FRANCE PLANINA STOLETNICA DR. RUDOLFA ANDREJKE Dr. Rudolf Andrejka, čigar stoletnico rojstva tu omenjamo, po rodu sicer ni bil z loškega območja, vendar je prav, da se ga spomnimo v Loških razgledih, saj je pogosto bival v Selcih, proučeval selško in loško zgodovino, pomagal pri razvoju planinstva in turizma na našem ozemlju in sodeloval pri pisanju in ure janju zbornika, ki so ga izdali loški obrtniki ob predvojni obrtno-industrijski razstavi v Škof ji Loki I. 1936. Bil je od ličen pravnik, strokovni pisatelj, kultur ni delavec in organizator. Rodil se je 22. julija 1880 v Ljubljani. Bil je sin poročnika Jerneja Andrejke, ki so ga starejši ljudje po Kranjskem vsaj po imenu poznali, ker se je z doma čim 17. pešpolkom udeležil okupacije Bosne in Hercegovine in je o tem napisal knjigo »Slovenski fantje v Bosni in Her cegovini 1878. leta«, ki jo je izdala Mo horjeva družba 1. 1904/05 in je bila raz širjena po domovih vse Slovenije. 2e oče Jernej je pisal razne črtice v časopisu Slovenski narod in celo nekaj pesmi v Ljubljanskem zvonu. Mali Rudolf je obiskoval ljudsko (po sedanjem osnovno) šolo in nižjo gimna zijo do 3. razreda v Ljubljani, 4. gim nazijski razred je končal v Celovcu, ka mor je bil oče s polkom premeščen, nato pa je študiral na znameniti akademski gimnaziji na Dunaju, kjer je oče služ boval kot rtitmojster pri cesarski telesni straži. Tam je Rudolf 1. 1898 maturiral z odličinim uspehom. Tudi univerzo je obis koval na Dunaju, kjer je v štirih letih napravil tri državne izpite o pravnih ve dah. Dobro se je uveljavil v pravnozgo- dovinskem institutu profesorja dr. Ad- lerja in pri njem dovršil razpravo o zgodovini kranjskih deželnih stanov. S posebnim zanimanjem je prisostvoval pre davanjem profesorja dr. Bernalzika o pravni filozofiji, kar je vplivalo na zasno vo njegove poznejše razprave o anarhiz mu, in predavanjem profesorja dr. Inaina Sternegga o statistiki, kjer si je pridobil dobro teoretsko osnovo za poznejše delo vanje kot načelnik osrednjega statistič nega urada v Beogradu. L. 1903 je opra vil izpit za doktorja prava. Čeprav je ži vel kakih osem let na Dunaju, se ni od tujil domovini. Z velikim veseljem je prihajal na očetovo kmečko domačijo v Dolenjah pri Rovih (v sedanji domžal ski občini). 2e pred opravljenim doktoratom je 11. julija 1902 nastopil službo kot konceptni praktikant pri deželni vladi za Kranjsko v Ljubljani. Naslednje leto je bil pre meščen k okrajnemu glavarstvu v Ra dovljici. Tam se je začelo njegovo de lovanje pri planinstvu. Sodeloval je pri gradnji Vilfanove koče na Begunjščici, pri popravilu Vodnikove koče na Velem polju. Markiral je številna gorska pota. Ze kot mlad uradnik se je začel ukvar- 215 jati s pravnimi in socialnimi vprašanji in je priobčil številne članke v Sloven skem pravniku, ki mu je ostal zvest so- trudnik do 1. 1934. Od 1. 1906 do 1911 je služboval kot vladni koncipist in okrajni komisar pri okrajnem glavarstvu v Po stojni. Kot član jamske komisije je imel tam priložnost, da se je seznanil z vpra šanji tujskega prometa, kakor so takrat imenovali turizem. Kmalu so ga poklicali v odbor novo ustanovljene Zveze za tuj ski promet na Kranjskem. V Postojni je končal svojo študijo o anarhizmu, ki jo je zasnoval že v študentskih letih, in jo priobčil v Naših zapiskih. Nato je bil 1. 