NO. 169
I Ameriška Domovina
1. ^1 Jk 4	■ Uli A ,1
AM€RIOVN IN SPIRIT	SLOVCNIAN	HBHflk
fOR€l«N IN.LANGUAGE ONLY	National and International Circulation	MORNING NGWSPAPGB
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 1, 1964	ŠTEV. LXH — VOL. LXD
AMGRICAN IN SPIRIT fORCIGN IN LANGUAGG ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 1, 1964
SLOVGNIAN MORNING NGWSPAPGfi
Hrušiev daje podporo slovaškim komunistom
Nikita Hruščev je na proslavi 20-letnic'e upora proti Nemcem slavil upor in njegove vodnike. — Ame-rikanci, udeleženci upora, navdušeno sprejeti.
BANSKA BISTRICA, C.S.R.
Češki in slovaški komunisti se gledajo približno tako kot na primer srbski in hrvaški, le da So slovaški veliko bolj odporni |n udarni proti Pragi kot hrvaški proti Beogradu. To ima svo-•1° zgodovinsko utemeljitev. Te-'kom druge svetovne vojne so Oamreč slovaški komunisti organizirali v avgustu 1. 1944 svoj Naroden upor proti nacistični o-uPaciji. V uporu bo se bili go-jovo dobro odrezali, ako bi jih B Stalin tako podprl kot sta Ph Roosevelt in Churchill. Jih Pa ravno ni, zato so tudi nem-7*0 divizije v oktobru upor za-ušile in se nad uporniki krva-Vo maščevale.
Stalin je pustil upornike na cedilu
Stalin ni podprl slovaških u-Pornikov, ker so temu nasproto-vali češki komunisti, ki so časti-1 Stalina v svojih dobro zavarovanih skrivališčih v Rusiji.
ukrat se je začel spor med če-" umi in slovaškimi komunisti, i še danes ni poravnan. Pred esetimi leti je imel tudi tragične posledice. Nekaj komunistov
imel Nekaj
udeležencev upora iz • 1944 — je bilo od čeških komunistov obsojenih na dosmrt ne ali pa desetletne ječe, ker So Pri uporu v 1. 1944 “sodelo-vali s kapitalisti”. Večina med Plimi je meci ^em p0mria! nekaj a ie še zmeraj živih. Sedaj je
moral
stov
Novi grobovi
Louis Menart
Sinoči je po dolgi bolezni doma umrl 51 let stari Louis Menart z 27331 Sidney Dr. (poprej je družina živela na 1277 Norwood Rd.), rojen v Clevelandu. Dosti ljudi ga je poznalo zaradi dela v Toedman Drug Store, sedaj Norwood Drug Co. Delal je pri Foote-Burt Co. kot strojnik. Bil je član Društva Clev. delavci št. 9 SDZ. Tukaj zapušča ženo Carol, roj. Tekavec, sina Roberta L., hčeri Virginio in Lindo, brata Josepha in Johna, sestro Josephino Muster (v Jolietu, 111.), strica Johna Menarta in teti Mary Peterlin in Karolino Krnc. Mati Theresa in oče Josef sta umrla pred par leti. Pogreb bo v četrtek ob devetih dopoldne iz Zakrajsko-vega pogreb, zavoda v cerkev sv. Felicite ob desetih, nato na pokopališče All Souls. Truplo bo položeno na mrtvaški oder nocoj ob šestih.
-----o------
Vsako leto izgubljenih 7,000 ameriških potnih listov
CLEVELAND, O. — Direktor oddelka za potne liste Frances G. Knight je v svojem govoru na konvenciji veteranov zunanjih vojn povedala, da je trenutno v rabi okoli tri milijone ameriških potnih listov. Letno sporoči okoli 7,000 ljudi, da je svoje potne liste izgubilo ali da so jim bili uničeni. Od izgubljenih se povprečno eno četrtino potnih listov zopet najde.
Zanimivo je, da izdajo več potnih listov ženskam kot moškim in več starim izpod 20 let kot starejšim.
Farmarji šlrajkajo za vlije cene živini
voditelj čeških komuni-in češkoslovaški predsed-k* Novonty dati tem grešni-<>rn javno priznanje s tem, da s?.	razdelil ob prisotno-
Bmščeva kakih 50 visol °ulikovanj.
Hruščev hvalil Slovake
je	diktatorjih navada,
v ruščev v svojih govorih v, Cn° hvalil Novotnega, ako-
ved"? Se. Še ni čist0 odP°-
še u f^aBrdzmu, obenem je pa hist Pahvhlil slovaške komu-gr .e’ kar je seveda pomenilo kait° 23 kakega komunista, Ves 1 ravno on se je s posebnim e jem znašal nad slovaški-
tovariši.
]ii?rU^ev ie seveda ob tej pri-Vsei P°hvalil tudi partizane po Usta Vr°Pi- Rekel je, da so oni
Že dn°Vili pravo “drug° fronto”
riŠkaVn° PreJe> predno so am6-
V p6 ln angleške divizije vdrle Evropo.
Attterikanci navdušeno gt.	Pozdravljeni
1944	'^merikanci, ki so leta
to n 0dsk°čili za nemško fron-galj ^	1°vaškem, da bi poma-
lj0 ^ Porni|kom, so bili v nede-Ppora3 Pra2novanju 20-letnice hos T,°dh'kovani za svoj dopri-iz	SO atopili Steve Catlos
Laip S ur§ha, Pa., Kenneth A Uam aZ 5'hamPaign, 111., Wil-'•»cialt'	iz Ft. Lau-
iz m ’ Ja-’ ln John Schwartz ho, k;SSapeclUa> N.Y., na tribu-- ’ Jer so jim podelili odliko-bilo ni
ne konca ne kraja.
CLOUDY
Ker so farmarji zadrževali živino doma, namesto da bi jo redno vozili na tržišče, so porasle cene živini in mesu, toda le — začasno.
CHICAGO, 111.	— Narodna
farmarska organizacija je 19. avgusta začela zadrževati po skupnem sklepu in načrtu živino doma, namesto da bi jo po-šljala naprodaj. Ker je bila ponudba manjša, so cene porasle po vseh 23 državah od kanadske meje pa do Oklahome in Arkansasa, kjer so se farmarji štrajka udeležili. Po enem tednu je začelo prihajati na trg zopet več živine in cene so naglo padle.
Ponekod je prišlo do izgredov in nasilnih poskusov zadržati govejo živino in prašiče od tržišč. V Chippeva Falls v Wis-sonsinu so morale oblasti poklicati na pomoč gasilce, da so z mrzlo vodo razgnali vročekrvne zagovornike farmarskega štrajka.
Farmaska organizacija je napravila podoben poskus že lani, vendar ji ni uspelo z “zadrževanjem” za trg godne živine doma zvišati cene za daljšo dobo. Trenutno je na domačem in na svetovnem trgu dovolj mesa in vsaka potreba po zvišanju cen bi bila v nasprotju s tržnimi razmerami, ki v svobodnem gospodarstvu v glavnem določajo cene. Kongres je sprejel pretekli mesec zakonski predlog o o-mejitvi uvoza mesa in živine, predsednik pa ga podpisal v zakon.
Vprašanje je, če bo admini-tracija v okviru tega zakona skušala dejansko vplivati na cene na mesnem tržišču. Vsako zvišanje teh ji bo sicer pri far-
Makarios pri Naserju ni kaj prida opravil
ŽENEVA, Šv. — Komaj je nadškof Makarios zagrozil Turčiji, da ne bo dovolil, da bi turška vlada menjala svoje čete — je na Cipru okoli 600 turških vojakov in se glasom dogovora lahko menjajo od časa do časa —, že je odletel v Kairo k Naserju na posvetovanje in po pomoč. Posebno bi rad dobil od Egipta najnovejša vojaška letala, vsaj takšna, kot jih ima Turčija.
Naser bi letala lahko dal, saj jih je dobil iz Moskve. Ako jih da, pa ne ve, ali mu bo Moskva poslala nadomestek. Moskva noče namreč Makariosa naravnost podpirati, ampak samo preko takih svojih prijateljev kot je Naser. Zato je Naser moral potolažiti Makariosa samo s splošnimi obljubami.
Makarios je šel v Kairo tudi po diplomatsko pomoč. Naser se bo namreč kmalu srečal z a-rabskimi politiki na sestanku Arabske lige, kmalu potem bodo pa njegovi diplomat je sedeli skupaj z afriškimi, da se pogovorijo o afriških političnih bolečinah. Med tem bo Naser imel svojo besedo na sejah “neopredeljenih” držav, končno pa tudi začetek zasedanja Združenih narodov ni več za gorami. Egipt se bo torej udeležil cele vrste mednarodnih konferenc in pri vsaki lahko reče dobro besedo za ciprskega nadškofa. Ali jo bo pa tudi rekel? Makarios je dobil samo obljube ne pa obveze, tako trdijo v Kairu.
Postopna zjasnitev in toplo. Najvišja temperatura 74.
Nurikan Gleo napravil nad 2G0 milijonov škode
MIAMI, Fla. — Hurikan Cleo je potem, ko je na Haitiju in drugih otokih Pokaribja pokončal 125 ljudi in napravil veliko škodo, udaril v najbolj gosto naseljen in najbogatejši predel Floride. Tam je ranil sicer le
marjih lahko pridobilo nekaj i 200 oseb in ni povzročil nobene podpore, zato pa vzbudilo veli-, smrti, zato pa je napravil okoli
200 milijonov dolarjev škode.
ko slabe volje pri gospodinjah po vsej deželi, prav posebno pa v velemestih.
— Pikčaste postrvi se vračajo menda v prenekatera jezera v naseljih, vse koder je Ontariu.	(divjal.
V Miami so bili razrušeni hoteli, uničene trgovine, poškodovanih okoli 12,000 domov. Velika je bila škoda tudi v drugih
hurikan
JUŽNI VIETNAM SE JE ZAČASNO ZOPET POMIRIL
Ameriški poslanik v Sajgonu M. Taylor je včeraj po razgovoru z gen. Khanhom v letovišču Da-lat, kjer je ta na kratkem odmoru, izjavil, da bo general v nekaj dneh znova prevzel vodstvo dežele iz rok posle vodečega svojega gospodarskega ministra Nguyen Xuan Oanha. — Po skoraj dveh tednih nemirov in izgredov je nastopil mir, ki pa ga nihče ne smatra za nekaj trdnega in trajnega.
SAJGON, J. Viet. — Mesto se je umirilo in vojaške patrulje so izginile, v kolikor pa so na posameznih važnih mestih ostale, nimajo kaj početi. Katoličani so v miru in z velikanskim sprevodom, v katerem je bilo preko 20,000 ljudi, pokopali one, ki so pretekli teden padli, ko je vojaštvo streljalo na nje pred glavnim armadnim stanom v Sajgonu. Demonstrirali so v podporo Khanhove vlade. Gen. Khanh je še vedno v letovišču Dalat, da se duševno in telesno opomore od naporov zadnjih dveh tednov. Ameriški poslanik gen. M. Taylor je po obisku v Dalatu in razgovoru s Khanhom ob povratku v Sajgon izjavil, da bo general Khanh skoro zopet prevzel vodstvo Južnega Vietnama v sodelovanju z generaloma Minhom in Khiemom, kot je bilo določeno, predno se je vojaški revolucionarni svet koncem tedna razšel.
