LETO I. - iHPMONA, 23. DECEMBRA 1923. stiv. ORJU FfAl' . NACIONALISTIČNI ORGAN NAROČNINA: za Jugoslavijo: za tri mesece 12'— Din, za celo leto 48'— Din; za inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi po ceniku. — Posamezna številka Din 1'50. Lastnik ing. F. KRANJEC. Odgov. urednik VI. I. GALZINJA. IZHAJA VSAKO NEDELJO. □ REDAKCIJA IN ADMINISTRACIJA: Učiteljska tiskarna. Rokopisi se ne vračajo. — Anonimni dopisi se ne sprejemajo. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI. F. SL.: Hvaležnost domovine. K smrti sobojevnika Kralia Petra Viktorja Merlaka. Na dan, ko so topovski streli naznanjali raz grad, da praznuje rojstni dan Aleksander I., vladar svobodne in ujedinjene Jugoslavije, pokopavali so v Ljubljani enega redkih preostalih sobojevnikov velikega kralja Osvoboditelja izza njegovih vstaških bojev s Turki. Pokopali so ga ob uri pozabljenih in zapuščenih, ob polu 2. uri popoldne. Ni bilo ne cvetja, ne govorov, zastopniki vlade so pustili svoje cilindre v omari in »hvaležni narod« je v kavarni srebal svojo turško. Poleg zastopstva vojaštva, ki je dostavilo tudi godbo in deputacije sa-veza dobrovoljcev, bila je Orjuna edina, ki je izkazala dostojno čast možu, ki je v najtežjih časih za svobodo in spas naroda tvegal največ — izpostavil svoje življenje. Edino cvetje, ki ga je domovina poklonila spominu najidealnejšega moža, je bil venec oblastnega odbora organizacije jugoslovanskih naci-lonalistov. Kot neznanec brez imena je ležal na mrtvaškem odru zanemarjen in zapuščen, niti čevljev mu niso dali na noge, ki so v sledu Petra Mrko-njiča krvavele po bosanskih šumah in hercegovskih pečinah. Edini drug mu je bila častna straža Orjune. In vendar je zaslužil pogreb lepši kot vse žrtve s suhega bajerja, dali bi mu pa lahko vsaj takega, kot ga prirejajo vsem bivšim avstrijskim oberstom. Trpke misli so se porajale v na9, ko smo videli poslednjo pot brez-dvomno enega prvih slovenskih borcev za svobodo vseh Jugoslovanov. Bojevnika v pravem smislu, s puško v roki in handžarjem za pasom, ne pa junaka papirnatih programov. Zaželeli smo si nazaj umrlega Cankarja, da bi s strupeno svojo besedo ožigosal vse one rejenej plešaste in puhloglave rodoljube, ki so zlicitirali na javni dražbi vodstvo naroda, ne zavedajo se pa niti naj-primitivnejših dolžnosti, ki jih imajo napram njemu. Še manj pa napram onim, katerim se imajo zahvaliti, da jim ni treba več upogibati sluzastih hrbtenic pred avstrijskim orlom. Pred temi ljudmi je pravica onih, ki trpe in umirajo za resnično svobodo naroda, pravica hlapca Jerneja. UrArli Viktor Merlak je bil eden redkih še živečih vstašev, ki so se pridružili za časa protiturških vstaj na Balkanu princu Petru Kara-djordju, ko je prihitel iz tujine in se postavil na čelu ljudi,_ ki so zapustili dom in svojce, da začno blazno borbo proti tisočkratni premoči otomanske sile. Živi jih danes menda komaj še nekaj nad 30, med Slovenci poleg umrlega samo še br. Toman. Oni so bili junaki dejanj, zasnovanih po nevzdržni volji do svobode in ljubezni do trpečih bratov, ki jo je nosil v srcu njih voditelj, poznejši kralj osvoboditelj vseh Jugoslovanov. Ob njegovi smrti so zadnjič zadeli puške na rame in ga spremili na zadnji poti. ' x Takrat se je oficijelna »domovina« vzdramila za trenutek, vsi še živeči so bili odlikovani z najvišjim odlikovanjem Karadjordjeve zvezde In vlada je odglasovala dosmrtno pokojnino. A daleč do Boga, še dalje do Beograda. Po letu in mesecih zadeva še vedno ni priromala do Ljubljane in tako je ubogi Merlak hiral v po-bar, Lukan in dr. so imeli važnejšihmanjkanju, ker Jugoslovani kot Hri poslov dovolj, kot brigati se za pokojnino Petrovega sobojevnika. Niti visoko in zasluženo odlikovanje jih ni vzdramilo, ker navajeni so bili, da so se po vplivu strankarskega režima vsipali redovi tudi na prsa, ki bi zaslužila krogljo. Pred tedni je pokojni Merlak ponovno šel povpraševat po svoji pravici. Pri tej priliki ga je podrl nepreviden kolesar in ga tako poškodoval, da so ga prepeljali v bolnico. Tu je junak, odlikovan s Karadjord-jevo zvezdo, trpel tako pomanjkanje, da so listi morali javno pozivati na zbirko — da je lahko kadil. Oslabelo telo ni preneslo trpljenja in ponižanja, Merlak je sledil svojemu kralju tja, kjer ni bojev ne sovraštva. Marsikakega zaslužnega moža je že doletela usoda, da so njegove zasluge cenili šele ob smrti in skušali pri pogrebu nadomestiti, kar so v življenju zamudili. Petrovemu vstašu niti to ni bilo usojeno. Pogreb se je vršil na mestne stroske. Na dan proslave rojstnega dneva kralja Aleksandra, sina Petra Osvoboditelja. Vodil ga je spomin njegovega voditelja v obliki Karadjordjeve zvezde, ki jo je na blazini nosil podporočnik. Sledilo mu je komandirano zastopstvo vojske. In nekaj njegovih drugov po mišljenju — dobrovoljcev. Tisoči in tisoči, ki svoj obstoj in svobodo dolgujejo trpljenju Ka-radjordjev, Merlakov, Tomanov in kar jih je še znanih in neznanih junakov — so pa ostali doma. Z ljubeznijo v srcu ga je spremljal drug mu v bojih, br. Toman, ki le imel solze v očeh, ko je videl, kako spoštuje domovina one, ki jim dolguje svobodo. Z ljubeznijo v srcih ga je stražila in spremila do groba Orjuna, ki v teh prvih Petrovih vstaših slavi začetnike boja, katerega dokončanje je Prevzela ona. Našo ljubezen so Ti tolmačile cvetke, ki smo Ti jih edini prinesli k slovesu. Mesto solz na grob pa Ti bodi posvečena v zadnji pozdrav zakle-in Istim pogumom kot TI branilltev: »Da bodemo z Isto vztrajnostjo čast In svobodo domovine, da pa bodemo z enako odločnostjo uničevali tudi one, ki izsesavajo in uničujejo domovino in njeno svobodo in ki puščajo, da umirajo njeni heroji v bedi in siromaštvu! Borcu za svobodo — Viktorju Merlaku — slava! Policijski komesarijat Rakek. Ena najvažnejših nalog vsake državne uprave je gotovo ta, da budno in z največjo pozornostjo pazi na svoje državne meje. Na teh pa se odlikujejo še posebej gotove važne točke, ki predstavljajo takorekoč vrata in okna državne zgradbe. One zahtevajo povečano pozornost vsake državne uprave, ki mora na taka mesta postaviti zmožne vratarje in pazne čuvaje, da vztrajno in z največjo požrtvovalnostjo gledajo, kaj dela sovražni sosed, da pridobivajo in negujejo tam čez mejo naše prijatelje, da pa obenem vrše kontrolo nad tistimi, ki priha-hajajo