1912 spet pri deželni vladi v Ljubljani. V časopisu Laibacher Zeitung je tedaj priobčil članke o olepsanju Ljubljane, ki je v njih dal koristne pobude za mesto. Jeseni 1912 so ga poklicali v ministrstvo notranjih del na Dunaju, kjer je službo val kot okrajni komisar in ministerialni podtajnik do 1. 1917, ko je bil imenovan za šefa kabineta pri ministru dr. Ivanu Zolgerju. Po Zolgerjevi demisiji 30. juni ja 1918 je bil spet dodeljen minstrstvu notranjih del, kjer je ostal do prevrata ob koncu prve svetovne vojne. Po pre vratu je bil postavljen za likvidatorja Narodne vlade za Slovenijo pri bivšem ministrstvu notranjih del na Dunaju, kmalu nato za okrajnega glavarja v Ce lju, dober mesec nato pa za načelnika predsedstvene pisarne pri deželni vladi za Slovenijo. Odslej je opravljal pri de želni vladi, ki se je medtem preosnovala v pokrajinsko upravo, z majhnim pre sledkom, ko mu je bila poverjena organi zacija komisariata za tujski promet, službo načelnika oddelka, slednjič prav nega referenta in namestnika velikega župana. Ob uvedbi banske uprave je bil imenovan za inšpektorja v notranjem ministrstvu v Beogradu. Ker pa je že lel ostati v Sloveniji, je prevzel vodstvo okrajnega glavarstva za ljubljansko oko lico. Kot okrajni glavar je deloval do srede septembra 1931, ko je bil povišan za inšpektorja pri banski upravi, deset dni po tem napredovanju pa ga je Zivkovičev režim predčasno upokojil, ko je štel šele 29 in pol leta službe. Vsa leta službovanja od nastopa do na silne upokojitve je pridno deloval kot pisec strokovnih razprav in člankov z različnih področij — razen s področja prava, javne uprave in statistike posebno rad iz turizma in planinstva. Bil je stalni sodelavec časopisov: Slovenski pravnik, Občinska uprava, Samouprava, Naši za piski, Trgovski tovariš. Glasnik Muzej skega društva za Slovenijo, Kronika slo venskih mest, Planinski vestnik. Slove nec, Slovenski narod in Jutro. Priobčeval pa je svoje spise še v mnogih drugih listin. Ko je moral živeti v pokoju, se je njegova pisateljska vnema še povečala. Izpod njegovega peresa je izšlo tudi več knjig. Kaj vse je prispeval k slovenski kulturi, je razvidno iz seznama njegovih objavljenih spisov na koncu tega zapisa. Leta 1920 se je dr. Andrejka oženil z Miciko Tavčar iz Selc. Odtlej so mu bila Selca drugi dom. Ženin dom stoji sredi Selc. Tam je preživljal proste dneve, do puste dn veliko časa svojega pokoja, ne le v počitku in oddihu, temveč v vnetem delu, ki je pustilo vidne sledove v Selški dolini in v slovenski kulturi. Takoj se je vključil v planinstvo in kmalu postal zelo aktven tajnik sel ške podružnice SPD. S planinskimi markacijami je zaznamoval številne poti po hribih okoli Selške doline. Bil je duša akcije za postavitev in uredi tev koče na Ratitovcu, ki so jo poimeno vali po organizatorju slovenskega zadruž ništva dr. Janezu Kreku in jo odprli 9. avgusta 1925. Zajeli so tudi studenec, ki kar čudežno izvira blizu koče malo pod vrhom Ratitovca. Med narodnoosvobodil no vojno je bila ta koča 1. maja 1943 po- žgana, da je ne bi uporabil okupator kot strateško pomembno postojanko na ob močju, ki so ga nadzorovale partizanske enote na prehodu med Posavjem in Po sočjem. Po vojni je bila na mestu nek danje Krekove koče zgrajena nova pla ninska koča in odprta 18, julija 1954. V zvezi z delom za Krekovo kočo je An drejka napisal za Planinski vestnik čla nek o Ratitovcu (1925), pozneje še v več številkah obsežnejši spis V kraljestvu Ratitovca .1928) ter Pota in prebivalci ob Ratitovcu (1935). v Slovencu Na Ratito- vec! (1932); prej pa že v Jutru članek o Skofji Loki (1924). Bivanje v Selcih je dr. Andrejko spod budilo, da se je začel zanimati za zgodo vino Selške doline. Kot dopolnilo k poz navanju Kreka, ki so mu posvetili ko čo, je nekaj let pozneje (1932) napisal ra- doslovno in krajevno zgodovinsko raz pravo Selški predniki dr. Janeza Ev. Kre ka, ki jo je kot posebno knjigo izdala Leo nova družba. V Slovencu je 1. 