba. Na koncu planote preživetje, tek vzpona je enak poti na Potrebno je nekaj previdno- nas možid vodijo naravnost Z vrha Tosca do markira- Triglav; začnemo po cesti, sti, da odcepa ne zgrešimo. proti vrhu, kjer nas čaka ču« ne poti sestopite po poti kjer na prvem ovinku zavije Na zaietku dobro vidna in dovit razgled in žig. vzpona. Pozorno glejte na v gozdni breg stezica, ki nas lahko sledJjiva stezica se Vse od roba kraškega viso- možice, da ne boste zgrešili pripelje na zgornjo cesto, v2penjavokljukihpotravna> kogorskega travnika lahko prehoda čez skale. Na Stu» kjer se tudi še da parkirati, tem pobočju. Prijazni plani- občudujemo Triglav v vsej dorskem prevalu se lahko Sledimo makadamu in mar- nec je na kJjučnih mestih po- kacije nas spet usmerijo v stavil zseste spremljevalce. svoji veličini» skupaj s Planiko in Kredarico. Na dlani so odlodte za krožno pot. Predlagam, da zavijete levo in se gozd. Pot se vije v okljuklh možice, ki olajšajo sledenje nam tudi vrhovi zahodno od p>o markjrani poti povzpnete dokaj strmo, a le nekaj mi- tam, kjer pot izgine. Pot po- njega, med katerimi sta De- pod Mali Draškj vrh, od tam nut, nato se pot skorajda po- časi začne zavijad desno, beli vrh in Mišelj vih še pose- pa preko Srenjskega prevala loži, vmes tudi rahlo spusti, proti žlebu, kjer travnati svet bej izrazita. Vrh le Še dopolni do Viševnika. Z njegovega Pod nami, na naši levi strani zamenja kamenje in skalov- ta Čudoviti razgied: Rž in Rja- vrha se mimo Plesišča spu- je planina Konjščica. Preči- je; tukaj je tudi sledenje poti vina, veriga Karavank z do- stite do Rudnega polja. No, mo hudourniški potoček, ko malenkost težje. Steza spet minantno Kepo in Kamniške varianta vrnitve je tudi s pot zavije desno, se strmo • ^vijť Itvo, Preliodi poti so Alpe; proti jugu se odpre pxí- Srenjskega pievala čez KaCji vzpne in že smo pod Studor- med skalami. Sledite moži- gled proti spodnje bohinj- rob do jeklenega konjička v skim prevalom, v krnici Je« cem oz. se držite desno in skim goram. Če je jasno in zavetju Pokljuke. V visoko- zerce. Čaka nas vzpon na kmaiu vas bo strma pot pri- fístoonačje, sevidiceloKm. gorju že vladajo popolne Studorski preval, sedlo med peljala do planotastega kra- Tistega čudovitega jesen- zimske tazmere, zato ne po- AblancoinVelLkimDraškira škega travnika pod vrhom ske^ dne. ko sem sedela na zabite na potrebno opremo, vrhom, z vrha katerega se Tosca. Vrh je tista špica še vrhu Tosca. je bila dolina Nadmorska višina: Z275m pot rahle spusti, nato pa pre- daleč pred nami; a ni tako Krma zabita z megJo, pred Višinska razlika: 928 m či pobočja Velikega Draške- daleč, kot je videti. Pred menoj pa se je kazal venec Trajanje: 7 ur ga vrha in Tosca. Kmalu nami bodo globoke vrtače, ki Julijcev v svoji žlahtni podo- Zahtevnost***** Vrh Tosca, zraven Veliki Draški vrh, zadaj pa Rjavina in veriga Karavank GG narocnmc 04/201 42 41, e-po§ta: narocnine@9-glas.si www.goiemskiqld^.si plezalni dnevi kranja r'SlllQ Finale državnega prvenstva v športnem plezanju, v balvanih in težavnosti. Kranj, športna dvorana ^ Zlato polje/ 4.,5. in 6» dec. 2009 Tekmovanje bo spremljal tudi zariimiv spremljevalni program, med dnjgim predavanje in projekcija tilma Chalk & Chocolate, razstava fotografij z natečaja Plezam, tire j sem!. otrošj2; 2.1.2010 Odvcstila o dogodkih objavljamo v rubriki glasov Kažipot brezplačno samo enkrat. PRIREDITVE Skupaj se mamo fletno Cericije - Društvo upokojencev Cerklje vabi na že tradicionalno 3. prireditev Skupaj se mamo fletno, ki bo jutfi ob uri v dvorani Ignacija Borštnika. 4 Corniški večer v Igorjem Likarjem Domžale • Planinsko društvo Domžale in Knjižnica Domžale vabita na Corniški večer z Igorjem Likarjem Hoja je film, ki bo danes ob 18. uri v Knjižnici Domžale. Gašperjev Miklavž Komenda - Tradicionalna, že sedma prireditev Gašperjev Miklavž bo jutri ob 19. uri v Športni dvorani Komenda. Francoski večer Kranj - $^/icarska šola, Pot v Bitnje 16, Kranj, prireja v torek, 1. decembra, od 19. do 20. ure Francoski veíer. Predhodne prijave sprejemajo na GSM 041/440 793 ali po tel. 04/2312 520. 8. Pirčevi dnevi Podbrezje - V Podbrezjah ob 100-letnici kulturnega življenja danes ob 19. uri pripravljajo S. Pirčeve dneve. Kratke zgodbe o prihodnosti Ziri • Petkov večer 2 Ervinom Hladnikom Mifharčičem z na« slovom Kratke zgodbe o prihodnosti bo danes ob 19.30 v Galeriji DPD Svoboda v Žireh. Kuhurno v Besnict Besr>ica • Kulturno umetniško društvo Sejalec Desnica in Krajevna skupnost Besnica vabita na prireditev, ki bo v rte* dcljo ob 14. uri v ccrkvi sv. Tilna v Zgornji BenicI, na kateri se bodo spomnili ioo*letnice izida knjige Zgodovina Besni* ce, 20-letnice delovanja Aleša Lebna in 10-letnice delovanja MePZ janež Kozjek. izleti v neznano Kranj • Pohodniki kranjskih upokojencev vabijo v četrtek, 3. decembia, na izlet v neznano. Prijave z vplačili sprejemajo v pisarni društva do ponedeljka, 30. novembra. Kras-Sočerga-Cradec-Vela Griža Žirovnica • Društvo upokojencev Žirovnica vabi v torek, 1. decembra, na