Celje - skladišče D-Per 214/1981 GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE LETO XXX. - ŠT. 5-6 - 26. MAREC 1981 Pogoji in problemi oskrbe proizvodnje z repromateriali Prehod v poslovno leto 1981 je bil glede na oskrbo z reprodukcijskimi materiali teriale vlada na trgu veliko izredno težak. Ker oskrba že v letu 1980 ni bila takšna kot bi morala biti, glede povpraševanje, ker so kolina vsesplošno pomanjkanje materiala na tržišču, smo do kraja izčrpali vse zaloge «čine omejene zaradi slabe reprodukcijskih materialov in startali v novem letu brez nujnih prehodnih zalog, domače proizvodnje vezano Glede na izkušnje predhodnih let, oskrba prvih mesecev nikoli ni bila tolikšna, na uvozne omejitve in preda bi zadostila vsem potrebam produkcije, in to predvsem zaradi nereguliranih komerni izvoz za čimvečji in neusklajenih potreb tržišča z osnovnimi surovinami, izdelki, razpoložljivimi devizni priliv, predelovalnimi kapacitetami, predpisi kupoprodaje iz uvoza itd. V takšni situaciji dobavi- telji dajejo material tistim Dobavitelji repromateria- terialov in to na področju deli (ročaji, gumbi) kemika- p0rabnikom, ki pristajajo na lov, glede na šepajočo oskr- črne' metalurgije, kemične lije, barve in laki, kartonska vse zahtevke po sovlaganju, bo z osnovnimi materiali v industrije ter lesne in papir- embalaža, papir, selotejp, dev,i2nem odstopu in višjih lanskem letu, ki sč> jo pogo- ne' industrije. Najbolj defi- cink, energetski materiali cenah. Situacija oskrbe je jevale hitro se spreminjajo- pitami materiali so: hladno- (tekoča in plinasta goriva), zaostrena do takšne mere, če situacije glede možnosti vajjana pločevina, bakelitni Za omenjene deficitarne ma- da si porabniki konkurirajo oskrbe doma in na tujem, pogoste spremembe uvoznih predpisov in omejitev, for-sirane izvozne zahteve ne glede na oskrbljenost domače predelovalne industrije in lov za deviznimi sredstvi, so zmanjševali glede na slabo oskrbljenost s surovinami proizvodnjo, s tem pa so se zmanjšale razpoložljive količine repromaterialov. Prehod v novo poslovno leto je bil glede oskrbe negotov in pogoji poslovanja neizkrista-lizirani s strani dobaviteljev ob najrazličnejših zahtevah obarvanih celo. z izsiljevanjem. V normalnih pogojih so se pogodbe sklepale zadnji kvartal za naslednje leto, za letošnjo oskrbo pa so se dogovori zavlekli celo v mesec februar do trenutka, ko so dobavitelji rešili problem svoje oskrbljenosti. Za vse dobave repromaterialov je značilna zaostritev nakupno-prodajnih pogojev, plačilnih pogojev z zahtevami po virmanskem plačevanju, zmanjševanju količin in zamiki rokov izdobave, ojačali . so se pritiski v obliki povečevanja cen, tako na podlagi raznih sporazumov kot zaračunavanje posebnih kvalitet, specialnih dimenzij in del, ki se ne opravljajo. Pojavljajo se zahtevki po sovlaganju v osnovna kot v obratna sredstva, zahtevki po devizni soudeležbi, nakupu vloženih materialov iz uvoza za proizvodnjo naših repromaterialov in vračanje odpadnih materialov, pro-centualno glede na izdobav-ljene količine. Pogled v našo emajlirnico med izdelovalce velike posode pri fazi žganja v pečeh med seboj, kako prehiteti drug drugega in s tem is-tržiti več materiala iz razpoložljive mase za rešitev lastne proizvodnje. Z angažiranjem vseh sil za zagotovitev repromateri-ala in redno oskrbo proizvodnje pod kolikor toliko sprejemljivimi pogoji smo bili prisiljeni zadovoljiti nekaterim zahtevam, dobaviteljev, vprašanje