1932 ob javil Dr. Janez Ev. Krek in Selška dolina. Naša pota pa so natisnila članek Poljan ska in Selška dolina (1939). V Glasniku Muzejskega drušva za Slovenijo je pri- 216 Koča na Ratitovcu pred otvoritvijo leta 1925 občil razpravi Zemljiške razmere v Sel ški dolini v začetku 18. stoletja (1932) in Zupani Selške doline v letih 1500 do 1800 (1933), v Slovenskem učitelju pa Doneski k zgodovini šolstva v Selcih (1933). Naj pomembnejša je njegova razprava Do neski k postanku in razvitku rodbinskih imen v Selški dolini, priobčena v Glasni ku Muzejskega društva za Slovenijo (1939). Pisec, ki je 1. 1940 napisal Andrej- kov življenjepis v Slovencu ob njegovi 60 letnici, pravi o tej študiji: »Pokazala je, koliko zakladov hranijo naše matrike, če jih dviga vešča, iznajdljiva in predvsem tako čebelično marljiva roka, ki jo vodi nesebična ljubezen do domače grude.« Za objavo te razprave se mu je v pismu od 14. 5. 1940 zahvalil univ. profesor dr. France Kidrič z besedami »nekaj čudo vitega je, koliko pravilnih razlag ste po godili«. V istem pismu priznava Andrej- ku zasluge za dovoljenje, da se je mo gel sin Boris vrniti iz Pariza v domovino, in se mu zato zahvaljuje. Leta 1936 je Andrejka sodeloval pri urejanju in pi sanju knjige Škof j a Loka in njen okraj v luči gospodarskih in kulturnih priza devanj, ki so jo izdali loški obrtniki ob I. obrtno-industrijski razstavi v Skofji Loki. Vanjo je prispeval dva članka: Škofjeloški cehi in Tujski promet v Škof jeloškem okraju. Iz vseh teh navedb je razvidno, da ima Andrejka precej zaslug za Selško dolino in za Škofjo Loko in ga smemo vsaj deloma šteti za svojega kul turnega delavca, čeprav po rodu ni bil Ločan. Razen o Loki in Selški dolini je dr. Andrejka napisal mnogo prispevkov v zgodovinskih in strokovnih publikaci jah o slovenskih in jugoslovanskih ob morskih krajih, o zanimivih hišah, o obrt nikih in trgovcih, o naši starejši industri ji ipd. O Kropi in Kamni gorici je iz dal posebno knjižico. Pestra slika njegov vega domoznanskega in zgodovinskega proučevanja je razvidna iz seznama nje govih spisov. Njegovo zanimanje za do mačo zgodovino ga je dovedlo v Mujzej- sko društvo za Slovenijo, ki mu je bil celo predsednik v letih 1923 do 1932, mu uredil finace in zagotovil spet redno iz dajanje publikacij. Ob spoznanju, da ni mamo vpogleda v razvoj naše industrije. 217 je uredil Sejemski vestnik, ki je izhajal ob prireditvah ljubljanskega vzorčnega velesejma. Bil je tudi stalen sodelavec Slovenskega biografskega leksikona, ki je zanj prispeval življenjepise slovenskih gospodarstvenikov in pravnikov. V ju bilejni knjigi Pol stoletja društva Prav nik (1939) je otel pozabi zaslužne sloven ske upravne juriste. Vsesplošno zanimanje za domače raz mere je Andrejka zaneslo tudi na področje narodopisja. Oglasil se je v Etnologu; Otroške narodne pesmi je ob javil v Štrekljevi zbirki narodnih pesmi, pripovedke pa v Vrtcu. Uveljavljal se je tudi s prevajanjem slovenskih pesmi (Gregorčičevih, Zupančičevih in vojaških) v nemščino. Pri tem je seveda zadel na vprašanja o slovenskem imeno- in izrazo slovju in pisal tudi o tem z namenom, ki ga razodeva naslov članka »Čistimo svoj jezik!