^B-*^^^^^^^^^^^*   OJ^^^^^^^^^^^^*   ^V   ^^^^aUaaT^^Jaama^J ^S..
Leto LXX.   št. 232
Lfrtljasa, pcNitOtit & ckMm 1W
CniDinL-
^^^^^^^^^^I^^^^^H          ^^^^^^^^^^^^H                           .^^^H^^^^^k.            ^^^l^llHl^^l m|m^^^      ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^_           A^B^^^^^h         ^^^^^^^^^^^_                 ^^^^^^^^^^^^^^^_          ^^^^^^^^^^HB ^^H^^HI^^HB %fc   ^^^^a^^^^a^a^aM.                                         ^^^^^^^^^^h        ^^^^^^^^^^^_                    ^^^^^^^^^_                    ^^_^_^^^^^^^^^^^^^^                                 ^^^^^^^^^                     ^^^^^^^^^^^^^^^^_^
i^naja vsaii aao popoftOM* imnii otdtij« tn praznik«. — Inseimo đo » petit rrst b Dio 2, do 1UU rrat i Uto 24MI. od 100 đo 800 mt * Din 8» veejl Inseimtl pettt vrsta Olu t.—. Popust po dogovora, InaormUil đavek poeebej. — „Slovenski Narod" veija caesecno v Jugoslaviji otn 12.—» n Inoaemstvo Din 25-—. Rokoplsl se oe vratajo.
ouoNinvo im crmAVNi*Tvo
LJOBLJANA,   Ifiinjfua   oilea   m> &
Telefon: 51-22, 81-23. U-fl£ »-20 tn 81-36
_____________________        *_________________
Podrotnloe: MARIBOR, 8trossxnayerjeva 8b — NOVO MESTO, L^ubljanmka c, telefon it 26 — CELJU, celjsko uredništvo: Stzossmaverjeva ulica 1, telefon dl. 65; podružnica oprave: Kooenova oL 2, telefon At. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101-
Postna hrannnlca v Ljubljani St. 10.351
Po odlclonilncm odgovora Italije:
Naraščajoča napetost zaradi žpanije
Francija in Anglija pred vainimi odločitvami — Za vsako ceno rta odločeni braniti svoje interese in preprečiti na daljnje vtneiavanje tnjili driav v španske notranje zadeve
Pariz, 11. oktobra, r. V si-boto popoldne je italfjanska viđa na ponovno urt;enco Pariza in Londona naposled iz ročila svoj odgovor na zadnjo franco-sko-angleško noto, v katari sta predlagali skupen dogovor glede uznika tu-jih prostovoljcev iz Španijc. Kakor se je že poprei napoveđovalo, je Italija to povabilo odkionila. V Parizu in Londonu, ne prikrivajo, da se je zaradi tega odkionilnega stališča Italije napetost se bolj povećala. Ob enem pa tuđi na-glašajo, da Francija in Anglija ne bosta odnehali, marveč bosta zastavili vse svoje sile, da napravita konce nedo-pustnemu vmešavnnju v španske notra nje zadeve in neprestanemu izigravanju politike nevmešavanja. Franeoska vlada je imela že v soboto posebno sejo, na kateri je razpravljala o položaju. V dogovoru z Anglijo bo Francija odprla svoje meje napram španiji in omogočila valencijski vladi, da se pre-skrbi z orožjem in municijo ter drugi-mi vojnimi potrebščinami. Danes se je zvedelo, da se bosta že danes popoldne šestu!a franeoski in angleški zunan i minister, da se dogovorit* o vseh po-drobnostih, nakar bosta obe vladi izdali svoje sklepe. Francija in Anglija na-meravata zbrati v španskih vodah vse svoje vojno brodovjc in prirediti zgo-vorno demonstracijo, ki naj pou/t Ita-lijo. da sta Pariz in London odlečena poshižiti se tuđi najskrajneših sredstev za   rešitev   španskega   problema.
Kaj sta predlagali
Francija in Anglija
Italiji
London. 11. oktobra (Reuter). V ansleško frant'c^ki noti ? dne 2. oktobra, ki je bila poslana iMliji kot vabilo na trojno kunfe-rer.co.  je  bilo   med  <1ru<rim   rečeno:
Ftam-u.-ka in ani:k'>ka vlada sfa 'i zadovoljstvom ujrotovili, da se je na osnovi razjrovorov. ki no ne vršili v Pari/u mel franrrekiini. arislpškirm in italijanskimi po-morskimi sfrokovnjaki. pojavila možnost, <ti $e prirno pokajanja tu-ii z\ spremembo .sporazuma, ki je bil U. se-temlva po-'pi-aan v Nvnnii. tako da bi lahko iMlija <po-delovala pri izvajanju ukropov. dolo'enih po pariškem sporazumu pomorskih strokov-njakov. Na ta narin so bili podani uro'ni pokoji /a to, da bi vse tri prizadete vlade popolnoma iskreno pričel-e proučevati položaj, ki je natita! zarad! teira. ker se uredi-tev $pan«ke?a pm"-Iema šc /irerom znvla-t-uje. <>l>e v'a-li ts*a z zadovo'j^tvom epre-jcli   na  znanje   izjnvt\  ki jih j-  zunnnji  itnli-
>inski minister Ciano dal olpravniku po-slov anukškejra poslaništva v Rimu in po katerih it:;!ijansWa vlada selaj ne namera-va dovoliti nadaljnjib Jransportov italijan-«kih protstovoljt*»'v za Spanijo. Prav tako *>;a sprojeli na znanje izjavo, ki ]o je dal irnlnantiki zr*t*to^n k v Zenevi franeoskemu ztiDanjcmu n!init«nu Pelbosu. da namreC Jralija nima naniena izvršiti niti najmanjšo spiemeim'u v teritorialnem stanju španije, ^ia nina nikake aspiracije frlede na Ralo-art>ko oroC-je in da eploh hoOe najtstriktnej-j^e spo^tovati integralnost §pan;je na kontinentu   in   na   otokih
Aniileška in franeorika vlada zato t; svoje srrani ponovno poTrjujeta svoje prednje iz-j:i\e v tej smeri. Pole«r te»-a želita izjaviti, da -smatrata ^a ?vo)> do'žnott epoštovati politično neodv:6Tiost Spanije. Vladi Fran-cije in Velike Britani)e re^nično želita. da I1! se že zaključila državljan^ka vojn? v •Sjjaniji, ki daje povod za vznemirjenje in razna sumničenja v mednaiodnih odnošajih. I>okler pa se IkkIo velike množk-e tujoev bojevale na eni in na drupi etrani. bo ob-^*ajala nevarno^t težkih meinarodnih mo-tenj. ki e=e bodo le <«? pojačile. če se vsaj 7.natnejsi -i€l prostovoljcev ne umakne iz Žpanije.
Londonski odbor se je naravno bavi] fi tem programom, tola težave, na katere j-pri tem nalete!, so ekoraj onemoiročile nje-irovo akcijo, tako. da je pos*al po reben sporazum cned tremi najbolj priz detimi veleeilanii. na pođlapi katerecra naj bi s<r v&e težave odpravile. Obe vladi sta mne-nja. da bi morala sklenitev takesra sporazuma nomeni bistveni eleuent evoboinih in prijateljskih ra??ovorov. na katere zato vabira italijan^ko vlado. Ćeprav franeoska in an^leška vlada želrta. da bi ostale v ve-IVavi mednaroine obveznosti rjlele preskr-be fcpanije 1 orožjem in Ijndmi. ee ven§'ar 7»*.c<jata, kako velike 30 težave za točno izpolnjevanje teh obveznosti, in kako velike Se bo io. će se ne izda;o Drimerni ukre-Fi za Ptvarno izvajanje nevtralnoetne politike. Francrgka in anjrleška vladi vabita , italijaneko k razgovorom z namenom. da j s^ člmprej cklenc sporazum o okrepih, ki j
bi dovedli do dejanskepra itvajanja take politike, ćim ec bodo iz Spanije u ma kn ili pif«tovoljei, bo dana možno?t. da se ob*-ma žpanskima taboroma v do'očenem oh-tseiru priznajo pravice vojpkujocih se 6trank. Obe vladi se nalejata. da ^e bodo lahko ti   razgovori   pričeli   že   v   najkrajšem   času.
Francija vztraja na umiku prostovoljcev
Pariz, 11. oktobra. Franeoska vlada to italijanski odgovor proučila na svoji jutri-šnji seji in bo, kakor zatrjujejo dobro poučeni krogi, zavzela nasproti njemu pov-sem enako staliSče kakor Anglija. Ome-njeni krogi zatrjujejo, da italijanska vlada v svojem odgovoru na franeosko-angleško noto razgovorov načelno ni odkionila. Hkratu pa pravijo, da se franeoska in an-gleška vlada nikoli ništa izrecno izrazili proti Nemčiji, poslali pa sta svojo noto le Italiji, ker igra eno glavnih vlog v nev-tralnostni politiki. Sicer so nekateri italijanski listi objavili vesti, da se baje z dovoljenjem franeoske vlade poSljejo v republikansko španijo novi kontigenti prostovoljcev in vojnega gradiva, toda te vesti so pristojni Činitelji v Parizu kategorično demantirali. V ostalem o franeoski lojalnosti v zadostni meri pričajo izjave, ki sta jih dala polkovnik Lond in admiral van Dulm, ki sta vodila mednarodno kontrolo na francosko-Španski meji. Nasprot-no pa bi lahko francoaka vlada dokazala vse i talijanske prekrSke londonskegra nev-tralnostnega sporazuma. Glede na to opo-zarjajo poučeni krogi, da so resnične vesti mednarodnega tiska, po katerih so prav te dni 5.000 tujih prostovoljcev prepeljali iz Ceute v Algeciras.
Franeoska vlada vztraja na umiku prostovoljcev iz Španije. ki bi ojačenje španskih nacional:stov na strateško tako po-membnem položaju Pirrnejskega polotoka, pomenilo vedno več-'o nevarnost za fran-cosko suverenost in svobodne franeoske pomorske zveze me i južno franeosko obalo in franeosko severno Afriko. Ne glede na italijanski odgovor pa se stališče franco-skih odgovornih kromov ni nič spremenilo. Noben razsodni poMtik ne more računati s tem. da bi Pariz in London skusala najti kakšno sumljivo proceduro. Vse. kar Francija in Anglija želita. je to, da se dejansko izvaja nevtralnostno mčelo. nakar bi se prav zlahka dosegli povoljni rezultati tuđi glede  ureditve  španskega   problema.
V Londonu položaj skrbno pirončnjejo
London. 11. oktobra A A. Aniiležka vlada je bila že včeraj opoldne natanko poučena o italijanskem odgovoru. Zaenkrat o italijanskem odgovoru v Foreign O^f.ceu še ni nikake odločitve. Odgovorni činitelji nameravajo noto predvsem podrobno proučiti in se nato domeniti s pariškimi dr-ža\Tukl, da bi Francija in Anglija zavzela skupno  stališče.
Londonski diplomatski krogi obžalujejo, da Italija ni sprejela angleško-franeoskega vabila. Vsekakor pa je težko napovedati, kako se bo nadalje razvijalo vpraSanje glede nevtralnosti napram Spaniji, kajti po italijanski odklonitvi ni najti nikake stvarne možnosti za dejansko izvajanje nevtral-nostnih načel. Položaj je postal spričo tega le Se nejasnejši. Zato pa je povsem naravno, da bodo sklepi, ki jih bosta ta teden sprejeli angleška in franceska vlada, iz-redno dalekosežni  in  pomembni.
Stališče Rima
Rim, 11. oktobra. *Giornale d'Italiar je objavi! daljši clanek Virginija Gajd?, v ka-terera uvo*ioma orozarja na italijanski odgovor, ki je bil včeraj izročen Franciji in Angliji. Gajda pravi, da Italija po realistič-nem duhu svoje politike želi usmeriti raz-pravo o španskih vpra^anjih tako, da bo mogoča rešitev celokupne^ra problema, ki je nattal glede na nevtralno^ino politiko. Italija si želi eodelovanje na široki osnovi. Italija je s svojini dosedanjim postopanjeru, ki je bilo v \*sem v skladu z omenj?nim načelom, že znatno popustila napram drugim ;n tako pr ispe vala k dosedanjim eplošnim naporom za ostvaritev zanesljivejšega reda v Evropi. Zeleti bi bilo. pravi Gajda. da v Parizu in Londonu resno prouče vse opaz-ke in pripomb^ v italijanski noti. Osvobode naj se pritiska, ki ga nanje izvajajo neki kroiii, ki si prizadevajo obraniti eedaoji majavi evrorski položaj in vse zlo razdvojenosti.
Položaj je zelo resen
Bruselj,  11.  oktobra.  Na  zasedanju   belgii-ske^ra   socialietičnegra   konfrre^a  j«     jrovoril tuđi   beljrij&ki   zuninji     mineter    Spaak  o stališu  beljrijeke  vlade  gleie veeh  n-j/až-j   nejših   mednarodnih   problemcv.   Minister od
Ivsega   početka  je  izrazil   trdno,  miro^jufcrio voljo befciJBfccgA naroda, da tivi v dobrih
odnošajih z veemi eose-đi. Belgija ostane zvesta Društvu narodov in sprejetim ob-veznoetim, kajti v^aka država mora eloneti na trdnih materialnih in moralnih osnovah. Oe bi nastala kakšna nova nevarnoet. je potrebno, da javnost prav tako kakor 1914 ve. .1a je vlada storila vee, »ia bi se vojni izo<rnila.
Nato je poudaril, da mora vlada voditi tako zunanjo politiko, ki jo bodo odobrili vsi Belirij^i- Kar ee tiče Spanije. je dejal: Ta problem je treba postaviti v o-kvir mednarodnega   političoejra   položaja.    Na  žalost
m veukega aemokratekegra bloka. span?Ki problem pa na drujri strani ni tako enosta-ven, da bi se lahko rešil z vplivom ene ali dnize države. Že od početka državljansUe vojne v španiji je nastala nevarnost, da ?e ta državljaneka vojna razširi in epreme-ni v novo evetovno vojno. Da bi ee to pre-preČilo. se izvaja nevtralnoetna politika. Ta politika pa ioslej ni dala pričakov.inih iif^pehov, ker sprejete obveznosti nišo bile izvajane in epo£tovane. Zaradi tega >e "a-etal zelo resen položaj, tako za velike ka-ker  za   male države.
Anglija se vsestransko pripravlja
Chamberlaia o pomenn Rooseveltovega govora in o aagleiki politiki
London. 11. oktobra AA. (Havas). V govoru, ki tfa je imel včeraj na kongreeu kon-servativne stranke, je premier Chamber-lain posebno poudaril pomen Rooseveltove-«;a iiovora, kater?ga je Velika Britanija sprejela odprtega srca. Prepričan je, da bodo tuđi Zeiinjene države Severue Amerike zastopane na konferenci devetih s\\. Glede Španije je izrazil nado, da bodo v kratkein mo«_roči novi razgovori, da bi se tako oživotvorila politika nevmešavanja. Se vedno ui>a, da bo italijanski odgovor v tem vpra-šanju ugoden. Pot za razgovore v tem duhu je bila odprta že z znano izmiri javo pis^m med   njim  in  Mussolinijem.   Glede  oborože-
vanja je tzjavil, da ee ne sine niti za hip ustaviti in da se mora ćelo vršiti z vso na-giico. Ko bo na5a suhozemna armada ]H>-polnoma opremljena, bo povsem odgovar-jala modernim potrebam. Naša mornarica ima eedaj nove ladje v gradnji, svečano pa je tuđi njeno o??ebje. Tuii aviacija se aktivno veča, tako da je samo v Angliji v poslednjih dveh letih Stevilo letal najmanj trikrat vefje. Svoj govor j? Chamberlain zaključi] z ugotovitvijo, da se je industrijska proizvodnja v teku prvih Šestih me>e-cev tega leta povećala za 5O°/o v primeri z isto dobo leta 1931. Ni nobenih znakov, da bi se  ta   napredek  ustavil.
Rim hoće zmago generala Franca za vsako ceno
Italija se ae bo pogajala prej, predtto Franco ne izvojuje odložilne zmage
Parii, U. oktobra br. Odklonilni odgovor na franrosko anglesko noto glede umika tujih prostovoljcev tolmačijo v Parizu in Londonu za znak, da hoće Italija na vsak način pripomoći generalu Francu do odločilne zmage, predno se prično konkretna pogajanja glede Jfcpanije. DanaSnji Mussoiinijev članek v milanskem »Popolo d' ItaJia« in razni drugi dogodki dajo sklepati, da bo Italija odkrito stopila na stran generala Franca, Ce bd Francija izpoInUa svojo gTožnjo in odprla Spanako mejo na Pirenejih. Danažnji >Figaro« objavlja v zvezi s tem porodio svojega posebnega dopisnika  iz Rima,   ki  pravi  med  drugim:
Lahko se reče, da je Italija dejansko že odgovorila na angleško-francosko noto negativno. Franeoska grožnja z otvoritvijo pirenejske meje je za Italijo brez pomena, ker so v Rimu prepr.čani, da bo zmaga generala Franca prehitela zalaganje Valencije, ki bi se začelo z otvoritvijo franeosko-španske meje. Treba je nadalje opo-zoriti, da. je Italija, trdno oiločena, da gre v španiji do kraja, kar se da sklepati zliisti po pripravah, ki jih v tem po-
gledu \T.*i. Pojava najnovejših tipov itali-janskih letal v Spaniji, govorice o odhodu Mussolinijevega sina Bruna v španijo, velike vojažke priprave v italijanskih lukah, posebno v Speziji in Napoliju, vse to dokazuje, da se Italija pripravlja na povsem odkrito intervencijo v Spaniji s polno za-vestjo, da ne bo to izzvalo nobene reakcije s strani drugih držav.