Iz Clevelanda in okolice
Južni Vietnam in njegova dr- kak parlament, ki bo dal deželi žavljanska vojna je trenutno civilno vlado. Na tako rešitev so naj večja skrb vlade Združenih1 pristali tako študentje kot vod-
držav v mednarodni politiki. Od preteklega leta, ko so vojaki pognali z oblasti predsednika Die-ma, se je položaj v boju s komunističnimi gverilci precej poslabšal kljub vsem izjavam generalov in kljub vsej obilni ameriški vojaški ter gospodarski po- katoliki, generali in Amerikanci, moči. Gen. Khanh, ki je prevzeli vendar vsi brez uspeha. Sedaj
Seja—
Carniola Hive No. 493 TM ima jutri, v sredo, ob navadnem času sejo v SND na St. Clair Avenue.
Pogreb—
Pogreb pok. Charlesa Abrano-vicha, 14 mesecev starega otroka, ki ga je povozil od smrti tovorni avto v Thompsonu, bo danes ob 8.30 zj. iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na Kalvarijo.
Začetek pouka—
Na Slovenski šoli pri Sv. Vidu se bo začel redni šolski pouk v soboto, 12. septembra. Pouk bo vsako soboto od 9. do 11.30 dopoldne.
Županova hčerka se bo poročila
Virginia Lynn Locher, edina hčerka clevelandskega župana R. S. Locher j a, se bo 26. sept. letos poročila s P. A. Wellsom, s katerim se je spoznala pred poldrugim letom v Washingto-nu, D. C., kjer sta oba zaposlena pri zvezni vladi. Zaroka je bila objavljena včeraj.
Najboljši mesec—
Na Ohio Turnpike so nabrali v letošnjem avgustu skupno
vodstvo Južnega Vietnama v preteklem januarju, se je moral vdati pritisku sajgonskih študentov in budistov ter se odreči predsedstvu države, ki ga je prevzel na osnovi nove ustave. Tudi sama ustava je bila razveljavljena. Vodstvo države je za se-
žele prevzeti vodstvo Vietnama oni in ponujajo izvedbo gospodarskih reform in nadaljevanje boja s komunističnimi uporniki.
Ko se tako nekomunistični del Južnega Vietnama med seboj prepira, čakajo komunisti na u-godno priložnost, da vzpostavijo
daj v rokah treh generalov: gen.; svojo oblast nad celo deželo. Khanha, gen. Duong Van Minhaj Opazovalci razmer dvomijo, da ki je bil do 16. avgusta letos vsaj formalno predsednik republike, in gen. Tran Thien Khiema, notranjega ministra v zadnji gen.
Khanhovi vladi.
Sedanje stanje začasno Generalska trojica bo predvi- bolGZItl SC j6 IIEICSlO doma vladala deželo le dva meseca, dokler ne bo sestavljen ne-
Komunisti pripravljajo napad na Sajgon?
Vanja .	. J n P°delm odliko-
skani^ m navdušenega plo-CJ, , ne konca ne
vih tovar3*1101 in §e eden ^erišJu 1Sev 80 edfri od 16 a-živj r> padalcev, ki so ostali v he^Ugi 50 PacPi tekom boja traci-Ru ° roke Bili v koncen-Pomor'erf ^a'30r^au Mathausen
CLEVELAND, O. — Te govorice nočejo ponehati ne v Sajgonu ne v nekaterih evropskih glavnih mestih. Tisti, ki širijo in zagovarjajo to novico, trdijo, da so vietnamski komunisti že tako zmleli odpor domačega prebivalstva zunaj mest in trgov, da lahko mislijo na napad na sam Sajgon. Trdijo, da se dobro oborožene in disciplinirane partizanske čete nahajajo že v okolici Sajgona.
Zagovorniki te novice trdijo tudi, da je ravno sedaj prišel čas, da komunisti pokažejo A-meriki in svetu, kaj premorejo.
Ako bi v napadu na Sajgon dosegli samo delen uspeh, bi to zanje že dosti pomenilo. Delen uspeh bi po njihovem mnenju gotovo vplival na potek votivnega boja ne samo v Ameriki, stopoma ampak tudi v Angliji.
Ne vemo, koliko je resnica na tej govorici, zdi se nam pa, da je lahko deloma resnična, ako namreč pomislimo, kaj delajo vietnamski komunisti tam, kjer ima sajgonska vlada še kaj o-blasti. O načinu komunističnega podtalnega rovarjenja na tem področju smo že večkrat podrobno pisali. Nočemo še ponavljati. Danes bi samo opozorili na rezultat tega rovarjenja,
kot ga je pred kratkim naslikal rojake, ampak kot nepotrebne disti, kot so pred 10 leti morali sam sedanji diktator general imigrante. Diemov režim je pri- bežati pred komunisti. Kdo bi Khanh.	seljence razmestil po deželi in jim zameril, ako so obupani in
General je rekel, da je v okvi- jim dal pomoč, da so se s svojo si želijo samo stran iz takega ru splošne vietnamske držav-j pridnostjo kmalu opomogli. Tu- pekla.
Ijanske vojne kar “pet različnih di odstotek inteligence je bil Sedaj pridemo do glavne mi-! vojn”! Jih je tudi naštel: vojna med priseljenci večji kot med sli:	Vietnamskim komunistom
med sprtimi generali, vojna domačini. Ker so bili vsi odloč- so vsi ti spori med protikomu-med civilnimi politiki in gene- ni protikomunisti, se je Diemov nisti dobro znani. Zato so že rali, med budisti in katoličani,! režim oprl nanje in jim zaupal pred par meseci poslali v kraje, vojna študentov proti vladi, voj- notranjo upravo. Na drugi stra- ki so pod sajgonsko vlado, cele na inteligence proti vladi. Na ni pa priseljenci niso gledali v trope aktivistov in agitatorjev, teh' različnih frontah, ki niso Diemu diktatorja, ampak vodi- ki imajo edini namen, da huj-zmeraj krvave, pa intrigirajo telja boja proti komunistom. ] skajo vse proti vsem. O takem
vietnamski politiki, ki iščejo Domačini jih seveda smatrajo hujskanju poročajo ne samo pri^ v h i v vsak svojo osebno korist. Pri kot glavne stebre bivšega Die- jatelji generala Khanha, ampak aap^sno Z iaV10’ cePrav Je vsem tem zopet dvigajo glave movega režima. Zato so jih zme-razni bivši plemenski poglavar- raj bolj sovražili in jih sovra-ji, ki so imeli pred Diemom žijo še danes. Najrajše bi jih
niki budistov, ki so skupno pri silili gen. Khanha k umiku.
Skupina profesorjev univerze v mestu Hue je med tem v posebni spomenici izjavila, da so doslej poskušali v Vietnamu na-! $3,583,000 cestnine, $187,000 več praviti red Francozi, komunisti,'kot lani v istem mesecu in doslej največ v enem mesecu, od kar je bila cesta pred 9 leti odprta.
Šerif obdolžen nezakonitosti—
Velika porota okraja Geauga je včeraj potrdila obtožbo proti šerifu L. A. Robusky in njegovi ženi Audrey, češ da sta javne sklade uporabila v privatne namene in spreminjala zapiske o prehrani jetnikov v okrajni ječi. Šerif Robusky je v bolnišnici, ker ga je pretekli petek zadela kap.
—....—o--------
Porast cen v juliju
WASHINGTON, D. C. — Delavsko tajništvo je objavilo, da so cene na drobno porasle tekom julija za tri tisočinke v primeri s prejšnjim mesecem. Glavni vzrok porasta življenjskih stroškov je povišanje cen hrane. Indeks je dosegel konec julija 108.3 povprečja v letih 1958-1959.
bo Južni Vietnam še mogoče rešiti pred komunisti brez neposrednega posega ameriških čet v boj.
Razburjenje radi spalne
WASHINGTON, D,C. — A-meriško zdravniško društvo je objavilo, da so se pojavili slučaji spalne bolezni poleg v Teksasu tudi v Floridi, Illinoisu in v Arizoni, vendar v zadnjih treh državah le v posameznih krajih brez znakov širše oku-žitve. Prvi slučaji so bili opaženi sredi avgusta v Houstonu v Teksasu. V enem tednu je u-mrlo 15 ljudi od preko 300 oku Ženih s spalno boleznijo. Mestne oblasti so v zvezi z državnimi in zveznimi zdravstvenimi ustanovami izvedle široko akcijo za uničenje komarja, ki bolezen prenaša.
Obstoje tri vrste te bolezni, za katerih nobeno pa ne obstoji
tudi njegovi sovražniki. Agita-1 znano- da bolezen Poročajo torji prirejajo demonstracije nalvirusi’ ld jih Ponaša komar. E-tekočem traku, jih spreminjajo dino ^pešno sredstvo v boju vsak svoje oborožene sile in se čim preje poslali radi nazaj v!v izgrede, kjer se le da.	proti širjenju te bolezni je uni
ponašali kot mali tirani. Diem Severni Vietnam. Zato tudi se- Samo eno vprašanje čaka še sevanje za eg omarjev v m a' jih je z ameriško pomočjo po- daj tako hujskajo proti njim na odgovor. Kako daleč se je ka fr 1U®' v azni pie e~ razorožil, zato so pa češ, da so tb ostanki Diemovega komunistična podtalna akcija 11 • tako sovražili njegov režim in režima, ki zatirajo svobodo. Na zagrizla v vojaške odrede? O Zdravniki trdijo, da umrje od ga z vsemi silami spodkopa- tem je malo resnice.	Item manjkajo zanesljiva poro- vsakih deset bolnikov, ki se jih
vali.	j Preseljenci so pač vestni u- čila. Vlada pa ima v rokah do- Je lotil3 spalna bolezen (ence-
Dodati moramo pa še nekaj, radniki, ki vršijo vladne odred- kaze, da komunisti sistematično phalitis), povprečno eden. Po kar močno vpliva na Vietnam- be, dočim domačini te uredbe vztrajno agitirajo proti vstopu uradnih statistikah umrje na sko državljansko vojno. Ko je kritizirajo in mislijo, da jih ni v vojno službo, stopilo v veljavo vietnamsko treba izvrševati. Tako je pre- Ako bodo komunisti res za-premirje, se je iz severa preše- pad med vietnamskimi budisti čeli akcijo proti Sajgonu, bo to lilo skoraj milijon Vietnamcev in priseljenci vedno večji. Zad- dokaz, da so podminirali tudi na jug, največ je bilo med nji-1 nje dni je prišlo do požiganja armado sajgonske vlade, ako mi katoličanov. Domačini v celih vasi, kjer živijo katoliški moremo smatrati to, kar si da-Južnem Vietnamu jih niso gle- preseljenci. Reveži morajo se- nes lasti oblast v Južnem Viet-dali lepo, niso jih smatrali kot [daj ravno tako bežati pred bu- namu, še za pravo vlado.
leto v Združenih državah povprečno na tej bolezni okoli 450 ljudi. Zadnja epidemija je bila pred dvemi leti v Floridi.
