Za poduk in kratek oas. Ritnski nagrobni sponiinik pri župni cerkvi v Vojniku. Že davno je bila župna cerkev v Vojniku prcmajhna. Zidana je bila pa mnenju preč. gosp. stolnega prošta Orožna (Dek. Nova eerkev, str. 228) v 17. veku in ni več zadostavala sedanjim razmeram, ko spada pod vojniški zvon 4140 duš. Zato so začeli letos staro cerkev podirati in pp načrtu slavnega Riharda Jordana novo župno cerkev v romanskem slogu zidati. Ko so staro podzidje razdirali, se je pokazalo, da je bila cerkev dvakrat prezidana in razširjena. Najstarejše zidanje kaže prvotne gotiške oblike in je nastalo menda v lo. veku, ker se je že 1. 1273 Henrik, župnik v Vojniku, vsem svojim pravicam do tukajšnje župnije odpovedal. (Orož. VIII. 224). V podzidju gotiške stavbe sc je našlo vee kosov belega pohorskega mramorja in zasledilo se je na njem več izsekanih podob in napisov. Ko sem nedavno izkopano kamenje pregledoval, sem naštel 13 kosov, s podobami ozalšanih, dva pa z rimskimi črkami popisana. Vsega mramorja, ki je bil letos izkopan, bi bilo menda za kakib 10 kubi.nih metrov. Blizu 1 meter dolga in '/3 metra široka, zgoraj odkrhnjena plošča kaže sledeči pomanjkljivi napis: MO AEDILI ATE GOLON IUT COLON INGRATA ORIUM RUM Na manjšem krhlju sem bral črke ONIA. Z ozirom na izsekane podobe sta najbolj znameniti dve plošči, ki nisla bili v podzidju, ampak sta služili v stari cerkvi za oltarno mizo. Gladka zadnja plat je bila na vrhu, obdelana pa navzdol obrnjena in v malto pogreznjena. Na prvi plošči vidimo mladega Riinljana, ki nosi na rarai drog, od katerega visita dva pletarčka z različnim sadjem. Druga plošča nam kaže scdeču rimsko gospo, ki drži v rokah neko posodo. Obe podobi sta kaj lično izklesani in se obleka životu prilcga, kakor bi bila volnena, ne pa iz kamena izrezana. Zopet druga plošča nam kaže štiri genije ali angeljo, ki stojijo na grudi, v središču se nahajajoči, z glavo se pailotikajo kolobarja, ki vso skupino obdaje. Gledaleu se zdi, da so geniji kazalci na zvonikove ure platišču. Cisto tako je na drugej plošči postavljenih čvetero panterjev. ki so vsi obsedlani. Na enem kosu je videti prav lepo konjsko, na drugem pa ovnovo glavo. Druge podobe nam kažejo bujno se ovijajoče rastline in pa domače sadje. Vse te izkopane kose sem prirnerjal z 51 rimskimi kameni, ki so bili izkopani v Celju, z dvema, ki sta se našla pri Vojniku, z dvema podobama, ki sta sezidani v Novi cerkvi, in s tremi kameni, ki so se našli v Stranicah, pa nisem mogel nič gotovega dognati. Podstrešno okrasje, obstoječe iz okroglih in šilastih listov, (Eierstab) in pa beseda AEDIL nam kažeta le toliko, da je bila stavba precejšna, in da je bila najbrže nagrobni spominik rimskega župana v starodavnem Gelju, ki je imel bržkone v prijaznem Vojniku svojo pristavo. Ko sD stare poganske razvaline v temelj krščanske cerkve pokladali, so si pač mislili: »Nekdaj si bil v službi malikov, zdaj pa nosi, hočeš nočeš, zidano hišo trojedinega Boga, ki je ustvaril zemljo in neboU Preč. kn. šk. lavantinski konzistorij je vse potrebno ukrenil, da se znameniti rimski spominik primerno shrani in tako preučevanju stareje dobe naše mile domovine služi. .1. P. Smešnica. Jakec: »Ljubi strijc, danes sva z Ančiko na sprehodu videla dva osla, starega in mladega.« — Strijc: »Kako velik pa je bil mladi osel?« — »Tako velik kakor jaz.« — »In stari osel, kako velik pa je bil ta?« vpraSa strijic. Ančika: »Skoro tako velik, kakor vi.« Jakec: »0 kaj pa še! Tako velikega osla, kakor so naš strijc, ni na celem svetu!«