in odhajajo. Naša država^ ki je vsled nahodnega nosu g. Ninčiča in pa vsled naše nezmožne diplomacije obkrožena s številnimi in močnimi sovražniki, bi morala tembolj posvečati pažnjo takim važnim obmejnim točkam. Temu pa ni tako, in navajamo danes v dokaz in zadnje opozorilo merodajnim faktorjem obmejno postajo Rakek. Kot skrajna točka dvotirne Južne železnice tvori Rakek gotovo eno izmed najvažnejših naših obmejnih postojank. Okoli 100 oseb. in tovornih vlakov križa dnevno sem in tja našo državno mejo. Na teh vlakih se vozi svetovna publika, ki pozorno motri naše razmere in potem v tisočih pogovorih vrši neizprosno, v pretežni večini celo škodoželjno kritiko. Tu je transit za vse naše sosede, prijatelje in sovražnike. Onkraj te naše postojanke pa stoji največji naš sovražnik, ki izrablja vsako našo slabost sebi v korist, ki nam pošilja celo armado ogleduhov v našo državno hišo, ker dobro ve, da naš račun ž njim še ni zaključen in že sluti, da bomo ta račun saldirali mi nacionalisti. V svrho obrane državnih interesov je na tej točki postavljen obmejni policijski komisarijat, ki mu načeluje policijski komisar Predič s približno 14 uradniki in uslužbenci. Formelno je torej dovolj poskrbljeno, da bi se očuvalo našo državno mejo, v resnici pa je ta komisarjat sramota za našo državo. Komisar Predič sam zanemarja svojo službo. Po cele noči in celo po več dni zapušča svoje službeno mesto. Njemu so ljubše zabave ženske družbe v ljubljanskem baru in drugih zabaviščih, kakor pa vestna služba. Njegovo drugo stanovanje je hotel »Tivoli«. Jasno je, da po takih celonočnih šampanjskih ekskurzijah ni mogoče vestno vodstvo tako važnega urada kakor je policijski komisarijat na Rakeku. Toda to še ne bi bilo najvecje zlo. O. komisar Predič se vozi na zabave tudi v Postojno k Italijanom in se je celo enkrat vrnil od tam tako pijan, da ga je moral službujoči orožnik pod pazduho spraviti v urad na otomano. Za take ekskurzije in druge ugodnosti pa seveda zahtevajo Italijani protiuslu-ge, ki jim jih g. komisar tudi rade-volje dovoli, bodisi v svojem lastnem delokrogu, bodisi s pomočjo svojega prijatelja g. Ninčiča. Tako je Izposloval na nemalo začudenje carinske oblasti, da smejo italijanski oficirji nemoteno hoditi po naši državni cesti iz Postojne v Hotederši-co. Da se ti oficirji ne sprehajajo v svojo zabavo po naši državi, ampak v našo škodo, je vsakemu jasno. Dalje izdaja g. Predič samolastno in protizakonito osebam dovoljenje za prelaz meje, seveda v sporazumu s svojimi italijanskimi prijatelji. Na drugi strani pa šikanira domače prebivalstvo in se neopravičeno vmešava v občinsko avtonomijo rakovške občine. Tako je naš poziv proti njemu v eni prejšnjih številk »Orjune« nalepil na okno službenega lokala z izjavo, da ukinja pro- Občni zbor Orjune Ljubljana. Upravni odbor, odnosno komisarijat sklicuje v smislu §§ 44 — 48 štatutov za petek, dne 28. decembra 1923 ob 20. uri v veliko dvorano MESTNEGA DOMA. DNEVNI RED: 1. Poročilo o dosedanjem delovanju. 2. Absolutorij funkcijonarjem. 3. Volitve novega upravnega odbora in revizijskega odbora. 4. Delovni program za bodoče. 5. Slučajnosti. Prisostvovati skupščini imajo pravico vsi člani, glasovati le polnoletni, ki lahko pooblaste tudi koga drugega. Vsak član naj prinese seboj izkaznico, če pa iste še nima, potrdilo o plačani članarini. Pred občnim zborom se lahko v dvorani plača članarina in dobe znaki in izkaznice. laznice. Šele na pritisk višje oblasti je moral to zlorabo državne oblasti obustaviti. Ena nemalih krivd pa je tudi ta, da lažnivo obvešča svoje predpostavljeno ministrstvo notranjih del in tako provzroča zmedo in neprijazno razpoloženje med samimi državnimi oblastmi. Tako je izvestil povsem lažnivo ministrstvo o naši proslavi na Rakeku povodom razvitja prapora in s tem obdolžil teritorijalno orožni-štvo in Orjuno deliktov, ki so jih zagrešili njegovi lastni uradniki. Vsa ta dejstva ustvarjajo med občinstvom proti temu človeku nezaupanje in mržnjo tako, da je vsako medsebojno delovanje, ki je na tem mestu neobhodno potrebno, povsem izključeno. To ne-razpoloženje je dalo tudi povod, da smo v eni prejšnjih številk priobčili poziv na vse naše člane, somišljenike in zaupnike to in onstran meje, da se čuvajo pred Predičem. Jasno je, da, vpliva vse to ravnanje načelnika urada na urad sam in njegove uslužbence. Uradništvo, ki vsled tako pogoste neopravičene odsotnosti svojega šefa ne občuti nobene kontrole, se tudi po tem ravna. Pijančevanje pozno v noč povzroča vedno prepire in nevoljo do dela. Uradne ure se ne drže. Vlaki večkrat prihajajo in odhajajo brez navzočnosti uradnika. Interna-cijonalne vlačuge se za spolno plačilo prepuščajo preko meje, med tem ko se naše zavedne ljudi brezmerno in nepotrebno šikanira. V dokaz temu navajamo gorostasno dejstvo, da je životarila zloglasna špijonka Androllčka celih 8 dni z uradnikom komisarijat na Rakeku, nemoteno cele dneve posedala in polegala v uradu, kjer jej je bilo vse odprto in jej je še celo nastavijenec komisari-jata moral prenesti zaupno pismo v Postojno. Drugi uradnik je dobil z enako vlačugo v uradnem prostoru sifilis. Tretji je bil svoječasno komunistični hujskač. Oba sta sedaj prestavljena. Na njih mesto pa je prišel policijski pisar Gerbca. Značaj tega človeka kaže dejstvo, da je v javnem uradu hotel strgati por-tepe s svoje sablje in ko mu to ni uspelo, je isto lopnil ob tla, češ, ako ga zadene najmanjša kazen za njegovo pregreho, njemu ni treba te službe, on zna laški in bo vedno dobil pri fašistih boljšo. — Kak utis napravi tako uradništvo na podrejeno orožništvo, in da je isto izgubilo pred njim vsak rešpekt, bo vsakomur jasno. To orožništvo je še izpred vojne in vojne dobe naučeno vse drugih manir in dobro ve, da bi vsak tak uradnik v bivši Avstriji sedel v zaporu, ne pa na tako odgovornem mestu. Vse to pa se ne odigrava mogoče kje v Pi-škopeji, ampak pred očmi celega sveta, na zapadnih vratih naše države. Vse io je našim oblastim dobro poznano in je bil radi tega g. Predič že enkrat prestavljen v Subotico, toda njegov mogočni zaščitnik, šef policije g. Lazarevič, je svojemu varovancu po enomesečnem dopustu izposloval zopetno vrnitev na Rakek. Mislili smo, da se bode popravil, toda varali smo se. Opozarjamo merodajne faktorje, da je naša potrpežljivost pri