pa je, koliko bomo glede na spreminjajoče se kupoprodajne pogoje sposobni svoje obveze izpolniti, tako po vprašanju razpoložljivih deviz, kot sovlaganj iz bančnih ali lastnih virov. Od tega žavisi redna oskrba, v nasprotnem pa se lahko pričakuje, da bodo za neizpolnjevanje obvez brezpogojno ustavljene vse dobave. Stvarna oskrba šepa, to dejstvo je prisotno v vseh delovnih organizacijah in marsikatera se je morala soočiti z dejstvom zmanjšanja obsega proizvodnje ali celo ustavitve. Zato je potrebna maksimalna angažiranost vseh dejavnikov naše delovne organizacije, posebno Skrb pa je treba posvetiti materialu, njegovi porabi in izkoriščenosti. Apeliramo na vse delovne ljudi, da spremenijo odnos do proizvodnih in drugih materialov, da se obnašajo kot dobri gospodarji, da z resnostjo in pazljivostjo preprečijo raz-sipndštvo in uničevanje za maksimalni izkoristek tako dragocenih in za našo proizvodnjo pomembnih surovin. Stanislav Hren Posebej problematična je oskrba s materiali tam, kjer so dobavitelji v preveliki odvisnosti od uvoznih ma- Mi in 0 0 Cena gospodarske stabilizacije očitno ni majhna. To breme bo mogoče prenesti, samo če bo vsakdo prevzel nase-svoj delež. _ Zelo obetavna gibanja ob koncu minulega leta (povečan izvoz, zmanjšan uvoz in vse oblike porabe, varčevanja, boljše izkoriščanje zmogljivosti in delovnega časa) so se v minulih dveh mesecih v hipu zaustavila. Prišlo je celo do precejšnjega poslabšanja na nekaterih področjih. Skorajda vsi dosedanji uspehi pri tej stvari so ogroženi. Ko vsa družba in politične sile ne bi z odločno akcijo pošteno vrnili udarca čezmernim cenam, bi bili rezultati gospodarske stabilizacije res hitro izničeni. Zgled cen, nad katerimi se zdaj vzdiguje toliko hrupa, deluje tu- di zelo poučno. Iz njega je mogoče potegniti tudi dragocene izkušnje, in tako na konkretnem zgledu ugotoviti, kako nastajajo tudi nekatere druge težave. Cene so čezmerno naraščale zato, ker se niso spoštovale nekatere temeljne — dogovorjene in predpisane — tržne in socialistične zakonitosti. Prvič, sklepi so se naj večkrat - spre j emali v imenu delavcev. For- malno se je. sicer res odločalo v ozdu, le da so bili tisti, ki odločajo, pogosto pomanjkljivo obveščeni, kakšne širše posledice bo to imelo. Drugič, cene se niso določale v skladu in v odnosih medsebojne odvisnosti z drugimi delovnimi organizacijami, prav tako pa se ni upoštevalo delovanje tržnih zakonitosti. (Nadaljevanje na 2. str.) Uspela proslava ob dnevu žena Prizadevne mladinke iz DSSS so skupaj s člani Konference sindikata organizirale proslavo v počastitev 8 .marca, mednarodnega praznika žena. V petek, 6. marca ob 13,00 uri so se v slovesno okrašeni jedilnici obrata družbene prehrane zbrale članice našega kolektiva. Pred vhodom v jedilnico jih je pričakala naša godba na pihala, ki jih je s svojim izvajanjem privabljala v jedilnico. V sejni sobi je bila lepo pripravljena razstava ročnih del, rok naših prizadevnih delavk, ki so kljub zaposlenosti v DO in doma, najdejo toliko časa, da še vedno izvezejo prte, prtičke, gobeline, posteljna pre- grinjala, predpasnike, ipd. Nagrajeni izdelki so bili razstavljeni v avli jedilnice v steklenih vitrinah. S pevskim zborom SVOBODA se je pričel kulturni program. Vse udeleženke proslave je pozdravil predsednik Konference OOZS DO tov. BELAK Ervin, ki je v kratkih besedah orisal zgodovino, nastanek in pomen praznika dneva žena, ter jim izrazil čestitke ob njihovem