Italijattske izgube v Spaniji
Rim, 11. oktobra b. Dasi nišo bile v zadnjem ča?u objavljene nikake uradne šte-vilke o italijanskih ranjencih in izgurah v Spaniji, ae vendar na ^plo^no ceni Žtevilo italijanskih ranjencev, ki eo se vrnili v domovino, na okoli 7000. Približno enako je število obolelih. ki go se prav tako morali vrniti domov. Ako prUtejemo k tem podatkom onih ?f?6 italijanskih lK>>evnikov. ki Ko po uradnem poro-čilu padli v S;»an:ji do 20. septembra, ko je bila objavljena F>-slednja ^tat'e'ika, znaSa pkr.pno število onemogrTh. ranjenih in mrtv'h Italijanov okoli  15.000.
Japonci ploska]o Mussolinijn
Itatijanska taktika jim silno prija
Rim. 11. oktobra A A. Diplomatski urednik agencije Stefani pi^e, da je nedavni članek o ekspanziji fašizma, ki je bil objavljen v milanskem >Popolu d'Italia?, nalete! na zelo ugoden sprejem na Japonekeni. V Tokiju z zadovoljstvom poudarjajo, da je Italija v resnih trenutkih meJuarodnih držav veelej kazala razurnevanje napram Ja-ponski, proti kateri ee dviga brezobzirna akcija, ki jo boljševizam iavaja na Kitaj-skenu Vzporedno e tem japonskim odme-voni je tuđi nemska vlada s simpatijo epre-jela  na znanje etališče, ki ga  ima  italijan-
ska vlada v španskem vprasanju. Kakor je bik> že včeraj sporoč^no v noti diplomat-skega urednika asjenciJ2 Stefani, se Italija ne bo udeležila onih eestankov in kon-ferenc, na katere bi bila pozvana sama, brez eodeiovanja nemške vlade. Politika Versaja sre za t?m, da bi ustvarila v evropski politiki monopol in da prezre države, ki imajo v civilizacijškem življenju Evrope važne naloge. Toda zgodovinske ma nifestacije v Berlinu so jasno poudarile nesporno važnost, ki prre Italiji in Nemčiji v srcu Evrop?.
Kitajsko vojno pocojllo
Sanghaj. 11. oktobra. Nedavno razpisano kita>ko vojno posojilo v visini 500 <nilijo-nov" kitajtrkih dolar je v je po poročilih ki-ta>kih listov podpiisano preko polovice. Trgovci v San«rhaju eo ^klenili v četrtek v proslavo kitajsk«ga narodnega praznika podpisati  20  milijonov  dolarjev.
Japonci oporabqajo strapene pline
London. 11. oktobra A A. (Reuter) Kitaj-eko pcs'aiiištvo je izdalo u radno ohvestHo zunanje?a ministra evoje vlade, ki med drugim pravi, da sa japonske čete ni od-seku Lotjen-Liuhah uporabljalt v*rupene pline, od katerih je umrlo veliko ljudi.
Nova japonska ofenziva
Peking. II. oktobra w. Včeraj popoldne so Japonci vzdolž žele/niike proge Peking-Hankav pričeli z novo ofenzivo proti kitaj-sktrn postojankam. Fronta je dol ga nad 90 milj. Menijo, da stoii v borbi na kit* ski ttmni 20 divizij.
Nesoglasja v japonski vladi
Tokio, 11, oktobra b. Na veerajenji seji vlade je bil v celoti imenovan nov obramb-ni svet. Obenem se doznava, da namerava princ Konoje pritegniti k sodelovanju v vrhovnem posvetovalnem odboru generala Arakija in Oba, admirala Suetsuga in predsednika južnomandžurske železnice Matcuoka, da bi tako okrepil p>oložaj svoje vlade. V poučenih krogih zatrjujejo, da se je predsednik vlade Konoje odločil za priključitev teh osebnosti zaradi naspro-tij, ki so se pojavila v japonskem kabinetu.
Starhemberg ređivivtts
Ooiutj, 9. oktobra, b. Tu so se razAirUe govorice. da se želi knez Starhemberg-spet povrniti v politifino življenje. Baje namerava nekdanje skupine svojih prista-Sev v »Heimatschutzu« pripeljatl v Schu-sehni^govo domovinsko fronto. S tem na* menom bo 20. t. m. »pregrovoril pred «vo-Jimi bivttmi pri*U*l v Unau.                       |
potUtcnl   o6$otHi&
Klerikalni „Slovak" in Hitlerjev organ
Hitlerjev organ A'o^kincher Heobuchter* se zanima, kajpak. ker mrzi ČeškoslovaSko, tuđi za Sloi'ake in z\'esto beleii \*se, kar kaie na to, da se Slovaki »bunijo« proti Čehom. Preteklo nedeljo je z n; jvečjo slast jo pograbi! to-Ie vest k!erikafnega »5/o-vaka«, glasila patra Andreja litinke: »Če-škoslovaška \'lada predloži parlamentu v jesenskem zasedanju novelo k jezikm'nemu zakonu, ki ima namen, da />o<i plusčem na-videz nedolžnih odredb potisne ulovaški jezik na stopnjo skromnega nurvčja.« S prav posebnim užitkom pa list beleži »Slovako-1*0« trditev, da »slovački državljani ne po-znajo »českoslovaški jezika in da »v držin'i obstoja samo češki jezik in od tegu polinoma drugačni in samostojn* slovaški jezik.« Te »Slovakove« trditve »}'olkischcr Beobachter« ševe po svoje komentira. Približno tako, kakor »Slovak«, piše tuđi »Slo~ venec*. zato se ne borno nič čudili, ako borno nekega lepega dne našli v Hitlerje-vem organu citate iz »Slo\*enČe\'ih<r driav-nopra\rnih in jezikovnih razglabljanj, komentiranih t nemškorajhovskega stališča.
Največje tn najpomembneiše delo v zgodovini
Beograjska »Jug »slovenska straža« v uvodniku *lT stvarjajoči nacionulizem je moć drža\"e« piše: »Za nas nacionaliste je največje, najmogočnejše in najpomemb-nejse delo v zgodm'ini jugoslovenskega naroda, ne od 1. decembra /9/5, macveč še iz časov Dušana Sitnega, Tomislava, Stross-maverja, S'jegoša in Kantgjorgja akt tvorca mogočne Jugosla\'ije Aleksandra Ne-smrtnega, ki je državi dal eno ime in našemu uedinjenemu narodu eno zastavo, ta akt genijalnosti, velike mudrosti, drža\ml-ške neustrašljivosiit velikega junaitva in požrtvovalnosti je za nas potokaz, zvezda vodnica in \*odič, kt nam daje pobudo za nadaljnje napore in žrtve. Toda zdi se, da to veliko delo ni našlo povsod potrebnega razumevanja. Mi nacionalisti razumemo ta akt v vsej njego\*i veličini^ zato se ne deli-mo ne po veri, ne po plemenu, marveč se ra\>namo po geslu »brat je mio, koje nere bio« ... Vsi nacionalno zavedni Jugoslo\*e-ni so enodušno in z oduševljenjem sprejeli eno ime in eno zastavo, zato se tuđi vsi s ponosom imunujejo Jugosloveni in nič dru-gega, kakor Jugpsl&veni... In tisoči tn ti-soči teh jugoslo\*enskih borcev stoji ne-ustrašno na braniku krva\rih naših pridobi-tev in budno pazijo na vsako kretnjp naših so\Tažniko\* in pokvarjencev in bodo vsakomur, ki hi se drznil motiti harmont-jo jugosto\*enskegtt edinstva, zaklicali: »Stoj, tu smo mi! Tu smo jugoslo\fenski nacionalisti, pripravljeni na vse, kadar je v nevarnosti čast in svoboda domovine! Samo preko na$ih mrtvih trupel ge mort* porušiti ono. kar nam je nesmrtni kralj Ate-ksander po svoji mučeniški smrti v Mor-seillu zapustil z naročitom, da naj čuvamo Jugoslm'ijo!«
Kaj so bosanski muslimani7
Nedavno tega šo v Bugojnu v Bosni slo-vesno blagoslovili zastave kraje\mih orga-nizacij hrvatske seljačke sttunke. Te s\e-čanosti se je udeleiil tuđi dr. Krunisla\' Bego, ki je nato o te] prireditvi napisat posebno poročilo v splitskem dnevniku »Sovo doba* V tem poročilu je dr. Bego poudarjal, da se je te slu\*nosti udeležilo tuđi mnogo muslimanov in je iz tega dej-stva zaključil. da so »muslimani v Bosni spregledah in da so vsi od prvega do zadnjega Hrvati.« \a *o trditev reagira Mah-mud Robović v »Jugoslov. pošti" in pra\i: Takoj drugo nedeljo po oni hrvatski prireditvi je imelo v Bugojnu koncert trbsko muslimansko društvo »Gajret«, ki ima samo v Bosni in Hercegovini 50JMK) članov. Hrvatska prireditev je bila brezphtčna, koncert »Gajreta« je bil proti vstopnini. Kljub temu se ga je udeležilo 3000 muslt-manov in muslimank. I 'gotavljajoč fo, Ma-hmud Robović nadaljuje: Mi dobro vemo, kaj so nam bili naši predniki, pa smo ven-darle iz Ijubezni do skupne države in na zgodovinski poziv Viteškega kralja Aleksandra sprejeli misel državnegu in nurod-nega edinstva in s m <> ponosni, da smo Jugosloveni, ker smutranm, da smo našli najboijšo pot, na katert borno lahko služili interesom domovine, izpolmli oporoko vehkega kralja l'edinitelja in pripravili srečno vlada\'ino punčici našega očeša, mlađemu kralju Petru II. Žalostne zmo-te dr. Bega in stoterih sličnih Begov, ki nas zopet kliče jo na pot a bratskih sporov in prepirov, nas ne bodo spravile s te prave in za ves narod in njegovo srečno bo-dočnost spasonosne poti, rtu kateri borno videli, tako nam sreće, na pra\*em tnestu tildi predstavnike naše jugoslm*enske Dalmacije.« —
Saši muslimani so torej Jugoslovm-n i    in   samo Jugosloveni!
Sorzna poročiia.
Inozemske borze
Curin,   11.   oktobra.     Beograd   10.  Parii 14.10.   London   21.52,       New   Y«rk   434 375. Briiselj   73.20,      Milan    22.90,      Amsterdam 240.20. Berlin  174.50, Dunaj 80.30  do 81.9a, |  Pn«ft 1&*>, .VjtfiftTft 82J0, Buian -ta 3 -\".
r glran 9
»9L0VENSK1    NAROD«,   ponedeljek,  11. oktobra 1937.
t*e«. 73?
OdkrifJe marsejske ploSče
v Domžalah    m *
Lepa tpoorinska 9v«i*no«t ob veliki ofttlržbi vit **]-ste, nadonalaih orgaolsacij ia QwUtvm
DomJato, li. oktobra. £e apondnaka «r»čano«t, pt*ir»jeaa v 9o kolskem donu v Dom žal« h na predvečer obietnice- marse^iu tragedije, je bila impozantna. Včerafl cjDpoldue pa ao Domžav-le doživ«i« usurmmost nopoaebno manifestacijo naroda, aa ideje pokoja ega kralja Zedinitelja, Pri odteitju so aodelovale vse Domžale in okolica, iz vse kamnUko kotline so prispele nacionalne organizacije k doniAaiaJii slavno«* i ? prav posebno mv&no •pa. Je bil aaMopac ofieirafci zbor na*e hrabre v&jske t«r ć&atna Ćeta 9 poikovno aa-strsvo io vojaSko godbo.
H>omžalc so Mle včeraj razkoSno okra-iene, Pon-sod satne jug^oaloveruske troboj-ke, le ena. izjtima je bila g"las vpijočega v puščavi. Vse ulice so bile nabito polne ljiHiatva. Zlasti preci pošto, kjer je priredila vojaka, g:ocft>a koncert, se je kar trto ljudi Medtesn pa je s sokotoke/ga te-lovadišča odkorakala stmmna po\*orka na še vojske, sokolstva, gasilcev. »kavtov, ođbranašev, ćetnikov, stretcev, vojnih do-brovoijcev   itd.   proti   narodni  soli.
K OOKKITJl    SPOMINSKE   l'LOSOK
Ves prostrani trg pred solo je hil že poln orgunizacij in občLnstva, ko je tik pred pri^etkom prispel komandant dr;.v-ake divizije, diviz. genora] g. Laza N. To-nić. 21a uvod svečanosti je zasvirala vo-jaška grodba. nakar je namcstu pridrAa-neg"a predsednika Narodne odbrane v Domžalah, brata Toneta Osolnika, otvoiil svečani zbor tov. Bizjak. V irntnu nacionalnih Domžalćainov je pozdravi 1 povab-Ijene udeležence, zlasti predstavnike naše vojske: Komandanta dravske divizije generala Tonića. njegovoga pomoćnika in komandanta rnesta Ljubljane, generala Dodića, komandanta artiljerije drav. tli-viz., generala Popa/iića, kapetana t'ižma-*a kot zastupnika komandanta amodniš-nice v Kaimniku, generala Krstića ur O3tale Stevilne oficirje in vojsko. Pozdravu je 3i"ez. poiinačelnika Vadnjaka. srez. šol. nađz. Skul}-\ domžalskega župana Vrečarja, domaćega župnika Bernika, za-stopnika Jadranske straže podpolkovnika Krist ana, Sokole ognje^grasce, aktiv te in zastopnike uradov. prav prL=irčno pa je pozdravi tuđi doma&e učiteljevo in zlasti šolsko deco. kateri je bila proslava v prvi vrsti namenjena. Slavnosti se je ude-ležil tuđi  narodni  poslanec  g.   Rajko Turk
V svojem lepem govoru je br. Bizjak zlasti poudarjal, d-j, sedanja mlaama pač ne more čutiti ogiomne razlike* med kruto avstrijsko prošlostjo in sedanjostjo, ko amo svobodni v lastni državi. Zato je baš sedanja starejša generacija dolžma apo-zajriati mladino na, tište, ki so strli suž-nje ofeove teir nam po krvavih borbah in žrtvah prinesH svobodo in zedinjenje. Zato smo vzidali sponi insko plošćo baš na Sok) in zato je ta plošča v spcimin na Icralja AleksaJidra, največjega borca in naj(ira^t>cenejšo žrtev naše vekovne, blagoslovljene   nacionalne   borbe.
Pogoeto pu^ekinjan po domorođnih kli-cih većti^očg-la«v*e množice. y& br. Biajaik naprosil   br   župnika   Janka   Barleta,   naj
V IMENU CUOKUPN« NABOĐUE
OOKANB
oJkriJe maraajatao plo36o. OminlMi pozdravljen je fltanftt Wk tnbuno amy)4»1 svećenik župnik Janko Barle trn ocfkjfl km-sno majniomo spoa^Mko pUtto dot^al-ake narcKioe aoOe. Vojftak* godb« Ja »a^ igrala, čaataa 6č<t& pa je ««Uii* aaavo. Brat žur>nik je nala v bl&ct&čem govoru povedel prisaUie na Opteoac, kjer počiva moćt&r, ijuMontU, i^Lrodea, jru^ajoveopki kraJj. kralj aedinit^lj. Rad bi na Optencu papro&il,    da,    kakor    je    avetopusean5&«sa.
Laaarja obuđi Bog tuđi kralja AJeksan-tira,   <U   U   aajn pomagal v ttb tmfcih
dr.eh Txxla, placanei so ubiM le teJesoost kralja Mirotvorca.. Viteza in Zađinitelja, njegove većne pravikte ideje jugoslavenske ga narodnega in di-Žavnega edinstva pa &o že ki'epko vsidrane v narodu. Njegov klic: ne v suženjatvo, nego v svotxx)o ali smrt. smo prevzeli kot geslo v va»h usovinih dneh Jugoslavije. Br. župnik j* mojstrsko orisal blagopokojnega kralja kot vojskovodjo, drža\"nika in č-loveka tor je zlasti prisotni mladini sta«rljal v vsot njegove plemenite sokolske lastnosti. S klicem: slava kralju Zedinitelju je kom-ća1   br   župnik svoj  spominski  govor.