kraju in naj končno store svojo dolžnost, sicer bodemo morali posredovati mi na občuten način, četudi to ne bo v korist državni avtoriteti, ki jo ljudje Predičevega kova rušijo. Na njegovo mesto pa naj pride človek, ki bo razumel, kaj je država in Nacija in kaj je njegova dolžnost do obeh. Pred Predičem in komisarijatom Rakek pa kličemo vsem našim članom, zaupnikom in somišljenikom to In še posebej onstran meje — Pozor! Bodimo čuječi! (Dr. Žnuderl.) Ako pregledamo podatke prvega kongresa, razvidimo iz njih smer in cilj našega dela; po smeri in cilju pa se mora ravnati pot in način, s kakšnim delovanjem se naj uresničuje naša ideja. Vprašanje vodstva je rešeno. Če se bo res vse delo vodilo strogo centralistično, če bo ekspozitura v Beogradu verno obveščala o položaju in se pokazala sposobno pravilne zaključke izvajati iz raznih političnih in gospodarskih pojavov, najti si potrebne stike in vire, ter če bo te podatke centralni odbor znal smiselno uvaževati pri dajanju direktiv, bomo postali močni. Toda to je delo centralne ekspoziture in centralnega odbora, delo od zgoraj. Zanimivo in važno je vprašanje, kako naj delujejo celice tega organizma, mestni odbori, poverjeništva. Delo od spodaj. Naš pokret je proces. Kdor misli, da mora doseči od nekoga kako pravo, bo nastopil pot pravde. Deloval bo na to, da mu sodniki pravo priznajo. In če mu nasprotnik potem pravice ne da, nastopi z eksekucijo. Naš pokret je proces. Ljudstvo je naš sodnik. Zato je glavno delo, pridobivati si tega sodnika. Ustanoviti se mora čim največ organizacij in tem organizacijam je glavni cilj: dejansko obstojati in ustanavljati nove. »Bodite čuječi,« je svetopisemski izrek. Vse notranje delo organi- zacije naj stremi za tem, da utrdi v članih jugoslovansko zavest. Kako to doseza, je vseeno. Predavanja, prireditve, gojenje skupnosti v javnih zborih, v Sokolu itd. Obstojati mora močna zveza s sosedi, menjavajo naj se predavatelji in več organizacij naj skupno nastopa. Zlasti živahna bodi zveza iz mesta, od koder je izšel pokret in oblastni odbori naj nadzorujejo in pospešujejo take stike z jedinicami. Bodimo čuječi, to je, v stalno živi globoki zavesti jugoslovenstva, fanatizirani z absolutno ljubeznijo in vero do Enega, ki je Srb, Hrvat, Slovenec. Če dosežemo to nacijo-nalno čuječnost pri članstvu, smo dosegli vse: Tako čuječe ljudstvo bo izvrševalo pri kongresu začrtani program, saj je isti le posledica nacionalizma. Bodimo čuječi! Zato ne bijmo spečih! Separatisti, avtonomisti niso vedno naši sovražniki, neverniki so; z besedo, pobudo in vzgledom med nje, ne s pestjo! Mestne organizacije naj delujejo v glavnem s pridobivanjem članstva in utrjevanjem jugoslovanskega pojmovanja države. Iz mest naj člani nosijo besedo o jugoslovanski kulturi na dežele. To delo, okrepljeno z javnimi nastopi, bo največje orožje zoper nevernike. Naučili se bodo ločiti laž od resnice in od politično separatističnih in avtonomističnih demago- gij zavedeni ljudje bodo uvidevali. S tem pa bomo redčili njih vrste in se pripravljali za oni čas, ko bodo dosedanji vodniki ljudstva morali prepustiti svoja mesta pravim vodnikom. A za vse to je glavno, da smo čuječi, to je, da smo prežeti nacijo-nalizma! Tako bomo proces dobili. Sodba bo naša. A da jo izvršimo, moramo pripravljati eksekucijo. Disciplino, jake akcijske čete. A one naj bodo le straža našega pohoda, one so le samoobramba, one niso naše sredstvo. Prezvišena je ideja jugoslovanskega nacijonalizma, da bi se manifestiralo v nasiljih in pouličnih izgredih. Naše članstvo mora bolj zaposlovati kulturne ustanove in manj sodišča. Moralni udarci so hujši in učinkoviteljši, kot udarci s pestjo. Pa tudi v samoobrambi bomo udarjali zvodnike in prizanašali zaslepljenim rojakom, neusmiljen bodi bič le proti tujerodskemu izzivanju. Taktika ob meji in v krajih, ki so pomešani s tujimi narodnostmi, bo seveda drugačna, kakor v drugih krajih. Po gori očrtanem programu bo stvar krajevnih organizacij, prilagoditi delo danim razmeram. V vsem pa nam bodi geslo; Bodimo čuječi! Vsem bratskim Orjunam v Sloveniji! Nemška predrznost sega zopet po naši lepi zemlji. Peščica oho* lih od naših žuljev obogatelih mariborskih in štajerskih Nemcev hoče z dovoljenjem vlade osnovati v Mariboru novo veliko nemško tiskarno in banko, ki naj bi izdajala hujskaške nemške liste in obu* jttia zopet narodno mlačnost in odpadništvo. Bratje, to se ne sme zgoditi! Vsa zavedna in narodna slovenska javnost se mora dvigniti kakor en mož in odločno povedati, da tega ne dopusti, in ne bo nib dar dopustila! Pozivamo zato vse naše organizacije širom domovine, da prirede o priliki prihodnjih praznikov javna protestna zborovanja in odpošljejo protestne brzojavke vladi v Beograd. OBLASTNI ODBOR. Posle kongresa. Rezultati našeg kongresa naišli su na jednodušno odobravanje svili članova pokreta, a izazvali su jak dojam i u ostaloj javnosti, i ako, kriv-njorn loše organizirane obaveštajne službe našeg kongresa, nismo još mogli da čitamo komentare svih po-litičkih organa naših stranaka i grupa. Kad velimo »jak dojam«, ne mislimo uvek na prijaznost. Kao što se svak mogao iz toka i rezolucije kongresa uveriti, mi smo bili i ostajemo borbena organizacija, i kao takovi unapred računamo i čak se veselimo neprijaznosti zlih i zavedenih. Ako je netko iz naše otvorene kritike dosadanjeg rada mogao da misli. da mi postajemo samo kulturna omladinska organizacija sitnog rada i teorijskog nadmudrivanja, taj se je kruto prevario. Jest, mi smo kritizirali pošteno svoj rad, kao što kritiziramo i tudji; učinili smo to čak toliko pošteno, da svi to ističu kao retkost (u našem kukavnom parti-zanskom životu to i jest retkost!), ali mi nigde i ničim nismo desavu-irali, i našu borbenost kao princip, ni naše akcione, kao nositeljice te borbenosti; niti čemo to ikada učini-ti. Mi smo grešili u pojedinostima; bilo je incidenata i tučnjava, koje osiMijujemo, i kazniti čemo najstrože svakog člana, koji ih ponovno iza-zove; — ali u načelu mi dižemo visoko barjak borbe i muškog požrt-vovanja za svaki slučaj i priliku, gde budemo videli da dostojanstvo Nacije i pokreta traže akciju, bilo umom ili mišicom. Uopšte, vara se svatko tko misli, da smo se mi u biti išta izmenili. Mi smo i pre bili vanpartijski pokret, i u cclini se to provadjalo, ma