izlet Kras-Sočerga-Gradec-Vela Griža. Prijave: Drago Kajdiž» tel. 5 Soi 469, gsm 031/535 799. Kolesarska tura na Miklavža Radovljica • Planinsko društvo Radovljica organizira 5. decembra kolesarsko turo na Miklavža. Prijave sprejemajo po tel.: 031/771 758. V praznični Salzburg Duplja * Društvo upokojencev Naklo vabi na izlet v praznični SaUbufg, ki bo v petek, 4. decembra. Odhod iz Naklega bo ot> 5. uri. obvestila Zimski tečaj šolanja psov • Kinološko društvo jesenice vabi na sestanek za Zim- ski tečaj šolanja psov. Sestanek bov ponedeljek, 30. novembra, obi9. uri na sedežu Kinološkega društva Jesenice, na Blejski Dobravi i6o. Vse dodatne informacije dobite po tel: 041 /666187. Odprtje laboratorija Selca ' Odprtje laboratorija za dimenzionair^e veličine 1.02 -dolžine in kota. bo v poslovni stavbi Laboratorija za meroslovje Lotrič v Selcih danes ob 13. uri. Delavnica izdelovanja adventnih venčkov Sko^a Loka - Loški skavti vabijo na dobrodelno delavnico izdelovanja adventnih venčkov za potrebe slovenskih misijonarjev. Delavnica bo v avli Kina Sora na Mestnem trgu jutri od 9. do 12..in od 15. do 17. ure. predavanja Vzpon odprave na Olimp Gozd Martulj^ - Planinsko društvo Gozd Martuljk vabi člane in vse zainteresirane, še posebej pa udeležence, ki so junija 2009 v počastitev 60 let Planinskega društva Gozd Martuljk osvojili Olimp, jutri ob 18. uri v dvorano novega gasilskega doma v Gozdu Martuljku na predavanje, kjer bosta predstavljena pot in vzpon letošnje domače odprave. Proučevanje Svetega pisma Kranj * Društvo prijateljev Svetega vabi jutri ob 9. uri v Dom krajanov Primskovo na proučevanje Svetega pisma z okvi* rno temo Odkod obljuba, da bo Jezus zopet prišel^ O odvisnosti od prepovedanih drog Bled - Dânes ob 16. uri Društvo Blejski mladinski center pri-pravlja Debatno popoldne o odvisnosti od prepovedanih drog. koncerti Ofiranje Preddvor • Folklorna skupina Preddvor vabi jutri ob 19. Kulturni dem na letni koncert. Naslovili so ga Ofiranje gg I izlet i torek. 8. decembra Malica v najgloblji jedilnici v Sloveniji Dragi Glasovci, zaradi velikega zanimanja se bomo s 120 let starim vlakcem pustili za naše skupne izlete smo za VÔS pripravi- naokoli 170melrovglobine, s^tan109[e- l i ^ e en da n d ružénja, ogledov 1 n sprostit- dal 1 m u ItivizijsJío predstavitev dela nekoč ve.Vtorek,8.decembfa,sebomoodpra- in danes, doživeli simulacijo nesreče, na vilinapotobZlOzavtobusnepostajeRa- koncu pa se bomo še okrepčali s pravo dovljica- Ob 7.30 boste na avtobus îahko knapovsko malico v najgloblji jedilnici v vstopili pred Crejno, ob 7.45 pa na Prim- Sloveniji. Na površju si bomo ogledali fe skovem na avtobusni postaji pred Mer ca- razstavo In t. i. skok čez kožo. Potem se torjevim centrom. Pot nas bo vodiJa do bomo odpeljati do Temi Dobrna na kosilo Gorenjski Glas Veienja, kjer si bomo ogledali izredno Cena izleta: 35 EUR Cen« vklju6jje: prevoz ogled premogovnika, knapovsko malico, kosilo, kopanje in malico. Rezervadj« sprejemamo rM; 04/201 4241 vponedelifrk. »rçk In Ííirtek do 17, utç, v s' ]6,ur»,vpei«kdû 14. ure. S seboj ne pozabite vzeti: stabilne udobne obuthre. kooalk in bri^e za- s harmonikarjem. Sleoilo bo §e kopanje m mi v nekoč delujoči del premogovnika do 17. ure, nato pa odhod proti domu. Pri-Velenje. Z zaSčitnimi suknJiCi in čeladami hod v Kranj načrtujemo okoli 19. ure. Organizator izleta je TA Odisej. Koncert Kranjskega okteta Radovljica - V Baročni dvorani radovijišktí Graščine bo jutri ob 19. uri koncert Kranjskega okteta. 60 let Ciasi>ene šole Škofja Loka SkoQa Loka • Ob 6o-letnki Glasbene šoie Škofja Loka bo danes ob 19. uri v kapeli Puštalskega gradu koncert klavirskega tria. Z obrazi in srci Strahinj < Dijaki z mentorji Biotehniškega centra Naklo, Srednje šoie, vabijo na dobrodelni koncert z naslovom 2 obrazi in srci, ki bo danes ob 19.30 v športni dvorani BC Naklo. Zbrani denar bo namenjen Šolskemu skladu. io-letnica Bid banga Radovljica * Kulturno društvo Bid bang big band vabi na koncert ob lo-letnici svojega deiovanja, ki bo 2. decembra ob 20.10 v Linhartovi dvorani v Radovljici, razstave Adventni in božični izdelki in glasbeni program jeeenice • Gornjesavski muzej jesenicc sporoča» da je prodajna razstava adventni h in božičnih izdelkov v cerkvi na Stari Savi odprta od 26. novembra do 19. decembra. Cerkev in Ruardova graščina bosta odprti vsak četrtek, petek in soboto od 16. do 19. ure. Vse dni razstave bo ob 17. uri krajši glasbeni program učencev Glasbene šole Jesenice. Ob 20-letnici Fare Skoija Loka • V Galeriji fara bodo danes ob 18. uri odprtje razstave slik ob 20-letnici galerije. Ne čujem dobro Kranj - Policijsko veteransko društvo Sever Gorenjska in Co-rer)jski muzej vabita na odprtje razstave ob 20. obletnici akcije Sever z naslovom Ne čujem dobro, Razpad Jugoslavije, rojstvo Slovenije, ki bo danes ob i8. uri v Mestni hiši r\a Glavnem trgu. Zdto potujem Dovje - KUD jaka Rabič Dovje Mojstrana vabi na odprtje fotografske razstave Portanto viajo • Zato potujem mladega avtorja Rafaela