— Prvi Manhattan 1776.
vodni je bil
rezervar za zgrajen leta
Zadnje vesti
PANAMA CITY, Pan. — Vodnik kubanskih nasprotnikov Castra Manuel Artime je objavil tu, da je skupina Castrovih nasprotnikov napadla in uničila radarske naprave pri Cabo Cruz v Oriente pokrajini na Kubi. Napad je bil izvršen iz neke države Latinske Amerike. Artime ni vedel nič o žrtvah napadalcev ne napadenih.
BILOXI, Miss. — Včeraj so osnovne šole tu prvič sprejele v svoje učilnice črne šolarje. S tem je vsaj formalno tudi tu začela integracija šol, kot jo določa odločitev zveznega vrhovnega sodišča iz 1. 1954.
PHILADELPHIA, Pa. — Skupina okoli sto policajev je natančno preiskala “Mohamedov afriško - azijski kulturni center,” glavni stan črnskega “gibanja za svobodo.” Središče obsega tri poslopja. Policija je našla nekaj orožja in steklenice ter gasolin z materialom, potrebnim za izdelavo Molo-tovljevih koktajlov. Prijeli so “duhovnega vodnika” gibanja “Šejka Muhameda.”
Ameriška Domovina
iyy Amer
^WhSH —MMi .

0117 St Clair Ave. — HEnderson 1-0628
■ msSSčShm Cleveland, Ohio 44108
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary A. Debevec
NAROČNINA:
Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesec« Ca Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$1400 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months
Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 169 Tues., Sept. 1, 1964
Vietnam v francoskih očeh
Državljanska vojna v Južnem Vietnamu je trenutno največja skrb naše zunanje politike. Zapletli smo se vanjo, pa ne vidimo, kako se bomo iz nje izmotali, dasirav-no je cilj naše politike jasen in javen. Z njim se ne strinjajo vsi, posebno ne Francozi. Zato je dobro, da bi poznali tudi francosko stališče, ne morda samo tisto, ki ga ima general De Gaulle, ampak francosko javno mnenje.
Francija je namreč tista država, ki je po zadnji svetovni vojni zgubila dve gverilski vojni; v Vietnamu in v severni Afriki. Ima torej bogato, pa tudi drago plačano skušnjo v gverilskem vojskovanju.
Za nas mora biti francosko mnenje važno tudi radi tega, ker se francoski vpliv še zmeraj močno čuti v Južnem in Severnem Vietnamu. Povsod se tam čuti senca francoske kulture. V francoskem duhu je vzgojena tudi vsa vietnamska inteligenca. Pozabila je že, da je bila zanjo Francija tipična kolonijalna država, ni se pa še znebila vpliva francoske miselnosti. Kar misli Pariz o sedanji gverilski vojni v Vietnamu, še zmeraj nekaj pomeni za Vietnamce.
Francozje mislijo, da je naša politika v Vietnamu na napačni poti. To vedo tudi v gornjem in spodnjem Vietnamu in to jih samo podžiga, da se ne strinjajo vsi z našo politiko. Ako bi Francija branila našo politiko v Vietnamu, bi se vsaj vietnamska notranja politika razvijala drugače kot se brez ozira na vse peripetije v sedanji gverilski vojni.
To sta dva momenta, ki nas silita, da poznamo francosko stališče v tej gverilski vojni. Stališče najbolje opisujejo francoski časnikarji, kar jih je še v Vietnamu; si namreč ogledujejo položaj z lastnimi očmi in mislijo, da razumejo Vietnamce, med njimi tudi vietnamske komuniste, bolje kot Amerika.
Vietnamski gverilci — tako sodijo francoski časnikarji — ne uporabljajo v gverilski vojni nobenih novih metod, se zvesto držijo naukov, kot jih je napisal Mao-Tse-tung. Ti pa trdijo to-le:
Vsaka gverilska vojna traja dolgo, gotovo dolga leta, pa tudi lahko desetletja. Zato dobro premislijo vsako potezo, ki jo napravijo v gverilskem vojskovanju.
Gverilsko vojskovanje se mora zmeraj prilagoditi trenutnim političnim ciljem. Trenutno je glavni cilj rdečih gverilcev čim večja kontrola nad domačim prebivalstvom v Južnem Vietnamu. To kontrolo skušajo dobiti na več načinov, kjer ne gre zlepa, mora iti zgrda. V ta namen imajo celo armado dobro izvežbanih komunističnih aktivistov, ki ne hodijo samo od vasi do vasi, ampak od človeka do človeka in ga skušajo pridobiti zase. Ker se vietnamski narod še ne odlikuje z razsodnostjo, hitro podleže demagogom, ki mu obetajo nebesa pod rdečim režimom. Aktivistom stoji ob strani komunistična lokalna uprava, ki neprestano “socijalizira” vse, kar ji pride pod roko. Kamor pridejo komunisti, tam takoj razdelijo veleposestniško zemljo, s čemur najbolj privežejo nase vse kmete. Ubili so jim namreč v glavo, da bodo zemljo zgubili, ako zmaga saj-gonska vlada s svojimi ameriškimi pokrovitelji. Skušajo dalje prepričati podeželsko prebivalstvo, da Amerika ne misli ostati za zmeraj v Vietnamu. Ko se bo naveličala, se bo umaknila in prepustila oblast komunističnemu režimu Pri tem se radi sklicujejo na francosko mnenje, ki trdi vsaj po ovinkih prav isto. Na francosko mnenje pa Vietnamci dajo dosti, čeprav Francozov ne marajo.
Komunistični gverilci so se spravili tudi nad vietnamsko inteligenco, posebno tisto, ki živi pod sajgonsko vlado. Njej ne govorijo tako kot vietnamskim kmetom. Skušajo samo delati prepire med njo in ustvarjati čim več struj, potem pa se vrinejo v struje in jih hujskajo drugo proti’ drugi. Da žanjejo lepe uspehe, vidimo vsak dan. Preje niso bile vietnamske vodilne plasti zadovoljne z Diemovo diktaturo, danes niso s Khanhovo. Naj pride za Khanhom kdorkoli, vsakdo bo naletel na kritiko in upor med vietnamskimi intelektualci. Za nameček jim igrajo v roko še vietnamski vojaški krogi, ki se samo pulijo za oblast, ne mislijo pa resno na boj proti rdečim gverilcem. Nadvse značilen je tale pojav: Amerika ima sedaj priliko, da v praksi izvežba svoje strokovnjake v gverilskem vojskovanju. Takih je sedaj na tisoče v Južnem Vietnamu. Ti pa morejo dobiti svoje glavne domače sotrudnike ne morda v vietnamskem mestnem prebivalstvu, ampak v nekaterih na pol divjih plemenih v gorskih krajih, ki za denar tvegajo vse.
Kjer pa rdeči aktivisti ne dosežejo svojih ciljev s propagando, tam uporabljajo divjo silo. Ne pobijajo samo svojih resničnih nasprotnikov na deželi, ampak tudi namišljene. Tako na deželi nihče ne ve, kdaj lahko postane sovražnik komunističnega režima. Vse se boji nočnih napadov. zahrbtnih umorov, ropanja in požigov. Gverilci so že prišli tako daleč, da kratkomalo požgejo vsako vas, kjer
mislijo, da je kdo proti njim. Čisto prirodno je, da so gverilci že zlomili odporno silo podeželskega prebivalstva. To delo so opravili tem lažje, ker se jim je posrečilo, da so prisilili k molku in nevtralnosti vse katoliške Vietnamce na deželi, ki so bili še lani hrbtenica odpora proti komunistom zunaj mest in trgov. Vietnamski katoličani na deželi se čutijo zalpuščene in izdane, zafo se izmikajo vsakemu stiku s sajgonsko vlado. Vedo, kaj jih čaka, ako bi kdo opazil, da so na njeni strani.
Vietnamski gverilci imajo še eno prednost pred sajgonsko vlado in Ameriko; dežela nima skoraj nobenih dobrih prometnih žil. Na drugi strani pa vse polno džungl, kamor se gverilci v sili hitro poskrijejo. V takih slučajih jim lokalni terenci rešujejo življenje.
Kako močno oporo imajo rdeči gverilci v prometni zaostalosti v džunglah priča sledeča okoliščina: tista znana pot iz Severnega Veitnama, ki pelje ob meji z Laosom v delto reke Mekong, sploh ni nobena pot, še manj pa cesta. Obstoja iz stotine stez po džunglah, ki jih poznajo samo domačini. Dobro poznati jih pa morajo vsi rdeči terenci. Po teh stezah se premikajo gverilci proti jugu, po teh stezah nosi vsako noč na tisoče težakov vojno opremo, orožje in municijo v južnovietnamske province. Ako bi sajgonska vlada in Amerika hoteli zapreti vsako stezo, bi morali postaviti par sto tisoč straž in jih dobro povezati med seboj, da ne postanejo žrtve nočnih napadov rdečih gverilcev. Tega ne moreta narediti, ker nimata moštva. Ameriški strokovnjaki za gvbrilsko vojskovanje si poma gajo s tem, da najemajo pustolovce iz goratih krajev in ih dobro plačajo. S takimi “četami” napadajo rdeče trans-jorte po džunglah, kadar imajo srečo, da jih Odkrijejo.
Amerika se sicer trudi, da bi olajšala usodo domačega prebivalstva, toda navadno ne najde primerne zaslombe v vietnamskih domačih oblasteh. Le redki so vietnamski u-radniki, ki so pošteni in toliko pogumni, da tudi kaj tve-gajo.
Čisto drugo poglavje so pa redne komunistične čete. Te se udejstvujejo samo tam, kjer so terenci pripravili ugodne pogoje: ustrahovano prebivalstvo, zadostno število terencev, primerno varnost v džunglah, dobro informacijsko službo. Ne spuščajo se v frontalne napade, izogibajo se spopadom, ki bi trajali dalj časa. Ako uvidijo, da so se vračunale, skušajo pobegniti v džungle.
Sajgonska vlada in Amerika še nista prišli na metodo, ki bi bila kos taktiki rdečih vietnamskih gverilcev. Sta potisnjeni v defenzivo, ki se bo enkrat morala končati ali z vojaško ofenzivo ali pa s politiko. Ta odločitev seveda ne bo padla pred sedanjimi ameriškimi volitvami.
rali popolnoma nanovo urediti. V težkem položaju bi se znašli novopriseljenci v Ameriki, ako nam Bog ne bi dal tihih dobrotnikov in dobrotnic. To so bile zlasti preizkušene, skromne gospe, ki so se iz lastnega nagiba trudile poiskati priseljence in jim biti v pomoč pri iskanju stanovanja, dela in ostale potrebne opore v tujini. To so bile neorganizirane žene, vsaka gospa se je zasebno trudila zmanjšati skrbi in premostiti prve težave.
Ako bi take obhode vsake teh gospa šteli na milje, bi morali reči, da se je marsikateri nabralo mnogo sto milj takega obhoda.
Vsaka večja ali manjša dobrota se je izvršila prav po izreku: “Naj ne ve levica, kaj dela desnica.” Nikjer se ni bralo o takih dobrotah, vse je ostalo tiho.
Z mnogimi paketi so bili obdarjeni, in tako so priseljenci bili oskrbovani z najnujnejšimi potrebščinami. Koliko žalosti, skrbi in domotožja je bilo prihranjeno vsakemu novonaseljen-cu, ki je bil deležen takih dobrot.