da u pojedinostima nije. Mi smo i prije bili kulturno i socijalno orijentirani, pa se i na tome radilo, samo ne do-voljno intenzivno. Od sada pak hočemo, da do kraja i u svemu ostanemo van partizanstva, i da što više snage uložimo, i za borbeni na-ekmalizam, i za kulturni rad, i za socljalna pitanja. Kongres bi imao da znači u stvari početak novog rada na več pre uglavljenitn bazama. On znači i no- vu taktiku, naročito u cilju okuplja-nja svih borbenih nacionalističkih snaga u naš pokret, a što smo u re-zoluciji i u referatima toliko naglasili dostojanstvenost (i što se naročilo opazilo!), tim se zaista htelo manifestirati i potrebu discipline medju članstvom i označiti važnost naše uloge u javnom životu. Na naročite simpatije naišao je naš kongres u štampi t. zv. »srednje linije«. (»Slobodna Tribuna«, sarajevski »Narod«, »Novo Doba«, su-šački »Novi List« i »Slovenski Narod«). Osim simpatije, ima u tim člancima doduše i zlobnih aluzija na naš prijašnji rad, a naročito na to da bi on bio »škodio jugoslovenskoj ideji« itd., na što čemo se drugom prilikom osvrnuti. A za sad, — na simpatijama — hvala! Medjutim, baš te krugove želili bi upozoriti na gornje naše reči, kao i na izveštaj sa kongresa u posled-njoj »Pobedi«, — jer ne bi želili da bude nesporazumaka. Mi smo kazali otvoreno, kako se odnosimo prema našim strankama uopšte, i prema pojedinima napose. Odlučno ostajemo kod toga da smo vanpartijska organizacija, i to čemo dosledno pro-vadjati, ali nikako nebi želili da ko bilo uztne tu našu odluku kao orijen-tiranje od ove ili one grupe k nekoj drugoj grupi. Kao što smo se uvek ogradjivali protiv toga da smo kakav ogranak demokratske stranke, tako smo i sada otvoreno kazali, da su nam demokratska i zemljoradnič-ka stranka po svojoj jugoslovenskoj ideologiji najbliže, a kazali smo i to, da su nam i Jugosloveni oko t. zv. »srednje linije« po svojoj jugoslovenskoj ideologiji (u koliko je kod svih prava!) isto tako blizi. Ali, kao što se s druge Strane demokrati udaljuju od nas po onim oznakama, koje su zajedničke svim strankama starijih generacija; po suvišku partizanstva, ličnim borbama, pomanjkanju do kraja izradjenih novih pogleda, pomanjkanju jedne jače konstruktivne borbenosti (čega svega kod drugih Ima još i manje!), — tako su nam i »srednjelinijaši« još više tudji po svojoj akcentuiranoj neaktivnosti po tipičnom rasparčava-nju na stotinu odvojenih mišljenja i grupa, po komotnom stanovištvu kritiziranja kroz dobro osigurane li-stove, bez ikakvog jačeg nastojanja za večim zamasima, za borbenim pokretima itd. Mi, kao borbena organizacija, volimo i lošiji rad više nego nikakav rad. »Slobodna Tribuna«, n. pr., koja se zaklinje na jugoslovenstvo, a još uvek joj je po-litički ideal blokaš Trumbič, i čiji su rezultati rada još uvek ograničeni na putne torbe g. Marjanoviča i Gi-unia, — takova jugoslovenska grupa ne može, naravski, da pobudi u nama nikakvo, ni pouzdanje ni simpatije. Demokrate i zemljoradnike, kao stranke sa svojim zlim i dobrim stranama, sa dodirnim i nedodirnim s nama točkama, mi možemo i naj-oštrije kritizirati, ali srednju liniju mi bi morali naprosto negirati. Jer kakav je njen »raison d’etre?« Ili stvaranje nove jugoslovenske stranke, ili stvaranje jedne vanpartijske jugoslovenske organizacije? — Sa kojim oznakama? Zar jači rad, veča disciplina, odredjeniji pravac,čišče ju-goslovenstvo, istaknutija borbenost, — nego u drugim grupama? Ni govora! Šta više, — možda još nebu-Ioznije jugoslovenstvo, veča anarhija odvojenih mišljenja, komotni libe-ralizam fraziranja umesto borbenosti, nikakva sposobnost pokreta itd. Ako je potrebna jedna nova vanpartijska jugoslovenska organizacija, onda se ta mora od starih razlikovati u nečem višem, nego što su samo drugi (ali ne i drugačiji ) ljudi, 1 samo kritiziranje. Ona mora da una-ša mladost I borbenost kao vitalitet, a nova gledišta i nove ljude kao sadržinu. I to smo mi, — »Orjuna«. Zato smo i prodrli u sve krajeve Nacije, dok je »srednja linija« kroz isto to vreme, i uza sva bogata sredstva, nekoliko kongresa i nekoliko dobrih listova, — gubila čak 1 generale. Naše smernice posle kongresa ne mogu dakle nikako da budu u ne-kakvom približanju »srednjoj liniji«, kao što se to šaputa; i to naprosto zato što ta njihova »srednjost« znači nemotornost i neorijentiranost, do-čim smo mi, i ako za okupljanje svih čestitih i sposobnih nacionalističkih snaga, ipak za potpuno i jasno označeno jugoslovenstvo, za orientiranost i disciplinu u svakom pravcu, i za odlučnu borbenost i živ pokret, bez obzira na mrtve formalizme. Ako su i oni za ovo, oni mogu da dodju k nama, ali mi unatrag ne ide-mo. Mi naravski znamo, da oni to ne če učiniti, ali, jer s druge strane znamo i to da medu njima ima zaista ljudi lepe prošlosti i dobrih Jugoslo-vena, — mi čemo i na njihovu grupu gledati onim očima, kojim gledamo na svaki elemenat podesan za jača-nje i okupljanje jugoslovenskih redova proti separatističkim, i prema tome če se ravnati i naša taktika. * Gornji članek je prinesla »Pobe-da«, naš centralni organ, v svoji 47. številki. Po svoji vsebini tvori dopolnilo, odnosno obrazjašnjenje referata br. Nike Bartuloviča, katerega so nekateri naivni politiki smatrali kot umik Orjune iz bojne linije in poizkus približanja neodločnim politikom srednje linije. Članek priobčujemo v originalnem tekstu, ker hočemo v bodoče tudi na ta način delovati v našem listu za zbližanje in končno ujedinje-nje, da bodemo nudili članstvu vsebino tudi v srbo-hrvatskem narečju. Uredništvo. iiitiaiiiMMi« VESELE B02ICNE PRAZNIKE ŽELI VSEM CEN J. NAROČNIKOM IN INSERENTOM UPRAVA. SpcMrai&fifi med iiar. inOrlun©. Kakor smo poročali že v kongresni številki, je kongres končno-veljavno verificiral sporazum med našo organizacijo in narodno odbrano. Delovanje slednje, ki je zlasti razširjena v srbskem delu našega naroda, je tudi med Slovenci dovolj znano po intenzivni iredentistični propagandi, ki jo je vodila pred vojno in ustvarjala revolucijonarno razpoloženje predvsem v Bosni, Hercegovini in Vojvodini, odnosno Sremu. Gotovo je, da je s to zvezo dveh najmočnejših organizacij v državi ustvarjena močna nacionalistična fronta, ki bo kos vsem nasprotnim napadom. V naslednjem priobčujemo besedilo dogovora, sklenjenega sicer že na sestanku v Beogradu avgusta meseca, a pravno-veljavnega od našega kongresa dalje. »Zastopniki središnog odbora narodne odbrane in organizacije jugoslovenskih nacionalistov so se na svojih skupnih sejah dne 26. in 27. avgusta 1. 