Scudelarija, ki bo danes ob 19. uri v kulturnem domu na Dovjem. predstave Transvestitska svatba spodnja Besnica - V Gasilskem domu bo danes ob 20. uri Igra Transvestitska svatba avtorja Vinka Modern do rferja, ki jo predstavljajo mladi igralci Kulturnega društva Jože Papier iz Besnice. Ponovitve bodo še 28. novembra ter}, in 4-decembra ob isti uri. Art Sveti Duh - jutri ob 19.30 bo v Kulturnem domu pri Sv. Duhu prva abonmajska predstava. Gostuje SNG Drama Ljubljana s predstavo ART. Prestavljeni Čefurji raus Železniki • Zaradi bolezni igralca je predstava Čefurji RAUS! v Železnikih prestavljena na četrtek, 3., in petek, 4. decembra. Obe predstavi bosta ob 20. uri. Pazil Stevardesa! Šenčur - Gledališče Šenčur v letošnji sezoni pripravlja novo gledališko predstavo z naslovom Pazi! Stevardesa, katere premiera bo jutri ob 20. uri v Kulturnem domu v Šenčurju. Kresniček Visoko • KUD Valentin Kokalj Visoko vabi na ogled mladinske spevoigre Radovana Gobca Kresniček, ki bo jutri ob io. uri v Kulturnem domu na Visokem. Oprostite, napačna soba Bohinjska Beb - Gledališče Belansko bo jutri ob 19.30 v Kulturnem domu na Bohinjski Beli premrerno uprizorilo gledališko predstavo Oprostite, napačna soba. Ponovitev predstave bo v nedeljo ob 19. uri. Slastni mrlič Sk)venski Javorník - Igralska skupina Dovški oder bo v nedeljo ob 19.30 s komedijo Slastni mrlič gostovala v kulturnem domu na Slovenskem lavorniku. več na www.gorenjskigIas.si/Oažipot i t GORENISKI GLAS petek, 17. novembra 2009 OGLASI / MALI OGLASI info@B-s^s.si 21 BlOTEHNlilU ^ (;tlll tK NiMau Gorenjski Glas Gorenjski glas za cenjene naroaiikc organizira izdelovanje hožično-novoletne dekomcijezu rtu vhodna tnala % * Brezplačna delavnica bo v ponedeljek, 7. decembra« od 10.30 do 12. ure v avli Gorenjskega glasa nasproti glavne avtobusi"? postaje v Kranju, rid Bleivvsisovi cesti A. Udeleženci naj s seboj prir\e3e]o; »leskoveveje 02. veje. ki se lahko upogibajo» •zebnje. »mehko žico ali vrvico za pritrjevanje zelenja in okraskov. • 2 m okrasnega traku. • dekorativne dodatke po želji. Kerjeitevllo udeležencev omejeno, na m spo roč rte, če se boste delavnice udeležili. Prijave sprejemamo na tel, it.: 04/201 42 41, v ponedeljek torek in.četrtek od 8. do 17, ure. v sredo d61Ô. ure. v petek pa do 14. ure. Vat fjen i I Poslovalnice: Inr^sbrvck 5.12. 1 dan C HOO Dunaj In Bratl^f^a 12.-13.12. 2 flnf «d*»*** 120,00 Krdnj. 04/20 13 2Z2 h. Loka, 04/51 70 3C5 Triii, 04/5971 350 Radovljica, 04/53 2044S Jesenic«, 04/53 09 735 LJubktana.01/23 03 www. alpetouf.fl Graz ir cekoldda 5.12. 1 dan o6vtM <9.90 Prdznični úraz 12.12. 1 dan oé''«"* i 44.00 Dunaj 5.12-, t?.l2. 1 dan Bavarska 12.12. 1 dan € 44.00 PETKOVA PRIREDITEV Gostuje: Li/tkovno gldddljif« NEKOČ JE BILA Pefek.27 novefnffa 2009. ol)l7.30 v Knce Krace. Glavni trg 21 SOBOTNA MATINEJA ^ Gostw|e: LutkovfwgiedaliiČóKoruffiozrno SLISAL SEM BOBEN TOLČt Sobot«, 28. novembra 2009. ob 10. un v Pr*i*fnov*m efedaiiiiu .1 \ iStt CorenlsKi Gla!> na prvo tekmo 2. kroga evropskega pokala ASTEC TRIGLAV (SLO) AB GRONINGEN LYCURGUS (NIZ) \/ sredo, 2. decembra 2009, ob 18. uri Športna dvorana Planina Kranj www.oMrIgJav.sl 3 * .asiec m gbd^ IMfiCÛ Mé GRAPO«:: mUfđM f 1 i i Nagrajenci za koncert Andreja Šifrerja Koncert si bodo ogledali: Leo|>old Kern, Blejska Dobra* va; Vida Rozman, Podnart; Marija Metelko, Ljubljana; Radko Gartner, Bohinjska Bistrica; Janko Zupan, Kranj; Marija Cogala, Selca; Klavdija Kuraft» Cerklje; Maja Novak, Zgornja 8esnica; jelka MaroK. Bied; Anica Bizjak, Radovljica; Margita Hafner, Radovljica In Vid Moàiîk, Cerklje. Iskrene Čestitke! Otfvdr pohitite z risbicami u Likovni natečaj Dragi otrod! Prepričani smo, da ze natančno treste, k^ si boste fetos zaieJďi za no^ietno darilo, in če stez mislimi že tako dafečr potem ni prezgodaj, če ^ povabimo k sodeio^f^u za de^k3 Mraza. Narišite karkofi si pač predstavpate pod stavkom: Z/ma, zima be/a. V^e/i bomo izdeika ^ katerikoii veiHcosti irr risalni tehniki, ie otroci ne smete biti stari več kot 14 let Kar dv^set umetniiíoy, ki bodo ustvarili najboljše izdeike po mnenju zirye, bo povabljenih, da bodo prišli na Gore/JskJglas, ko nas bo obiskal dedek Mraz, Ko bo izdelek končan, na zadfýo stran ne pozabite napisati vaših podatkom ime. priimek naslov in starost. Do konca novembra Jih pričakujemo na naslovu: Gorenjski glas, Bleikveisova cesta 4. 4000 Kranj. Vse risbice bodo razstavljene v naši avli od ponedeljka, 7, decembra, ryaprej, Zd^ pa ie hitro na deio! Gorenjski Glas Alpe ^^ w y I i ^ * : m r< •A' MX RtcdrArp<1ni proi^^kx • t w . < • t i ♦ Mû'^iiHo, rrnT)coo Sirrco, Liechtcostum^ Avstrijo ' Slovenijo. Rrdha knnic 49,90 EUR Ccnfi GMs^ i IC 44,91 EUR ^ ot^sllhod MONOGRAFIJA M V ^ * * K..Il • 04/201 42 41 ? ^^ NI ^íinko ùù V utedfí^i.vu « tOHDnmii IL1I8 MERKUR Haïla 1. B rokometna lipa za f^nsks RK NAKLO MERKUR : ŠD JADRAN BLUEMARINE HRPEUE KOZINA NEDEUA 29. 