Nato je l»r. Kizjak i/.roči! mateejsko pio* >co v varstvo Sol. upravitelju br. 8tenovou7 s prošnjo, da vz^ajai šala mladin-o, ta tlra-iroeeni n;u:aščaj ju^roslovengkepa uaro'a, da }*> v poloo pomoć mla<1e<iuu vlalarju v 8provajanju očetove tled.ie.ine, v čuvanju ju^aslo\ en^kega drž^vnega in narodne^ra cdiii*tva. \" jedrnatem lejem govoru ge je 1»r. Stenover zahvalil za vziilano nuinsej'ko pioši-o, poudarjajoč. da «e l»o mladino pojilo  z  žilatiuu  nauki  nelHJzabne^a  kralja.
Xato se je v imenu sokol.*tva poklonil pred marsejsko ploši-o domžaWki ^t^rosta br. Skok. nakar t?o ^InHle 3 vzorne deklamacije šolske mladine, Q> zaključku j*> vo-.iaška iiollta /aiirrala <ir/.:ivno himno, bojno letalo pa je počastilo ne*nmnega junaka. Potem se je ]>a razvila lepa povorka, ki ie prisreno pozira vi jroa obš.Ui vse Doiiža-ie ter ?e je j»o ^trumiiem dffileju \>ypi\ spomenikom kralja Aleks,rnlra rar.^ia pri Sokolskem domu. V povorki je ^odelovala častila četa 80 vo.jakov « poikovno zastavo. 5 eokols-kih pra[»orov. 62 Sokolov v kr?hi ter 154 v civilu. 60 »rasilc-ev s ]>rapov-oiii. 8 skavtov ter 75(1 • lomače in okoliške sol-^ke de^e 7. dvema šolskima zat*tnvan>fl. od* Vanaši. (-»'tniki. ^tn'k'i. vojni dobrovoljci it*l. ter voja>ka in jrasi'tika s-r-di^a. Dcfileju pred epomenikoni »*o ]>ri>»!HTvovali nuu_i irpr. oficirji. olilastnl o(|hor Nara'ne o^l^ra-ne tf»r pre l>ta^ tiiki obbuti in >!e\iln:li :\i\-cijonalnih orjia ni /ariji, r^lkritje pio se e je «"ie<1a!o tuđi za«toj>>tvo Pir^vftneua il. u-štva 7. društveno zastavo, ilofileja pa ee ni udeU-zilo. Zlasti vo;fika in soko'stvo et.i hi-la v Domžalah povsod vihnrno pozvlravijena in ol^uta s cveljem na* munlnih Dom-ža!. i»o!nih i»rij« inc^.a je-^n^ke'-ra eolnoa. rolnHi to;:;le?a t> p-o mi na na nepozahiv^tra kralja mučenika in tnlnih pri«ieir, da V>nio čuvali .Tup'oslavijo. Občtutek nior-i. ]>ravilno-c-;11 in borbenosti t^e je Še '■olj po^lohil \ nnvožice, ko so se ra7.ha\a!e. Xič ni ;ih ne mo^lo niotiM v mojjoOnem pohodu k Aleksandrovi  Jugoslaviji.
Lepa počastitev spomina kralja mučenika
Komemoracije v Ljubljani in drugih krajih Slovenije
Ljubljana, 11. oktobra Ta žive nolraiijt* potrebe je \>a Slovenija v noboto lepo počastila bpomin krulja mučenika ob tretji obletnii'i njegove traiiit-ne emrti. Povsod, v \>eh mestih in trjiih, pa tuđi po vaseh so lile žalno komainorai'ije ob veliki udeležbi ijucUtva. kar je ponoveu dokaz, kako živi m^d na^im narolom s|X>-min   na   velikei»a   kralja-
LJUBLJANSKO  SOKOLSTVO  SPOMINU POKUfNBGA   KRALJA
V soboto zverer je ljubljansko tokol«tvo v telovadnifi Naroxipe«a iloma \ rireililo koiiieiuuracijo v iKx'a»tit3v ^poniina kralja-nnifenika. 'IVIovaiinitvi je bila v<a v črneni, v sredini je stal inotroten Vavpotieev portret kralja Aleksandra, a ihiJ sliko bta bila poloiena kraljevi prapor Ljiibljanske^a Sokola in Aleksandrov meč. Zalne &veianoati so s^ udeU-žili uaiodliL-nejAi pre<lslavniki raže javnosti z divizion&rjeni generalom Touieeni na čelu, zastopniki ražu ili nacionalnih ni kulturnih or^auizacij in zlasti mno^o častaikov.
Navzotne je pozdravi! starosta Kajzelj, nato je pa prof. tlr. Ernetl Turk v lepem eponiinskem iiovoru ortsal lik pokojnej^a kralja kot vojskovodje, politika in vladar-ja. Dokler bo živel jugoeslov?nski narod, ^e bo vtnJno z bolestjo i-i tujio s|X>minjal 9. oktobra 1934. Uodba Sokola f. je zaigrala žalni koral in državno himno, nakar je brat Viktor Markič recitiral Oan^lovo pe-sem :Kralju-nuiferiikur. Ciodba je se en-krat zaigrala žalni koral in s tem je bila žalna   proslava   zaključena.
V CELJU
Tuđi Celja je doalojno f>očastilo epornin pokojnega kralja. Vse liutsto je bilo v ornih zaslavah. Žalne đlužl e božje to bile darovane v opatijski, v pravoslavni in evan-eeijski eerkvi. Ob 19.30 je priredil celjski Sokol spominsko svečanost v veliki dvorani Narodn^a doma, ki eo će je udeležili za^tepsiki oblaeti, raznih organizacij in druitev. Xa odru je bil med aelenje postavljen kip pokojnega kralja, ovit v crno. Starosta dr. Milko Hra^ovec je v kratkih ma,r-kantnih potezah orisal lik pokojnega kralja, naalašujoč, da je sokolstvo poklicano izpolnjevatt ni^sovo oporoko. Prof. Janko Orožen je opisal življenja in negnirtnq de-Io kralja Aleksandra kot vojaka in junaka, zedinitelja in diplomata. Po svečanosti se je nacionalna mladina spontane zbrala v eprevod in z državno zastavo na Čelu kre-nila po rnestnjh ulicah viHIikajoč >Slava kralju mučeniku!* in 'Živel kralj Peter H«. V KKANJU
Tuđi Kranj se js ^ slobokiin spoštova-njem poklonij fpago« poko|n^n ferija. Do-
poldno je bila lepa sponiiu^ka svecanc^t v gimnaziji, kjer je 6jire£jovoril najprej ravnatelj dr. Dolar, nato pa profe»orica Fer-jancičeva. Sledile so razne recitacije, nakar je mladina zapela državno himno. Zvečer pa je priredil komemoracijo Sokol v telo-vadnici Narodnega donui, ki se je je ude-ležilo \"^^ nacionalno prebivaUtvo. V epo-min pokojnega kralja je đpro^ovoril starosta br. Za vrsnik, nato pa je ^okoteki pevski zbor po<l vodstvom £. Matula zapel dva žalna korala. Sledile eo razne spouninske recitacije.
NA   JESENICAH
Ob tretii obletnici tragične smrti kralja mučenika to se vsb Je^enice odele v žalost. Pred narodno £olo so k vznožju kraljevega spomenika elani >Soče« položili krasen ve-nec. Zvečer je priredil komemoracijo Sokol pred kraljevini spomenikom, kamor ja ob 20. prispela dolsja povorka Sokolov in raznih društev. Najprei je sokolska godba »a-i?rala žalni koral, nato na je stopil na oder akademik Rosenstein. ki je recitiral spominsko pepem, a v spomin pokojnega kralja  je spr^?ovoril  starosta dr. Obersnel.
V   ŠKOFJI   LOKI
V soboto je bila vsa fikof ja Loka v Crnih zastavah in o*> 9. je bila v župni cerit vi žalna služba božja, po veeh šolah pa kouneanocracije. Ze v petek zveAer je pri-i*edii škofjeloški Sokoi lepo žalno syeCa-nost v dvorani Sokolske ga dotna a pri-mernim aporedom. Igral je tuđi Qtfteater, ki je zaigTal Chapinovo žalno kop^Cniop, pevaki zbor pa je zapel Ha/nerjevo telo-stinko in na koncu državno himno. Z vzdtri ki -Slava kraJju Mućoaiku!* in »J^ivel kralj Peter U.« je biia komesnoraedja, ki 30 ji prisostsTcrviaJLi tuđi polkovnik Maras in odU&ni predstavniki javnoati, zaHUu-čeaa.
V  TRBOVLJAH
Trbovlje so a pieteto pač&rtšle spamin velikega kralja ob obletnici njegov« tra-gitne anrti. V ao*»to ob 30. 9e je pred spominsko pdoftčo ob »Upi Svobpcie« igralo mnogo ljudi, zlasti pa sokolatvo, gaail-3ka društva, JS in drugi. Sokolska godba je zaigrala ialni kora^, trtjov^j^a p«vci pa so zapeli »Pesein o mil»«m kralju«. V lepem govoru je poveličeval 9c4(QJpe«a kralja Aleksandra akad«nik Pi-fio^lio kot tvorca Jugoslavije in bo*^» sa w»-tovni mir. Godba je *e »igi»la drtavn© hasnao, nato ao pa SnkoU prUkgali pi*d spomenikom tri žare, aknbolc Ijuhc^ 2Ant0tobe in borbenosti
V MARIBORU              ^         .
nam, n& Mio bife fcpta «fm* mn^mm. Vm
dm je r mmta ftađtU Mo^ajna tm* na to lift t*toje* m&n m je Maribor
ga đruJtlPt, m> prira^Ma mqm*^iogac<je, ▼ c^rkvafc m ¥le žaln« 4*i4te božje. V stat nici Jo |i e^ravil Skol dr. Tomažič. Q*r* kvemm fftfidom ao prtooatvovali prtd-stavnški TBjMkih in oNUI oblaku in mnogo oMtafPtva.
NA JH0C3
V »oboto ob 20. je fc^md SokoWc .^a doma IirtaHi. lepa povorka v a^itu ba-kel od 0OfcolMiiega tena fc marsejrici plo-d6i pred loto. Tu Je v "innane.n govoru atarat* br. Gminifc oriMl we ftitje ta bitje v*%iwBm kvrija. nmto pm. so aapeli navzoCsu himno >Bože pravde... « Odtod je krečila povorka v Sokolski dom. Na dLac JuBtjev« amrti je bila vaa Jeaica v crnih zaatavah.
VIdKI   SOKOL.   SPOMINTJ   KRALJU
MUČENIKU
V mirto ob li. ao m wtm **** *r«tt
pr«4 apomffdkpvn   inaUa   AktriumUia,   kl
je bil Ves V s^enju.  ob 8tfiMl#i   pa $m pla-
polal eceaj U dveh *M*. a ob vzndttu ao dogm^aU iUrtlne ilbce. V ooađpi )• bila drtavna Ktsrtava, na kalan je tati p?t-ta*jea velik trojev \^nec s •apisom »Za ethJMrtv© t. X. 1934«. JKalBO ».ećasMMt je otvorila godte. Sokola I. > aakiim koralom >Agmis dtA <, nakar je o nepocabnem kralju mučeniku rpregovoril podetarosta br. Rudi MarLidifi. Ko je makljucll. ae 7« »>»• govemu vzkliku Slava VlteAkemu kralju Aleksandru Zedinilelju^ pridružila vaa mnotksa, ki je prav tako tuđi vzkUhnila -•Zdravo« avojenui narodnerau kralju P*-tru U. Godba J? 3« zaigrala državno himno in zaključila svečanost z *alnim koralom   »BenecbktiAjftc
Mesarski mo]stri načelno odklanjajo
kolektivno pogodbo
Mestno poglavarstvo je sklicalo včera] sestanek, ki Je pa priito nanj samo *> mesarskih mojstrov
Ljubljana,   11.  oktobra.
Ko so mesarski pomočniki prenehali ^avk%U po »eManku » aastopniki mesarskih mojstrov v resta\Taciji ršrukelj<c 26. septembra, je bilo upanje. da pr:de do sporazuma. Xa sestanku so namreć zh-stopniki mesarskih mojstrov. ki so bili pripravljeni akleniti kolektivno pogodbo, pokazali pripravljenost za pograjanja in sklenjeno je bilo, da bo mestno poglavarstvo sklicalo sestanek mesarskih mojstrcv in zastopnikov njihove^a delavstva <Delav. zbornice in Zveze živilskih delavcev). Na tem sestanku naj hi razpravljali o osnutku kolektivne pogodbe, iadelanem po za-stopnikih delavstva in delno spremenjenem na sestanko  pri     struk!ju     26.  septembra.
Mestno poglavarstvo je razposlalo vsem mesarskim mojstrom, članim ljubijan=ke-g^. združenja po slugri vabila na sestnnck, ki naj bi bil včeraj dopnlđne v meslni sej-ni dvorani. Ljubljansko združen:e mesarskih mojstrov šteje nad 150 članov. na S3-stanek je pa prišlo s^mo 6 mesar-skih mojstrov. 19 mojstrov je s pcdpisi potrdilo. da so za pograianja s pomoćnik'. Na sestanek je priiel tuđi rastopnik Ins^e^eije dela. Zastopani so bili Delavska zbornica in Zve^a živi'skih delavcev. Ker je pa bila udeležba mojstrov premajhna, razprave ni bilo.
Mesarski mojstri odklanjajo sklenitev kolektivne pogodbe načelno. Kolektuma pogodba samo določa freditev delovnih razmer v okviru s^c'alne z^konoiaje in mirTmaln** mezle. DeHvstvo bi se po pogodbi deli1© v večiih, in^uptr'-'s'cih nbr^t:h. kaVršnih je p**i nas 7eH n^alo. v 4 kategorije, v manjših pa v tri.  tako da bi od-
pacila   prva   kategorija,   ki   v   njo   spadajo
preddelavci s plačo 1.800 din na mesoc. V Ljubljani ata samo dva pomoćnika, ki bi spadala v I. kategorijo. V II. kategrorijo ao uvišćeni klavci, sekačl in odgovorni prčkajevalci, ki bi imeli minimalno 1.100 din plače na mesec. V III. kategorijo spadajo navadni prekajevalci, klavci in se-kaci. ki bi zaslužili po 800 din na mosec V IV. kategorijo so uvrščeni vsi pomočniki do enega leta pomočniške dobe. Zaslužili bi najmanj po 500 din na mesec. Po po-datkih Zveze živilskih delavcev je v Ljubljani največ pomočnikov, ki zaslužijo približno po 500 din na mesec. K tem plaćam je treba še računati hrano, stanovanje in pranje perila v vrednosti okrog1 360 din na meaec.
Najbolj kočljivo vpraSanje je ureditev delo\-ne°-a časa v mesarski stroki. Osnutek posebej predpisuje delovni čas v smislu vsakokratnih veljavnih aakonov (zakona o zašfiti c'eTavcev in obrtnega zakona^. Delovni čas se mora tuđi uiemati s časom odpiranja in zapiranja obra tov, kakor predpisuie naredba o odpiraniu trgo\Tskih in obrtnih obratov. Od 15. IX. do 15. X. bi naj bil v veljavi nedeljski počitek. V primeri dveh zapoiednih praznikov so obrati odprti drugi dan do 9. Nadurno dalo se plaćuje s 50 odstotnim pribitkom. Osnutek tur1! predpisiije ustanovitev pa-ritetn« komisije, ki bi reževala vse spore, nastale zaradi tolmaČ3nja kokkti\*ne pogodbe. Tuđi pri prcve^bah pomočnikov v viš^e katesronie bi ociločala paritetna komisija, Če bi sicer ne prišlo do stK>ra-zurpT. - - To sr> gla^Tie drl"čbe osnutka kolektivne  pogodbe.
Želje obiskovalcev gleđališda
Ljulrljuna.  ti. okro-Kra
\r razjiirtu letošnje.^a abomnanu *■<> bili r.avc l^ni v?i rlani in stalni ^ros^je, ki l»n--io lcio» U:bl<o)>a1i v na^i or*eri. Kot ? alni ^'o^tje fio \nV\ ifivenovani: ?a. Zlata <\)un-^jenar. ^de. Zvonimira iupevčeva in cr. .Fož<» CJccstiO. Porini Je iz. GLt^tič jro^toval že tjikrat. t. }. v »Bo^me« in Ivakrar v ll\ "an;reljniku<-. ia je glč. Zupevčeva že tivakrat gostovala, prvič v ~Krn v oneia 6^"pta . ♦lru^if- pa \ nc/natni opereti, irisa bivša primaaimu gja. Zlata Gjungjenac ni niti  enkrat  gostovala.
Cuiuio s*1 ini /.di. ko čitam, da se b<> 15. t. m. Lra. Ujungjenac poslevila ol LjuM.i.i-nc. To «p menda pravi. <ia tore) ne 'o ?tatno g«*>Tovala v !jwv»]>in<Ki ojier:"; Mi-tilim, da l»o to operno oličiv^tvo *-ilno razočaralo! Ke*? je. da imamo za <ro. (ijun-jrjvnao vroiino ruunetftnioo v sz--«4. K^eniji \ilalijevi, vemlar nam pa. Ojunpjenae -*f većino nei/ni^rno nino^ro i;nnier.: v oferi. Ce je vsa stvar že tako daleč — hojr daj, «ia bi ue hila — la *o '_ra. Gjimujeiiatr za vedno jK^slavlja id na*, ah ne bi hilo i'iut'Stivo, d.a hi jrledali^ka uprava naprosila vt?aj za eno »roetovanje v operi? Mislim, da je to poleir moje želje, vroča želja veMne Ijubijaneike  operne  publike.                    A.  K.