« v reviji Slovenija (1938). V brošuri Napake v slovenskem izrazoslov ju (1931) je pokazal glavne napake urad nega jezika. Ko smo izrabili presledek, ki ga je povzročila upokojitev, za naštevanje An drej kovega literarnega delovanja, nada ljujmo zdaj s podatki o njegovem na daljnjem službovanju. Po spremenjenih političnih razmerah v stari Jugoslaviji je bil dr. Andrejka 1. 1936 po petih letih pokoja reaktiviran in imenovan za načelnika državne statistike v notranjem ministrstvu v Beogradu. Ob svoji splošni razgledanosti, znanstveni miselnosti in prirojeni vest nosti je na novem službenem mestu hi tro posegel v bistvo novega dela, uredil smiselno dejavnost urada in nadomes til, kar je bilo v preteklosti zamujenega. V kratkem času je urad pod njegovim vodstvom pripravil in izdal pet zaostalih Statističkih godišnjakov (1935—1939), šti ri knjige Definitivnih rezultatov popisa prebivalstva od 1. 1931, za Slovenijo pa Splošni pregled Dravske banovine. Dobro začeto Andrejkovo strokovno delo ni tra jalo dolgo, prekinila ga je bližajoča se vojna. V začetku leta 1941 je prišel k njemu v urad neki nemški častnik in za hteval določene podatke, ki so bili strogo zaupni. Andrejka je njegovo zahtevo za vrnil in mu pojasnil, da so ti podatki pridržani ministrskemu predsedniku in jih sme izdati samo z njegovim pismenim dovoljenjem. Naslednji dan se je Nemec spet oglasil in izjavil, da predsednik ustno naroča, naj mu željeno izroči, pri haja pa da v imenu Hitlerjeve državne pisarne (Reichskanzlei). Dr. Andrejka mu je odgovoril, da je za njihov urad oblast ministrski predsednik in ne Hitlerjeva pisarna, in mu zahtevanega ni dal. Na zahtevo nemškega veleposlanika von Heerena so Andrej ko nekaj dni zatem upokojili, češ da je dosegel polno dobo službovanja in ga upokojijo na njegovo lastno željo. Proti temu se je šel Andrej ka pritožit h kraljevemu namestniku Pe- roviču. Ta mu je svetoval, naj ravna ta ko, da mu ne bodo mogli odloka izročiti. Cez nekaj dni se je von Heeren pritožil, da je Andrejka še vedno v službi. Ta se je dalje umikal, da ga odlok ni dosegel. Ko se je 27. marca 1941 po vojaškem prevratu režim spremenil, so odlok o upo kojitvi uničili. Dokončno je bil Andrejka upokojen konec junija 1941. Komisar no tranjega ministrstva se mu je pismeno zahvalil za vestno delo in mu dal priz nanje »kao funkcioner i kao rodoljub sa puno časti«. Tudi v pokoju je bil Andrejka še služ-y beno zaposlen, predaval je namreč o upravnem pravu na ljubljanski univerzi. Profesorsko kariero je pričel leta 1924. ko je bil postavljen za člana izpraševalne komisije za državnoslovni izpit. Nasled nje leto je bil imenovan za honorarnega predavatelja, leta 1929 pa za honorarnega profesorja upravnega prava na juridični fakulteti. Razen v letih vojne je to delo opravljal vsa leta do smrti, tudi ko je bil uslužbe nec v Beogradu. Skrbno je zasledoval za konodajo, podajal slušateljem sistema- tiko novih zakonov in jih primerjal z duhom in s prizadevanji novega upravne ga sistema. Umrl je 19. oktobra 1948 v Ljubljani, star 68 let. Za njim so ostala številna objavljena dela. s katerimi je posegal razen v pravo in statistiko tudi na področja domoznanstva, zgodovine, turizma, planinstva, narodopisja in je zikoslovja in je več pomembnih del na menil Selški dolini in Škof j i Loki. Viri : Uradni osebni dokumenti. — Bibliograf ski seznam. a- -1- : Ob 60 letnici R. Andrejke, Slovenec 23. 