2009. ob 19.00 uri v BC Strahinj VABUENI ' VSTOP PROST ABANKA fj RAarcator U> \\ II ll/ts^h • Il I vi I' I < s K I \ I M • Muzejsko društvo Škofja Loka je izdalo pesniško zbirko Olimpijski » venec, ki jo )e line Debeljak pripravi za izdajo marca 1945, a zaradi njegovega odhoda v Argentino knjiga do sedaj «I t « • i » CI |i O vsebini na WNvw.mdloka.si Redna cena knjige: 15 EUR Cena za naročnike CG: 12 EUR + poštnina Knjigo lahko naročite na: narocnine@)g-glas.si, po tel.: 04/201 42 41» ali JO kupite na sedežu Gorenjskega glasa. Gorenjski Glas GG mali oglasi 04/201 42 47,epo§t3: malicglasl^ig-glas.s www.gorenjskîglds.si LOTO Rezultati 94. krc^a • 25. novembra 2009 a» 7» 10,15,17.26,30 in 27 Lotko: o 4 9 2 S 2 Loto PLUS: 6, 7.i6> 29' 31,32 in 2$ Garantirani sklad 95. kroga za Sedm i co: 200.000 EUR Predvideni sl^ad 93. kn^ga za Lotka: 40.000 EUR Garantirani sklad 95. kroga za PLUS: 20.000 EUR Stanovaní» 3 pgf: atrijska 102 m2 + aUij 100 m2. mansardrko 120 Lepa sonina lokacija» trgovina, lold. vrtec, izvoz na avto cesto, neposredna bližina centra Kranja prodamo. Atrsko stanovarje z ogfajenim atrijem 1.490,00 €/m2. maptsa-d- no 1.290 €/m2 INFO: 041 B69 742. 607 577 i C domplan OonpU" d'd, BlflmoMťB H, iOOQ Kfar>j rovzoes 'C4.f &87oi, M o^i e«?«?} I fvw ii, 6 «MitpUruBdempTin » livedba c^ilih geodetskih st«ritev po ugodnih c«nah: • gecxíetski načrti .up«ditevmeje (dda rti^«) > (2ravndva meje . parcelacije (delitev, združitev) •označitev mejev naravi . evidentirani« zemlj^Ud pod stavbo . sprememba bcnitete zenilji&^ vpis stavbe in dela stavbe v koster stavb zakoličbe o&)ektov, komunalnih vodov, cest . komasacije stavbnih zemljiiK PokUCtte nas na telefon »«oglasite na sede- iu podjetjal BANOVANJE PRODAMO Kr«nj, šorii)ev9 naselje, dvosobno v III. nadstr. izmere 64.82 mi, I, izgr. kopaJnica v celoti obnovljena, ostalo potrebno obnove, cena 106.000,00 EUft.. Kran), Vodovodni stolp, dvo«o>no v N. nadslf. izmere S4.74 rris, I izgr. 1965, prenovljeno I. 2003 • okna, kopalnica • cena 95.000,00 EUR. Kranj, Zlato polj«, trisobno v I nad-jtr-v izmen 79 mt, I ovijeno 1.2004 • okna, kopalnica, tia-kj. CK na plm. dve Ueti, vselitev po dogovoru, cena 107.000.00 EUR Pfeddvor, en osobno v m ans a rdi řmer€48,uw v hiiS» so samo it»n «anovânia, I. i:gr. i960, stanovanje Izdelano 1.1991, CK, cena 79.500,00 eur. ^A(40VAN)E ODDAMO V NA|£M Kranj, Drulovka. manjSa visoko pflillina hila tlorisa 30 ma na parceli veiKostt500mz. «zgr.ijjiiV prenovljena in opremljena 1.2009. v pritličju • kuhinja, jedilnica z dnevno sobo, WC, v nadstr. • spalnica, pomoZni prostor in kopalnica. CK» največ za dve osebi vseljivo takoj, cena 630.00 EUR/sTies^čno * strcâki + ix varl£ina. HIŠE.PRODAMO Kranj, staro mestno jedro, enonîd-stropna s 120 mz površine na parceK velikosti 262 mz, I. »zgr. 1935» prer ovijen a I. 200Z • okna. vse instalacije, kopalnica» CK na olje, dvoriSče, Ker {e možno park«» ranje za dva avtomobila, terasa $115 mz vrta, cena 2oSooo,oo EUR. Trstenik, na izredno lepi sonini i, medetažna s 300 mz uporabne slsncv. površine na parceli velikosti 1144 mz, I. izgr. 1999, cena 439.000.00 EUR, v kateri je vključena tudi vsa oprema Izdelana po meri. Gorenjska, Cegeirica pri Naklem, vi< sokopritlična, tlorisa Z.^ t S mz na pa celi velikosti 539 mz, I. izgr. 1939, delno obnovljena 1.1994 »okna, streha, kopalnica, WC, garaia, vsi priključki, CK na olje, ZK urejena, cena 148.000.00 EUR. POSLOVNI PROrrOR • PRODAMO Trži^ v centru mesta na glavni ulici, pritliCje v izmeri p mz, I. izgr. 1900, že delno prenovljen, prlmerer za neživilsko trgovino, cena 47.000,00 EUR. VIKEND-PRODAMO TrrtenUi • Orte. lidan, visokopnti fri\. ticrisa 46 mz na parceli velikosti 47^ mz, lepa sončna lokacija, garaža, dostop tlakovan, ob vikendu ludi manjla brunarica. izgr. 1997, cena 2/jn 000.00 EUR PARCEIA ' PRODAMO Kianj, proti Naklemu. v industrijski ceni v izmeri 5957 mz za pre>iz/od-njo, skladllča, parkirišče, cena 144 EUR/mz fn S© pribl. EUR/mi za komunalni pnspevek. H t MALI OGLASI GORENJSKI GLAS petek, 27. novembra aooo Mali oglasi tel.: 201 42 47 fax: 201 42 13 e-mdí1: mali0glasi@g-glds.sí Male oglase sprejemamo: za ol^avo vpetek*vsr«dodo1730 in za objavo v torek d» petfca do 13J0I Delovni ćd$: ponedeijekr torek, ^trtek n^kínjeno 8. do 17. ure, sreda od S. do 18», v pet^k od 8. do 14. ure, sobote, nedelje ir> prazniki zaprto. NEPREMIČMiME STAHOVANJA_ PRODAM ENOSOBNO stanovanje, 47 m2, 1. nad^., popolnoma opremljeno ■ na^ slarw»tíno. tř 0dl/341-314 KUPIH STANOVANJE v Kranju ali okolici Sem resen kuoec. 9 041/72$-22& gekkoprojekt nepremičnine Brof 4000 Kran) mfi)* ncp^Qst^topfc^cU s www.çeiAofMttttiâ 04 2341 99^ 031 67 40 33 STANOVAr^JE afi maijêo hiáo v Kranju aJ( Dl^ni, ir 041/6^5>ôed 9007 ODDAM DVOSOBNO stanovanje na Jesenicah. boKâcifa Roodo. tt 041/500-943 Bcvm TRISOBNO nadstanùarûno, delno op^enlieno, z garažo v kleti, na Levot»* kM Kranj, certa 400eur. ® 041/6IV 294 ùotrraj HIŠE PRODAM OVOORUŽINSKO hišo, veeka etaža 70 m2. óa/c. 660 m?, okoNce Kranja, « 05l/62fr07?, po t9 uri 0007133 FESST» d Ô. O,, nçprtfn linmska družba, KorolU C 2. Kranj, Ttlefbn; 236 73 7i Fax: 236 73 70 Epo$Ca: KRANJ-DRULOVKA, 136 in2, hi&a, nova, 486 m2 zemljišča. 