Iz Celja
—c Celjski labkoatl^H «o premagali dr-žavnega prvaka. V nodeljo dopoldne je bil na Glaziji lr.hkoatUtski dvoboj med državnim prvakom ConcorJijo iz Zagreba in coli-sko lahkoatleteiko reprezentaneo. V obeli moštvih ]e na^topilo več državnih reprez^n tantov in rekorderjev. Celjska reprez?ntan-«i je po zanimivi Vorbi zasluženo zmairala s 54 proti 49 točkaip. Celie je fahko na ta krasni  ik-speh   po  v^ej   pravici   ponosno.
—f Celje : Amater 2:1 (2:1). Na Glaziii je bila v neU?ljo popoldne pred 500 gledal-ci odigraoa podi»avezna prvenstvena tekma med SK Celjern in trbovel^kim Amaterjem. C€lje je imagala te*no. toda zasluženo. Po-sUvi obeh močt^v sta bili v splošnein ena-kovredni. Napada sta dobro kombinirala in sta izvaiala hitre in nevarne akcije s p^dporo krilskib vr^t, imned katerth pa je bila celjaka eiH>tne>ša in uspešnejša. Ožji obrambi eta bili na inestu. Tekma je bila zlasti v prvem polča^u z^lo živahna in napeta. Do odmora ie bila igra izenarena. V 3. minuti diktira sodnik kazenski ^trel prtiti Amaterju in Dobraje plasira žo^zo iz 16 metrov tik pod prečko v gornji desni kot. Napadi se menjavajo in v ^7- minuti ee posreći Amaterju iaena^iti. Dve minuti pr>d odn>orom hoče vratar Amaterja intervenirati, Ahtik pa dvi^ne io«o preko vratarja v prazni gol. Po odmoru je Celje četrt ure v premoći, nato pa zacne Amater pritiskati ia ifra poetaaa izenačena. slednjič pa preide Celje zopet v labno premoć. V 30. minuti napade igralec Amaterja igralca Celja, ki «e postavi v bran. Navijaei Amater-ia, ki s© se vdo igfo vedli nesportno. vdre-jQ na ifcrišče, po dveh minutah pa j? rexi zopet vzpostavljen. Sodnik rzključi omenje-na dva igralca. Obe moštvi igrata odslej z 10 ipralci. Igra postane raztrpana in neza-nimiva. Nekateri igralci Amaterja so izzi-vali « preostro igro ogorčene proteste publika. V drugem polčasu ee ni po^re^ilo niti fDNiu Biti tjrugemu medWu izpremeni-ti rezulta'a. Sodil }e g. Kopič iz Maritora točno in objektivna Podsaveina prvenstvena fekma med Atletiki in Olimpom, ki bi bila morala biti odigrana na igrišču pri >s£a!ni kletic, je bila odpovedana, ker je I bilo igriUe pod vodo. Na OUmpovem igri-
sču je SK Žalec v drugorazrt'Ltnt prven^tve-ni te-kiiii premanal enajšiorico SK La^kega s 3:1   (2:1).
—c V feljski bolnici je umrla v peiik Jesiletna dnii»arjeva hčerka Hernarda Ko-ritnikova od Sv. Petra  pri Zidanem  mostu.
Naval na tekstilno solo
Kranj,   In    oktoi^ra
Kakor gimnazija postaju tuij tekstilnu šoJn premajhna. Z«i prvi r-a7.re I se je letob prijrlaiiln \4'2 ucencev. od reh je bilo bpro-jerih ^*«», dočim dru^i letnik :<e')e 25 uć^n-cev in učenk. Pole^ tega ima šo!a vpifianih nal 30 kandidatov z vec necro 12 m©sečno prakso v tekstilnih tovarnah, ki bodo pri-š*li v prvi letnik prihoinje leto in preko 30 z 9 niječno prakso. V prvi vrsti šola potrcb;:je nove delavnioe, za kar je ravnateljstvo že pokrenilo 7,ačetno akcijo. Of-^i-na je že v tekoči proračun v^tavila prinier-no vsoto za nakup zemljica /a novo etav-ho. Oe bo šola na^la š^ razumevanje pri banovini in državi, bo ta 8'avba v par 1p-tili pohtavliena. Potcin se bo tsedanje po->!opje lahko porabilo izključno xa uoilnire. Tenderua žole je. tla te pretvori v ntiri razredno in bi odgovarjala erednjim tehni*-n;m solani. Najbolj ustrezajoT- tip sole bi bi i. da bi bil v prvih dveh letnikih po«k t>plošen in enak kot <l<>t>lej ter f>i absolvent dr-uoreca letnika že veljal kot dovršen, do-ča-m bi se v 8. in 4 letniku i>Odk diferenoi-ral na teketilno-mehaničnega in tekstilno-kemu-negra. Sedanji večerni tečaji bi se pa pretvorili v večerno delov&fcko ^>lo g 8 letniki.
Si<er pa truo\in^ko ministivtvo Kak pripravlja epremembo vseh dvorazrfMinih «tro-kovnih šol v štirirazredne. Upcijnio, -'^ t^e lepo razvi ja joči kranjski tekstilni >oli pt»-sreoi v boVločnrH>ri izve?ti vse naČFte. da bo mojrla uepešno o*ls;aja4i iimš naraščaj za moj^tre    na^ih   tekstilnih   tovaren.
Naše gledaliiČe
DRAMA
PoneJeljek,   11.   oktobia:   Zaprto.
Torek.   12.   oktobra:   Pesem   s   ceste.   Pre-
mierski   abonma.
Sreda,    13.    oktobra.    Tarelkinova    smrL Red A.
OPERA
Ponedeljek.    11.   oktobra:    Vrag-   na   vaši. Gostovanje  Pije in  Pina  Mlakarja in zagrebškega   baleta.   Izven. Torek,  12. oktobra:  Zaprto. Sreda,   13. oktobra:  Evangeljnlk. Red Sreda.
•
Tretje. t. j. zadnje gostovanje Pie In Pina Mlakarja ter zagrebškega baleta bo drevi. Izvajal se bo Lhotkov balet »Vrag na vaši , ki je doživel tuđi pri nas kar največji umetniški uspeh. P. n. občinstvo opozarjamo, naj dvigne za to predstavo rezervirane vstepnice cianes do 4. ure po-rx>ldne v dne\*ni operni blagajni, ker bodo sicer po tej uri na razpolago drugim re-flektantom.
Prihod n ja operna premiera bo prihodnji teden. Iz\'ajala se bo Donixett!jeva »Lln-da dl Chamounix« z gostom gdč. 2upev-čevo v naslo\Tii partiji. Muzikalni pari je naStudiral dirigent Neffat, režijo ima prof Šest. V tem delu tmmo Imeli zopet priliko sliSati do\*ršen3 pet je koloraturke gdfi. 2upev*eve, ki žanje v svojem novem angažmanu v Zagrebu kot partnerica zna-menitega tenor ja Christi Solarija pomemb ne uspehe. Pole^ nje bodo peli gg. Bano-vec. Primcžič. B?tetto, KHacio, Gorski |n dame  Kogejeva in Ooiobova.                       |
HOLIDAI
jfJHM«, Ponedeljek, \1. oktobtm; k&tx)U* Canl:   Firmin.
DANAINJE   PRIREDIT V£
KIXO MATICA:   Pesem   obtažuje
KINO IDEAL:    Kajnov   «k
KINO SLOGA:   HW   Samuraja
KINO U>TION:   Draeoceni  poljub
KINO felšKA:  Vesele tene
KINO MOSTE:  »Silhuetec — >Du*lc& Ro-
žarnarija«.
DFJURNE  LEKARNR Dhw6:  Mt.  BakarCif.  Sv.  J tkoha  trg ft. Ramor.   MikloS6eva   cesta   20   In   Gartu«, Maste — Zalaska cejta.
I' Mengšu se je oni dan tcžko portvsrečtl kolesar. HuJo se je pobi!, ko je zjn-aii! v oje kmečkegu vf>/a Prene a! i so ga i- bhi-njo hiio, kj€r ne je v silnih botečmah n-f-
jal \'so noć, zjutraj so pa ob\*e,stili reše-\-alno postaja \* Ljubljani, J.t bi poslala po pvnesrečenca rtkilnl avto. Tada na reše-vplni pos'nii ao hoteli najprej vedeti, kdn bo stel Jtjniirce 7a prevoz, ćeš Ja prej ne morejn poslati rvšilnega ai'tomobila. Xah pre} je treba plač uf i. potvm sele te prepe-Heio v bolnico. k>er te čitku mordj $j ne-kaj ur ži\'(jenja. $e ra zndnj, doka/ usmi-ffenj.t in Ihibe/ni do bližnjega na tem M*e/i/ morui šteti dinarce, če jih imaš, a če jih nimaš, te puste umreti kur n,* cesti ali %• sosedfnn hiii, Če je \'sat sosed toliko utmi-Ijen, da te ne postavi pod kup
?,e \-ečkrnt smo stišali, da p<>šlie rešt\-nl-nu postaja reiilni ai'to tuđi v najnujnei-šem primeru si:nu>. Če ima zagotovilo, dm bn prei'oz pluZ\:n Res živimo v čudnih čd-sih, ko je komercuilizirr.no vse, ćelo usmi ljenje i bližnjim \- nesreći, vendar se nnm pa zdi, da gre tu komercializucija nekoliko preduleč. če že imamo reše\*alnr> posta/o, na} ta ustunoi'a vsnr s\t>iemu imenu na ljubo mulo bolj gleda na človeka in mftlo mimj na denar. K(*l\ko je primerov, kr> svojce težko pvnesrečenega ali že umtra-jočega člo\*eka osupne in v dno duše pretrese zahteva po plačilu, ko je treba človeka nujno prepeljati z resi Inim avtom v bolnico. Če kje. je tu potrebne \rsai neka} srčne omike tistih, ki odločajo pri re&e\ral-ni postaji.
Trdovraten grešnik
Ljubljana,  11. oktobra.
Gabrijel Mcglič, doma iz Predo.slja pri Tr/iču, je /o doljJo časa na sumu. da je kradcl po deželi izven policij&kega okoli-.ša. Orožniki ga nišo mo^ii i/slediti in okrožno s<xiišče je na podlagi prijave orož-niških postaj izdalo zj njim tiralico. P<»-licija |e /vedela, da se pogosto /đdržuje pri s»voji ljubici v Dravljah. Pred osmimi dne-vi ga je zalotila zjutraj v toplem ^nezdu, nakar je napravila hišno preiskavo. Našli so već perila, ki je bilo na prvi pogled sumljivega izvora, vse je bilo seiito iz ri*uh. Ražen tejfa so našli tuđi već finoga mošJce-i}a perila, nekaj obnoSene oblcke, dva d«ž-nika,  odejo in  druge malenkosti.
Po prijavah orožništva sumi)o, da je Me-glič ptikratlel Zši okrog 40(X> din raznih pred-metov na podoielju. ražen tega je pa se prejela policija sama već pri ja v, ki po njih znaNa vreilno^t ukradenih pre-drnetov okr^^ 5CKK> do MHMI din. Kar je zaplcnila v Drav-ljah, je le malenkost. Domnevajo, da je Meglić večino ukradenega bLaga zastaviial v mestni zastavljalnici, ieprav nišo pri njem dobili itobenega /astavljalncga listk«. Meglič je bil ie sedemkrat kaz.novan zaradi vlomnih tatvin. a ob tej priliki ni hotel   priznati   niti   dokazanih   tatvin.
Iz Kranja
—   VIom.  V  nuK-i o<l  pet<ka  na Raboto »o v^omilci oplenili  iziožhi  pjro«lajalne  Bat'a   v Presernovi  ulifi,   ki  ponori  ništa  zavarova-ni z roletami. V  t>o/iiih nosnih urah so po-t» ta vili  gtiai.e,  potern  pa z   iiavadnim   ključem  odpr!i  obe  vollki   izložf*!   in   pobrali  iz njih   /a   i?00("i  «lin  najlepsih   ^vljev.   O  vli-kovclh  ni  nohene^a  8ledu.  Na   enak   način r*o   lopovi   i.K)kradli   t.|»onilađi   ii   vitrin,   ki rio obe^ene  na   zidu  Savnikovv   trgovine   in zavarovane   samo   s   iipo,   pretfj   srajc   in <lrafriii   predmetov.   Tvrdki   liat'a   pa  j-   bil pr^i   kratkim  ukraden  na  kolodvoru  paket 6   čevlji   za  din   HjOo.
—  Kranjski šahisti, kje ste? Prr*«]  dvema letonia   U6tanovi}t*n   šahovski   klub v Kranju je  s poče tka pokaeal   veliko  amf>ii'i>>.  energijo  in   delavnofit.   Sedaj   pa  ni   nič  čuti   o njem.  Jenen^ka  sezona  je  tu,  khioov  lokal pa sam^vu Urez  iirraloev. Prej so »e o*» tem ča»u   že   igrale   eimultanke  ali   enaic   maNh 7.   L)ubljančani.   Ranome   Kranja   zaliteva, <la.  njeu'uv   šahovski   klub   ne   propude.
—  L'soda avtomohila s kranjske tombole. Srečni dobitnik  eleganinejra fra^ilskej:;!   av-romo'ala   po*eetnik   Peter   t^ajovic   z   Mlake pri  Kokrioi  ali p. d.  Nunar je  bil  drapore-nega   dobitka   z«lo   vc^el.   S-koraj   ni   vedeU kaj h\  »toril  ti«ti   večer.  Ker  pa avtoiriob!] nima zanj nobene koristi, jra  je  jiro<lal. T:i teden ista  ?e  v  trgrovini  Logar &   Kalan  v Kranju  «e;la   Sajovic  kot   j'rodajalev.   trjro-vec  e   fcivalnimi ^troji   Kra^»v€f  v.   .Te^enic pa.   kot   kupe«'.   Krašovec   .je   dal   Sa jo vinu /-a avtomoUil <1:n Ž?3.5fH> in lep Ji valni hm oj. Sajovic   je   hil   tako   zadovoljen,   da   je   t omenjeni   trgovini      takoj   kupil   oh!c-kt   z* veo   Iružino.
—   Solo   >ze«   jsrade.   Po   dol^ili   j>rer»-ka-njiii  in  preinišljanjih  so te  dni   pričeli  {-'raditi £olo na  CrnuČali,  na  prostoru  tk (-zdanje  sole.  Stavbna  dela  je  dobila  Ijubijan-ka tvrdka   Mavrif,   domaće      stavbno   podj^lje Ivana   Erjavca   pa   v   domačern   kraju   nišo upoŠtevali!   Dobrota   je   pač   sirota.   Za   ne-katere  že!
—   Blato  in   liohi.   Vleraj je  bilo na  .leii-ci  vftpelo žepnanje.  Nanj  se  je relo  cestno vodstvo  lepo  pripravilo.   Postrgalo  je  nam-rec  blato  na  kup?, a  ga   je  —   {ozabilo od-peljati.   Ta ni,  kjer  je   pot  za   pe^ce,   so   morali   ljudje   skakati   v   mantao  blato.   Pripo-ročanio,   da  se  tu   vendarle   malo   vee   (*azi na   interese   pe^cev-domačinov,   te   ie   r3es ni ve?  treba  pospesevati   tujskega  prometa.
—   2iT*   meje   ob   TyrSeTi   cesti   najdMe vse  od   UrbanČka   do  Save.   Njijj   bodikave veje mole zlasti koledar ju pod ofi, ob de|-ju pa jih  morijo in jim trgajo dežnike. Tore j, Skarje v roko, pa Se pr?d pomladio, d« bo pot spet vama ia Široka k«! ::  ^   . r. '.::>
$frT. 2?2
»StOVtNSEI    JI A * 6 B«   Vw«fc-!je!:.  tr **tt*>m  1§3T.
Strm y     *.
DNEVNE VESTI
—  Francoski poslanik grof Dampierre e«r-potoval   iz  Beograda.  Snoči  ie odpotoval   iz Baograda   v   l'ariz   dosedanji   francoski   poslanik   na   našem   dvoru   jjrof Robert  Dam-pierre, ki je postal francoski poslanik v Kanadi.  V Beogradu  je  Ml skoraj  tri  leta. S svojo eoprogo, ugledno franoosko pesnico, je prepotoval  čkoraj   vso  na£o   državo  in   prouči J   naše   razmore.   Njegovo   slova  od   Be©-jirada   ij  bilo   ze!o  prtertno.