Draga gospa Požun, k Vašemu velikemu prazniku si dovolim Vas uvrstiti za vzoren vzgled
priredi svoj prvi samostojni pevski koncert tukaj med nami, v krogu Slovencev, in sicer v nedeljo 20. septembra ob 3.30 popoldne, v dvorani sv. Janeza, 1028 So. 9th Street.
Ko sem zvedel za ta pevski koncert, je moj spomin takoj splaval nazaj v tiste čase, ko smo z velikim navdušenjem sprejemali operne pevce iz sta-
Bradley, 111. — Spoštovani! Zelo žal mi je, da sem kasna s plačilom za tako nepogrešljivim dnevnikom kot je Ameriška Domovina. To je edini “luksuz”, ki si ga z možem privoščiva, vse drugo gre za fante, za šolnino, za obleko, knjige in spet knjige, za klavirske ure, za učenje harmonike, za nov klavir itd. Eden od naših fantov je dobil
rega kraja, ki so prirejali svoje plačano šolnino in je odšel na
BESEDA IZ NARODA
ST
1
5
$
£
gledal v bodočnost Hrastja: vi del je številne slovenske romarje, ki prihajajo k Mariji Pomagaj po pomoč in tolažbo. Njegove sanje se uresničujejo že štiri desetletja. Med romarji so rojaki, ki več nimajo priložnosti redno poslušati božje besede v
Pred 40 leti
Lemont, 111. — Bilo je 1. septembra 1924 na “Labor Day.”
Jutro je bilo jasno, pozneje se je začelo oblačiti, a se je zopet zjasnilo. Proti večeru pa je za-
čelo deževati Takrat se je v s,4Venskem ieziku; ne sMijo več Oakdellu pri Lemontu zbral ^eel ^ slovenskih M;,rljimh pe.
smi; ne morejo več opravljati spovedi v slovenskem jeziku. Zato se pri skupnih romanjih k Mariji Pomagaj v Lemontu počutijo kot doma. Sem prihajajo tu-
Babilon narodov: Slovencev, Slovakov, Poljakov, Ircev, Nemcev ...” Tako je zapisal pok. p. Hugo v AMK 1925. “Okrog desete dopoldne so že pričeli prihajati osebni in tovorni avtomobili z gosti in jestvinami. Na vzvišenem prostoru nad jezer-cem je bil pripravljen oltar za sv. mašo pod milim nebom. Ob pol poldne je pristopil Very Rev. Mat. Šavs ob asistenci Rev. Victor Blahunke in Rev. John Plaznika k oltarju za slovesno sveto mašo. Ob zvokih harmonija je krasno popeval pevski zbor od Sv. Štefana pod strokovnjaškim vodstvom Mr. Ivana Račiča.” To je bilo prvo romanje v Lemont, čeprav romarji takrat še niso vedeli, da bo na teh prostorih, ki so jih kupili slovenski frančiškani, dobila svoj dom tudi Marija Pomagaj. Takrat so se zbrali k blagoslovu ogelnega kamna prvega lesenega samostana in lesene cerkve.
Že leta 1924 so prvi slovenski obiskovalci Oakdella, ki ga je p. Hugo imenoval Hrastje, ugotovili, da je kraj prijazen in vabljiv za obiske. Pa takrat je bila tu le farma, več ali manj zanemarjena. Danes je v Hrastju drugače. Zemljišče se razteza preko treh gričkov. Na prvem je samostan, na drugem Romarski dom, na tretjem pa Baragov park. Romarski dom služi od septembra do konca junija za duhovne vaje. Na romarskih prostorih je lepo1 urejena roženven-ska ali fatimska dolina s kipom treh pastirčkov pred Fatimsko Gospo in sedmerimi postajami Marijinih radosti. V Baragovem parku je 14 postaj križevega pota1. Nad malim jezerom, približno tam, kjer je bila pred 40 leti v Hrastju prva maša na prosterrt, strtji' sedaj" lurška votlina'.
P. Hu'go je leta 1924 v duhu
samostojne pevske koncerte. Danilova, Ropasova, Banovec, Šu-belj, saj se jih spominjate, posebno starejši naseljenci. Naselbina jim je dajala dobrodušno podporo. Slovenski narod ljubi petje, pa naj si bo umetno ali domače, zato sem prepričan, da bomo tudi to pot z veliko udeležbo podprli ta pevski program, ki ga prireja korajžno slovensko dekle Dolores Ivanchich. Kolikor je meni znano, je to prva mladenka med nami, ki se je po- drugemu. Nočem jih preveč vzpela s šolanjem v petju do hvaliti, Iker1 že sam pregovor akademske stopnje “Bachelor of pravi: “Lastna hvala, cena ma-Art” na University of Wisoon- ia_” Vendar sva z možem vese-sin, v Madisonu.	la, da so pridni, kot so pridni
Eastern Illinois univerzo za en teden v glasbeno šolo. Zopet je bilo treba novih srajc in drugega. Čeprav sem se delno zaposlila v neki restavraciji, nas računi vseeno lovijo. Najhujše je maja in junija.
Ne zamerite, prosim, saj ni tako hudo, včasih pa človek rad malo potoži. Naši štirje fantje-bi bili v ponos Slovencem v Clevelandu. So pridni v cerkvi in šoli, doma pa nagajajo drug
In ne samo to! Gotovo se mnogi spominjate, kako sta Dolores in njen brat Louis, ko sta bila še otroka, s svojimi nastopi na različnih naših prireditvah občudovanja vredno plesala umetne in vsaki ženi, ki je premišljala, ka- narodne plese, ki sta si jih v dar je bilo treba komu prihiteti plesni šoli priučila. Dolores je na pomoč. Zato Vas danes za £e v tretjem letu svoje starosti Vaš praznik uvrstimo med od- v družbi svojega brata Lojzeta
di stalne skupine romarjev iz župnij, kjer še slišijo božjo besedo v materinskem jeziku, a vendar prihajajo leto za letom. In vedno se poslavljajo z istim sklepom: drugo leto zopet poromamo k Mariji Pomagaj. Znano in priljubljeno je romanje članic Zveze Oltarnih društev iz Clevelanda sredi avgusta. Letos so se zopet pripeljale s tremi busd.
V nedeljo 6. septembra bomo obhajali 40-letnico Lemonta. Vabimo vas k tej slovesnosti. Ta dan bo tudi farno romanje Sv. Štefana iz Chicage. Romarska maša bo ob 11. uri dopoldne, večernice pa ob dveh popoldne. Po večernicah medeni piknik. Po maši boste lahko dobili kosilo v Romarskem domu, prosimo le, da si nabavite listke za kosilo že pred mašo (v veži Romarskega doma).
P. Fortunat, O.F.M. --------o-------
Gospej Ani Požun ob 80. rojstnem dnevu
V? uffmi	‘X-1! t
Cleveland, Ohio. — Ko smo zaradi novo nastalega družabnega reda v domovini v 1. 1945 zapustili svoje domove in se razkropili v Evropi po raznih taboriščih, smo se preselili mnogi' tisoči v veliko svobodno demokratično Ameriko. S seboj smo prinesli toliko, kakor je rekel' star mbdrijan: “Vse svoje nosim s seboj.” Mnogi so poleg tega svojega, kot mlade dru-žihe, nosili s seboj tudi živo, najdražje premoženje — nedolžne otročiče.
Vse svoje življenje smo si mo-
lične gospe, ki zaslužijo zaradi prave in pristne krščanske ljubezni vso hvaležnost in spoštovanje takratnih brezdomcev. Dovolim se Vas spomniti z vso hvaležnostjo na vse Vaše prijazne obiske k prireditvam novonase-Ijencev. Dovolim se Vas spomniti na Vašo odlično vzgojeno gospo hčerko in gospoda zeta, ki šta Vam bila trajno v pomoč, kadar ste bili pripravljeni storiti dobro delo. Kdo bo preštel pakete, ki ste jih sama žrtvovala in nabirala pri vseh svojih znankah in odpravila z vso vestnostjo rojakom v Evropo, ki še niso dosegli svobodne nove domovine Amerike.
Vaš kovček dobrih del je že tako napolnjen in za Vaš praznik 7. septembra Vam želimo iz srca, da bi ga preživeli v največjem veselju sredi svojih dragih.
Druga Vaša hčerka, častita sestra redovnica v Jugoslaviji, pa bo za ta Vaš praznik gotovo dosegla z molitvijo pri Bogu božjega blagoslova za Vas in za gospo hčerko ter gospoda zeta za
tudi drugi slovenski otroci.
Naj lepše pozdrave in hvala za list!
Emma Znidarsich
•
Cleveland, O. — Cenjeno u-redništvo! Naj se Vam še jaz enikrat oglasim. Prosim, priobčite v Ameriški Domovini, da knjigo Po Severu in Jugu toplo priporočam vsakemu Slovencu ih Slovenki. Ko jo čitaš, jo kar ne moreš odložiti, tdko zanimivo je pisano. Je res mojstrsko
IZ NAŠIH VRST
mu!
Mary Hočevar,
12835 Carrington Avenue
razveseljevala hvaležno publiko.
Okoli deset let sta skupno nastopala med Slovenci in drugod.
Zdaj pa že od leta 1952 naprej stalno vodita svoj radijski pro- delo g. Jožeta Grdine. Vsa čast gram in prinašata v slovenske in druge domove vsako nedeljo dopoldne eno uro lepo in milo, veselo in otožno slovensko pesem.
Marsikaj bi se dalo o vsem tem še pisati, ali zdi se mi, da je že to dovolj vzroka, da napolnimo dvorano sv. Janeza, na 1028 So.
9th Street, v nedeljo 20. sept. do zadnjega kotička, kjer nam bo Dolores Ivanchich pokazala, kaj si je z ljubeznijo do petja, šolanjem in trudom ter vztrajnostjo pridobila. Pridite in pripeljite svoje prijatelje. Nikomur ne bo žal! Vstopnina je samo en dolar.
Joseph Matoh
Gramofoni in žganje v jetniških celicah
Tako veseli so bili, tako zadovoljno so se smehljali zadnje čase jetniki berlinskih zaporov Tegel, da je od dne do dne naraščal sum paznikov in sodnih oblasti. Celo največje trme in prepirljivci so se prelevili v krotka in poslušna jagnjeta.
Vzroke je odkrila preiskava. V celicah so našli transistorske sprejemnike, gramofone, slaščice, žgane pijače, igralne kart6’ prepovedane knjige, skratka kup reči, ki jih zaporniki ne smejo imeti pri sebi.
Zasliševanje o ozadju “sladkega življenja” ni prineslo sa-Hinton, Alta. — Spoštovano dov, jetniki so molčali in zado-
uredništvo! Zahvaljujem se za
še dolgo skupno življenje do Vaše obvestilo za podaljšanje konca človeških meja.	naročnine. Ameriška Domovina
Bodite, prosim, zahvaljena za nam je zelo všeč, predvsem ta-vse Vaše dobrbte, ki ste jih iz- krat, kadar kaj izvemo o doma-kazali takrat revnim priseljencem. Bog naj Vam nakloni zdravja, ki ste ga zaslužila v svojem
čem kraju. Zato ostanemo še naprej Vaši naročniki. Prilagamo denarno nakaznico. Se pri-dolgem in nesebičnem življenju, poročamo in Vas lepo pozdrav-
Bog z Vami in z Vašimi najdražjimi!