7. 1940 Seznam objavljenih del R. Andrejke I. PRAVO 1. Knjige — Društveno pravo v Sloveniji, Ljub ljana 1928. 218 — Zakon o občem upravnem postopku, Ljubljana 1931. — Gasilstvo in požarna obramba, Ljub ljana 1933. — Državni svet in upravna sodišča, Ljub ljana 1934. 2. Razprave in članki — Preosnova avstrijskega upravnega postopanja, Slovenski pravnik 1903, št. 5. — Anarhizem, Naši zapiski 1907. št 8—10. — Plačevanje in vračilo oskrbnih stroš kov za posle, Slovenski pravnik 1912. — Izgonska pravica občine s posebnim ozirom na domovinsko novelo, Občin ska uprava 1912, št. 7-8, — Bera, Slovenski pravnik 1912. št. 10-11; 1913, št. 1, 4. 12; ponatis v Škofijskem listu 1914, št. 6, 7, 8, 11. — Novi predpisi o posesti in nošenju orožja. Občinska uprava 1925, št. 2. — Pristojnost občin za kaznovanje lo kalno policijskih prestopkov, Občin ska uprava 1925, št. 4. — Kazensko postopanje občinskega se nata, Občinska uprava 1925. št. 5. — Kraljestvo Ilirija, Dr. Janko Polec (ocena knjige), Slovenski pravnik 1925, št. 7/8. — Nove smeri v našem upravnem po stopku, Slovenski pravnik 1926, št. 1 2. — Grundziige des Veriassungsrechtes des Kbnigreiches der Serben, Kroaten und Slowenen. Dr. Gregor Krek (ocena knjige), Slovenski pravnik 1927, št. 1/2. — Javni zavodi, Slovenski pravnik 1927, št. 7/10. — Lovsko pravo, Občinska uprava 1927, št. 5-8, št. 11-12. — Iz zgodovine naših političnih okrajev in občin, Samouprava 1928, št. 11—12. — Uredbodajna pravica občine kot znak njene krajevne avtonomije, Samou prava 1928. št. 1-2. — Država, Dr. Leonid Pitamic (ocena knjige), Slovenski pravnik 1928, št. 3/4. — Stranka u upravnom postupku, Dr. Ivo Krbek (ocena knjige), Slovenski pravnik 1929, št. 1/6; Slovenec 1930, št. 240. — Državljanstvo, Dr. Otmar Pirkmajer (ocena knjige), Slovenski pravnik 1929, št. 11/12. — Nova upravna preosnova in nje vpLiv na samoupravo, Samouprava 1930, št. 1, 2, 6/7. — Cestni promet, Dr. Lovro Bogataj (ocena knjige), Slovenec 1933, št. 190. — Važne določbe novih cestnopolicijskih pravilnikov, Slovenec 1933, št. 182,184. 187. — Odluke opšte sednice i načelne od- luke Državnog saveta, Davinič — Maj- strorovič (ocena knjige), Slovenski pravnik 1934, št. 3, 4. — Banski svet in novi lovski zakon. Slovenec 1935 št. 30. — Administrativna in upravnosodna kon trola policijskokazenskih razsodb, Službeni glasnik Ministarstva unu- trašnjih poslova, Beograd 1937, št. 2. — O zaposlitvi pravnega naraščaja, Spo menica VIII. kongresa pravnikov kra ljevine Jugoslavije, Beograd 1938. — Zablude na štetu našeg štedioničarsva, Vjesnik Saveza štedionica kraljevine Jugoslavije 1939, št. 5/6. II. STATISTIKA 1. Knjiga — Doneski k zgodovini uradne statistike v Jugoslaviji, Beograd 1937. 