—   Zrtravm^ki   kongres.   V   Novem   Sadu je   bil   vOeraj  cveiaiio  otvorjen   18.   kongT«« Jiiijoslove>itikei;a   zdravniškega   drusiva.   Za pred**ednHca  je  bi i  izvoljen  dr.   Ivan  Ma tko iz   Ljubljane.   Svečani  otvoritvi  je  prisoatvo-val tuđi »astopnik boltiarskih Tsdravnikov dr. Nečev, ki  je v lepeih  uoworu  pozdravi 1 kongres  in  mu želei  nmotro uspehov.  Naula^al je   po*»lan<tvo   zdravulikera   stanu,   oež,   da zahteva pravi zdravniški poklič, da je zdrav nik  obenem  riocialen      reformator.   Zdaj   ie vse   flovestvo   težko   bolno.   Ubija   ga   bolj moralna   r»eao omotna  kriza  in to  \e najhuj-^a  bolezen.  Govori I je  tuđi  zagtopuik   inini-strstva esocialna i>olitike in narodnejja trirav-ja,   načelnik  za  san i 1 etno  sluibo  dr.   Kli^ić, ki  je  izjavi!, da So0/«  naših  bolnic ne od«o-varja   svojemu    namenu.   Od    18.280   pasteli v   naših   javnih   bolnicah   imamo  letno   nad dve  tretiini   neizkoriščenih,   ker   bolni   ljud-je nočeio ho«titi v bolnice. Treba  je opustiti  sistem   malih   roinic  in  se odloriti   za   velike  centralne  bolnice.  V   minicttrsrvu social-ne politike in narodnega zdrav ja je Že pripravljen   nov   oHiiutek   zakona   o    bolnieah, po   katerem   dobimo   nov   kader  zd ravni kov sperialistov   ter   nove      moderna   bolnice   v vsch  verjih   mestih   -irZave.  Male bolnice  bi se  izpromonile   potem   v  za^hne  bolnice.
bubtjtvObVH  ilJK" "SBaT*~ii"HaT""^3aT^™a^BI
^^^^^^^^i^^^^H^n       ^^^^a»w     bhe^b     ■■     a»w     b^^^^b^bt    A    ^b^b^b^b^b^Bi
b^^^t^jT+mHbT ^fe m r^ w b^ % ^f ^^_^b^b^b
»HĆI SAMURAJA«
Prvi  veliki  nemško-japonski film  v režiji znanega   tvorca  alpinističnih  fllmov
dr. Arnolda Francka. Setsuko Hara                       Isaniu Kosugi
Nova pota slavnoga pevca in divnih pesmi Louis Graveire-ja v volefilmu
PESEM OBTOŽLJE
Han na VVaa^r               Gina Falkenberg
Duhovito zabavno filmsko delo
DRAGOCEN1 POLJUB
v glavnih vlogah Liane Haid, Ivan Petrović, Hans Moser. Theo I.ing-en, Heinz Riihmann.
Glasba:   Robert   Stolz. Danes predstava samo ob 16. uri, obe večerni predstavi odpadeta valed koncerta
Predstave danes ob 16., 19.15 In 21.15 uri
—   Zborovauje  brezpnselnih     učiteljev   in ui-iteljii'.      VC'eraj   6O   zborovali   v   Zagrebu biezi>o*olui   učitelji    in   učiteljice.   Zborova-n]a no se udeležili  ludi delegati  iz Ljubljane ili Maribora,  ki  ao  informirali  svoje  tovarile   o   položaju   brezposelnih   učiteljev   in učiteljic v Sloveniji tei  naglašali svoje uspe he v  fK>rti za namestitev.
—   Večerni   Irgovski   tečaj na Christofovem uC'nem   zavod«,   Ljubljana,   Domobranska   c.
št. 13. pričao 7. oktobra (knjigovodstvo, ra-čuiu*tvo, pinarni^ka dela, koreepondenca, neniAčina, stenografi,ja. ttrojcnfejc). \'p:eo-Mtnje 3« ves te»ien dopolduc. pojHjJdne. 7većer  do S.   ure.   Brczplačni   prospekti'
—  Nov odvetnik v 3Iariboju. V imenik advokatov   s   setležem   v   Mariboru   je   bil vpisan  g.   Franjo  Cvatko.
—    Gradnja    banske    palače   v   feplitu-
Banska uprava v Splitu je najela pri Dr-ža\Tii hipi>tekami banki v Splitu 10 mili jonav din posojila za zg-railitev banske palače, ki bo stala na zapadni obali. 2igra jeni bosta dve poslopji, prvo po petnad-stropno in v njeni bodo vsi oddelki banske uprave, dingo manjše bo pa za banovo stanovanje in za zasedanje banovin-skcg-a sveta. Stroški za večjo poslopje bodo 23iažali 13,000.000 din za majijše pa 2,300.000 dinarjev.
—   >Slorenec«  zopet  pred  »Službenim  li-tomc.  Xić ne  pomaka  *Slovenec« doele»"no koraka  pred »Službenim  lB5tom«» f>red  urad-ii'tn  jrUi»om  hantikt*  uprave. Xe  v  petek   8. t    ni.   je   objavil   ^i^ovenec«   vcvt o   imenovanju   in   pr«mcfttitvah   v   državni   iu   bano-viiK^ki   službi.       ^Sluibeni   li^t   kr.   banske uprave  dravske   banovine«,   ki  prioh$uje  te i/|nemembe   v staležu državnih  in  hannvin-skih   uslužbencev,   je   pa   izšel   sele   dain*. Kmlovedni smo kako  pridejo  ura dne  vesti t«ko hitro  v  ^Slovenč^vo« ure'iniMvr*?
—   Za  mrtve proglašeni. Okrožno so:t:§^e v   Ljubljani   j-e   uvedlo   po&ropanje,   da   se proglase  za   mrtve  siuea  z   Vica  Franc  St>-jer, železniški feuvaj  iz  Mo*t   Ivan  Kranjec, Ijrrae   Skerlj   iz   KiK\   Fran^i>ka   Pecar   iz Z^rornjesra   Kaplja.   Ix)vrenc   Pefae   u  Spod. Pirnič,   kljueavni&irjev   ein   Jakoi»   Erjavec z  I^ra. Jancz   Ponikvar  iz  Staj  in   poc=estnik iz   Selščka   Franc   Obreza.
__ Živalske kužne bolezni v dravski banovini. Po stanju i dne 2o. septembra je bi'a v dravski banovini svinjska vuga va. 150 dvoreih, svinjska rdečiea na 7CV, kuga čebelne zalede na 31. stekllna na 3. garji na 2. vrantfni pri«?ad. tuberkuloza in pe-rutnincska kolera  pa vsaka na 1.
—  Filmska i^ralka Gha Alpar v Zagrebu. Znnna   filmska    n   t»perna   pevka   in   igralka Gita Alpar je prttpela vceraj v Zagreb, kjer priredi   cUnee   kone^rt.   Pre>j   o»VacKkim   na veliko   turnejo   v    AmerLko   ee   je   odlocila Je   za   en   na^top   v   Zagrebu,   kjer   jo   bo spremljal  na  klavirju dirisrent  Lovro  Mata-čič. Po turneji v Ameriki odpomje v Hol!y-wood. kjer bo igrala glavno vlogo v novem filmu.
----Tujsko prometna sekciju SE A (Slovenske esperantske zveze) sporova \*zm tujsko prometnim društvom, ustanovam in porljetjecn, da morajo poslati v^e gradivo za tujsko prometni album »Slovenija-biser Jugoslavije« najkasneje do 14. t. m.. ker se na eventuelne kaenej^e želje ne bo moplo ozirati.   Tujsko  prun.   sekcija  SEAt.
—   Zagrebška telefonska  centrala  bji ril-širjena.   Tuli   zajrreb^ka   avtomatična   telefonska  centrala  je   bila   že   nujno   potrebna razširitve  kakor je  Ijubljanek*. V  Zagrebu so pa v takih primarni vedno pred nmmi
in Če kaj potretmjejo dobe prej, ai'^or oni. Taito je tuđi z avt<Mnatičuo telefonsio ceo-tralo v Zagrebu, ki ho razširjena. Stroski >x>1o znaAili 6.200.000 din. Dela to se že priček  ia uveden bo pet^ro^tevilčni sistem.
—   Vođja ekspedicije  n* BffOunt  Everest v   Zagreba.   Na  *>ovabUo   Angle^kega  društva  za atike   z  dru^imi državami   priredi znani   ra*»kovaJec   in   vodja   zadnjih   treh ekepedicij   na   Motint   Evereat   Hugh   ^ut" tled^e  v oktobru in novembru v srednji in južni   Evropi   već   zanimivih   predavanj.   V Zagreb prit.i>e  v nedeljo 17. t. xn. in  v po-nedeljek zvečer l>o predaval o po&kiisih nar skoka    Mount    Evereeta.      Predavanje    bo epreailjeU  film   v  bajvah  in  mno^i diapozi-tivi po fotografijah, ki jih je iurpravil Rut-tled^e »am. h. Zasrefca oipotuje Rutfle»'fre v   Beograd.   Sofiju.   Bukarešto   in   Budimpe-što. Kaj Će bi SPD po^kusilo pridobiti dav-nega   angleškega   raziskovalca   in   |>Uainca z&   predavanje   tuđi   v   Ljubljani?   Saj   bo najbrž   itak   potovai   skozi   Ljut'lj^no   v   Zagreb,   pa  bi  6e   morda.   utštavil   pri  nas,   če bi ga napro&ili.
—   Vrtme, Vremenska  oapove^l  pravi, da bo   pr»cej oblačno,   v  epk>šneni   stalno   vre-m«.   Vceraj   je   deževalo   v   Ljubljani. Sarajevu   iu   Stoplju.   Najvi.ija   temperatura   je značila  v  Skopju '22.  v  Splitu 2\. v  Beo-ffra-hi   18,   v   Mar*fx>ru   in   Zagrebu   1«,   v Ljubljani 15.4. v Sarajevu 13. Davi je kazal l^roiueter   v    Ljubljani   766.8.   temperatura je zna^ala «Q.l.
—   Dvojni  roparski umor. SodiJče v Krapini  je prejelo v četrtek ovadbo. da  je bila v   bližnji   vaši   Radoboj   najdena   umorjena kmutica Anton i ja  Slihar  in  da je  osumljen umora   njen  m<vž J:<nko.  Sodna komisija  je našla   ^liliarjevo   na   tleli   mrtvo.   Imela   je razmesarjono   jrlavo,   kraj    nje   je   pa   lefcal samokres,  moški   klobuk   in   razhita   kuhinjska   svetilka.   To»la   v   'irusri   hiai,   kjer   je stanoval   Janko   slikar   7   ženo.   &o   našli   v t?palnici  na tleh ftl'barja  tuđi  z  razbiro Jila-vo.  Gr**  torej   za <ivojni  roparski  umor.  Po niši  je bilo v«se razmetano. Lju i jo  pripove-diijojo, da ^e je Janko Šlihar rad  hvatil. da ima   preoej  denarja.  Nedavno je  ku;ul  i-cl o posetftvo in dal  20.000 are.
—   »Prijatelja je ustreiil«. Pod tem naslovom ^nio v pohoto poročali. da je v za^rreA*-ški  bolnici   umri -kmet   Mi Lan   Ovearieek   iz vaši  Zutinca  pri   Krapini, ki jia  je v prepiru   ustreiil   ^lavko   Dolničar.  ^   katerbn   *ta bila   baje   prej   dobra   prijatelja.   V   naiem uredništvu  se je  pa  davi  zglatsil  £.  Slavko Dolnitar, ki  >p povedal. <1a  m*ta bila 7 Ov-čarič-kom nikoli prijatelja in da fra je uene-lil  le  v silobranu. Ovčarir-ck Je  *>i-  namret1 nedavno   odpuščen   iz   službe   pri   podjetju. kjfi'r  je Dol ni car delovoilja  in bil je  prepričan, tla je tegra  kriv  bolničar.  Zato  <ra  je zafel sovražiti.  V   eefrtek  zvečer je  Dolni-čar   stopit   v   neko   jrostilno   ita   veče»jt>   in tam je že t^edel Ovčariček. Komaj je l^olni-čar sedel.  /^  je Ovoariček |-lanil   po  konci, poteirni]   iz  /epa   no->   in  napa<Ul   r>olnič»r>a. Ta je v silobranu poteirnil samokres in naj-prej trik rat  ustreiil v  zrak. To pui  Ovčarič-ka   ni   iztrezailo.   Na^protnu,   ves   divjL   t^e je   poy:nal   nad   Dolničar ja  in   če  bi   štednju ne  rabi}  orožja.  bi ga bil  gotovo zaklal.  V siloliranu   je   Dolničar  eprožil   in   Ovčariček «*e je težko ranjen  zsnidil. Orožniki so Dolničar ja prije li in  zaislišali, a ker so vse priče  izpove<lak\ >la j© ravnal  v eilobranu. eo ^a tako] i>o zattišanju iz^ustili.
—  Z noioin v trebub.  \'čoraj *-n v bolnico prepeljali   ^i-letnegra   dolavca    An-lreja   Ja-koliiki   ya   PtKlgiada   pri   Zalogu.   Bil   je   v <lružl)i   tantov,    ki so zašli v ]'repir   in nekdo ga je  suuil  1.  nožem  v  trebuh  ter ga hu-no ranil.   Jakolinovo  etanje   je   re^no.
Iz Liubllaoe
— 1]   Vrerajšiiia   nedHia  je  bila   trotja   jesenska,  ki   je  bila   kolikor  toliko tiolnciia   iu nie^cani  so  dobro   izrabili   vreline  za   izlete, kljub   spivmeimbain   voziiega   reda.   Veudar IXi je bilo živaliuo tuđi v nie-stu  in naliaral-ua   akcija   Branil>ora   je   do«>egla   prečej   lep iwpeii.  lk>bro so bili obi^kani  iudi  kinematografi   in   liledališča.
—lj Vmrli so v Ljubljani od 1. do 7. t. ni. Berce Elizabeta, loj. Perko, 79 let. zasebnica, Binder Karol, 50 let, mizarski mojster, Merlak Mai^ija, 47 let, zasebnica, Arberšek Marija, 38 let, žena lesnega trgovca. Cmiljevskij Vladimir, 42 let. dela-vec, Za vrsnik Karol, 73 let. šoski upravitelj v p., Krajnj. Trošt Ivo. 72 let, šolski upravitelj v p., Lipovšek Ivan, 77 let. urad-r4k diž. žel. v p.. Potrebuješ Ivan, 57 let, delavec. Rak Boleslav, 15 let, dijak, Ber-toncelj Antonija, 34 let, služkinja, Drav-lje. Vencais Ivan 44 let. trg-, petnik. La-pajne Elizabeta, roj. Lazar, 74 let, vdova poštn. kontroloria, Brancelj Jotef, 7 me-secev, sin delavea, Crna vas, škerjanc Marija, roj. Merhar, 72 let. delavka tob. to-varne, Jereb Ana, roj. Bitenc. 33 let, žena kurjača. štepanja \*as, Gmajna. V ljubljanski bolnici so umrli: Bar aga Franc, 52 let. dninar. Boštanjska vas pri Grosup-ljem, Oblak I\-an. 1 leto. Fin delavea, Planina, obč. Boitanj pri Krškeni. Kirhner Anton, prot'.ajalec sadja. Celar Zofija, 17 let, hči vrx)k. orožnika. Mirna pri Novem mestu. BriAki Anton. 74 let. ka;žar. Zag^a 3. ob*. Fara pn Koćevju. Cerk Ivana. 24 let. poljska dninarica. Borovnica pri Ljubljani. Kuhar Terezija, 63 let, kuharica, Veršnik Franc. 62 let. rudar v p., Nora štifta. srez Gornii grad, Ertl Ljudmila. 16 let. hči zidar, polirja, Rep:č Roza, 49 ?et. kuharica. škod;č Apolonija, roj. Tavčar, 45 let. žena ćevljarja. Udovč Jože. 33 let, koćar. Dole. srez Krško, Kovaćič Marila, 6 mesecev, hči dninarja. 2idmarice, obč. Vel. LaS^e. Rozman Ar.t^n. 6 let. sin služ-kinj«. Skruševac. obć. Mokronog, Zaveršek Viljem. 4 leta. sin trgovca. Lož. ob£. Stari trgf Jenko Marija, 46 let. žena delavca. Kose2^, Bcc Marija, 64 let, žena kočar'a, Kij. obč. št. Janž pri Krčkam. črb^S-k Anton. 6 let. sin delavea. Trboje obč. Smle-dnik.
—lj ^sperantsko društvo »Zelena zverd 1« vabi vse. ki se zanima jo za mclna redni jezik esperanto, da se udeleže teČajcv, ^« jih prireja v-^ak torek in petek nj to.4.1 <\o 20.4") na učiteljicu Cmo^k' o1«1e!ek). t^r vsak četrtek o<i 2n 1o 22 na realki. lTčitc se e^pcrnnta. la »e bo^te laHVn sporazume va li   x   esperanta i   vsesra   sveta!
—lj Kino Union aporoča svodim abi«Ho-valcesm, da je Wobuk »Marije Stuart< za-d«la izkaaiica s serijo 5t   22 in 23 .
—.1} Udeletlte "e »vtobusnega Ulefa v Tr»t dne 10. okt.. 24. in 25 okt ta 30 okt. do 1 nov. Prijave sprejema Izl^tna pi«ar-ns M. Okom. Ljubljana hotel Slon. f\%-fon 2fr-45. Vhod  iz PreSemov« ulice.