Marija in Rudolf Lukež, Sr.
Dolores Ivanchich priredi pevski koncert
Ijamo!
Gabriel Dedich z družino
Elk River, Minn. — Spoštovani! Tukaj Vam pošiljam naročnino za list, kateri nam je zelo po volji. Res, dolgčas bi nam bilo, če bi ga več ne pre-Milwaukee, Wis. — Letos je jemali. Posebno nas zanimajo graduirala iz Glasbene šole v novice iz domovine in pa kako Mhdisonu znana, mlada Sloven- živijo naši nekdanji prijatelji v ka, Dolores Ivanchich. Že v ča- sosednji Kanadi, v daljni Ar-su svojih študij v petju je na- gentini in Avstraliji.
stopala v vodilnih opernih vlo-
Napisala bi Vam kaj več, pa
gah pri precejšnem številu ame^mi čas ne dopušča. Mogoče kdaj riških organizacij v Milwauskem kasneje, ko se bomo držali bolj okrožju. S svojim prijetnim so-[na toplem. Želim pa se ob tej pranskim glasom si je pridobila priliki zahvaliti za obisk. Am-že veliko število prijateljev, ki brožičevim iz Kanade, ki so se ljubijo petje. Ameriško časopis- oglasili pri nas, seveda čisto za je ji povsod daje laskavo po-'kratek čas. Res škoda, da se vsa-
hvalo.
Zaslužila si . je tudi s svojim
kemu tako mudi.
Prav lepo pozdravljeni vsi pri
vestnim učenjem enoletno pfb- uredništvu in upravi, vsi dopi-sto šolnino (scholarship) od or-'sovalci in tudi vsi bralci naše ganizacije “Institute of Interna-J Ameriške Domovine. Bog Vas tional Education,” izvaja pro- živi. Hvaležno vdana družina
Kraljičeva
*
Sheboygan, Wis. — Tu Vam pošljam naročnino za celo leto
gram izmenjave inozemskih u-čericev. Naravno, da si je Dolores izbrala Ljubljano v Jugoslaviji, kjer bo v sezoni 1964-65 nadaljevala pevske študije na in Vas obenem prav lepo po-Ijubljanski Akademiji.	jzdravljam. Hvaležen sem Vam
Preko morja odide v začetku za Vaš trud in za veliko delo, ki meseca oktbbra. Predno pa od- ga opravljate. S spoštovanjem! plove, se je odločila, da za slovo)	Ludvik Strmec
voljno gledali predse. Pri P0' novni preiskavi nekaj dni p0* zneje so pazniki spet našli P1'6' povedane (predmete v celicah’ ki so jih prej natančno pregl6' dali.
Nazadnje se je začel upravnik razgledovati po okolici zaporov. Na kraju, kjer se j6 grmičevje močno razraslo, 3e odkril v zidu sicer zaklenjena, vendar očitno pozabljena vrata, saj jih ni nihče nadzoroval. Skozi ta vrata so jetniki, ki so si preskrbeli ključ, prejemali svojcev tiste prepovedane reči, ta ali oni pa se je skoz vrata odpravil tudi na krajši pomenek z ženo ali z zaročenko.
Ko je prišlo to na dan, tudi jetniki niso več molčali: imeli sb brezhibno organizacijo, dosledno so upoštevali vrstni red in se tudi vračali skozi vrata do minute točno. Štiri tedne je trajalo “sladko življenje”, vsi so se zvrstili pri vratih, vendar ni nihče pobegnil.
DOPISNIKI. POZOR!
Kljub ponovnim opozorilo11^ in prošnjam, naj vsakdo sV°^ dopis ali sporočilo, kakršne kol' Vrste za objavo podpiše s svoj'1* polnim imenom in naslovoitti smo prejeli v zadrijem času 26' pet vrsto dopisov in obvest' brez vsakega podpisa ali s tu' jim izmišljenim imenom. OP°' zarjamo vse, da pojdejo v bod° če vsa taka obvestila in dop,s naravnost v koš, ker ne moren*® prevzeti odgovornosti za njih®''
vo vsebino!
KANADSKA DOMOVINA
Križem po deželi
V Valley view v Alberti so Prijeli pretekli teden Mar iona Lee Resnerja, ki je obdolžen, je 30. junija letos ukradel letalo Erica Nielsona, člana zvez-nega parlamenta za Yukon. Letalo so našli, sedem dni po objavi kraje na področju Whitehorse. Resnerja so prijeli, ko je nekdo policiji sporočil, da je vozil v svojem avtomobilu nekega sumljivega človeka in tej
angleški del skušal razumeti francoske težnje in zahteve.
*
Pivo v kanglicah bodo začeli prihodnje leto prodajati v Ontariu; bo pa za nekako 50c dražje pri ducatu kot ono v steklenicah.
Danes so se zbrali v Charlot-
medved od 1. septembra do 30. junija, jeleni pa od 2. novembra do 14. novembra, musi so pa letos zaprti v tem lovišču.
Letni izlet STZ je lepo uspel, saj se ga je udeležilo veliko ljudi. Mrzlo vreme nam ni preveč nagajalo, ko je bilo vodno smučanje na programu, so telo-vadkinje kar hrabro poskakale v vodo. Smučarje je vozil Frank Mušič iz New Toronto s svojo lepo “Nado”, (tako je
^dal njegov točen popis. O-jne vlade, da proslave stoletnico sumljenca so odpeljali v White-1 prvega takega sestanka, ki je h°rse, kjer je bil izročen sodi- položil temelj kanadski konfe-šču.
tetownu predsedniki 10 pokra-1namre£ jme čolna). Naš znani jinskih vlad in predsednik zvez- acjVokat Tone Ambrožič pa je
preplaval Clear Lake po vsej
šLrje montrealski policaji so z revolverji v rokah stopili prezebli teden v stanovanje Adolfa Karcheskega, 44 let starega ro-Parja, ki je 18. aprila letos po-egnil iz jetnišnice v Kingsto-nu> kjer prestaja dosmrtno ka-Zen zaradi ropa, in ga prijeli, Prodno je ta mogel vstati s svojega stola. Bil je ravno pri zajtrku.
Karchesky, ki je znani tudi P°d imenom Maurice De-Z amps, je bil rojen v St. Calix-e> in je zločinec št. 1 na spi-s u kanadske policije. Pet me-aecev se je zastonj trudila, da * ga izsledila. Končno so ga Prijeli, ker ga je nekdo spoznal na temelju v magazinu “Weekend’ objavljene fotografije in sporočil njegovo bivališče policiji.
*
Parlament v Ottawi razpravna že polne tri tedne o tem, akšno zastavo naj ima Kanada, i naj ohrani staro z “Union ackom” ali novo s tremi rde-eimi javorjevimi listi na belem P°|ju omejenem s pasom mo-rine na obeh koncih, ki jo je Piodložil predsednik vlade L.
oarson še pred koncem letošnje pomladi. Boj za novo zasta-Vo in proti njej se vleče iz tedna v teden in parlament zane-nrarja vrsto drugih, nujnih vPrašanj. Vodja konservativne s ranke Diefenbaker, vnet zagovornik “Union Jacka”, znaka
mevZaVe z Veliko Britanijo, je n očen debato čim dalj zavle-} Jn vlado prisiliti na ta način, ja .bo glasovanj °2iia in ga s tem spravila vsaj Zacasno z dnevnega reda.
^ misel uzakonitve nove ka-ske zastave naj bi bil pre-
deraciji in neodvisnosti. Poleg obujanja spominov in slavljenja prednikov se bodo vodilni
svoji dolžini. Mladci so imeli na programu streljanje in veslanje v canoe-u, vsi skupaj pa ribolov.
“Bull’s Eye” je zadel Marjan
možje z vse Kanade pogovorili Koželj, največjo ribo pa je ujel
Martin Zakrajšek.
Za udeležence je imel sv. mašo kar na farmi mladi prof. Lojze Ambrožič, ki je velikodušno poklonil denar, katerega so nabrali izletniki med sv. mašo, za slovensko mladino za društvo STZ.
STZ Toronto
tudi o tem, kako spremeniti o-snovni zakon dežele tako, da bo Kanada lahko tega spreminjala in dopolnjevala sama ne pa britanski parlament v Londonu. Zadnje dni so napovedovali, da je verjetnost sporazuma precejšnja. Ker se Velika Britanija dopolnilu ne upira, je možno, da bo Kanada končno le tudi formalno postala popolnoma neodvisna in suverena država.
*
Predsednik vlade je v parlamentu izjavil, da vlada ne misli na nobeno novo zvišanje plač
65.000	uradnikom zvezne vlade kot dopolnilo onemu, ki je bilo letos že uzakonjeno in izvedeno.
m
Oblasti trdijo, da so vesti o
4.000	do 5,000 mož, ki naj bi skrbeli za varnost kraljice Elizabete, ko bo v oktobru obiskala Quebec City, zelo pretirane. Oblasti poudarjajo, da je treba ločiti med tistimi, ki bodo dejansko sknbeli za varnost kraljice, in tistimi oboroženimi e-notami, ki bodo stale ob cestah le v njeno čast, kot je to običaj po vsem svetu.
*
Vodnik spodnjega doma parlamenta je objavil pretekli te-
Kako sem doživljal začetek in potek komunistične revolucije doma
bi jim olajšal položaj. Dal sem nimi plameni zagorelo pri spod-tudi vsakemu glažek žganja, zadnjem sosedu Logarju. Polili so kar so bili zelo hvaležni. Pri z bencinom vse okrog in v hiši nakladanju sem videl, da je in zažgali. In tisti trenutek je imel tenente odbito nogo pri že butnil ogromen zubelj ognja kolenu tako, da mu je le še na!proti nebu. pol kože visela. Gotovo je mo-j Ko je bilo že vse v ognju, so ral mnogo trpeti. Ko so Nemci se Italijani pomaknili proti na-
( Dalje)
Povedal sem mu, da prav nič ne vem, kje so sedaj partizani in ga tudi potolažil, da partizanov danes gotovo ne bo. Ker vedno enako storijo. Iz zasede napadejo, potem pa zginejo in oddidejo drugam. Ni mi verjel. Ko sem mu pa povedal, da ni nobenega soseda doma, da so se vsi umaknili' v gozdove, ali kamorkoli odšli, ko je začelo pokati, je pa bil še bolj uverjen, da je to laž in da so jih napadli tukajšnji okoličani, zdaj so se pa poskrili. Težko sem mu dopovedal, da se moti. Prav dobro sem vedel, da se ne bo nih-
odpeljali, smo trgovino zaklenili in šli v mojo rojstno hišo, ki je za dober streljaj višje na položnem bregu. To bi pa bilo skoraj usodno za nas, kar bomo kmalu slišali.