3. G- F., P+N. asfaltiran, ďovo:, vsi pnklKi6Ki do niše. cena 129.000. Ofi d. o. o., Slamnikarska c. u, Domžale, 061/811-132 POÛNART, novogradnja, P-^M, 112 m2. parcela 661 m2, 3. pgt. cena 159.000.00 »ur« «041/744-706 MO? 46 STAREJŠO htšo, na Visoka. 120 m2 In dvonsce 110 m2, V 040/322-309 VIKENPI, APARTMA J J KUPIM VIKEND ali parceto 2S «keod in Sko n«o z vnom, na območju Qo2. 4 km (2 Kranja, « 041/335-217 B007IS7 GARAŽE ODDAM GARAŽO za novo gl^o 031 /549-008 OAftAŽO ôkoQa L^ •Qnshanevo na-seife. t6 m2, za dalj^ čas, tr 07C/ 928-240 MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI PRODAM ODKUP, PRODAJA, PREPIS vo2i!. Q591 kovinskim cm, ugod- M071M ŽELEZNA vrata, dimeozije 195 x 81 cm, «041/378-793 ««71 S( KURIVO PRODAM DRVA < metrska ^i dostava tr 04i/7'i&{ii9 razagana, moznâ BUKOVE go4i ali drvaVokolk^t Boh. Bk smce,«041/^2-015 9007141 DRVA bukova, euha, 200 m3, možen razrez in doatdv«, cene 44 «uc/md, 9 031/61&^79, 051/ei&^79 DRVA - mešanć^: buKev, gaber, javor, jesen, hrast, možnost razreza in dostave, cer%t 40 EUR, tr 070/323-033 woews DRVA DuKova, delno sufiâ, cena 45 eur, možen razrez in dostava, « 040/338-7^9 DRVA. mešana, tr 04T/875-091 DRVA. oukovâ, jeseňová < metreka aH razia^arta, možna tudi dostava. po ugodni cen, « 041/63S- 34d Mûri 72 SUHA metana drva. « 041/848-539 SUHADukovsdnia, tr 041/&08-Ô42 soo7ifle SUHE OuKove butare tar smreKove deske 16 mm In 25 mm, « 04^/966- 112 Mone STANOVANJSKA OPREMA POHIŠTVO PODARIM JEDILNI kot (KJop, 3 stole, mizo} !*> klubsko mizico na kolesih, tr POSTELJO z jogijem In odejo ter saino mzo, « U4/20-2^-U92 0007 GOS POD I NILSKI APARATI_ PRODAM MAU PRAU4I STROJ, zďo malo r3> (jen tn «tek. pisalni stro), tr 041 /602- POOAJIIM DOBER etektnani ^t&^ilnik. 4 elektn- kfl, « 04/S9-57-5W, 040/394-07C ftocniis OGREVANJE, HLAJENJE OGREVANJE, solamr sistemi, plinske in vodovodne instalacije, trofotne tť paJKe Termoinstai Tomaž ĆesniK. s. p„ Krnica 11. Zg- Gorfe, tr 041/893- 682 SlW7irT7 GLASBILA PRODAM HARMONIKO Silar, C F, B, nerabljeno. cefapodog,, «041/811-138 B007lft2 UGODNO prodam novo diatorrlóno harmoniko, v račun ^mem tudi staro harmoniko. « 04/23-12-101, 040< 244-823 8CC7»?5 SPORT, REKREACIJA PRODAM BOARD z vezmi, velikosti 130 cm. cene 30 eur, Radovijic», « 041/24â-713 M07t30 KUPIM FANTOVSKE canning smuči, dolžine 160 -170 cm. panceiieit. 44 in sobno kolo, «04/51-82-643 aoonM OBLAČILA IN OBUTEV PRODAM NOGAVICE ročno pletene in domačo predeno volno, «04/51-41-227 MEDICINSKI PRIPOMOČKI OKULISTIČNI pregJedi a očala ir kontaJdrte leče, popusti za upokojence in študente. Opia končina - dostava ca dom. « 031/206-874 PODARIM KRMNI krompir, « 031/432-299 VZREJNE ŽIVALI PRODAM BIKCA stTientaJca. starega 3 mesece, paini, pnmeren sa nadaljnjo rejo, « 041/608-244 8007114 KOZe al I menjam. « 051/253-525 90071 rs KfíAVO s ment^ ko. pašano. z (»kcem, 120 kg. latiKo tudi posamezno, O 041 /862-078 •007170 MLADO Kravo za zakol, domača km^, «041/91M35 aooriid NESNICS 1d-tedenske, na zalogi. Trgovina Domačija, 9 04/53-09-494 0007165 PRAŠIČA, težkega 180 Kg. možnost zakola. « 04/51-32-617 W07I06 PRAŠIČA za zakc^. « 041/605-704 90071s4 SRNASTEQA kozla brez rogov. « M0710« TELICO simenlalko, 400 kg in krompir za krmo, sel izkop, «04/25-31-352 eo07(7i TEUCO simanlalko, brejo 5 mesecev, «041/873-887 fi(X>?l89 TELIČKO simentaJko, slan) t4 dni. « 031 /642^77 SC07I5« TELIČKO stmanlalko. slarD T4 dni, « 031 /d6&036 SO07I73 THUČKO simentalKo, stan» 3 mesece in pol. « 04/59-57-824 «007166 ZAJCeoflaka. «031/618046 BOG7133 KUPIM BI KCA slmentalca, težkega od itO do 140 ko, O BIKCE simentalce al» kitžance, mesni tip, 5 kom, «041/865-291 MESO bika stmentalca, starega 20 mco, eo S eur/kg, « 0^1/242-375 90071 POSLOVNI STIKI FESST d o.o., Koroška c. 2, Kranj Nudimo v$6 vrste posojil jgodn« obfesti 04/236-73-75 GOTOVINSKI KREDITI DO 10 LET ZA VSE ZAPOSLENE. TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TER UPOKO|ENCE, do jo % obr., obveznosti niso ovira. Tudi kr^ diti na osnovi voziia in leasingi. Možnost odplačila na položnice. pridemo tudi na dom. NUMERO UNO, Kukovec Robert s.p., Minska 22,2000 Maribor, 02/252-48-26.041/750^60 ZAPOSLITVE (m/ž) NUDIM ZAPOSLIM dekle stalno, dve za Nazarjeva 1, 417 strežbo (eno z$ , Bistro EnKa, 9 041/618- ZAPOSLIMO dekle ali fanta za delo v staibt, Gostilna Pť Matičku, Jezerska c. 41, Krani, « 04/23^3-360, 041/ 22g.788 »3070«< léČEMO izkuáeno telefonistko (te prodaja) za vod^je telefonskega studia, BaJdri^n, d. O. o.. Ul. Mirka Vad- nova 19, Kranj, « 0590/41-575, 0007140 STORITVE NUDIM ADAPTACIJE, novogradnje Od temelja do strehe. Notranje omete, fasade, kamnite škarpe, urejanje in tUKo/anje dvonâô, z na^m ali vaiim matenalom, S3P Bytyqi SKALA, d. n. o.. Struzevo 3 a. Kranj, « 041 /222-741 «omia AOAPTACUE HopskK, vodovodne sbrtt-ve, zidarska dela. poiagarie keramičrti ptosůc. montas kopalniške opreme. Pu- evjan, s. p.. Hola^ 34, Poliane naJ PLATINUM 080 25 20 vmw.pâltinumprevozi.com ADAPTACIJE, vsa gradbena