P ost i ni 1 n os ta m\ ć 1 a n V«đaika?cdritbei
bPtala
pooedaite^ ao priredili Trbowl^ki aUvCki v PUuu koncert, m katarc^m je vteđalo veliko zanimanje. Velika đvonuaa v Dru-čtvenem domu 2e đokfo ni bOa tako potoa kakor to pol. Dvorana Je bila aasedena do zadnjega poU6ka. ranofo pa jia je odato, ker niao dobiU vatopaic. P**J» pii«u«ii]i olavCkoir jo vm siđfcvtto in so tem pbitoem lsval«. Već iiujiai; ao morali ponoviti. Dobre družine so vzele mJade pevce na P**-votišče in popeatitev.
—  Sp»rt. V neđtljo fe je na igrihtu SK Brave odigTaia tekma med  3K Dravo ta SK Ptuj, kl pa ni koačaiia na sportni način.  Med obema kluboma vladajo *e delj ćaaa  razprtfe^e  in  na ipidCu P**da včajtfl ćelo do dejanakesa apopada. Tako J» tuđi zadnjo nedaljo  konfiala tekma • tem,  da so morali igralca Horvata Fzanca z dva-krat prelomljeno nogo prepeljati  v bolni« oo.  9Ddnik  je  moral  i^ro prekiaiti.  ieleli bi,   da  bi  do   takih  incindeetov  ne   prišlo več.
Iz Maribora
—   M*rtaor Bfaaiiestira     u     Komotan.
Včerajbaja nedeija je bala v Mariboru v znaonenjfLi   I7letzkice   kotoilc^ga   plebiscita.
Obrnejni ki aavedni Maribor je dostojno obudil npomin na zgodovinaki dan, ki je bil za na* Korotan tako \woden. Vsa društva z Hranilort>m m Klubom koro^kin Slovenoev na čelu ao priredila vveraj do-poldne v Najpodnesn domu roanifestacijako zborc\-%ivje, ki se gra je udeJe&đa velika množica ljudi. Spored ao tvorili spamin-ski govori, pervske in deiciaanacijskie točke. Program proakave 17letak;e koroske-gra plebiscita je bil iabean in se je zbo-i-ovaicev globoko dojmil. Po sdttorovanu je bila v franči&k«naki eerkvi aKizba bolja, za pad te korodke borce. Po mestu ao proda jali spomineke anatke
—   60letnica    direktor^    GUcverta.    y Mariboru  je akronono  ia neopaieno  alavil te   dni   601etnico  svojega  življenja   ravnatelj   ađvokatske   pis-jarne   dr.    Stajnka,   gr. Dragotin   GUćivert.   Jubilant   je   mož   kre-meniteg^.   značaja,   piavegra   narodoijaštva in   ljubeznivosti.  Zato pa  ima  tuđi  toliko prijateljev^  ki mu ob 601etnici vai iz srca kličejo na mnoga leta.  Tem čestitkom  in željajn   se   pridružujemo  tuđi   mi.
—  Gledalište. V torek ob 2O. ponove zabavno  odrsko   delo   ^NajboljSa   ideja   tete Olge*.  Prelistava je aa red A.
—   Na   ženo   je   »treJjaL   V   mariborako bolnico so prepeljali Elizabete  Osterlek iz Kaniže pri št. liju. ki jo je mož v prepiru ustreiil z lov-sko puško, žena ima v hrbtu 9  šiber,   ki   so  ji   ir?nile  pijuka.   Zdravnifci nimajo   doati   upanja,   da   bi   ji   resih   življenje.
—   Dan   malih   žtvali.  Vćoraj  je  priredilo   Društvo   za   varstvo  živali  v  Mariboru lep   sprovod    malih    živali    skozi    mesto. Sprevoi   >e  zbudil   mnogo   zanimanja.   N'a-men     tega  je     zainteresirati jsvnost     za uboge živaliice.
iz Zagorja
—   Dva   prerana  £roha.   V   cetrtek  «)  do-l>ili sivoji'i  Pintarjeve družine iz  Potoške va-e^i brzojavno sjK>ronk), da je v  rtanjski  bolnici   ne na doma   umri   naj.stare.pi   ^in   Pintar Franc,  ki   je   bil  zaposlen   v   rudniku   v Rta-nju. Star jo bii 5?le 35 let  ter je v najlep-si  maski  dobi  zapustil  žeiio  Francko  in  tri nepreskrbliene   otroke.    V    Htanju    ]e   delal že   11   ;et,   (X>prej   pa   ?■   lela   v   F ranci ji.   O vzroku   gmrti   trenutno  še   niniamo   porocil, pokoro  i»o-lovo  pa   je  unirl   na   |>o?>edicah   na-[K>rnega   dsla,   p«  se  ni   niorda  ćelo smrtno I>onesreril. —  Po daljši zahrt4ni bolezni  pa je v petek okrog polnoči umri v ^lajnierje-vem   sanatoriju    v   Ljubljani   koma]   32   let ^tari   Joie   Kovač   ia   Zagorja,   trgovgki   po-nvoi'nik   v   rudni?k3«n   komuinu   v   Laškem. Skušali  <?o  mu   režiti  življenje  z   operacijo, katare   |>a   ni   pre^tal.   Bil   je   na   i^lasu   iz-redno prikupiio^a  niludeniča, ki je podpiral svoje   star>e   in   se   v   LgJke.m   udeistvoval pri    pev\-keni   zboru    >Hu«k   in   e   posebno viiemo tuđi  [>ri  sokotekem društvu. Njegova prerana   rinrt   je   močno   pretrgla   števjlne njejjove znance  in  prijatelje, ki eo «a v  ve-likem Mevilu opremili na zadnji poti na za-sjorsko   pokopaliJ^e   v       nedeljo   popoldne. Pred hi.5o in pozneja v cerkvi ter na poko-paliscu   mu  je  pev»ki  zbor ^Loški  glasi;  za-pel   ganljtve   žalostinke.   V   dolcem   sprevo-du   je   igrala   rudniška  godba,  za   rudniško zastavo  <?o   nosili  vence  družtva   mdniških namešiencev   in  pevskega   društva   >Huuk, ob  <jrol>u   pa   sta   se  v  in»?nu  teh   dveh   po-^lovila   2o\omilva   od   prerano   umrlega   to~
vari5a. Rodbinani prerado umrlih izreka-mo toplo «)žalje!
— Dva vloma in dva pa*kufi& vioma m> napravili v sobo to v zgodnjih urah taenkrat neznani vlomilci v novi koloniji hiž v Za-fforju. Pri upokojen em steklarju Lipovšku Ivanu Je zmanjkalo iz kuhinje: dva para hlač, apodnje hUie z noffavifami, gojzerice, kariraet auknjič z zel?nini ovratnikom, iz tretjag« p«ra hlac, kat ere *o pa vrgli proč, je izginila denarnica. tako da ziia^a škoda ofcro« 800 din. Vloniilec je tu odrinil *la-bo pri prti kuhinjski oknici. Po neoavad-njem iumu v kuhinji zbujen jth je prepodil aam, ie 74 let stari Lipoviek, ki pa je pri-tftal nemalo 9trahu. Po tem obi*iku je sledil v\om ▼ shranibo upokojenega Ravni harja. Vlomilei po orfnesli lest e<eklenic malinov-oa,   polno   steklenico alađkega   soka   *o   pa
kar popili m ae Bajaftli to JsMk. ^&m§-Uli ao Se skozi dno in pobaiaM mkmi wm-rov klobas in zavitek »orovega masla. Za-tem so prislonili lestvo pri aoscđu Godini. Tu pa jih je prognala tfospodinja, ki je vstala. da bi zamesiLa kruh. Zbežali k> tako naglo, da s*o pozabili priklonjeno lt>itev in tri stekle niče nialisovu. Sledovi t«£kih i-evljt*v no bili vidni tuđi v pe*ku pod shramho pri Ovniku. Raj iih je prej>odilo tu, da nir*o vlomili, se ne ve, najbrž slal>a vest. Že v z£odnjih jutrnjih urah «*o JU oroiniki poi^vedovat k cirkuskim ljućem, ki iinajo svoje potujoče hiSice pod tako zvanim >ajrnohthauzom*\ toda dobili ni>*o no-benih  dokaww, da  bi  bili ti  ljudj* rlomili.
Osautek državl}aiiskega zakonika
in zaščita žene gospođinje
Ljubljana, 11. oktobra
NaJe druMvo >Pra\*nlki prouCuje oenu-tek dr*avljanskegra zakonika, kl bo veljal sa v»o državo. Da bo priSio do popolne •notnoflti zakonodaje v naSi državi, bo treba Se mnogo dela. Nekatere spremembe, ki jih predlag^ijo naSi pra\-n±ki v osnutku dr-lavljanakega zakonika, morajo aanimati tuđi Strdo javnost. Ob tej priHki opozarjamo predvsem gospodinje in zakonce na pomembno doloćik), ki b* po njeni bila zaMitena gmotno goapodinja in v mnogih primerih tuđi reJena vsa druiina bede in aploAnegm propadanja.
Predlagana sprememba je v okviru be-aedila <podcrtano), ki ae g-la&i v celoti: >a) Mož je upravičen in dolzan. da vodi ustrezno s\Thi zakona, gospodin jstvo in celokupno življenje rodbine. On je zavezan svojo ženo svojim imovinskim raznieram ptrimerno vzdrževati in jo ob vseh prilikah ićititi.
b)   žena je upravičena in dol zna, da vodi po  maievih  smernicah  gospodinjstvo  rodbine. Ona je zaveaana ale<lJti možu na njegovo prebivalište,  mu pomagati po svojih močeh    pri    njegovem pridobivanju  in ga svojim    imovinskim     razmeram   primerno vzdrževati,  ako bi  posta 1  mož nesposoben za pridobivanje in ne bi imel  lastne imovine.
c)   . . . Mož more ženi odtegniti in ome-jiti  pravico  gospodinjstva.  ako  se  izkaže, da za gaspodinjstvo ni sposobna ali da ga zanemarja.
Žena pa srne zahtevati, ako mož ne iz-poln.juje svoje vzdrlevalne dolžnoRti, tla se ji h&plfiČuje na n.iene roke za sro^podinj-»trvo ustrezni del raoievih dohodkov. ^e je mož ntaJno nameš^en, srne sodišče na zah-tevo žene dolomiti, da mora slutbodaialec dolo^en znesefc moievih dohodkov izpla^e-vati na roke žene.
Kadar zadene ženo dolžnost vztlrže\*ati nioža popolnoma ali pretežno, določ-i ona skupno prebivaliSče in prehaja nanjo gospodarstvo rodbine. Kadar je mož sam kriv svojega osiromašenja, dobi od žene le nujno   vzdrževanje.
V vseh sporih iz tega paragrafa odloča sodifcde v  nepravdnem  postopanju.«
Ako »topijo v veljavo v resnici ti pred-pisi. bodo naže gospođinje dosegle, kar zahtevajo že dolga leta. ZaSčita žene gospođinje v gmotnem pogledu je potrebna, kajli brez te za*6ite si pogosto ne moremo tuđi misliti zaščite družine. Nešteto družin propada v bedi. ker možje — v največ pri-merih — zapijejo zaslužek že v začetku meseca ali pa ćelo \Tiaprej. Razlika je se-veda med redniki družine, ki ne skrbe primerno za družino, ker pri najboljši volji ne morejo zaradi  nizkih plač.
Po veljavnih zakonskih predpisih lahko uveljavijo otroci zahtevo po vzdrževalnini v nepravdnem postopku, žena se pa mora pravdati za vzdrževalnino, kar navadno traja delj časa in je zvezano z občutnimi stroški. Ako pa bo v novem državijanskem zakoniku sprejet predpis, da bo sodišče sklepalo o vzdrževalnini v nepravdnem po-. stopku, bo odločitev padla mnogo hitre je in brez vsakih stroskov za stranko. Brez pomena tuđi ni, da bo po novem predpisu moral možev delodajalec izplačevati dolo-čeni znesek neposredno ženi, ki ji tako ne bo treba zahtevati izvršbe na moževe do-hodke; sodnik bo aam ukrenil vse potrebno, da bo žena lahko prejemala vzdrževalnino brez vsakeg-a zavlače van ja. Izvr^be pofposto nimajo uspeha, kar kažejo zlasti števiine brezuspeSne terjatve upnikov. že zaradi teg^. je novi predpis izredno po-memben.
S samimi temi predpiai pa žene se se-veda niao dovolj pravno zaSćitene. Se dol-g-o najbrž ne bo izpoJnjena zahte\-a organiziranih gospodinj o razdelitvi presežka moževih  dohodkov,  glede  na  to,   da  ima
gsospodinja rudi pravico aah.teva.ti pie/o z& asoje delo, odnosno, da le njeno delo ena* kovredno može\4ni izdat Kom za gospodin j-art\x>. Nerazvijenih je Se mnogo vpraaanj. ki se tičejo odnosov zakoncev v pravnem pogledu, n. pr. zaščita eksistenoe žene go-apodinje za primer zakotutke kWS*tre in moževe smrti. Resi te v vaeli teh vpo'aAajaj zavisi od naziranja pi"a\miko\- o ftoctalni uredit vi družine, od več aii manj m<xksr-n^ga pojmovanja z&konc»daje, v vettki merl pa tuđi od zavesti in organizacije žen go-apodonj.
Iz Polfčan
—   lx   ob<'iii**i«*   pi»arne.   ObAioflki   urmd rasgrla&a.   da,   je   s\'tnjaka.   rdertoa  v   drvor-cih Robesrja Janez<i v HoAnicd In Golob Ne-že  na  Zg.   Breini^a  proglade-na  Za ppe»t*c no;  prav ta>ko je razveljavljcm zapor o^rro-ženih  dj\x>rcev   Pivca     Pavta  in     Brucnca Blaža.   Banska   uprava   >'   izxiala   aiplodno dovoljemje  za  slajemje  nioštii  z breztroAa-rinsikini   sladkorjein   te:   je   2adevne  prijavo po obrazeu A v  dv«h iz\'odih dostaviti pomoćniku  kletorakt^a  nadzornika, v  Mariboru.   Uprava   poAte   v   Poljćanah  ob javlja, da je do nadaljnj€^a uiunjeiaa dostava pofite za vas Foljćane in druga naseija. ki spidajo pod setoko poSto. ziviaiAki in km-mairaki se,t««n  bo v soboto 9.  oktobra,  pregled in žag-osauje atukm/ pa bo  v Slov.  Bi-stiiei   23.  oktobra.  Vaaka  poMljtka  aakia-nih   živali  m   mesa.   mora   bdti   opreanijeziA s   potrdiVo   vetesrinajrja   po   obrazeu   D.   Da se prepureći  im oaneji boAeaaeari  na tizolu.  W se   je   v   b-^movind   zelo   razdirila.   ae   pripc>-roca, da se v jeseni stebakaa ne pudčeijo na n^-ah. ampak naj se a^ig&jo. Tuđi k gnoju naj se taksna suha ^ebelca in bstje rte dodajajo,   ker   se   z   gnojam   boieaeji   apet zant««  na  fižol.   PiihcKLnj  teden «e  bo  ix-vrMl pregled \-3eh ob\taatnoev telesaie vzgo je,  t. j.  modke  mladine  od  14.  do  20  leta starosti.  Kraj   in čas  pregleda  bo   razgta-šen pri oarkvah. Vsi ohvezaocd ae opozar-jajo,   da  se  p-regfleda  bre^popojno  udeleže, sicer  ji*i  zadenejo  posledice  paj^grafa  29 zadevnega aakoma.
SOKOL
—   SoJtoUtka   v«4jn,   —   iufonoativui   so-koltiki   (ednik   ima   v »vojti   41.   *t«nnl4ci   ld,
je pcsvečena bla^opok. Vitesskemti kralju Aleksandru I. Zedjtniteđtfu to-le vTSebtno: NaS crni dan — Sakote, zdiraivo! — Zna-znesiita izpoved kralja MuČenJca — Grob kralja Mu^oaiika. na Opiesncsu — Sodiba. o našem paviljonu v Pajiai — V Oelju 1897 — Iz dravskega dodcoJsdcegpa zibora: Koro-ski »plebiscit — £u$pa <3aije, L<juMjana, Kranj, Maribor. Novo mesto — Iz Savem SKJ — Odikrltje spominake plosAe dobrovoljcu Sokolu br. imž. lA."anu Oooarju — Najnovejš? vesti -- Iz rua&e <tomicwine — X. vsesokolsđa zle4 v Pragi 1088 -— Slo-vanski sa*at — Pet minut jutranje tek>-vadbe — Koledar za brate prosvetarje — Radio. Sokolski tednik, ki stane letno samo  25 din  vsem toplo priporocaano.