Bilo je okrog 10. ure dopoldne, ko so se začeli valiti prvi tanki gori od Ljubljane. Naenkrat je bilo vse polno vojaštva povsod, kamor si pogledal. Iskali so mtliče. Menda so jih dobili nekako 15. Najbrž so jih pogrešali več, ker so po kratkem presledku priletela tri letala, letela skoraj pri tleh in iskala, če bi še kaj našla. Našli so še dva. Eden je pa še ostal v nekem gostem grmovju, kjer ga je potem cestar dobil in ga kar tam pokopal. Ni se upal javiti Italijanom. Takrat, ko so odpe-Ijavali mrliče, so bili grozno razjarjeni. Midva z ženo sva že stala pred puškami in če bi ne prihiteli otroci in se zaganjali v naju in jokali, pa bi gotovo počilo. Italijana otroški jok izredno gane in to je naju rešilo. Spustili so puške k tlom in odšli. Ko so od ljudi mnogo zahtevali, kokoši, jajca, maslo, meso in drugo, in nakradli so mnogo. Tam, kjer ni bilo doma ljudi, so vzeli vse, kar jim je prav hodilo. Zlasti so pobrali vse ure, da smo se nekaj časa morali le po soncu ravnati. So’ pa začeli požigati, kjer ni bilo doma nobenega človeka. Ker so bili ljudje tako v strahu, so se vsi skrili po gozdu in tudi živino odgnali tja. Gorelo je pri sosedu Vanbanovcu s strašnim pla^ menom, ker je bilo na vrhu gri-
den, da je obisk kanadskih se-|če podal v nevarnost in šel s natorjev in poslancev v Rusijo konji na cesto. Tudi partizanov
initev zadnjih zunanjih vezi z Zr!Ilk°. Britanijo, kar naj bi ^lajšalo pritožbe francoskega a prebivalstva Kanade, med a erim raste iz dneva v dan gi-nJe za ločitev od angleške anade. To vprašanje še ni po-sf9 c^ansko nevarno enotno-^__anade, utegne pa, če ne bo
jhtpa potovanja
ladjo ali avionom:
BOŽIC: New York - Ljub-'iana in nazaj z Icelandic, novi avioni, kombinirano avion do Luxemburga, po-tnin vlak; 12. dec. do 5. jan. US $369.,
Ladijska potovanja od US $>i20 naprej v obe smeri. Ljubljana - Toronto $270.20 Cena za imigrante.
* arijke denarja, bankovci, Potni listi in vizumi, notar-s i Posli, prodaja kovčkov.
World travel service ltd.
258 College Street Toronto 2 b, Ont.
3-4868 WA 3.4261
in v Češko-slovaško republiko odložen za nedoločen čas.
*
Ontarijska zveza ustanov za gradnjo domov je zaključila študij, ki trdi, da bo treba v Kanhdi zgraditi za družine z nižjimi dohodki skupno okoli milijon novih domov. To naj bi bilo nekako eno četrtino vseh gradenj novih domov. Študija predlaga ustanovitev posebnih ministrstev tako v zvezni kot v pokrajinskih vladah, ki naj bi bili odgovorni za gradnjo to vrstnih stanovanj.
-------o
Strelske tekme STZ
Toronto, Ont. — Lovski odsek STZ priredi letne strelske tekme 26. in 27. septembra na lov ski farmi v Bancroftu.
Za puške na šibre bo tekmovanje v soboto ,točkovalo se bo po številu vplenjene divjačine, za puške risanice pa bodo tekme v nedeljo: težki kaliber na 200 m in .22 na 100 m. Pričakujemo vse takozvane lovce na “Big Game”, da preizkusijo svoje puške, predno se podajo na sever.
Prva skupina bo lovila muse v Elk Lake od 2. do 12. oktobra, za drugo skupino pa še ni določeno.
Jelene bodo lovili od 7. do 11 novembra v Bancroftu. V lovišču STZ farme se je pojavil ris, volkovi in bel jelen (mogoče več) po podatkih Dept. Land & Forests.
Nekaj lovskih predpisov je novih za to sezono.
Amerikanci ne potrebujejo več vodnika, ampak lahko love sami po vsem Ontariju, razen v Rainy River Districtu.
Zajci so odprti v Bancroftu od 9. septembra do 31. marca,
so se bali, Iker bi jim očitali, da so vozili Italijane. Zato sem mu svetoval, naj naredi listek, da bo smela hčerka s kolesom na Dobrovo na pošto (tisti čas so Italijani prepovedali rabiti bi-ciklje) in naj ji naredi še en listek, da bo oddala telegram za komando. Jaz sam sem hotel biti doma pri družini, ker sem vedel, da bo teža tega dneva zelo huda.
Ko se je ravno hčerka odpravljala, so pripeljali po cesti od Ljubljane trije nemški tovornjaki, ki so vozili proti Črnemu vrhu bodečo žico za zapor meje proti Italiji. Ker z one, nemške strani ni nikake ceste v Črni vrh, so ves za to namenjen materij al vozili po naši cesti. Ko so pripeljali v bližino, sem stopil na sredo ceste, dvignil roko in zavpil; Halt! To je Da bilo za nemškega častnika, ki je transport spremljal, preveč. Skočil je iz kabine predme, mi nastavil pištolo na prša in zavpil na ves glas: Was ist Bandit? Vpil je, kako da si upam nemški avtomobil ustavljati in da me bo na mestu ustrelil. Kar moč hitro sem mu dopovedoval, da so tu v hiši ranjeni italijanski vojaki in jih prosijo moči.
Takrat se je pa že tudi oglasil tenente skozi okno in mu nekaj pripovedoval v nemščini. Pustil je mene in šel tja, kjer so ležali ranjenci. Hitro se je vrnil in naročil šoferjem, naj zapeljelo malo v kraj in takoj zložijo žico. Ko so tovornjake izpraznili, so zapeljali pred vrata in začeli nalagati ranjence. Kar na golem podu tovornjaka
ča, je še veter pripomogel močnejšemu ognju. Zelo se nam je smilil pes, ki je bil privezan in ni mogel nikamor bežati. U-boga žival je tako milo tulila ko se je počasi pekla od pošastne vročine, pa jo nihče ni rešil. Italijani so že naprej zabičali, da bo vsak, ki se bo le iz hiše prikazal, takoj ustreljen. Ko je bila sosedova domačija v naj hujšem plamenu, je že z moč-
so ležali drug pri drugem in zelo jadikovali in tožili, kako jih boli. Tudi sam sem jim pomagal, kolikor sem jim mogel, da
OLIMPIJSKE ZNAMKE — Japonsko poštno ministrstvo je izdalo za letošnjo olimpiado v Tokiju posebne 'znamke, kot jih vidimo na sliki.
ši trgovini. Že so s silo odpirali vrata, da bi prišli v notranjost ter jo potem tudi zažgali. Nikakor pa niso mogli odpreti. Nagovorili smo starejša dva, da sta jim nesla ključ. Ko sta prišla doli in jim izročila ključ, so se čudili in vprašali, kje smo in zakaj smo odšli proč. Povedala sta jim, da smo tu zaklenili in odšli tja gori v drugo našo hišo. Dali so jim ključ nazaj in je šel z njima neki oficir in neki vojak. Vse to smo gledali skozi okno in se čudili, kaj naj to pomeni.
Lepo sta pozdravila, ko sta vstopila. Častnik po italijansko, vojak pa po slovensko. Doma je bil s Primorskega, pa je služil pri vojakih kot tolmač. Častnik mu je naročil, naj nam pove, kako nespametno je bilo, da smo mi odšli od tam. Ob 10. je že prispel kurir iz Ljubljane, da se meni in moji družini ne sme nič zgoditi, tako tudi imetju ne. Ker nas tam ni bilo, so mislili vsi partizani, tudi mi, da smo one italijanske ranjence le nalagali in odšli v gozd s partizani. Ko sva se vse točno dogovorila, ko sem mu še enkrat povedal, da tukajšnji okoličani niso komunisti in ne partizani, je dejal, da mi verjame in da bo naročil, naj več ne požigajo.
In res niso več, Imeli so pa nalog, naj požgejo vso okolico, s Hruševim vred.
Upali so, da bo s tem konec in bodo Italijani odšli. Ostali so še drugi in tretji dan. Ker se je vsa reč nekako polegla, so začeli prihajati sosedje domov. Tretji dan potem, so pa začeli pobirati vse moške in jih v prvo zaprli v cerkev na Hruše-vem. Pozneje so jih od tam odgnali k posestniku Bukajnarju na pod. Ko so pobrali vse mlajše, so jih odgnali v Dvor in jih zaprli v mežnarijo. Od tam pa naslednji dan v Polhov gradeč. Tam so odbrali 17 najboljših fantov in mož, samih protikomunistov, in jih zaprli v gasil ski dom. Ti reveži so bili obsojeni na smrt. Proti večeru so jih odgnali pod Jeriševo štalo (jih postavili v vrsto in jih postrelili.
Ti so bili v resnici vsi naj boljši, verni fantje in možje, ki so se komunizmu v vsem pro-tivili. Tu imamo čisto jasno sliko, da so partizani poslali seznam, katere naj postrelijo. Zakaj najhujše terence in njih sopotnike, so lepo spustili domov, partizanom in morda tudi Italijanom samim v pomoč.
Partizani so imeli tako sijajno pozicijo, da se je le čuditi, kako da je bilo mrtvih Italijanov le 15 in 19 ranjenih od števila 500, kolikor jih je bilo na vozilih. Na vsaki strani so imeli na primerno vzdignjenih prosto-Irih dovolj orožja. Človek bi pri-(čakoval, da ne bo nihče ušel iživ. Pa tako razočaranje. Pri ! tolikem pokanju so morali na-[menoma drugam ciljati, da ni bilo preveč pobitih Italijanov.
Zdaj pa poglejmo malo na drugo plat, potem naj si pa vsak sam naredi sodbo, kakšna “osvobodilna fronta” je to bila. V tem kratkem času, odkar so se začeli bolj čvrsto in javno u-dejstvovati, so v svojih podvigih naredili ogromno škodo svojemu narodu. Navedel bom le najbolj značilne podvige v naši občini. Koliko je bilo pomorjenih, sem že zapisal. Tudi že nekaj drugih posegov sem opisal. Naj se tukaj omejim še na nekatere: Požgali so dve cerkvi. Hruševska cerkev sv. Jurija sto ji 5 minut o.ddaljena od vasi na
prijaznem griču Fortica. Ko so cerkev zažgali, so morali nanositi iz vasi mnogo butar, ki so jih naložili na kor, v podstrešje in ob oltarjih, nato pa polili z bencinom in zažgali. Ostrešje in vsa streha je popolnoma zgorelo, oltarji, trije, se pa niso vneli, le vsi ožgani so bili. Stolp so podminirali in napeljali žico skozi gozd do ceste, kjer naj bi ponoči naredili stik z elektriko. Dva posestnika, ki sta to vedela, sta pa šla ponoči in sredi gozda žico prerezala. Tako se stolp nikakor ni hotel porušiti. “Elektrika je bila kriva.” Potem niso več poskušali.
Drugače je bilo v Gabrju. Cerkev je približno toliko pogorela kot hruševska in bil je stolp popolnoma porušen. Tudi cerkev so minirali. A delo je napravil nestrokovnjak. Mine je položil na obeh straneh tik pod okna in se je ob vžigu zid samo malo razpočil gori do o-kna in konec. Ni se jim posrečilo. Pozneje, v domobranskem času, smo obe cerkvi za silo prekrili in obnovili tako, da se je zopet lahko vršila služba božja v njih. Zvonove smo pa potegnili v cerkev pod kor. Tam sedaj čakajo- boljših časov. Kdaj pridejo? Bog ve.