deta, notranje omete, fasade, adaptacije, tiar kovanje dvorišča, ograje, kamnite škarpe in dimnike, kvalitetno, hrtro in poceni. SGP Beni, d. o. o.. Struzevo 7. Krani, 9 041/561-838 ASFALTIRANJE in tlakovanje, stn^jni izkop terena, prevzem kompiel grad-penih del novo gradnje in adaptacije, izdelava fasad. Izdelava skarp. A£S, d.0,0., Sadnikaneva ul. 4, Kamnik, « 051/623-:)95, 03V803-144 ««587 ASFALTIRANJE, Dd^o^ Meč, dcvoz. poti, oetmt. potgg. lobrato/, psHh plcéč, (Zd. batonskli 'tr\ kamniOi ák^, Mrowč & Co. d. n. 0.. Jeiovskciva 10, Kafnnit. « TEUCO sfmdntalko, br^io 4 - 6 mesecev, pašno in žrebela za zakol. « 031/830^64 «007118 OSTALO PRODAM HLEVSKI grx)j {listnati naslii], možna dostava, 9 031/676-235 KOTEL 2A žganfekuho, v kompletu pe^. kotel in hladilnik, ugodno, « 041 /605-660 «007147 MESO rrilade krave, stare pottretje leto, polovica ali četrt, « 041/903- 41 2 90071?1 ASTERIKS SENČILA Rozman Peter, s. p., Seničro 7, Knze, tel: 59-55-170, 041/733-709: iaiiizije, roidiK rolete, lamelna zavese, phse zavese. komamiM, mariùze. wivw.aster^.nei BELJENJE in glaj&ije Sten, odstranj^ vanje taoei. antiollvični oremazi. barva- oken, vrat, dekorativni omeli ín opleski, kvalitetno m ugodno, Pavec Křo, s p . PrtrtBre*ie t7P. Naklo, « 031 /392-909 DELAM VSA GRADBENA DELA. mita- Ofa kcpaH;, credebie stene Knsii, baa- dSfSka deia, ćsćerite co- «^CMT^ praeiDRv. popust no vw dciû Tro-Cabrto 6.p., lOdnôetâ 4d. 4000 Kfari, «031/427-127 eoowii IZDELAVA PODSTREŠIJ, Knauf izvedba, Velux streina okna, (esení nad-str^&ki, K]9mer>c DragoTfr s.p,. Vokio 16, Sencor, « 041/771^37 «oo7>3i MÛ7llft 4 gorenjski glas petek, 27. novembra 2009 MALI OGLASI, ZAHVALE inJofSig-Ais.si 23 KITANJE In beljenje, hitro in kvalte^no. Nâhtkgal Roman &.D., Šorljjeva 19, K/anJ, O 031/5C8-I6d worottd KOM PLETNA'ddâptacijô stanovanj In tooatnic. vodcNoc, centitina, efcktriks, kdramik«, k/ianjf, pteska/ska dela Key Dđlntca samo v 7 dnehl Jani in MdHo zvezo. »041/28 -343 moto« RAZNO liče M ORUŽINA iz Cefkelj íáóe mlajšo upo- kqenko ali átijdentkc za pomoč v 90- scodinjstvu in pri čiščenju stanovanja, «041/738-678 «o??« PftOfMtt KOSILNICO Mjia Maestral, staro 3 leta. zapravljivček, dv© zim. gumi, 14 9 041/364-504 UHTldO KVAUTH'NE tvastove ploh« in s»jike sliv tor orehov, » 040/223-674. zvečer MtflOO OREHOVE tíkxJe za obdelavo In 4 CO - RO čarobni božič, novi, 9 04/25-22-354 »0(Vi2s RABLJEN električni radiator. 8 rAer la štvalni stro) B^rgat, na razni poocn. V 031 /742*207 »offio) BUKOVA drva, n^etrsKa ali razžagana. rrKcen tudi orevv^z in tehčke, stare 10 d ni al I več, o 031/60&-944 ma 1 u SNEŽNO FRE2Û, 1 x raUjeno, vga-r«ncl|i, bencinsko, 53 cm. 20 % ceneje, V 041/276-486 dotvud Sru je omagalo. tvoi dih je zasUil, v nt^ih srdh in spominu pa za vedno ostal. ZAHVAIA V 72. letu nas je zapustil dragi mož. oče, brat, stric, svak in bratranec Jakob Ribnikar z Zgornje Bele Iskiena hvala vsem gorodnikam. sosedom, botrom, va§6inom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje, sveie ter za molitve in darove za svete male. Zahvalili bi se tudi sodelavcem Jelovice Hiše, d. o. o., sodelavcem POD, d, o. o., DU Preddvor, g. iiiprilai Mihu Ij^vrinru. cerkvenim pevcem, ge. Agati Jekovec, pogrebni službi NavČek, trobentaču, praporS^ko- ma in zdravstvenemu osebju sb Jesenice, Hvala vsem, ki ste tako množično pospremili našega aU na njegovi zadnji poti. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena HVALA. žalujoči vsi njegovi Zgorrja Bela, Breg ob Kokri, Mlaka pri Kranju, 23. novembra 2009 Dtio, ^crumnai in poSUT^e M^jebihžhyetýe, V našem domu je praznind. v srdK nàzn\£ma hekána. ZAHVAJLA V 83. letu starosti r^as je za vedno zapustila ljuba žena, sestra in teta Frančiška Kosnjek roj. Repnik. p. d. Vrtnkova Francka z Zg. Brnika Ob spoznanju, da v svoji žalosti rusmo sami, se iskreno zah* valjujemo sorodnikom» sosedom, posebej še sosedom Pekl-novim, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali in stali cb strani, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče tei sv. maše in našo Francko pospremili k zadnjemu poCitku. Fosebno zahvalo smo dolžni izreči zdravstvenemu osebju Bolnišnice Golnik in njeni zdravnid dr. Kuraltovi za zdravljenje v času njene bolezni. Hvala g. župniku Gradišar-ju za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke Jn pogrebniku Jerlřu. Vsem imenovanim in neirue- novarim Še enkrat iskrena hvala. f^ekoC smo hiti združeni, želja in kopmenje, da bi se spet združili. v SPOMIN stf immuje ljubezen. (Plam) 28. novembra 2009 mineva šest žalostnih let, odkar nas je zapustila drsga hčerka, mamica otrok Kaje, Teje in Manana-Luka Maja roj, 1978 Zaradi tragične nesreče so ostali tudi brez dragega očka Marjana. Kako žeJjni vajine ljubem so ostali s.ami na tem krutem svetu. Toda v naših srdh ostaja drag spomin na vaju in večni Zakaji Hvala vsem za prižgane sveče in spomin. Starša: Darluka in Milan Kmičar Odhoda najdražjih n i moi pnhoUú. v sehi resnici ne da se verjeti. Ceiq. ko resnica ti v dlani Uži, jo ve^ ČOK 2anika^. ker