2. Razprave — Doneski k zgodovini uradne statistike v Jugoslaviji, Službeni glasnik Mini starstva unutrašnjih poslova, Beograd 1937, št. 7/8. — Kot načelnik oddelka za splošno državno statistiko v notranjem mini strstvu v Beogradu med leti 1936 in 1941 je pod svojim imenom izdal na slednje uradne publikacije, Statistični godišnjak za 1934/35 god., za 1936, za 1937, za 1938, za 1939 in za 1940 god. Definitivni rezultati popisa stanovni- štva (4 knjige). — Organiziral in strokovno je nadzoro val izdajo knjige: Splošni pregled Dravske banovine, Ljubljana 1939. III. ZGODOVINA (pravna, gospodarska in krajevna) 1. Knjige — Ob prazniku 25-letnice trgovskega društva Merkur, Ljubljana 1926 — Selški predniki Dr. Janeza Ev. Kreka, Ljubljana 1932. 219 — Skofja Loka in njen okraj v luči go spodarskih in kulturnih prizadevanj (uredil skupaj s F. Planino), Skofja Loka 1936; prispevka Škofjeloški cehi in Tujski promet v škofjeloškem okra ju. 2. Razprave in član ki — Ob prazniku petindvajsetletnice tr govskega društva Merkur, Trgovski list 1926, št. 45. — Zemljiške razmere v Selški dolini v začetku 18. stoletja, Glasnik Muzej skega društva za Slovenijo 1932. — Zoisova palača v Ljubljani, Slovenec 1932, št. 249. — Zupani Selške doline v letih 1500— 1800, Glasnik Muz. društva za Slove nijo 1933. — Doneski k zgodovini šolstva v Selcih, Slovenski učitelj 1933, št. 3-10. — Najstarejše ljubljanske industrije: 1. Ruard-Desselbrumerjeva tvornica sukna na Selu, 2. Samassova zvonarna in livarna, 3. Industrija ljubljanske fajanse, 4. prva čistilnica sladkorja, 5. Sladkorna čistilnica na Poljanskem nasipu, 6. Mehanična bombažna pre dilnica in tkalnica, 7. Stari tiskarski obrti, 8. Prvi valjčni mlin na Viču, 9. Tbnniesove strojne tovarne in že- lezolivame, Kronika slovenskih mest 1934, št. 1—4. — Nekaj črtic iz gospodarskega življe nja Ljubljane pred sto leti, Trgovski tovariš 1934, št. 3, 4. — Razvoj industrije in industrijska po litika v naših deželah v 1. polovici 19. stoletja. Trgovski tovariš 1934, št. 5. — Trgovsko življenje v Ljubljani pred sto leti: trgovine na Mestnem trgu, Trgovski tovariš 1934, št. 6, 7. — Ob stoletnici zastopstva ljubljanskega trgovstva, Trgovski tovariš 1934, št. 10. — Ustroj in razvoj gremialne trgovske šole v Ljubljani. Trgovski tovariš 1934, št. 10. — Doneski k prdiselitvenemu problemu ljubljanskega trgovstva, Trgovski to variš 1935, št. 1/2. — Slovenci v Kazinskem društvu 1.1837, Slovenec 1934, št. 99. — Kje so bili Zoisovi vortovi, Glasnik Muz. društva za Slovenijo 1934. — Star kmečki inventar iz 18. stoletja, Etnolog 1934.. — Stari ljubljanski obrtniki, Slovenski pravnik 1934, št. 10/12. Ljubljanske ulice, ki so izginile, Slo venec 1935, št. 90. Zgodovina Primčeve hiše v Ljubljani. Kronika 1935. št. 3, 4. Poslopje Mestnega muzeja v Ljublja ni, njega zgodovina in stanovi, Kro nika 1935, št. 4. Trgovska zgodovina Špitalske ulice v Ljubljani, Trgovski tovariš 1935, št. 5, 6. K zgodovini. Mahrove hiše v Ljublja ni, Slovenec 1936, št. 27. Doneski k zgodovini Figovčeve go stilne na Ajdovščini, Slovenec 1936. št. 85. Se o Figovcu, Slovenec 1936, št. 22. Najstarejše industrije v Ljubljani: Pinhakova vitriolna tvornica, Kronika 1936, št. 2, 3. Doneski k trgovski zgodovini Frohli- chovih hiš v Ljubljani, Trgovski to variš 1936, št. 8/9. Kančeva tvornica vžigalnikov v Ljub ljani, Glasnik Muz. društva za Slove nijo 1936. Trgovska zgodovina Schellenburgove ulice v Ljubljani, Trgovski tovariš 1937, št. 1/3. Zgodovina Perles-Bals-Lassnikove hi še v Ljubljani, Trgovski tovariš 1937, št. 6/7. Strojarji na fbrštatu, Kronika 1937, št. 1—4. Zgodovina hotela Slon, Trgovski tova riš 1938, št. 1/2. Zgodovina kramarskih hišic v Prešer novi ulici v