Da so požgali partizani osem-razredno šolo na Dobrovi, smo že omenili. Dalje so požgali v vasi Brezje, v naši občini, štiri-razredno ljudsko šolo. Dalje župnijske hleve in gospodarska poslopja, pri Pleškovih na Dobrovi hleve in gospodarska poslopja. Grad Bokavce, last Marijanišča in Gospodinjske šole. Tu so “rekvirirali” tudi vso veliko zalogo jestvin in drugega materijala. Iz hlevov so odgnali vso mnogoštevilno živino in prašiče. V Kozarjah zažgali gasilski dom. Na Gmajni Civhovo žago. Kolikim Dosestniikom so odgnali živino, je bilo že večkrat zapisano. Ko-iko je pa bilo malih tatvin, pa nihče ne ve. Koliko drugih ši-kan, groženj in krivic, pa ve samo Bog ... Taka je bila Osvobodilna fronta. Če tu poleg pritisnem še onih 260 mrtvih iz naše občine in še vse drugo, kar je že zapisano v teh poglavjih, imamo v grobem “dobrote” OF iz ene občine. Kaj pa v celi Sloveniji?	,
------o-------
nestrpno pričakuje izid volitev, prorokov, ki napovedujejo izid, je seveda dosti, toda ne toliko kot preje. Vse je odvisno od tega, kako bodo glasovali desničarji.
CLEVELAND, O, MALI OGLASI
Pozor
Barvanje znotraj in zunaj, papiranje ter čiščenje oken in pod po zmerni ceni. Kličite 671-1382.	—(173)
Sobe se odda
4 sobe se odda spodaj v okolici E. 68 St. Kličite EN 1-9435	(172)
Hiša naprodaj
Hiša s 3 spalnicami, vsa podkletena, z 1 in pol garažo in zaprtim porčem, s preprogami je naprodaj na 19784 Renwood Ave, Euclid, O. Kličite vsak dan po petih zvečer, v sobotah in nedeljah ves dan IV 6-3319.	—(172)
Lastnik prodaja
V Euclidu, hiša bungalow tipa, 3 spalnice, IVa kopalnica, preproge, zavese, naravni les, poploščena razvedrilna soba, aluminijasta vetrna okna na trojni tir in mreže, IVa garaža; v fari sv. Kristine. Nič agentov. IV 1-3226.	(171)
V najem
V najem oddamo lepo 5-sobno stanovanje na 6724 Bayliss Ave. Kličite UT 1-8821.	—(169)
1053 E. 71 St.
Blizu St. Clair Ave., se odda 3 sobe in kopalnica; zaprt porč, zgoraj. Kličite 361-0989.
(169)
Harmonika naprodaj
Velika, starodavna, v dobrem stanju, poceni naprodaj. Kličite od 11. do 1. pop. ali od 5. do 7. ure 851-0821.
(169)
V petek bodo v Čilu parlamentarne volitve
SANTIAGO, Čile. — Ta teden bodo v Cilenški republiki parlamentarne volitve, ki se razlikujejo od prejšnjih po tem, da pri njih ne kandidirajo več takoimenovane desničarske stranke: liberalna, radikalna in konservativna. Glavni boj se bo odigral med krščanskim demokratom Freyjem in socijali-stom Allendejem. Ker se oba kandidata trudita, da pridobita desničarske glasove, se ne napadata med seboj tako divje kot nekdaj.
Pristaši kandidata Allende, ki jih vodijo komunisti, so strašno prijazni do krščanskih demokratov. Hočejo pri desničarjih vzbuditi prepričanje, da med Allendejem in Freyjem ni dejansko nobene razlike razen poudarjanje pomena vere za javno življenje. Poudarjajo tudi to, da sta bili sedanji obe glavni stranki pri prejšnjih volitvah zaveznici v boju proti desničarskemu kandidatu Aleksandru Rodriguezu. Allendejevi pristaši se na komunistično pobudo radi sklicujejo tudi na papeža Janeza XXIII. in njegove okrožnice.
Vsa čilenska politična javnost
ZULICH
INSURANCE
AGENCY
18115 Neff Rd. - IV 1-4221 Cleveland 19, Ohio
Naprodaj
Kmalu bomo odšli. Da “počistimo”, imamo naprodaj še nekaj predmetov: 9 x 12 orientalsko preprogo (pravkar očiščeno) za $45.00, pisarniško kartotečno jekleno omaro (kot novo) za $15.00, sešte-valni stroj za $15.00, krasno kromirano ptičjo kletko za $10.00, en zmrzovalnik za 900 Ibs. v zelo dobrem stanju, za $75.00 ter več drugega. M.S. Beros, 6116 St. Clair Ave. stranska vrata.
(169)
Soba se odda
Soba se odda poštenemu penzionistu v Collinwoodu. Si lahko sam kuha. Pri mirni družini brez otrok. Kličite A.-D. HE 1-0628 za naslov.
(170)
Stanovanje v najem
Trisobno stanovanje z garažo oddajo na 5803 Bonna Ave. Parna kurjava.
Delo išče
Oženjen moški išče zaposlitev na farmi, za stanovanje, ogrev in mesečno plačo $150. Ponudbe poslati na naslov: Wm. Margan, R.R. 1, Roslin, Ont. Canada.	—(170)
Lastnik prodaja
6-sobna enodružinska hiša, južno od Lake Shore Blvd., blizu , St. Jerome ali Marije Vnebovzete fare. 3 zgoraj, 3 spodaj, moderna. Kličite IV 1-3461 po 4. uri.	(171)
Harmonika naprodaj
Lubas izdelka, 3-vrstna, na gumbe. Si jo lahko ogledate na 832 E. 200 St., po 6. uri zv., ali kličite IV 1-6530.	(172)
Hišo v najem
Oddamo 5-sobno hišo v najem, veliko dvorišče, lahko za vrt, na 5809 Prosser Ave. Kličite HI 2-7821 po 6. uri pop.	—(173)

H. Bordeaux - L. Brus:
RODBINA
Roquevillardov

“Ne, gospodična, še ne,” je pojasnila sobarica. “Gospod vas čaka.”
Že je gospod Roquevillard, ki jo je bil slišal, odprl pisarno, da bi jo sprejel:
“No, Marjeta?”
“Oče, nisem ga našla.”
V teh besedah, ki sta jih izmenjala oče in hči, je bila vsa skrivna in še nedoločena skrb pred grozečo nesrečo — večjo nesrečo, kot jo navadno povzročajo mladostne zablode, zaradi drzne sile, ki sta jo slutila v gospe Prasnovi.
III.
Kalvarija Lemenc
Ko je Mavricij Roquevillard stopil iz očetove hiše, je šel skozi mesto in zavil naravnost na griček Lemenc, kjer mu je gospa Prasne bila napovedala sestanek.
Že izbira tega mesta je bila preziranje javnega mnenja: griček obvladuje cel Cham-bery, s katerega ga lahko opazuješ z vseh strani. Nekoč je bila to gola skala tako velikega strateškega pomena, da so tam za časa starih vojvod kurili grmade, s katerimi so
CHICAGO, ILL.
LOST & FOUND
COLLIE — Blue Moro lost Vicinity 112th and Vicennes. Answers to the name Patches. Children grieving. HI 5-6953.	(171)
-— 	—					
	MALE HELP	
MAINTENANCE
experienced in 3 phase, 220 volt electric motors and general knowledge of factory maintenance. Must be willing to work any shift, excellent opportunity for qualified person.
Adolph Plating, Inc.
832 So. Central Chicago, Illinois
(170)
SHOP WELDERS,
SHOP MEN, AND SHOP HELPERS WANTED
Good opportunity for advancement and to learn welding and pipe fabrication. — Apply
E. B. KAISER CO.
....2114 W. Lake Av. Glenview, Illinois
Mr. MANGELSDORF,
PA 4-4500 and SP 4-6666
(171)
EXPERIENCED TAILOR — For All Major Repair Work. $2.75 per hour. Pleasant working conditions. — Apply: Holiday Laundry and Dry Cleaners. 8138 Floral Ave., Skokie, Illinois.	(170)
HELP WANTED — FEMALE
CASHIERS — WAITRESSES — COOKS WANTED Must be Experienced. Good Salary for Right Party. Apply: Dixie Belle Pancake House, 10335 West Grand Ave., Franklin Park, 111.	(170)
dajali znamenja na Lepinski in Guetski grič, ki sta bila dva naprej stoječa vrhova, dve silni straži, ki sta čuvali francosko mejo. Danes prideš na Lemenc po poti, ki se vzpenja iz predmestja Reclus nad železniško progo in drži z ene strani vzdolž visokega samostanskega obzidja, z druge pa mimo revnih enonadstropnih podeželskih hiš. Ko zmanjka le-teh, si popolnoma na deželi in pred seboj imaš griček, ki ga krasi ne več kako vojno znamenje, marveč kapela, ki se odraža na svetlem oddaljenem ozadju gorske verige verige Revarda in Nivoleta. Od tam dalje je steza odprta. Redka vrsta akacij jo varuje le za silo. Pomanjkljiv križev pot s praznimi vdolbinami jo spremlja po strmini. To je zapuščeno sprehajališče.
Kapelica na kalvariji, sezidana v bizantinskem slogu, sestoji iz kupole in iz peristila, ki ga podpirajo štirje stebri in zvišuje nekaj stopnic. Leta 1829, je bil tam pokopan neki chamberyjski nadškof. Njegov grob je vdolben v skalo, notranjost poslopja pa je prazna.
Pri prvih postajah v začetku steze je Mavricij razločil človeško postavo, ki je sedela
CHICAGO, ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
YOU BUY WRECKING YARD North West Neighborhood. Includes Used Cars, Ample fenced - in lot, small office. PH.: 549-3591.	(172)
APARTMENTS FOR RENT
5 Room Unheated Apartment. 2 Bedrooms, full bath, cabinet kitchen, large open porch, 2 car gar. available. $50 per month. BR 8-9471 after 5:30.	(170)
Newly decorated 4 Room Heated Apartment. 2nd floor. Full bath, attic, utility room in basement. Large yard. Near everything. — $75 per month. — EV 4-1222.	(171)
REAL ESTATE FOR SALE
4409 W. FULLERTON — Lge. Store, 25x125, 5 roorp apt. above, Oil heat, suitable for any type business. $275 per month rental or Will Sell Reasonable. — 823-2481.	(172)
VICINITY 155th & CRAWFORD — 6 Rm. Brick Ranch; Thermo doors to covered patio. 65x135 lot. Take over 4% % Mortgage. Nr. schools, shopping & churches. $15,450. — ED 1-7647.
JUSTICE — Sacrifice By Owner. 3 Bdrm. Frame Ranch. Tile bath, cabinet kit., utility rm., gas heat, aim. S/S, patio, IVz car garage. Lot 50x225. Nr. pub. & Catholic schls. $15,500. — 458-0823.	(170)
MALE HELP
MACHINISTS
EXPERIENCED IN SETTING UP AND OPERATING MILLS- -LATHES - GRINDERS Machinery Assemblers DAY OR NIGHT — OVERTIME WORK Differential Pay For Night Shift Free hospitalization and other Benefits Interview 8 A. M. to 5 P. M.