1923. v Beogradu sporazumeli na podlagi konštatacije, da je organizacija jugoslovenskih naci-jonalistov popolnoma izvenstrankar-ska organizacija ter sklenili: 1. Obe organizaciji obdrže tudi v bodoče svojo notranjo samostojnost. 2. Organizacija jugoslovenskih nacijonalistov stopa v tesne zveze s središnim odborom narodne odbrane v svrho skupnega delovanja v korist naroda in domovine. 3. Vodstvo organizacije jugoslovenskih nacijonalistov ne bo dopustilo nobene akcije večjega značaja brez predhodnega sporazuma z sre-dišnim odborom narodne odbrane. 4. Da se manifestira tesna zveza in enotno postopanje obeh organizacij vstopi en delegat organizacije jugoslovanskih nacijonalistov kot član v središnji odbor narodne odbrane. 5. Ta sporazum stopi v veljavo, čim ga vodstva središnog odbora narodne odbrane in organizacije jugoslovenskih nacijonalistov odobre, nakar se bo sporazumno objavil. Podpisani zastopniki Orjune. Za direktorij: Jerko ČuIIč s. r. Čir o Čičin-Šaln s. r. Za oblasni odbor južne Srbije: Milosav Jelič s. r. Za Zagreb in Ljubljano: Atanasije Ristič s. r. Za Vojvodino: Dobroslav Jevdjevič s. r. Za Bosno in Hercegovino: Julij Urlep s. r. Za Srbijo: Dr. Mogorovid s. r. Zastopniki središnog odbora narodne odbrane: 2. Rafajlovlč s. r. Svet. Tomič s. r. Pavle Jurišič s. r. Svet. Stojadino-vič s. r. Poziv. Dopisnika, ki nam ie poslal dopis, priobčen v 53. Številki našega lista pod naslovom »Tvrdka Pogačnik ali gospod Bizjak, pisarniški rav- natelj«, poživljamo, da se takoj zglasi v uredništvu, ker bodemo v nasprotnem sluča]n objavili njegovo hue. Uredništvo. : Manufaktura E moda uoV1 e m oguliš m mmmm m Damsko in moško H po znatno znižanih cenah priznano najboljših angleških, čeških in drugih tvor-nic se dobi pri SJ 8 IM Prešernova ulica št. 3 v palači Mestne hranilnice. H Priložnostni nakup Jjj za božična m novoletna darila. f§§ ra ii i mmmmm m i m n » m ■ ■ a mm m A A L. Silili ? n A A =§§ ______ h- _A „ A, £33 3~=~=£= „lmpEx" Ljubljana, Mv trg št. 10 Telefon 70, 349. I v 83 — •1-4 tZ rH 11* G* .0» Kljub vsemu so moške obleke, ragfanl, zimske suknje, jopiči za lov in šport i. t. d. pri tvrdki najboljSe kakovosti MAČEK 0 in najcenejše. Oglejte sl brezobvezno največjo zalogo v trgovini. ■"•BS™ Dobavitelj “Državne železnice.r: I s mi gutsoH ‘vNvnann 3IAOJLVNH38 '0 a&astf-asac »Orjune“ v Ljubljani v areni Narodnega doma. Začetek ob 20. Vstopnina prosta. Godba, deklamacija, petje. Burka in prvovrstni komični nastopi. Nagovor in alegorija. PLES. Ofjuoasi—Svoji k svojim! gFfssaaia&s&BaBsrsessm mmm \------------- —..i um •«*£*>) TRADEMARK T ,1UD*“P H Kronika. Orjuna v obrambi naših nacionalnih interesov v Mariboru. O ustanovitvi nemške tiskarne in banke v Mariboru se je že veliko in dolgo govorilo, sedaj pa je zadeva toliko dozorela, da je treba napeti vse sile, da se prepreči nemška nakana. V ponedeljek, 17. t. m. je prispela iz Beograda v Maribor nenadoma vest, da je vlada Nemcem že dovolila koncesijo za novo tiskarno. Orjuna je nato takoj sklicala sejo odbora ter pozvala na skupen sestanek tudi zastopnika Jugoslovenske Matice prof. Ribariča ter zastopnike vseh narodnih strank. V restavraciji »Narodni dom« so se na to zbrali odbor Orjune, zastopnik Jugoslovenske Matice g. prof. Ribarič, zastopnik JDS g. ravnatelj Detela, zastopnik NRS g. tajnik Trošt, zastopnik NSS g. Roglič, zastopnik SKS g. Lipovšček in zastopnik SLS g. ravnatelj dr. Jerovšek. Po temeljitem razmotrivanju položaja se je izvolil poseben odbor iz zastopnikov vseh omenjenih strank in organizacij, ki skliče za nedeljo, dne 23. t. m. ob 11. uri na Stolni trg velik javni shod proti podelitvi koncesije za nemško tiskarno v Mariboru. Ob koncu so zastopniki govorili, seveda neobvezno, tudi o potrebi skupnega narodnega bloka pri prihodnjih občinskih volitvah, ki se bodo vršile Prihodnjo pomlad, in pri katerih bi lahko Nemci dobili relativno večino in s tem občino, če bi šle slovenske stranke vsaka zase v volilni boj. Akcija se bo še nadaljevala. Želeti bi bilo, da bi tudi vse naše bratske Orjune vsaj v Sloveniji priredile n. pr. na praznike protestna zborovanja proti nemški tiskarni in banki v Mariboru. Nemška tiskarna v Mariboru. Proti nečuvenemu činu koruptnega beogradskega režima, ki za ceno nemške podpore vladi izdaja narodne interese na naši severni meji, je v Mariboru v vseh narodnih krogih izzvalo viharno ogorčenje. Da se zavarujejo proti presenečenju, kakor je podelitev koncesije za nemško tiskarno, so se združile vse stranke in narodne organizacije ter izvolile akcijski odbor združenih slovenskih političnih strank ter narodnih in kulturnih organizacij. Akcijski odbor sklicuje veliko protestno zborovanje za nedeljo, dne 23. t. proti nenarodni politiki režima. Shod se vrši ob pol 11. uri na Slomškovem trgu in prepričani smo, da bo dovolj glasno dopovedal gotovim krogom, da ne trpimo favoriziranja tujcev na našem narodnem telesu. Če pa ta glas ne bo zalegel, bodemo Pač morali poseči po sredstvih, ki so bolj tehtna, kot papirnati protesti. Kakor se nam poroča iz Maribora, ie akcijski odbor poslal ministrskemu predsedstvu in ministrstvu trgovine sledečo protestno brzojavko: »Združene narodne politične stranke in kulturna društva Maribora najodločnejše protestirajo proti podelitvi koncesije za nemško tiskarno ter sklicujejo za nedeljo javni shod na prostem, kjer se bode dokumentirala volja naroda proti uzurpatorskim tendencam protidr-žavnih nemških elementov proti onim, ki so avtohtoni slov. narod stoletja zatirali in mu dosledno odrekali eksistenčno pravico.