—   Sokolske  priredirve prost« taku. Savez   SKJ   aporoća   vsem   sakobadom   edtoi-C3ni: Odđjeiiek za takse ministrstva financ je na. tejneiju ći. 45. zakona o tJLkagji iz-dal   nastopno   toima<Sinje   v   po^ledai   pla-čievanja   taks   za   priredi tve:   Po   predpomi toćdce   3.   opombe   4   T.   hr.   99a   zakona   © t&kaah se ne pNćujejo takte i% omenjane tarifne  postaivke  za  gleđaUske   (tuđi  kit-kovne >   predaftave,   procrvetne   verec«,   pre-davanga in koncerte,  kadar ao te polredlt-ve sokoislcih edtnic  brez pleaa.
ČUVAJMO JVCOSLAVUO!
MALI OGLASI
tfeaeda 5o par. aaveK poMDtj. Pretuiei, Ujave oeaeda Otn lv—»
dave« poaebej
£a  plamene  odgovore gieoe maim oglaao«  y creua prilottti znamko    —   Popuatov  sa  maie offlaac  oe prtznama.
Be»eda  vi par.  đaveb   poa^tMj Najnianjsi meseK  » IXo
Prilika
usjodneea   nakupa      irenfkolov, bubertusov.  ohkke-   Pfr U  Ud.
TRCSKER Šv.  IVIn ce»ta  U.
KLIŠ-EJE
JliGCC-t.Uh'A
ZBIRKO  KNJIfi
slovenskih, originalnih in pre-yo/iqv, vezanih v p<jiu«hje in platno, skoraj novih, ugodno prodam. Naslov se poizve v | upravi >31ov. Naroda«.       2351
0*9*6* *> ptft. OftveH pečete] Najmaajil aneaa* S Dio
STBOJEPISM   POUK
Večerni teeaj z* začetnike in izveibance. Dva oddelka od 6. do i*>l 8. in od pol 8. do a ure zvičer. Vpisovanje dnevno od S. do 8. ure. Solnina zmer-na. Ch rte lolo v u^ni zavod, Domobranska   e.   15.                2245
Beneda » par. Oart* poojd*} NapnaatlU nm*k * Qto
NAJBOUš! TRBOVEUSKI
prenog
,      ^    !^QKft. SUHA MVA
t»    »AfiAtNIK
Bafconćcva A — f eiefoa !•—3b
NAJNOVEJŠI VZORCI
ZA JESENSKE I PLAŠCE J IN OBLEKE I
RAVNOKAR
DOSPEU
BOGATA IZBRA
A.&E.SKABERNE
LJUBLJANA
NARODNA "liŠKABNA
EBV9ŠBJE   VSE   VRSTE  nSMJUVMM PMMPMO8TM  IM  MJUflMM*iS
' Stran 1 "

ftw.g»
Vlom ob grmenju
in treskanju
Obsodba specialista za kopaUške kabine, ki |c Tfaunljal
in kradel v deiju in nevibti
Ljubljana, 11. oktobra Ključavnićar Levec Rudolf je prišel v nado državo lani brez potncga lista. V Zagrebu je baje delal v neki tavarni, vsaj sam je trđii tako, in je bil odpuščen, ko je tovaraa reducirala, dctatvstvo. NapotO se je v Ljubijano in je znal spretno izrra-biti dobroto društev in ljudi, ki pomna sa ^ beguncem. V neki restavraciji so mu d-i-jali zastonj hrano, ker je lastniku naXv<^-zil, da bo v Icratkem dobil delo. V resnici Levec ni iskal službe temveć ugodne Pri-like za izvrševviije svojega pravega pokliča, ki je tatinski in vlomilski poklič. PajdaSa in pamograća je tuđi kmalu dobil v svojean znancu žagarju PaVku iz Tr-«ta. 2agar je po pokliču delavec in fotograf. Kaznovan je bil že većknst zaradi vlačuganja, Levec pa je trdil, da Se ni t>il kaznovan. Na.*e sodišće 9e ni moglo prepričati, kolkokrat se je Levac Ž2 pre-grešil proti paragrafom v Italiji in mor-<Ja tildi v Zagrebu, odkođer je taka ne-n»?doma od.potoval v Ljubljaaio. Najbrže «o mu pcstala tla prevroća v Trstu Ln v Zagiebu žagar je absolviral ćelo tri gimnazije.
Levec in žagar sta bila obtožena zaradi drznega vloma v trgovino s čevlji Antona Mohori6a na Goaposvetaki cesti št. 13. Levec pa je bil tuđi tišti drzen vio-milec. ki je v Juliju v štirnovem kopa-li£6u na Ježići vlomil v dve kabini in okradel   tri  kopalee
2agar je brez dela pohajkoval po Ljub-Ij3<ni. ko ga. je srečal Levec. 2agar je bil ves razeapa in je živel od milosti drugih. Leve<? pj. j? prišel iz Zagreba elegantno oblečen. Sit je tuđi bil. k-r<r je je-del zastonj v restnvraciji. Glej, je rekel lačnemu in raztrganemu žagarju, jaz nič ne delam. pa sem kLjub temu dobro oblečen in sit. Clovek si mora znati pomagali. V Zagrebu tuđi n:stm dolal. pa nii je Slo dobro, ker sem so preživljal s t"tv?-nanid. iagrar je ta hip vedel, kaj Levoc prav za prav hoče. Ta dan đopoklne je I^evec opravil svoj por^l z- na Savi. Na prostem se kopajo^nmu inž. Go'jasu je ukradel takorekoc- pred nosom uro z ve-rižico in naodnike. v štirnovem kop~.l'5ču i pa je izpraznil trem kopalcom žepe ter jim odnesel ure in vorižice t?r nekaj dc-narja. Okradeni kopalci so trdili, da so kabine zaklenili. l,evec j: pa trdil, da jih je našel nezar.cle njene, kar mu ni nih-če verjel, ker vzame človrk v koprlišiu kabino zaradi tega, da ima svoje stvari vamo pod ključem. Levec je izrabil pri-ložnost. Začelo je nanueč dežtvati in neka teri kopalci so šli v vodo, ker je kopanje  posebno  p!ijetno  ob  dežju.  Med   tem
je   najbrža  z   vitrihom   odklenil   kabine  in
jih utagnil za seboj tuđi Ae zakleniti.
Popokine tega dne je v neki gostilni se napojil in nositi! žagarja, obenem pa z njim napraivil nacrt za viom v Mohori-eevo trgovTBio v Koliaeju. Potrebovala sta nujno oba 6evlje. Zmenila »ta se. da se bosta obula, potem pa i^ginila iz Ljublja-n:. Lea-ec si je nataz»čiiK> ogledal klju-čav-nico v vratih Mohdri*eve trgovine ta je  narisal   štiri   profile  kljud2vnice ter jih
izro&il 2agarju s primernim navodilom v italijanšćini. Noć je bila ugodna za vlocn Nevihta je divjala, grmeio in tneakalo je, žive dude ni bilo na cesti. Ključaivnioa «e jima ni udala. čepp:rv ni bila petentna. Ra23bila sta sipo v vratih. pri čemer se Jb Lecev porezal po roki. V te-mi sta apio-zala v v trgovino in zapela zbiratl Cov^ lje. Izbira je bala velika, saj je kmei. tr-govec v trgovini za okrog 90.000 din 6ev-Ijev. Iskaa 8Bta trpezne sportne Cevlje, ko sta zaališala zunaj glas in poziv: Kdor je notri, naj priđe ven! Bil je straSnik, ki j? vksmilca zalotil. Ker ni bilo nikogar ven, je stražnik pokiical na pamoč. Vk>-milca sta se potuhnila za aalboje to 8* podavila v bran, itoo je atrainfle stogril v trgovino. S pendrekom in so pomočjo dru-gega stražnika, k ije med tam prfcei, eo obvladali zločinca. V aktovid sta imela 3 čevlje od treh ra^ličnih panov. Iabirafla s»ta  torej  zelo  nesrećno,
Pi-ed sodniki malega senata s predsed-nikom s. o. s. Ivanom Brelihom sta oba \se priznala. Levec je bil obsojen na leto dni strogegra zapora in na izgon iz države za 5 let, žsg-arju so pa prisođUi 10 mea?cev in 5 dru strogega zapora. Kazen sta oba sprejela s pripomfbo, da bi jfkma ne  bi  nič pomagalo,  ako  bi se  pritožila.
SITNA    DRUŽBA   EKSERITORJEV
E3ksekutorji morajo biti pripravljeni na najhujse, kaplar opravi«?. &903 sitni poklič. Nedavno je prišel eksekutor TomSič Ivan na stojnico m^sarja R- AJojza na Vodnikovem trgu, da bi zarubii izloipiček Te.ezija K., ki je mesarjeva tašča, pa je eksekutorja nagitrila in. ga dvakrat udarila po roki, ko je segel v predal^ek z denarjem. Hotela ga je udariti še po obrazu, pa ji ni uspelo. Pred sedniki se je Ter. za ja zagovarjala, da jo je eksekutor pr\*i £«unil in se je samo branila. Priče nišo mogle potrditi. p:£ pa so povedale, da je razburjona ženska takoj zagrozila eksekutor ju, ko je prišol na stojnico, da ga bo u-darila. Ker je bila razburjesna in je branila prav za prav den-ir svegeg-a zeta, je bila obsojeaaa saano pogojno sa 2 me-seca   zapora.
SPORT
Nogometu posvećena sportna nedelja
Ljubljana,   U.   oktobra
Ligino prvenstvo \e tuđi vceraj počivalo, Rato pa s.nio imeli srec\anje e; Toljaki. Teknia je veljala kot izločilna 7^1 svetovno prvenstvo. Po lepem u^pehu v Prapi. je naša državna majstorica valjala v Varšavi za favorita. Tiuli papirna forma je govorila za nas, a prišlo, je, kakor že nmocjokrat ob takih \ rilikah. druiiai'e. Savezneniu kapetanu se je nainrec zdolo potrebno izmenjati praško moštvo in 1 as to je v nemali me-ri povzror-iio katastrofo. Oba nadoniestnika, Stevović in Marjanović. ki e=ta zamenjala Gaverja ozironia Hitrt^ca, €ita popolnoma o>\ povedala. z njima i>a tuđi veoina ostalf^a nior*tva. Poljak i <so v \-seh delih naše prekapali in zniagali zasluženo 4:0 (2:0). NaŠ najboljši iuralpc je bil branilec Hu?l, ki pa je bil 8 minut pred koncem tako težko po-škodo^an. ria ^o na inornli z rešilnim avtom prepeljati v holn\>niro. Teknio je objektivno vodil franco?ki vodnik LecHulair, ki pa je imel zara-li otKjjestrauske oštre i^re zelo težko stališče. V tem pogledu je prednja-cil Stevović. ki je sp]oh na pjla->u kot brez-obziren icraloc in ^i \o opraviceno nakopal ' negodovanje iK"lj?kei:a obeinstva. Teknii je r-rit^tvovalo H0.000 uledalcev, kar je za Varšavo rekord. Ci lede na ^labo iiiro, je JNS poveeni upravičeno brzojavno odpove-dai gostovanje v Zlinu, kjer bi morala na^a reprezentanca kot kombinacija licrinih klu-bov  nastoptti   na   povratku.
Xa sporedu je bila se vrsta drugih med-narodnih srečanj. Na I'imaju je Madžar ka porazila Avstrijo 2:1 (1 :0), z enakim rezultatom   pa   tuđi   Franrija   v   Parizu  ftvico.   V"
Oihi je Norveška zmagala Irsko 3:2 U;0), v Katovicah pa B reprezentanca Poljske nad Latvijo 2:1. Naša B reprezentanca je uirala v Skoplju na«*proti zbrani enajstori-ci   iz   južne   Srbije   in   zmagala   7:1.
V  domaćem  prvenstvu pio na viseh tekmah 7magali    favoriti.   V    ljubljanski    skupini    I. razreda   je   Reka   premagala   Svobodo   3:0, Hermes   Slova na   3:2,   Bratstvo   Marsa   4:0, Jadran   in   Kranj  sta   se  pa   ločila  z   1:1.   V mariborski   skupini   prvak   Železničar   nika-kor ne  more  prebroditi  krize v  moštvu, ki i raja  že  vso  jesensko  sezono.   Včeraj   je  v domaćem   derbyju   podlegel     Mariboru   1:3. Rapid  je  na  lastnih  tleh  s  težavo premai^al t'SK 2:1, Mura  pa  v Čakovcu  gladko ondot-ni   Gradjanski  3:0.   V  celjski  skupini   je  bila odigrana  le ena  tekma.  Celje je zmaga-lo  nad   Aniaterjem   2:1,   igra   med   Olimpom in   Atletiki   pa   je  zaradi   poplavljenega   igri-£ca  odpadla.
V   Beogradu  sta  se  srečali   mestni   repre-zentauci   Beograda   in     Tenie^vara.  Domaći eo   zmagali   4:1.   V   Zagrebu   je   bila   vceraj prijateljska      teknia   med      Gradjanskim   in Concordio.  V 43. minuti drugega polčasa je pri   stanju   5:3   za   Gradjanskesra   prišlo   do incidenta,   ki   je   povzročil   predčasni   konec igre.  Srednji  krilec Gradjanskega  Pogacnik je   nainre^   foulal   Coneordiaša   Pospišila,  ki se je takoj  revanžiral.  Prišlo je do splosne-m\   pretepa   med   igralci,   ki   se  je   prenesel tuđi   na   gledalce   in   je   moral   sodnik   igro odžvižgati.
Včerajsnia sportna nedelja je ot»egala tuđi dve lahkoatletski prireditvi. V Ljubljani  je  bil   miting  Svobode.  ki   pa   je  zaradi
ajabega vremena prinese! le povprečne rezultate. Kakor na većini poslednjih priredi-tov, bo tuđi tokrat briljirali eodniki s svojo odsotnoetjo. V Celju je ondotna reprezentanca, ki so jo v veliki meri sestavljali čla-ni Primorja domaćini, imela v gost ih Concordio. Prireditev bi bila lahko zelo zani-miva, vendar Zagrebčani nišo nastopili v najmofnejši sestavi in so zato morali prepustiti zmago Celjanorn v razmerju 54:49 to^k. Edini nadpovprefni  rezultat je bil  Ko-
va^fevićev (C) v metu krogte e 14.37 m. Ce-ljani «) zmagali v petih, Zafcrebčani pa v 4 todcab.
' V Zagrebu se je po dolgem presledku nadaljeval teniski turnir za nacionalno prvenstvo Jugoslavije.   V  soboto je Punče« s
teCavo prema^al odltfinefla Miti6a 8^, 6:4, 2:6, 3:6, 6:3. Igra med Pallađo ia Kuku-ljevićeni je bila pri stanju 6:2, 6^ za Ku-kuljevića zaradi mraka prekinjena. Včeraj-šnje nadaljevanje je dalo končni izid 2:t>. 12:10, 6:2, 3:6, 6:2 za Pallado. Danes se bodo ereoali še Mitić s Kukuljevaćem in Punčec s Pallado, v junionskem linalu pa Wurth in Sarić, V igri dvojic eta Kukulje-vić-Mitić zasluženo osvojila naslov državnih prvakov 1 zmago nas prota Punčeeu Ln Pal-ladi 3 4:6, 8:6, 6:1, 3:6, 6,2. V eredo bodo naći teniski reprezentanti Pu»fec, Mitić Ku-kuljević in Pa 1 lađa odpotovali v Milan, kj«r nastopijo proti Itali'u za srednjoevropski po kal.
šaljapin ima rad bonbone
Kako je Mio, ko je prispel oni dan v {eškoslovaiko sdra*
vilU£e Ple*tany
Slavni ruski pevec Fedor šaljapin je pri-»pel oni dan v znano češko slovačko zdravi-lisče Pieštane in rečeno jo bilo, da se hoće tam lečiti. Toda Šaljapin ni o»tal dolgo v Pieštanih, ker je bil brzojavno poklioan v Benetke, kjer se je bil njegov impresario že  dortovnril   rtled^1  V^.ncerM.
Pred pieštanskim hotelom Thcrmiu Palače se je ustavil krasen avto slavnoga ru-skega umetnika. Vedno svezi mojster je iz&topil s svojo soprogo in tajnikom. Spre-jel jih je ravnatelj hotela Lubošinskv in jih pozdravil v ruščmi, kar je Saljapina pri-jetno presenetilo \ cs srečen je objel ravnatelja hotela kakor starega prijatelja in potem se je počutil v hotelu kakor doma. Tuđi s hotelskimi uslužbenci je občeval tako. kakor da so njegovi dobri, stari znan- j ci.                                                                                    I
Češki   noviruirji     scveda     nišo      zamudili   I ugodne  priložnosti.   Zglasili  &o  se   v  hotelu,   '
dasi Šaljapin nerad govori z novirmrji. Ni sicer njihov sovražnik, vendar pa pravi, da je škoda tako dragocenega glasu, ki mu govorica škoduje. Šaljapin je priapel v Pieštane iz Tater. za katere je ves navdušen. Dejal je, da n-amerava kupiti v Visokih Tatrah ćelo goro. na kateri si hoče zgraditi planinsko kočo. Tam bom ćele dneve lovil medvede in opice, je pripomnil in se od srca zasmejal, da je kar zadonelo po hotelu. Novinaiji seveda nišo vedeli. kak^ne opice   ima  v  mislih.