Ljubljani, Kronika 1938. št. 1—4. Obrtniki v stari Ljubljani, Slovenec 1939, št. 125. Razvoj ljubljanskih industrij, Kronika 1939, št. 2. Schvvarzova pivovarna na Poljanah. Kronika 1939, št. 4; 1940, št. 1. Doneski k postanku in razvitku rod binskih imen v Selški dolini. Glasnik Muz. društva za Slovenijo 1939. Kroaten und Slowenen, Donesek k zgodovini zaplenitve Milčimovič-Kre- kove knjige, Dejanje 1940, št. 2. Doneski k zgodovini naše železarske industrije: Ruardi, Trgovski tovariš 1940, št. 1/2. Zgodovina gostilne Pri šestici v Ljub ljani. Kronika 1940, št. 2, 3. Zgodovina Hudovernikove hiše v Ko lodvorski ulici 23 v Ljubljani, Kroni ka 1940, št. 4. 220 — Ljubljanski zasebni vrtovi v pretek losti, Slovenec 1943, št. 145—147, 152, 155. — Vrhovni predstavniki državne uprave na Kranjskem, Glasnik Muz. društva za Slovenijo 1943. — Polhograjski baroni, Glasnik Muz. društva za Slovenijo 1944/45. — Iz zgodovine našega gostinstva (naj starejše gostilne na Bledu), Turizem in gostinstvo, maj 1948. IV. NARODOPISJE — Slovenske narodne pesmi: 17 otroških pesmi, IV. zvezek Strekljevth narod nih pesmi, Ljubljana 1923. — Nekaj narodnih pripovedk iz kamni ške okolice, Vrtec 1918, št. 5—11. — Jagode za oči, Etnolog 1934. V. ŽIVLJENJEPISI 1. Knjige — Jerneja Andrejke mladostni spomini, Ljubljana 1934. — Zaslužni slovenski upravni juristi, Ljubljana 1939. — Znameniti slovenski obrtniki (1575— 1940;. Ljubljana 1940. 2. Razprave in članki — Koseški in Franc Andrej ka, Dom in svet 1916, št. 3, 4. — Na knezoškofa Jegliča rojstnem domu, Vrtec 1923. št. 5, 6. — Dr. Ivan Zolger, Slovenski pravnik 1925, št. 5, 6. — Ivan Knez, Vestnik ljubljanskega vzorčnega velesejma 1926, št. 3. — Jernej Andrejka Livnogradski, Kole dar DSM 1928. — Dr. Janez Ev. Krek in Selška dolina, Slovenec 1932, št. 231. — Doneski k življenjepisu dr. Mihe Tu- ška, Slovenec 1933, št. 187. — Fidelis Terpinc, Kronika 1934, št. 2- — Dr Valentin Krisper, oče našega tuj skega prometa, Kronika 1934, št. 2. — Slika dr. Mihe Tuška, Planinski vest nik 1934, št. 9. — Življenjepisi: Papež Anton, Pauer rodbina, Pavlin Ciril, Pavlin Janez, Pečanka Ladislav, Perdan Ivan, Pesiak Miha, Pesiak Simon, Pesiak Luka, Pe siak Helena, Slovenski biografski lek sikon VI, Ljubljana 1935. — Znameniti slovenski trgovci: 1. Sou- van. 2. Miha Stare, 3. Jožef Premrou, Trgovski tovariš 1936, št. 8/9, 11; 1937, št. 6/7. — Dr. Janko Šuman, sedemdesetletnik, Slovenec 1937, št. 287. — Dr. Fran Žižek, Slovenski pravnik 1938. št. 9/10. — Dr. Vladimir Globočnik, Slovenski pravnik 1939. št. 7/8. — Rihard grof Blagaj, Planinski vestnik 1940, št. 1, 3. — Dr. Anton Boje, Slovenski pravnik 1940, št. 3/4. — Zameniti slovenski trgovci: Ivan Ro- de, Trgovski tovariS 1941, št. 1/2. — Dr. Matija Burger, pozabljeni ljub ljanski župan, Jutro 1944, št. 275, 282; 1945, št. 24. — Franc Naval-Pogačnik, slavni sloven ski operni pevec, Slovenski narod 1945, št. 16, 17. VI. KRAJEPISI, PLANINSTVO IN TURIZEM 1. Knjige — Jezersko (R. Andrejka in I. Muri), Ljubljana 1921. — Visions de Slovenie, Ljubljana 1922. — Kropa in Kamna gorica, Ljubljana 1924. — Tujski promet v Sloveniji, Ljubljana 1926. — Promet stranaca u Sloveniji, Ljublja na 1926. — Ljubljana, die Hauptstadt Slotueniens, Ljubljana 1929. — Bled am See, Ljubljana 1929. — Po lepi Sloveniji, Ljubljana 1935. 