F: J. Littell Machine Co.
4101 N. Ravenswood (1800 West)
An equal opportunity employer.	(171)
na stopnicah med stebri, čakala ga je. S komolci na kolenih si je podpirala svoj obraz z obema rokama, ki sta bili v soncu rožnati in prozorni. Ni se zganila, ko je prihajal bliže, le gledala ga je s svojimi ognjenimi očmi. On pa je hitel, da mu je zmanjkovalo sape. Ko je bil poleg nje, je hitro in prožno vstala.
“Bala sem se, da te ne bo,” je dejala.
“Bil sem zadržan, Edita.” Bil je tako razburjen, da mu ni nič očitala. Prijela ga je za roko in ga peljala za kapelo. Tam mu je pokazala gostejšo travo in prijetno senco.
“Sediva, ali ne? Ni hladno. Lepo nama bo.”
Sedla sta drug poleg drugega in se naslonila na cerkveno obzidje, ki ju je ločilo od Chamberyja in od sveta. Pred seboj sta videla le nivoletsko pobočje v polni svetlobi.
Ljubko se je stisnila k njemu.
“Kako te ljubim,” je zašepetal, kot da bi tožil.
Ali ni bila njuna ljubezen bolestna in sladka obenem? Ona se je nekoliko odmaknila, da bi ga bolje videla. “Trpel si? Zaradi mene?” Na kratko je opisal prizor, ki ga je doživel z očetom in ki je obenem razkril njuno ljubezen ter jima pripravil največje težave v prihodnosti; pristavil je:
“Kaj naj storiva?”
Ona je ponovila:
“Da, kaj naj storiva? Najina skrivnost ni več najina.” “Najina skrivnost ni več najina,” je bolestno ponovil če on, “in ti, ti nisi bila nikoli moja.”
Položila je glavo na prsi mladega moža ter ga omam-
Vesela, ker je poslušala mamo
Gospa F. Eigenbauer iz Chicaga, 111., piše: — Moja mama je uporabljala vaše zeliščne čaje skozi 22 let, vse dokler ni mirno umrla v starosti 85 let. Ona se je ves ta čas zelo dobro držala in bila je navajena reči, da ji nobena reč ni tako pomagala, kot vaš čaj. Mnogo let mi je mama pripovedovala, naj tudi jaz začnem uporabljati vaše zeliščne čaje, ,ali takrat sem bila mlada in nisem cenila, kaj mi je govorila. Sedaj, ko sem starejša in uporabljam ta naravna zdravila že skozi zadnjih pet let, pričnem uvidevati, da bi bila morala poslušati nasvet moje matere že pred 15 leti. Ti zeliščni čaji pri meni odlično delujejo, kot tudi pri drugih, katere poznam. Moj mož jih uživa vsak dan in jih ne more dovolj pohvaliti. Pošljite mi še 6 škatel raznih vrst, ker’ jih jaz skupaj zmešam in take uporabljam. Zahvaljujem se Vam in ostajam
Vaša vedno vdana,
Gospa F. Eigenbauer
* • *
ALI TRPITE ZARADI ZAPRTJA, ki po-vzroča slabosti želodca, pline, utrujenost, nervoznost, glavobol? če so te neprijet« nosti vzrok zaprtja, jih olajšate ali odstranite, če temeljito očistite svoje telo in da drugi organi delujejo pravilno. Zavitek TATRA ZELIŠČNEGA ČAJA it. 1, za 60
skodelic, $1.10.
•	*	*
PECTORAL — PRSNI ČAJ it. 2. Znanstvena mešanica najboljših zeliič za začasno olajšanje kašlja, ki je vzrok prehlada. Imamo ga na zalogi. Zavitek $1.10-
*	•	*
REMOLEK ČAJ it. 3. Znamenita formula zelišč, zelo priljubljena pri starejših ljudeh za njen naravni in mili učinek; zavitek $1.10.
»	•	•
EMATEA ČAJ št. 4. Prirejen !z tekom razdobij preiskušenih zelišč, ki jih cenijo Še iz starih časov za njih koristni učinek pri krvi in čiščenju; zavitek $1.10.
a	•	a
RENEX ČAJ št. 5. Izvrsten zeliščni čaj, katerega uporabljajo vsi zaradi njegove zdravstvene in prirodne dobrote. Ni odvajalen. Zavitek $1.10.
*	•	•
ZESTEA ČAJ št.	6.	Slastno prijeten čaj,
uporaben kot običajen čaj. Mešanica najfinejših naravnih zelišč. Zdravilen —— ne odvajalen. Odličen vroč ali mrzel. Zavitek $1.10.
Vsak zavitek čaja stane $1.35, SEST ZAVITKOV KATEREKOLI VRSTE $7.00, vključno poštnina (prihranite $1.10),	12
zavitkov za $13.50^ vključno poštnina (prihranite $2.70). Za Kanado dodajte pri vsaki škatlji lOc za poštnino. Navodilo za uporabo na vsakem zavitku. Naročila naslovite takole:
Tatra Company, Dept. 10
Box 60, Morrisville, Pa.
Ijala s svojim glasom, ki ga je tako mehko božal, da je odmevalo v srcu kot ubiranje prstov po klavirju,
“Ali si upaš reči, da nisem tvoja? Kdaj sem te še zavrnila, porednež? Bi me rad zapustil? Tvoja sem. Ti si tako mlad in jaz jih bom kmalu trideset. Trideset let, moja ljubezen pa, ki je moje življenje, je stara šele nekaj mesecev; videla sem te v soncu in stopila sem iz sence, da bi te dosegla. Nekega dne ti bom povedala o svojih otroških letih, svoji mladosti in možitvi in solze bodo zaigrale v tvojih očeh.”
“Edita, ljubim te in ti nisi srečna.”
Na pol se je dvignila in z rokami objela njegov obraz.
“Daj mi eno leto svojega življenja za vse moje. Bi dal? Pridi, odpotujva, pozabiva! Nočem več lagati. Nočem več biti nikogar drugega. Ne morem več, ker sem tvoja.”
Na mah je bila pokonci. Za kapelo, ne daleč od njiju, se je skala navpično spuščala na cesto Aix. Približala se je robu in pogledala v globino.
“Edita!” je zavpil on, ko se je obrnil.
Mirno in smehljajoč se se je vrnila k njemu.
“Rada imam omotico, pa jo začutim samo tam,” je rekla in zopet sedla poleg njega.
Zopet je začela vrtati v bodočnost.
“Za najino tajnost ve ves svet. Kmalu jo bo vedel moj mož. Saj jo že sluti. Ljubi me na svoj način, ki se mi upira. Prepričana sem, da naju zalezuje. Maščeval se bo. Počasi bo pripravil svoje maščevanje kot vsako stvar, ki se je loti.” “Čuj, Edita; ločiti se moraš.”	.. ,
“Ločiti, da, mislila sem na to. Pa če se mož temu upre? In to bo storil. Potem: ločitev traja eno leto, dve, morda še več. Prisilili ,me bodo, da se vrnem k staršem, daleč od tu. Samo čakanje. Dve leti sama, saj bom že kar stara. In bila bi ločena od tebe. Ločena od tebe, razumeš? Poučila sem se o zadevi, saj vidiš, nemogoče je to.”
Umolknila sta. V tišini, ki ju je obdajala, ko sta slonela drug ob drugem, sta slišala nemi klic svojih življenj. Vzdolž zidu blizu njiju je zašu-melo. Zatrepetala sta.
“Nekdo prihaja,” je zašepetal on.
“Ostaniva!” je odvrnila ona ukazujoče.
Ostala sta. Njuna usoda se je odigravala v njih samih in že ni bila več odvisna od drugih. Priča ji je bila le koza, ki se je pasla po redki travi. Za njo je sledila deklica s preklo. Začudeno ju je pogledala in je šla dalje svojo pot. Njima pa je bilo žal, da njuna neprevidnost ni rodila nepopravljivih posledic.
čas je mineval in on se še ni odločil. Na povratku z griča sta razmišljala, ali naj bi se dala vkovati v še težje verige, ali naj bi jih strla, ker nista več vedela, kako še prikrivati svojo skrivnost. Stisnila se je tesno k njemu in skušala brati v njegovih očeh:
“Tvoje oči, tvoje drage oči, zakaj se izogiibajo mojemu pogledu?”
“Ne vem,” je zavzdihriil in jih na pol zaprl, ves omoten kot ona prej ob navpični skali.
Poljubila ga je na trepalnice. Iz njenih mehkih in omamnih besed pa je zvenela drzna odločitev.
“V teh zlatih jesenskih
dneh čutim, kako neznosno težko mi je pri srcu. Vsak večer je zame krut kot sreča, ki mi je bila ukradena, še nocoj odpotujem, veš!”
Ob tem nepričakovanem sklepu se je stresel in se sprostil njenega objema:
“Molči, Edita!”
“Ko sem ti zadnje dni pra-
vila o tem, si mislil, da te samo strašim. Mavricij, motil si se, nocoj odpotujem.”
Že drugič ga je skušala pridobiti na ta način, pa vselej je, zavrnil ta načrt kot neizvedljiv. Obljubil ji je, da sam odpotuje prvi in da jo bo poklical, kakor hitro bo dobil kako službo v Parizu.
Mullally Funeral Home
ZRAČEVALNI SISTEM	AMBULANČNA POSLUGA
POGREBI VSAKIH CEN
365 East 156th Street	KEnmore 1-9411
70 - LET
nudi KSKJ ljubeznivo bratsko pomoč svojim elanom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti.
AMERIŠKA
KATOLIŠKA
SLOVENSKA
JEDNOTA
(( Najstarejša slovenska podporna organizacija
v Ameriki.
Premoženje: $15,100,000.00 Število certifikatov: 47,500
Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji —
AMERIŠKI SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI
kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K.S.K.J. sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta.
K.S.K.J. izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od $500.00 do $15,000.00.
K.S.K.J. nudi zavarovalnino za onemoglost, poškodbo in operacijo do vsote $400.00 za članstvo mladinskega in odraslega oddelka.
Ako še nisi član ali članica te mogočne bratske katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot jutri!
STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ!
Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na:
GLAVNI URAD K.S.K.J.
351-353 No. Chicago St.	Joliet, Illinois
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland 3, Ohio
Moj stari naslov: ........................
Moj novi naslov: .................
MOJE IME: ........................
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO

NA RAZPOTJU — Nemški kancler dr. L. Erhard je bil v zadnjih tednih precej v ospredju zanimanja svetovne javnosti, ker se je na eni strani uprl načrtom De Gaulla o povezavi Evrope, na drugi pa se odločil za povečanje stikov v vzhodno Evropo. Na sliki ga vidimo, ko preudarno vleče svojo cigaro na nekem javnem nastopu.
V PRIJATELJSKEM RAZGOVORU — Na sliki vidimo Nino Hruščevo, ženo predsednika vlade Sovjetske zveze, na obisku pri Werni Garhardsen, ženi norveškega zunanjega ministra, v prijateljskem kramljanju.