Tuđi za Pieštany je šaljapin navdušen. Nikoli bi ne bil mislil, da je ta kraj tako romantičen, je dejal. Mnogo »em slišal o njem, toda dokler me ni jel mučiti revnru*-tizem, mi ni prišlo niti na misel. da bi »i ga ogledal. Poletja sem preživljal v Svicl ali v Avstriji, pozimi sem se pa moral pa£ ozirati za zaslužkom — Novinar ji so vprnr šali šaljapina, kako preživlja svoj prosti čas. Malo je pomislil, potem je pa odgo-voril, da nobenega pravega razvedrila ne pozna, da ni kadilec. niti kvartopirec. Prvo škoduje glasu, drugo pa žepu. Edino, kar ima rad, so bonboni in teh ima vedno pol-ne  žepe.
— Včeraj se mi je pripetila nekoliko komična nezgoda, — je pravil Šaljapin novi-narjem. — Nam«njen sem bil na izprehod, pa sem prosil vratarja v hotelu, naj mi prinese pelerino, ki jo imam oh t-akem de-ževnem vremenu zelo rad. Vratar mi je pa podal pelerino narobe. Ne spozna se namreč na pelerine. Tisto, kar bi moralo biti na hrbtu, je bilo spodaj, žepi so se obrnili in vsi moji bonboni so se raztresli po tleh. Tako sem se izdal. Dame se se mi smejale in imel sem občutek, kakor da so me /asačili pri grehu. Saj veste, da ima-jo bonbone radi samo otroci in stan ljud-je. Otrok nisem več, da se pa staram, tega i   nočem  priznatu
Najstarejši ttiož sveta
Svetovni listi so <xr±i dan poroća.li. da. je umri v Argentini 124 let stari Teofilo Vi-dela. Tik pred smnrtjo je bil še taKo čil in krepak, da je jahsl konja. Imel je nad 100 vTiultov. Kmalu so pa du-xajski listi poroftali o mnogo starejšem možu. 5. ja-nuarja 1724 je umri v Temeš-varu Petraez Ezartan, star 185 let. O tem najstarejšem možu sveta piše dunajski zgc-dov^n^nr Hor-mayer v svojem dnevniku: ^Pretracz je bil rojen leta 1539 v TemfSvaru kot sin /iromašinih staršev. V mladih letih je pa-sel živino, pozneje je pa delal na polju, sele v visoki starosti je živel od miloSči-ne.  Njegov sin je  dočakal   100  let.«
Petracz Ezartan je živel v treh stolet-jih, 16., 17. in 18. V visoki starosti je pil ssmo že mleOco in jede4 mehke makove rogljičke. Zelo rad je pa pil sUvovko in bil je strasten kadilec. še pred smrtjo je imel več zdravih belih zob.
Največja sveca
V New Yorku živi rodbina voskarjev ^o imenu AjeJlo, ki se je preselila pred 64 leti iz italijanskega Torrenta v Ameriko. Rodbina je ostala zvesta svojemu prvot-nemu pokliču tuđi v Ameriki, kjer izdelu-je voščene s^Teče. Zdaj je poglavar rodbine Antonio Ajello, star 76 let. V delavnici mu pomaga 8 sinov in 6 hčera. Rodbina Ajello izdeluje svece za vse velike svečanosti po vsem svetu. 2iadnjič so plapolale Ajellove svece pri kronanju ang-leškega kralja in na svatbi holandske princese Julijane. Med svoje odjemalce pristeva Ajello italijansko kraljevsko rodbino, Mussolinija, rumunsko kraljico Marijo, polkovnika Lindbergha in druge znamenite osebnesti. Verna odjemal-ka Ajellovih je bila tuđi slavna igralka Duše in zadnjih Seat ameriških preziden-tov.
Ajello ima redko zbirko podpisov svojih   '
slavnih odjemalcev in sicer 27.OOO. Največ-jo sve^o je izdelal svojemu prijatelju Ca-i-usu, ko je leta 1921 umri. Naročili in plaćali so jo ameriSki siromaki, ki je bil nji-hovemu domu Caruso radodaren dobrot-nik. Sveca je dolgra 6 m. spodaj meri v premeru 160 cm, tehta pa 1.000 kg. Vsako leto za Vse svete jo zvečer prizmo in potem g-ori 24 ur. Gorela bo lahko še 1 800 let, tako debela in velika je. Od Carusove smrti jo hotelo že več bogatašev naročiti pri Ajellu enako ali pa še večjo zvezdo, toda Ajello je vsako tako naroćilo odkJonil, čes, da mora ostati Carusu posvećena sveca največja.
Rekorđen polet sovjetskega letala
Ob zelo neugrodnem vremenu Je- do®ag«d sovjetski zrakoplov SSSR V-6 s tremi moto rji d\"a sve tovna rekorda. Prvi je 130 ur nepretrganega poleta, dsrugl rekc*rd je pa v temi, da zrakoplov ta čas sploh ni do-polnil zalog-e pogx>nskih snovi. Preletel je blizu 5.000 km. Poveljnik zrauoplotvo je izkuseni letalec kapitan Pankov. Posadka je štela 15 pilotov. mehanikov in inže-njorjev. Tik pred startom je govoril so-trudnik -Izvcstij,? s kapitanom zrakoplova, ki mu je izjavil:
>Nas ziakoplov ima za seboj že mnogo uspešnih poletov. Zdaj se pripravljamo za polet v zaključnem krogu Moskva—Nov-gorod-Vasilursk-Pejnza-VoTonež-Kuirsk-Bri-jansk. To je okrog 2.800 km dolga pot in morda se nam bo posrećilo preleteti jo dvakrat. Preskrbljeni smo s toplo obleko, hrano, spalnimi vrećami in mnogimi dru-glmi jx>tiebsčinaimi. Težko bo kadilcem v naši posadki, ker ves čas ne bod© smeli kaditi. Da jim pa ne bo prehudo, smo jim pripravili mnogo bonbonov. Radijska zve-za z zemljo bo gotovo v redu Kakor vedno.«
Ta. pogovor je bil zadnji pred it&rtntn 29. septembra. 30. septembra se je moral araknpiov »pustiti na ta«., ker rmi je bilo zmanjkalo pogoneđcih anovi, toda oba r^-korxii ata. bila. te doee&ena. Dvaka*a.t onie-nfcne poti ni mogel prelet eti, dosti mu pa ni manjkalo. Kapitan Pankov je i^vU da bodo lahko zrakoplov ot> u£ocmem vt©. menu   <iO3egel   tuđi   ta   rekord.
D'Amranzio Masarykov naslednik?
Francoaka akademija moralnih in političnih ved je izgubila zadnje čaše tri odlične Člane in sic«- prezidenta fi-ancoske republike Gastona Doumej^ruea, prezidenta Osvoboditelja Ma»aryka in Kan;idcti Lemi-euxa, Ta tri m*«ta. v akademiji bo treba zaseati z novimi Mani. Na Ek>umergruevo mesto sta že imenovana dva kamiiilata in aicer ugledni francoKki no\lnar Eti^nn© d' Naleche in znani franeoski želejaiiSki atrokovnjak M. Dautry. Kar se tiče kandidatov na oetah dve izpraznjeni mesti v akademiji, ae ocnen)a ime Halijanipkefja p*-satelja Gabriela T? Annunzia, ki naj bi z*-sedel  Maj9aj-ykovo mt*e»to.
Francoeđca javrnost toplo pozdravi^, to kandidaturo in nagla&i, da bi bil z izvo-litvijo D' Annunzia v Akademijo moralnih. in političnih ved poplačan stmo moralni dolg uglednim literatom, ki niao bili fran-coske krvi. Fmncnska ;]kuiemija nima sek ci je za tujce in z^ito ni mogla sprejeti za člana niti tako ziislužnega piaatelja v fran-coskem jeziku,* kakor je bil Macterlinck. Akademija pa lahko počasti s svojini članstvom tuđi pripadnika tujo «!ržnve. Zato je bil izvoljen za njenega člana prez^lent Masarvk kakor tu<ii Maeterl m k. Rinivard Kipling in drugi za svetovno Kulturo zaslužni možje. D' Annunzi e\ i knn-U<'aturi j>osveča veliko pozornost ves franeoski tislc in posebno toplo jo pozdravlja pariški *Fi-garo«. Francija je sicer zaveznion Jugoslavije, toda v jugcsiovenski ja\*nr>sti t<i kan-cLklatura   ne   bo   sprejeta   z   odobravanjem.
Čuđaški poklici
E<lini levji brivec na svetu i*1 lUilijaa Antonio  Gatfttelini   v   N?\vyorku.   Mož hori i   po i'»-
val^kih vrtovih in rirktisih, kjor «4triž*» lovom ijrivp. Za vsako strižrMij** dobi 25 do-larjev. — I^epa Fk>r»»nria Har<Iinurs ri-pereo-va **f»di pri vsaki j>ronu*>ri film^k«> tragedije v neka*m ne^Torškem kinu in pretaka bridko ts-olze. za kar 'lobi m^vor-no 4OO io-larjev. — I'olkovnik Dryers v Wa«*hinjjtonu mora na povelje vojnoga ministrstva pr*»-izkusiti vsak model padala, /-* kar dobiva •posebno pla<*o. — (Jloria Ihin^t^nova dovo-Ijuje vsakemu moKUernu, da ji proti pristoi-bini 15 dolarjev piše ljubavno pismo, na katero mu turti o<isiovori. — Dva moža v Denveru »>ta že »sedf^ni niesocov zaj>oslf»iia »* tem, da iŠt-eUi milijoiiarjii IM>royu trolfsko palico s podpicioni (irele (iartw>. Milijonar \f palico nekega  dne po srolfu iztrubil.
J^€fdf€>tM»«Df?^ottt
Pelek.  15. oktuhrji
11: Solska ura: Letanjp \k> zraku v luiravi in pri ljudeh (ff. Miroslav Zor). — \'2: Slovenski biseri (ploščo). — 1*2.4-."): Yn*m<\ po-ročila. — 13: f"as. epor^d, obvostila. — 13.15: Dela fajkovskeiia (plo^e). — 14: Vrenie, torza. — 18: Ženska ura: Slovenska žena v leposlovju (cd?. Ani^a Lf*barjova). — 18/20: Havajske pe^mi (ploAt-e). — 18.40: Franco^čina (<?. dr. <tanko L<Ht>on). — 19: C'a«. vrnme. porobila, spor^d. ol)Vtk-tila. — 19.30: Nac. ura: Mesecni kulturni pit"Ti1«*'<l. — 19.50: Zanimivosti. — 20: Harmonika ao-lo, ff. Rudolf PilHi. — 20.4Tj: Charprntier: Vti^i iz Italije, Na niulah. Napoli (ork. koncert dr. Lanioureux). — 21: I*re«»lt*d svetov-ne klavirske litorature. iT^la-va i 11 izvaja na klavir ju g. prof. L. M. ^kerjaru1. — *~±: C&*. vreme, poročila, .spor»-d. — *2*2.3O: An-jjlpske plošci.  —  Konpr ob '2^'.  uri.
Kupufte domaće blago!
Princesa Symianooa
—  Uklonila se4ft se pogojem pogodbe. Budha je tu.  Sicor je pa dokaj  dekorativen.  Postavila  sem ga v vežo.
—  Kaj,  tišti  pozlaćeni kip?
—  Njegovo Neprijazno Božanstvo — bikHia Wang -Pah!
Pri teh besedah je Robert zadrhtel.
—  Kaj pa ti je?
—  Nič. — je odgovoril premagujoč svoj neutemeljeni strah. — Presenetilo   me   je   samo   ime: Wang-Pah! Pomisli, da je malo manjkalo, da baš davi tvoj budha ni prepreoil najinega srečanja.
In Robert se je hoted pošaliti, ko ji je poveđal, kako je bilo s citatom iz kitajskega koledar ja in kolike težave je moral premagati, da je mogel pri-ti do nje.
In kfljubujoč njegovim poetavam ga najdem tu na njegovem otoku na dan, katerega se drži njegovo proldetsbvo. Priaiaj 93toA' da je v tem čudno naključje.. •
Jasen Stašin smeh se je posmehoval vsein bu-d'hctn sveta.
—  Ta domišljavi magot, da bi na ju hotel loći-ti?    Mar bi si upal kaj takega ta malik! In vendar se re zM tsko prijazen, kar pojdi pogledat.
In vsa  iazigrana je potegnila Roberta za seboj.
Budha je kraljeva! na svojem podstavku. To je bil kip iz pozlačenega lesa, izrezljan z ono skrbjo, ki je tako znsčilna za azrjako umetnost. Njegov obraz je imei porogljiv izraz, polu stručnosti. In &kozi majhno, podolgcvato Špranjo me4 njegovimi naipol zaprtimi trepalnicami so gledate njegove smaragdne oči nepremično in skrivnostno.
Stasa se je zaamejaJa ada temu božanstvu.
—  Robert.  —  je  dejaia,  —  izgovoriva ž^jo.  V 3ptci9oexn   reoeaio je  mo}  najemnik  in   če  bo   na ju uslisal, bo to najmanj, kar mora storiti. Sicer pa, mar mu  ni  to  edina  priložnost,   da  n?ina   pokaže svtjjo moć? Kdaj bo zopet imel tako lepo prilcž-oost?
Obesila se je Ijubeče na vrat svojemu ljubčku.
—  Kaj žeJiš?
—  N-cbeoe želje ntaam več, dovolj mi je, da me ljubiš* — je odgovora Robert
—  Pomisli malo. Povej svojo željo!
Nekaj časa je okleval, potem je pa dejal odiočno:
—  Želim si premoženja, bogastva, da bi te mogel obdržati.
Naslonila nm je gtaffi*o na pr» in nežno zatiani-la oćL
—  Jaz sem akromnejia od tebe.
—  Kakšna je pa tvoja želja, kaj bi rada od bu-dhe?
Zsšepeta^a je in njene besede so bile skoraj mo-litev:
—  Moja želja je,  da bi mogla umreti  tako nekoga večera v tvojem naročju . . .
Oba sta se z.±rzni!a in roke so jima kar same omahni!e. Bio je kakor da je stopila me-i mlada zaljubljenca čudna melariholija. Zimi bog se ni ga-nil, tC'fa porogljivi pogled njegovih zenic je vrgel senco na njeno  radost.  Stasa je zalrhtela.
—  Pojdiivi! — je dejala R:»bertu.
Vrnila sta se v sobo. Ko je težka zavesa zakriia budho- se je zdelo, da Stasa ne more odvrniti od njega pogleda.
—  Kako netunno  je   vse  to,  — je  dejala  in  si globko oddahnil-3.  — Človeku  roje  r>o  glavi  take misli ... A sreoa je tako krhka!
Potem je postala zopet vesela ia dejala je:
—  Posooi mi svoje nalivno pero.
Robert ji je ves presenećen izpoliiil željo. Tedaj je vzela fotografijo ote ka in napisala pod njo s svojo  podoigovato,  raziočno pissvo:
»Mu-Šen ...   v   letu  Tigra   Pmg   Ying V  izzivanje   buihe   Wang-Pah.« Potem je pa podpisala svoje izzivanje in ponudila Robertu  svoja usta, v strastni pohoti  skoraj kruta:
—  Zdaj naj se pa poruši ves svet — stori z me. noj kar hoćeš__
.. . Zimaj na temnem jezeru je plula velika ja-dirnica z bambusovimi jadri brezskrbno v svitu mc-sečine. Iz motornegra čolna, kjer je sc^rl, je Šte-fan opazo\-al, kako izginja otx>k . ..
VTL PRVA tKU\
E>rugo jutro je bil Robert že 2 »pet v Š ngtiaju in obedoval je z Jeanom de Merventom. Drug drugega ništa nadlegovala z vprasanji. Je pa sreća* ki sama izžareva in tako je bil de Mervent srečen, čuteč, da je njegov prijatelj  srečen.
Samo ena senca je kalila Robertovo nebo. StaŠft ga je bi'a zar/usti'a v Su-Čeu, ofkoder je odpoto-vala v Mukt" n. V luksuzni vlak je vstopila z crugi-mi Evrop-ci m Stefan jo je sprem^jal. Sicer pa to ni bila  njuna za inja ločitev.
Veselejši kakor običajno, je Robert napelja! pogovor na kitajski koledar in se jel norčevati iz njega.
—  Za zlo božanstvo je vaš bulha Waag-Pah 5o dober peklenšćek.  Potoval  sem  imenitno.
—  To se vam pozna, — je prilrdii de Mervent, — S:«er je  pi moral  imeti Wa,ng-Pah včeraj  svoj vrrok. <ia. je bil  tako prijazen.  Osrečil je tu  nekoga -------ki ga mimogTede rečeno še ne poznam.
—  Osrečil?
—  Vsaj zdi se mi tako. saj ne morem trditi, da bi bil ćlovek nesrecen, 6e mu pade z ne-ba v naroč-je sedemintrideset milijonov.
—  Sedemintrideset miđijorcov!                          '
OnM« Josip SnpABćie — Sa ^aroOPO mtmnor ftip Jermo — trn opravo 10 tn*er»uu dci una Otoo Chrutot — V« w Ljubljua.