« Po nalogu strank in društev Jugoslov. Matica. Pravica z zavezanimi očmi. Pri vseh slabih lastnostih Avstrije je bil njen upravni aparat sijajen in predvsem je bilo vzorno poslovanje sodišč. Ugled nepristranosti uživa vsled tega sodna stroka tudi v naši državi po zaslugi vestnih sodnikov. Kakor se oni trudijo, da bi ta svoj renome vzdržali še naprej, tako uporablja koruptni režim vsa sredstva, da v ljudstvu omaje vso vero v avtoriteto zakonov in sodišča. Lep slučaj nam nudi zopet zadnja panamistična afera iz Trbovelj, ki sega s svojimi začetki še v cesarstvo cesarja Janeza. Znano je o njem, da je nosil zlate hlače in frak, a da je znal na najboljši način ustvarjati iz prejšnjih najhujših komunistov in nemčurjev najpristnejše velesrbske radikale, se je pokazalo sedaj. Z zlatom naložen osel prepleza vsak zid, pravi pregovor, ka-teiega resničnost je najboljše dokazal cesar Janez. Iz denarja, ki čisto gotovo ni bil njegov, je nakazal 350 tisoč dinarjev za nekako konsuinno društvo v Trbovljah, ki sploh ne obstoji. Novoustvarjeni radikalni bojevr;ki so čisto pravilno razumevali svoje vzore in intencije darova-telja in so večino denarja zasvirali. Imena posameznih so za nas postranska reč, ker falotje se dobe nazadnje povsod. — A falotski brezvestni način, s katerim je bila ta koruptna afera spravljena vsaj začasno iz sveta, si je pa v pclni saeri zaslužil patentno oznako »Mack in SliS.« — Sodišče je namreč popolnoma pravilno te novokrščeue radikale, prej 'komuniste, vtaknilo v zapor in uvedlo preiskavo. V najlepšem teku ga pa preseneti ukaz ministrstva pravde, da se preiskava prekine in ves akt pošlje v Beograd. Kaj se to pravi, pove nam lahko oni gospod, ki je v Beogradu ustmeno urgiral rešitev svoje vloge, pa jo je našel na mizi sluge, ki je ravno izmotal iz nje svojo običajno dopoldansko slanino. Sve prema propisu! Delniška pivovarna v Žalcu. Zadnja narodna pivovarna je po zaslugi gotovih krogov prešla v kremplje družbe Union. O tej zadevi se vodi časopisna polemika med celjsko posojilnico in ljubljansko Kreditno banko. Mi nočemo igrati vloge sodnika, ker o stvari nismo točno poučeni, ugotovimo le, da je žalostno, da naš domači kapital ne more doprinesti nobene žrtve za podporo prave domače industrije. Na papirju nacijonalizirana podjetja so nam dostikrat bolj škodljiva, kot čisto tuje tvrdke. Ker ona pod lepo zvenečim jugoslovanskim imenom importirajo tujce in izžemajo domače delavstvo. Malo idealizma bi se naši denarni krogi lahko navzeli od nemških vzgledov. VIŠEK NEMČURSKE PREDRZNOSTI. — ZAŽIG DRŽAVNE ZASTAVE V LAŠKEM. V noči od nedelje na ponedeljek so neznani zlikovci zažgali državno . zastavo na hiši trgovca gosp. Elsba-cherja, katera se je razobesila za rojstni dan kralja Aleksandra. Višek tej predrznosti je zapisati odgovornosti tudi našim oblastim, ki pustijo vedno importirati Nemce pod pretvezo, da so strokovnjaki. Temu naj bode dokaz, da število tujcev v Laškem vedno raste. Misliti si mora vsak, na kako umeten način se vseljujejo in zastrupljajo naše ljudi ti tuji elementi. Zgodaj zjutraj so že nemčurji zagnali govorico, da je zastavo zažgal električni tok, kar pa ni resnica, ker je zastava gorela od spodaj, kar bi pa po vžigu električnega toka začela na sredini goreti. Zločin so hoteli odvreči od sebe in pod to pretvezo tudi sum. Krivce je treba iskati ravno pri raznašalcih teh vesti, zato priporočamo žandarmerijl malo več agilnosti. Sedaj smo si na jasnem, da bode treba več pazljivosti napram nem-čurjem. Tudi proti gospodom, ki radi ščitijo te lojalne Nemce, bodemo morali započeti najostrejši boj. Zahtevamo od okrajnega glavarstva z ozirom na državno čast, da takoj izžene vse tuje elemente, krivce pa strogo kaznuje. Oblasti bodo tudi odgovorne, ako bo morala Orjuna sama braniti čast naroda in države. Vsi Laški nemčurji pa naj vedo, da bodo za vsak tak zločin poplačali s svojimi glavami račune. TOUT COMME CHEZ NOUS. Cetralni odbor Or-ju-na v Splitu se je dokaj časa pred zasedanjem kongresa (1.—3. decembra 1923) obrnil na spliški občinski svet s prošnjo, da dovoli vzidavo spominske plošče, ki proslavlja 8 spliških sinov, žrtev za narodno svobodo in ujedinjenje, na stari občinski hiši. Slavnostno odkritje te plošče naj bi se vršilo v dneh kongresa. Večina občinskega sveta, obstoječega iz trumbičevsko navdahnjenih separatistov, pa je prošnjo našega direkto-rija odbila z motivacijo, da iz formalnih ozirov začasno ne more sklepati o predlogu. Tako je bil Di-rektorij, ki je hotel ploščo odkriti v dnevih kongresa, prisiljen, da je ploščo vzidal na Pisturi, starem mestnem obzidju ob periferiji Splita. In tu je tudi po programu kongres ploščo odkril (glej kongresno izdajo ljubljanske »Orjune«). Naravnost bestialno zlobno pomanjkanje slehernega čuta pietete od strani spliškega občinskega sveta pa je spliško meščanstvo brez ozira na politično pripadnost tako razburilo, da se je bilo ob priliki odkritja plošče bati nemirov... Zgodilo se je torej, da je narod moral učiti modre občinske očete pietete in politične modrosti! No, efekt ni izostal: kajti ko je po odkritju direktorij zaprosil občinsko upravo, da prevzame ta dragoceni spomenik v varstvo, je po preteku par dni že prejel dopis, ki ga radi karakteristike priobčujemo dobesedno: Direktorium Centralnog Odbora Organizacije Jugoslovenskih Nacionalista u Splitu. Pletetom što ga zaslužuju heroji pali za oslobodenie i ujedinjenje našega naroda, Opčinska Uprava Splita prima na čuvanje i održavanje spomen-ploču, koju je Vaša organizacija patriotskom pobudom postavila na gradskom bedemu na Pisturi i svečano odkrila dne 1. tek. u prl-suču mnogobrojnoga gradanstva, te predstavnika vlasti i korporacija. Sa izrazom narodne zahvalnosti Organizaciji Jugoslovenskih Nacionalista, opčinska se uprava Splita na ovaj način rado odazivlje vašoj ponudi 2. tek. broj 1062 i prihvača sve proizlazeče obveze za uzdržavanje ovoga dragocenog spomenika, a pri-država se da u zgodan čas iskupi svoje obečanje učinjeno odlukom 20. 11. 1923., br. 6228 I da ova spomen-ploča bude uzidana na zapadnoj strani staroga opčinskog doma na Narodnom Trgu. — Načelnik: Dr. Ivo Tartaglia s. r. Temu dopisu imamo samo še dostaviti, da se glasom poročila našega glavnega odbora spominska plošča že nahaja na občinski hiši. Pašič, »Vidovdan« In državni Interesi. Bratski »Vidovdan« iz Novega Sada prinaša sledečo resnično vest, ki najlepše dokazuje, kakšnih »podpor« smo mi deležni od viade: Radi prevelikih zaostankov naročnine smo odposlali po deželi člane, ki naj osebno pobirajo naročnino. Eden izmed njih je prišel tudi v Beograd. Razume se, da je tudi ministrsko predsedništvo slab plačnik, ker nam dolguje naročnino za celo leto. Slučajno je prišel naš član naravnost do samega Pašiča. Ta dobro pregleda račun, in seveda g. Pašič bi ne bil Pašič, če bi ta račun tudi poravnal. On najprej lastnoročno popravi potrdilo od 144 Din« na »144 dinara u srebru« in potem našega POIOHI člana potom svojega tajnika še okara, zakaj ni na potrdilu kolek in žig organizacije. Naš član, ki mu je znano, kako nam gre trda za denar, hitro kupi in prilepi kolek ter odhiti v beogradsko mestno organizacijo, kjer stavi še pečat od društva. Ko se je tako povrnil v predsedništvo, je bil, to se razume, zopet odbit, češ, da zopet nima budžeta. Ker pa mi ne moremo čakati na budžet, po-zivljemo vse prijatelje g. Pašiča in ljubitelje avtokratov, da odkupijo potrdilo, na katerem se nahaja lastnoročna biležka g. Pašiča. Prepustimo jo po lastni ceni — 144 Din. PC»ZORI isce i® s^gtel in zračen pisarniški lokal* na!