2. Razprave in članki — Na Vrazovem domu, Slovenec 1916, št. 230, 248, 261, 276; 1917, št. 14. — Jezersko, Slovenec 1920, št. 42, 75, 76, 159, 160, 161, 162. — Bela Ljubljana. Slovenski narod 1922, št. 1, 5—27. — Regulacija Ljubljane, Slovenski narod 1922, št. 15. — Iz Hjepe Slovenije, Dom i svijet, Zag reb 1923, št. 3. — Ljubljanski razgledi, Jutro 1923, št. 118. 124. — Slowenien als Fremdenverkehrsland, Prager Presse 1923, št. 11—12. — Tržič, Sejmski vestnik 1923, št. 295, 297. 221 — Promet stranaca u Sloveniji, Nova Evropa. Zagreb 1923, št. 3. — Skofja Loka, Jutro 1924, št. 98. — Dolenjske Toplice. Jutro 1924, št. 159. — Lepa Ljubljana, Jutro 1924. — Kopališča, zdravilišča in letovišča Slo venije, Jutro 1925. št. 126. — Naša mala letovišča, Jutro 1925, št. 126. — Naša tujskoprometna literatura, Jutro 1925, št. 126. — Misli k regulaciji in olepšavi Ljub ljane, Jutro 1925, št. 93. 142. — Ratitovec. Planinski vestnik 1925, št. 7. — Vrhnika. Vestnik Ljub. vzorčnega ve- lesejma 1925. št. 4. — Misli o olepšanju mesta Ljubljane, Narodni dnevnik 1928, št. 17, 23. — V kraljestvu Ratitovca, Planinski vestnik 1928, št. 3—7. — Pismo z Raba, Slovenec 1930. št. 187. 199, 234. — Slovenija kao predeo, Nova Evropa 1930, št. 5. — Kbnigreich Jugoslavvien, Dravska ba novina, Naturschonheiten, Neue Freie Presse 1930. Nr. 23789. — Split in okolica. Slovenec 1932, št. 70. — Pomlad na našem morju, Slovenec 1932, št. 71. — Polhov Gradec, Slovenec 1932, št. 100. — Dubrovnik, Slovenec 1932, št. 111. — Po morju, Slovenec 1932. št. 116. — Na Ratitovec, Slovenec 1932. št. 121. — Riviera sedem kaštelov, Slovenec 1932, št. 121. — Od Dubrovnika do Kotora, Slovenec 1932, št. 127. — Morsko kopališče Selce, Slovenec 1932, št. 133. — Baska na otoku Krku. Slovence 1932, št. 139. — Morska kopališča in letovišča na oto ku Krku. Slovenec 1932, št. 145. — Otok Rab in njegova kopališča, Slo venec 1932, št. 149. — Od Sušaka do Crikvenice, Slovenec 1932, št. 155, 161. — Otok Korčula in polotok Pelješac, Slovenec 1932, št. 167. — Otok Hvar. Slovenec 1932, št. 173. — Omiš in Makarska. Slovenec 1932, št. 179. — Sibenik, Slovenec 1932, št. 185- — Zgornji dubrovniški otoki, Slovenec 1932, št. 202. — V Polhovem Gradcu, Slovenec 1933, št. 88. — V malem letovišču, Slovenec 1933, št. 188. •— Gora sv. Miklavža, Planinski vestnik 1933. št. 12. — Poljanska in Selška dolina, Naša po ta, Sušak 1934, št. 4. — Pota in prebivalci ob Ratitovcu, Pla ninski vestnik 1935, št. 1. — Nacionalni pomen Bleda. Naša pota 1935, št. 11 '12. VII. LITERATURA. IMENOSLOVJE 1. Knjiga — Napake v slovenskem izrazoslovju, Ljubljana 1931. 2. Razprave in članki — Nekaj misli in predlogov o našem pre vajalnem slovstvu. Dom in svet 1913, št. 3. — Rudolf Hans Bartsch in njegov roman Gospa Uta in lovec. Dom in svet 1913, št. 3. — Česa nam je treba v našem slovstvu, Jutro 1924, št 304. — Doneski k Visoški kroniki, Slovenski narod 1925, št. 214, 215. — Osnovni podatki za slovensko znam- karsko imenoslovje, Kolektor, Kranj 1933. št. 1/2. — Trgovska slovenščina, Trgovski tova riš 1935. št. 11. — Čistimo svoj jezik, Slovenija 1938. št. 32, 33, 36, 37. VIII. PREVODI — Sloivenische Kriegs- und Soldatenlie- der. Laibach 1916. — Avs sloivenischen Dichtungen, Ljub ljana 1933. —• Der toten Tag, Aus dem Sloiveni schen des Simon Gregorčič, Laibacher Zeitung 1903, No. 249. — Moderne slowenische Lyrik: Erwa- chen von Otto Zupančič, Laibacher Zeitung 1912, No. 276. 222