hridko zahvala Ob boled izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, brata, strica in tasta Ivana Jam nika se zahvaljujemo vsem za darovano cvetje, sveče, besede tolažbe in tople rr.isli, Se posebej se zahvaljujemo vsem za pomoč, da smo se od njega poslovili slovesno. Naj večno íivi v naših srdh. Vsi n}^ovi Podxeča, Kranj, Prebačevo, Portorož ZAHVALA V 98. letu nas je iz zemeljskega življenja zapustila naša ljuba mama, stara mama in prababica Jerica Bergant I na Valančič Škofii Loki mama iz Stareea iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znan* cem za izrečeno sožalje in podarjene sveče, prav tako hvala gospodu župniku za sveto malo in lep poslovilni obred, osebju pogrebne sliižhft Akris, pevcem Dori in Kvartetu libertas. Zahvaljujemo pa se tudi prijaznemu osebju doma starejših občanov v Gornji Radgoni in domu v Podbrdu. Vsem še enkrat hvala, ker ste jerico v tako velikem Številu pospremili na njeni zadnji poti. ^^ujoči: vsi u jeni Škofta Loka, iS. novembra 2009 zahvala aJujoči: mož Zvone, brata Janez in Jože ter sestra družinami o. Brnik. novembra 200Q zahvaia Mnogo prezgodaj nas je v 49. letu zapustila žena, mamica, hčerta, sestta ' v Zdravka Simunkovič rojena Bolka Iskrena zahvala vsem domadm, sorodnikom, sosedom, vašča-nom, sošolcem, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje in sveíe ter darove za svete maie. Posebej b: se radi ahvaliL Osnovni Soli Šenčur In podružnični Soli OlSe-vek, učenkam in učencem 5. c razreda te šole in njihovim staršem, vrtcu Šenčur, Kmetijski zadrug Cerklje ter prijateljicam in prijateljem za finančno pomoč. Za zadnjo in nekajletno oskrbo se zahvaljujemo njeni zdravnid mag, Eritó Matos, dr. med., za neizčrpen boj Z njeno boleznijo na Onkološkem inštitjtu v Ljubljani ter osebju na oddelku H i tega inštituta. Hvala tudi osebni zdravnid dr. Mariji Ravnihar in njeni sestri. Hvala župniku župnije SeoČur Urbanu Koklju za lepo sveto ma£o, za vse Izrečene besede in pogreb-ni obred. Še posebej se za poslovilne besede zahvaljujemo ravna- teljid Osnovne šole Šenčur ge. Majdi Veho/ec. Za petje na pogrebni slovesnosti se zahvaljujemo pevcem Zupan in trobentaču za zaigrano Tišino, v cerkvi pa Francki Šenk. Hvala pogrebni službi NavČek, za vso pripravo in izpeljavo zadnjega slovesa, Vsem imenovanim in neimřnovajiim še enkrat HVAIA. Žalujoči: mnž Mirko, ain Blaž. mama Milka, oče Franc, sestra Mira z družino in ostalo sorodstvo Hotemaže. Dvorie. Moše, n. novembra 2000 t* V 85. letu nas je zapustila draga sestra, teta in sestrična Frančiška Križaj s Kokrice Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče, ter za darove svete maie. Se posebej hvala osebju doma oslabovancev Preddvor, g. župniku Mihu Lavrincu za lepo opremljen pogrebni obred s sveto maSo, cerkvenim pevcem iz Pceddvoia, zvonarjem, nosačem, pogrebni službi KavČek ter g. Miranu za poslovilne besede ob grobu. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat hvala. Vsi ojeiii zahvala Ni res. daje odkl. Ujet v nafa srca naprej bo k živel. Ob prezgodnji smrti in boleči izgubi našega dragega Iva Eteroviča » se zahvaljujemo vsem. ki ste ga z lepimi mislimi, besedami in cvetjem pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala bIH Jesenice, g. župniku, harmonikarju Bianetu, ter g. Martinu Šilarju in Darji za lepe besede. Hvala za vse svečke, ki bodo z mislijo nanj zagorele na njegovem grobu. Žalujoči: žena Marija, sinova Andrej in Peter z družinama ter sestra Tooka Krevs z družino L/ 24 in/o@g-gías.5Í GORENJSKI GLAS petek, 27. novembra 2009 Anketa Vlada je premalo odločna Danica Zavrl Zlxbir Minilo je prvo hto vlade Boruta Pahorja. Njeno delo $0 ob tem ocenili že številni politični somišljeniki in nasprotniki, kako pa o njej razmišljajo običajni ljudje? Fcrto: Camd KavůC Ciril 2un: "Nič boljše ne živimo, kot smo živeli pred letom dni, raje slabše. Pokojnine se ne povečujejo, stroški so višji. Takega stanja pa je kriva tudi gospodarska kriza." Niko Bijelič: "V času gospodarske recesije, ko so razmere povsod v svetli slabše, tudi pri nas nI nič drugače. Če ne bi bilo situacije, ko na splošno slabše živimo, bi bilo tudi delo vlade lahko uspešnejše. " Branko Potočnik: "Ljudje občutimo spremembe na slabše. Gospodarska politika je na psu, Pahorjeva vlada kaže premalo odločnosti, v sedanjih razmerah bi morala v marsičem bolj radikalno nastopiti." Franci WeÍ5seí$en: "Nisem najbolj zadovoljen. Sedanja vlada je premalo odločna, težave ima s sporazumevanjem, kompromisi, ki jih sklepa, niso dobra rešitev. Pričakoval bi več reda." Milan Prah: "Ekonomija se maje, ne ustvarjajo se nove vrednosti, ljudje so brez dela, mnogi z nizkimi dohodki, množi se javna uprava... Vsaka oblast bi se morala odločneje spopasti s takimi razmerami," obiskovalce Izbruh nove gripe v Centru za usposabljanje, delo in varstvo Matevža Langusa v Radovljici. Za cepljenje pa se ni več treba predhodno naroČiti. Sutana P. Kovačič Radovljica • V Centru za usposabljanje, delo in varstvo Matevža Langusa v Ra» do vi j id je