-m&ni dva.vegga pritSIl^a prostora, v prometni uSici u Ljubljani. Ponudbe na uprsvo Orjune pod šifro .GOSPODARSTVO*'. s takojšnjim £tanovanem se ugodno proda. Naslov v upravi. jŠL ... J P OZOR! lT“ “ francoska zavaro* wa!na družba v Partau Osnovana Sata -1C23' Glavnica 300 milij. frankov. Provxema požarna In SlvIJoncka zavarovanja vseh vrst. Generalno zastopstvo za Slovenijo* Ljubljana, Sv. Petra c. 33 Agilni zastopniki se sprejemalo. Prvorazredni modemi brzopi-slni stroj „STOEWER“. Zastopstvo Ljubljana, Šelenbur-gova ulica 6/1. POOBLAŠČEN! DOBAVITELJ VSEH UNFORSV1SKIH POTREBŠČIN OR. JU. NA. LJUBLJANA n VIDOVDANSKA 2 Zahtevajte brezplačen cenik, navodila za mero In plačilne pogoje Sramotni oder. Goleč, glavni urednik mariborske »Straže«, pretepač naših slovenskih fantov-vojakov. Med naše glavno nasprotnike štejemo gotovo tudi glavnega urednika »Straže«, kajti ni ga na svetu lista, ki bi tako ogabno pisal proti svojemu sovražniku, kakor je pisala »Straža« o naši organizaciji. V prvi vrsti nam je za to odgovoren glavni urednik, ki je gotovo moraličen povzročitelj vseh onih napadov, nad katerimi se je zgražalo vse pošteno misleče občinstvo. Te dni so nam prispeli čisto slučajno podatki o tem človeku. Zvedeli smo, da je bil svoj čas k. u. k. Feldkurat pri slavnem p. p. št. ^7, t. zv. »andenio la« in si tam stekel nevenljivih zaslug v pretepavanju naših zavednih Kraševcev. Tudi je dal marsikaterega neusmiljeno privezati (Anblnden) za čisto neznatne pregreške. Za vse to so nam priče na razpolago in pozivamo vse tiste, ki so trpeli po krivdi tega božjega namestnika, da nam pošljejo tozadevnih podatkov. To so torej zasluge tega posvečenega klerikalnega priganjača. On seveda misli, da je vse to že pozabljeno, misli tudi, da je pozabljeno njegovo nemoralno življenje v Černovicah, kjer si je nakopal spolno bolezen. Toda bog osvete še živi in tudi njega bo zadela gotovo zaslužena kazen. Vse to je že pozabil naš narod iti ravno tisti, ki so ga vodili v največjo nesrečo, hočejo mu biti zopet vodniki Mi pa bodemo neusmiljeno izkopali stare grehe, da pride na dan, kar se je godilo in da krivci ne uidejo zasluženi kazni. Kličemo pa: »Oj narod odpri oči, da vidiš kdo te slepi.« »Afeb«? Kaj je to? To je akcijo-narsko društvo za železniške potrebščine (»Aktiengcsellschaft fur Eisenbahnbedarfsartikel«) — odtod to lepo ime »Afeb«). Ne bi imeli nič proti temu društvu, ki dela sijajne kupčije zlasti tudi v Sloveniji. Toda kdo je zastopnik tega »jugoslovanskega podjetja«? Neki Nemec Stampil, ki ne zna slovenski, je vrhu tega nestrokovnjak za take stvari (bivši »zobotrebčar«), nemškutari okoli po svetu in odjeda kruh domačim ljudem. Ako hočete živeti pri nas, poskrbite za dostojno zastopstvo. Capito! Drugič kaj več! POZORI Več otroških vozičkov, kolesa z gomo se poceni prodajo že od Din 250*—. Ljubljana, Zvonarsba ulica štev. 1. Si zobna pasta sigurno odstranjuje močni ITO 99 tobačni duh iz ust. SP®! SUfc I 1 W% J t -i la obilen obi. K m eriporote Razstava modelov Bernatovič nedeljo dne 23. t. m* od 10 — 13 |e ofvorjjena novocfošlih eb3«k, pcvrirffcov in fccstvmov. ¥stop prost. &NK3S6R Mestki trg £tev. S. ftrojS za obde- lovanie lesa ITranšmisife S;1 Strojne tovarne iti Kvarne d.d., Ljubljana, Službene objave. Vesti, ki jih prinašamo na tem mestu, nadomestujejo okrožnice in vsebujejo za vse organizacije v Sloveniji obvezne sklepe. Mestni odbori so dolžni poti najstrožjo disciplino te sklepe izvršiti, odnosno po potrebi objaviti vsemu članstvu. NOŠNJA KROJA. Nepravilnosti povodom nastopov v uniformi, prijavljene oblastnemu odboru, so napotile istega, da ponovno opozarja vse podrejene mestne organizacije na sledeče predpise: 1. Dovoljenje za skupen nastop v kroju lahko izda edino pristojni mestni odbor. V nujnih slučajih predsednik, nikdar pa ne kak drug funkcijonar. 2. Za čas trajajočega nastopa se imajo vsi uniformirani člani brez izjeme, bili akcijonaši ali ne, brezpogojno pokoravati odredbam voditelja nastopa (čelnika, predsednika). 3. Če se vrši nastop v sedežu organizacije, morajo člani najkasneje 2 uri po končanem nastopu odložiti kroj, nikakor pa ne uniformirani posedati po javnih lokalih. 4. Pri prireditvah zabavnega značaja je dovoljen kroj samo na zabavah organizacije in je njega nošnjo omejiti na področje prireditve. Izjema je, če organizacija na izrečno povabilo pošlje oficijelno zastopstvo h kaki drugi prireditvi. V tem slučaju sme po navodilih odbora nastopati v kroju le delegacija, ne pa vse članstvo. 5. Kazen za prestopke teh predpisov je predvidena v prvem slučaju z ukorom in začasno zabrano nošnje kroja, v ponovnem slučaju s trajno prepovedjo, eventuelno tudi z izključitvijo. O kazni odloča mestni, v gotovih slučajih tudi oblastni odbor sam. V vsakem slučaju naj pa odgovorni funkcijonarji z energičnim postopanjem onemogočijo vse nered-nosti, članstvo se naj pa zaveda dolžnosti do časti in ugleda organizacije. NOŠNJA OROŽJA. V zvezi z gornjimi določili prepoveduje oblastni odbor najstrožje javno nošenje orožja pri pogrebih, slavnostnih zastopanjih in prireditvah zabavnega značaja. V vseh drugih slučajih odloča mestni čelnik, odnosno odbor na temelju posebnih navodil. NAŠI LISTI. V smislu sklepa kongresa Orju-ne mora biti vsaka mestna organizacija naročena na vse naše liste. V svrho enotne izvedbe tega sklepa v našem področju bodemo, sporočili upravam listov: »Pobeda« — Split, »Vidovdan« — Novi Sad, »Orjuna« — Zagreb, »Šumadijska Orjuna« — Kragujevac, naslove mestnih odborov, ki imajo dolžnost čimprej poravnati naročnino. Poleg tega naj vsaka organizacija potom svoje štamparske sekcije nabere čimveč naročnikov za centralni organ »Pobedo« in naš list, kot glasilo oblastnega odbora za Slovenijo. Delavski sindikati. Kongres je pooblastil zagrebški odbor, da končno redigira pravila in pravilnik za delavsko sekcijo naše organizacije; zato pozivamo vse zainteresirane mestne organizacije kakor tudi posamezne člane, da nam vpoš-ljejo čim preje svoje predloge glede sekcije, ker hoče zagrebški oblastni odbor že na svojem občnem zboru koncem januarja pravila sprejeti ter jih nato takoj predložiti prvi plenarni seji centralnega odbora v potrditev. Direktorij Orjune vsemu članstvu. Po nalogu direktorija Orjune in glasom zaključkov kongresa vseh »Orjun« z dne 1., 2. in 3. decembra v Splitu pozivamo vse mestne organizacije, da skličejo še tekom tega meseca izredno sejo, na kateri predsednik obvesti vse člane o poteku in rezultatih kongresa, prečita in obrazloži resolucijo ter ob tej priliki naglasi, kolike važnosti je ta kongres za naš pokret. Predvsem ima mestni odbor ustno kakor tudi potom oglasa dati vsem članom na znanje sledeče sklepe: Direktorij kakor tudi prestolni-ška delegacija direktorija in ž njim celokupni centralni odbor so si osvojili težko in odgovorno dolžnost, voditi pokret, samo v prepričanju, da jim bo voditi zavestno, pošteno, delovno in disciplinirano članstvo. Samo ako se vodstvo v teh svojih na-dah ne moti, zamore voditi pokret k uspešnemu cilju. Zato naslavlja novi direktorij kot prvi svoj akt na vse člane »Orjune« pozdrav dela, discipline in stroge vršitve dolžnosti. »Orjuna« je do sedaj imela lepe uspehe, imela pa je tudi mnogo grehov. Odslej moramo grehe opustiti; potem bodo uspehi pač večji. »Orjuna« mora iz kongresa iziti preporojena in nova, to pa le potom sarnoodgoje, samozavesti, vršenja dolžnosti in discipline. Izrecno naglašamo disciplino! Mestni odbori morajo strogo paziti na red med članstvom! Vsaki, po-edinec ali organizacija, se ima ob strogi kazni izogibati neumestnim in nepotrebnim incidentom, ki bi škodili dostojanstvu pokreta. Akciona In njeni člani morajo delovati samo po navodilih vodstva pokreta. Vedno odločni v obrambi kakor tudi v borbi, ki jo odredi vodstvo, ne sme- % •* SAMO % © © O ZOBNA PASTA ® * /UKADONT • VAS MORE POPOL-NOMA ZADO- • © VOJ.JITI. « V ij I 1 I S Ljubljanska kreditna banka v Ljublfani, OBJAVA IN POZIV k subskripciji novih delnic XIV. emisije Na podlagi sklepa občnega zbora z dne 6. maja 1923 in odobrenja Ministrstva za trgovino in industrijo odd VI. od 14. avgusta 1.1., St. 3899 Je zvišala Ljubljanska kreditna banka iz ažijskega rezervnega zaklada delniško glavnico od 25 na 371/* miljonov dinarjev brez vsakega vplačila delničarjev potom zviSanja nominalne vrednosti vseh izdanih 250.000 delnic od Din 100-— na Din 150 —. Od občnega zbora dne 15. decembra 1.1. k temu pooblaščeni upravni svet Ljubljanske kreditne banke provaja na podlagi istega odloka Ministrstva za trgovino in industrijo nadaljnjo zvišanje delniške glavnice od 37% na 50 miljonov Din z izdajo 83.333 novih delnic po Din 150'— nominale. 1 pod sledečimi pogojiš 1. Dosedanji delničarji smejo optiratl na vsakih lest starih delnic eno novo po teža j 11 Din 175"— tel quel. V izvrševanju opcije morajo predložiti delničarji stare delnice brez kuponskih pol na blagajnah nižje navedenih mest k prekolkovanju. Inozemskim delničarjem, ki r.e stanujejo v enem izmed subskribcijskih mest. ni treba vpošiljati delnic, temveč morajo lo točno naznaniti njihove številke in jih na morebitno zehtevo predložiti v prekoikovanje mestu, ki bi se jim v tem slučaju naznanilo. Odlomki izpod 6 delnic se ne vpoštevajo. 2. Protivregnost vseh snbskribiranih deln:.c je plačljiva naenkrat takoj ob subskripciji. 3. Potrdila o vplačilu se morajo skrbno shranili. 4. Subskripcija traja od 20. decembra do 81. decembra 1928 5. Kot subskripcijska mesta so določena: Ljubljanska kreditna banka v Ljub- ljani in njene podružnice v Brežicah, Celju, Črnomlju, Gorici, Kranju, Mariboru, Metkoviču, Novem Sadu, Ptuju, Sarajevu, Splitu in Trstu; Hrvatsko-slavonska zemaljska hipotekarna banka v Zagrebu; Živnostenska banka, filialka Wien; Živnostenska banka v Pragi. 6. Ostale delnice nove emisije prevzame garančni sindikat, ki garantuje uspeh nove emisije. 7. Vso nove delnice so deležne dobička za leto 1924 in imajo kupon za leto 1924. 8. Nove delnice se izroče subakribentom po rednem občnem zboru, ki mu bo predložena bilanca za 1. 1923, pri mestih, pri katerih so delnice vpisali. k' V Ljubljani, dne 15. decembra 1928. Upravni svet. 1 I % jo izzivati ali iskati incidente, posebno ne z elementi, ki tega ne zaslužijo, bodisi ker so zapeljani, bodisi ker so nevredni. Dalje naglaša direktorij delo in neumorno agitacijo ter pridobivanje čim večjega števila poštenih Srbov, Hrvatov in Slovencev pod okrilje jugoslovenske in borbene ideologije »Orjune«. Člani naj vrše svoje dolžnosti napram organizaciji z rednim plačevanjem članarine, podpiranjem po-kretovega časopisja in ostalini delom, ki ga morajo kot člani organizacije vršiti. Kajti le potem znači kongres razdobje med starim in novim, znači kongres početek nove ere! Oblastni odbor. Odbor Mestne Or-ju-na Javornik sklene na seji dne 10. decembra 1923, da se izključi iz organizacije član Praprotnik Vincenc po § 6. »Statuta«, ker je dejansko napadel br. Svetlina Joška ob priliki proslave »Ujedinjenja« dne 1. dec. 1923. Mestni Odbor Javornik. Izključitev. Pri seji mestnega upravnega odbora Or-ju-na v Celju dne 19. t. m. je bil izključen iz organizacije dr. Ernest Kalan radi kršitve § 2. in 7. naših Statutov. Zahtevajte po vseh restavracijah in kavarnah prvovrstna špeeijaSna vina v steklenicah tvrdke GJURO VALJAK, Maribor, Grajska klet. Zahtevajte povsod samo „IDES“ antracen črnilo katero je v korist „Jugoslovenske Matice". i 2, Z. C NOVO LETO 1924 ■ I ! K K g če mladenič kupi in podari svoji iz- £ ■ voljenki otroški voziček, mati hčerki j g šivalni stroj, oče pa sinu novo dvokolo g ’ Z p i TRIBUNA F, B. L. J tovarna dvokoles in otroških vozičkov S ■ Ljubljana, Karlovška cesta št. 4. g ■ S BEMflBCiUaaBBIBSEHHUuHBeaBBbllBEKBISianBC.HCBHBHa Pisaini stroji „ERIKA‘\ THE REX C0., Ljubljana. Restavracija in kavarna „ZVEZDAtt. KONCERT nove ciganske kapele bo vsak dan v kavarni o«t 17. *lo 10. ure. 0«1 *!<> 22. ure v rt*stnrra- eifi in «