za pandemsko gripo zbolelo 18 od 130 zaposlenih m 26 od 174 varovancev, dva varovanca so hospitaiizi-rali. Center so zaprli za obis-kovaJce. "V neddjo smo dobili podatek, da so okužbe laboratorijsko potrjene. Starše otrok, ki so bili doma med vikendom, smo prosili. Če jih lahko zadržijo doma, da se virus ne bi Širil, in v veliki meri so to tudi upoštevali. Trenutno imamo v centru manj varovancev, naši zunanji enoti na Jesenicah in Varstveno delovni center v Ra- dovijid pa normalno deluje- ta. Življenje v centru v teh Center za usposabljanje, delo m varstvo Matevža Langusa v Radovljici dneh poteka bolj umirjeno, nimamo dodatnih aktivno- še: "Doda3a bi še to, da zapo- vse več akutnih okužb dihal, torica Z2V Kranj, ifi dodala: sti, ni izobraževalnega pro- sleni skrbno in odgovorno saj je inddenčna stopnja že ''Ocenjujemo, da se je doslej grama, so pa poglobljena opravljajo svoje delo, kar je 1443,1 na sto dsoč prebival- proti novi gripi cepilo pre- osnovna oskrba in umirjene pripomoglo, da obvladamo cev Slovenije. Inddenčni malo Gorenjcev in vsem pri- dejavnosti. Bolnild so izolira- situadjo in da se stanje ne ni v enoposteljnih sobah, da- slabša." stopnji gripi podobnili bolezni in akutne okužbe dihal poročamo čim prejšnje cepljenje, kar je naj učinkovite j- nes (sreda, op. a.) pa so prak Podatki epidemiološkega sta bistveno višji kot v ena- 5a zaščita pred okužbo. Na tično že vsi brez povišane te- spremljanja gnpe v Sloveniji kem obdobju lani. Virus ZZV Kranj se je v slabem lesne temperature," je pove- kažejo izrazito povečanje nove gripe smo nekajkrat mesecu dni proti pandemski dala direktorica Centra za števila gripi podobnih obo- potrdili na Gorenjskem na gripi cepUo 1460 oseb, razen usposabljanje, delo in var- lenj, saj se je inddenčna območju vseh upravnih kratkotrajnih bolečin v miši-stvo Matevža Langusa v Ra- stopnja v kratkem kupove- enot, ^dobivamo podatke o d stranskih učinkov nismo dovljid Tea Beton in dodala, čala s 17,9 na sto tisoč prebi- vedno novih potrjenih pri- zabeležili." Cepljenje je doda pa se je zanimanje za cep- valcev na 76,7 na sto tisoč merih hospitaliziranih bol- stopno vsem, zanj se v cepil-Ijenje proti novi gripi po iz- prebivalcev. "Širjenje pan- nikov," je sporočila Irena Gr- nih centrih ni treba več pred-bruhu bolezni povečalo. In demskega virusa odraža tudi mek KoŠnik, dr. med., direk- hodno naročiti- vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Danes bo pretežno oblačno, občasno bo rahlo deževalo. V soboto bo oblačno s padavinami. Popoldne bodo padavine ponehale. V nedeljo bo pretežno oblačno, možno bo rosenje ali rahel dež, Aa^^ijaSrSiAokoli». Ufa^JumeMoroloaji« PETEK i SOBOTA f 11 5/9°C l/S-'C NEDELIA 6/11 o 13/8 "C Paeddvor v Preddvoru odpirajo Mercator Danes dopoldne Je v Preddvoru odprl svoja vrata riovo zgrajen Mercatorjev supermarket. Za domačine, ki so se sedaj oskrbovali v majhni trgovini sredi vasi» pomeni dobrodošlo pridobitev. Poleg trgovine je središče Preddvora ob tem pridobilo tudi večje število parkirišč, urejeno cesto s pločnikom proti pokopališču m avtobusno postajališče, investitor pa je poskrbel tudi za prestavitev spomeniško zaščitene Layerjeve kapelice. V stavbi, kjer je Mer.catorjev nakupovalni center, pa bodo do prihodnjega leta dogradili tudi 23 stanovanj različnih velikosti. Naložba v stavbo je vredna 3,2 milijona evrov. D. Ž. sovooen) Požar uničil poslopje in ostrešje hiše Včeraj je približno pol ure po polnoči izbruhnil ve^j) požar v bližini tovarne Termopol na Sovodnju. Ognjeni zublji so povsem uničili gospodarsko poslopje in ostrešje stanovanj* ske hiše, v kateri živi ena oseba. Kot je povedal poveljnik prostovoljnega gasilskega društva Sovodenj Boštjan Peterr^elj, so se njihovim gasilcem pri gašenju pridružili še kolegi iz gasilskih društev Sovodenj, Trebija in Gorenja vas, ki so se z ognjem borili vse do jutranjih ur. Po neuradnih podatkih naj bi bila vzrok požara napaka nà električni napeljavi. M. G. Jesenice Razstava adventnih in božičnih izdelkov v cerkvi na Stari Savi na Jesenicah so včeraj odprli prodajno razstavo adventnih in božičnih izdelkov. Na ogled so adventní venčki, sveče, svečniki, podstavki, dekor, cvetje, novoletni aranžmaji... Organizatorji razstave so Gornjesav-sk» muzej Jesenice, cvetličar Jure Geržina in Glasbena šola jesenice. Vse dni razstave bo ob 17. uri krajši glasbeni pro- gram učencev Glasbene šole Jesenice. Razstava bo odprta vsak četrtek, petek in soboto od 16. do 19. ure, in sicer do 19. decembra. U. P. Bled Pogovor o odvisnosti od prepovedanih drog DrušUro Blejski mladinski center bo danes, v petek, ob štirih popoldne pripravilo v stavbi starega Vrtca Bled na Trubarjevi cesti Debatno popoldne o odvisnosti od prepovedanih drog. Gostja bo Ivanka BerČan, vodja Komune Žarek. C. Z. JCfWiPOMVSAHO RADIO KRANJ d.0.0. SCrilarjev« nt. 6. KRANJ TCLF^ON (04) Sfti '2220 mo^M (04) 281-222Í (04> 2022-222 (OSi ) 343-SOS FACKt (04) 2d 1-2220 (04) 281 '2229 çmmjt/ e po^u: r^dlekr iinHSradio«krAni www.raclio«kranj.si 4 w