prazniku. Zatem je nastopila dramska skupina osnovne šole »VELJKA VLAHOVIČA«, pod vodstvom tovarišice Zmavčeve, z igrico ANTON POMPARDON, ki je s prisrčno igro otrok resnično navdušila vse prisotne. Precej zanimanja je bilo za gobeline Na koncu je sledila še podelitev nagrad natečaja za najboljše izdelano ročno delo — vezenino. Nagrajene izdelke je izbrala tri članska komisija v sestavi: — VEBER MARIJA — strokovnjakinja za ročna dela (učiteljica ročnega dela na Poklicni šoli v Celju) — ŠPRAJC JANKO — član kolektiva — PLEVNIK IKA — član kolektiva Komisija je pri ocenjevanju upoštevala naslednje kriterije: — kvaliteto izdelave, vbod, zategovanje niti, izbor materialov, težavnost stopnje izdelkov — estetski videz, kombinacija barv, izvirnost materialov :— splošni vtis Izbrala je 10 nagrad 1. nagrado v znesku 1000,- din je prejela Vida ČONKAŠ za namizni prt 2. nagrado v znesku 700,- din je prejela Anica SAMARDŽIČ za gobelin 3. nagrado v znesku 500,- din je prejela I DEČMAN za namizni prt s prtički 4. nagrada v znesku 300,- din je prejela Cve-tanka MALEK ža prtičke 5. nagrado v znesku 300,- din je prejela Marija KAMENIK za prt s prtički Od 6. do 10. mesta so bili izbrani izdelki, ki so jih To je samo del vseh razstavljenih del izvezle Marija LENKO, 6. mesto, Marija ADAMIČ 7. mesto, Irena PODGORŠEK 8. mesto, Marija CERAR in Sonja GOLEČ 9. mesto in Terezija ROBNIK 10. mesto Vsem udeleženkam se naj lepše zahvaljujemo za sodelovanje in jih vabimo na udeležbo pri naslednjih razstavah iz druge skupine ročnih del. Vse razstavljene izdelke so si ogledale številne članice naše delovne organizacije Mi In stabilizacija (Nadaljevanje s 1. str.) Tretjič, posamezne delovne organizacije, grupacije in panoge so izkoristile svoj monopolni položaj, to pa je druge organizacije potisnilo v nezavidljiv gospodarski položaj. ■ V takšnih primerih se je torej ravnalo v nasprotju s temeljnimi določili zakona o cenah, v nasprotju z družbenimi dogovori in socialistično moralo. Treba je povedati, da je nekatere tozde prisilila k dvigu cen gospodarska nuja. Drugega izhoda niso. imeli. Šlo je ali za višje cene ali za velike izgube. Zdi pa se, da je več tistih, ki so z nepojmljivo brezobzirnostjo poskušali izkoristiti položaj, zdaj pa se skušajo skriti za drugimi. - Ne gre torej samo za to, da se niso spoštovala zakonska določila. Tudi ni mogoče vseh problemov" najti s preprostim izvajanjem zakonov. Življenjske si- tuacije so vendarle pogosto nepredvidljive, zakoni pa nujno, polni »lukenj«. Zlasti v takšnem položaju so neprimerno pomembnejši vedenje in navade. Ob tej priložnosti so cene največkrat čezmerno rasle, ker so se številni navadili, da si pridobivajo dohodek brez dela in da trošijo nezasluženo. Podobno je tudi z naložbami. Že leta se govori, dogovarja, sklepa, da je treba investiranje zmanjšati na razumno mero. V prejšnjem letu se je poudarjalo, da je treba »-investicije zmanjšati za polovico«. Skupna izplačila za investicije pa so v januarju za 25 odstotkov višja kot v istem mesecu lani. Med jesensko setvijo je bilo s pšenico posejanih 300 tisoč hektarov manj, kot je bilo načrtovano. Ali po neuradnih (a zelo verjetnih) podatkih vsebuje 90 odstotkov panožnih spora- zumov monopolna določila. Kaj to pomeni? Kdo odobrava cene in naložbe? Kdo je odgovoren, da je posejanega manj, kot je potrebno? Kdo je sestavljal in podpisoval sporazume? ' Za vsako od teh napak bi se dalo našteti dosti vzrokov. Tudi naj-strožji kritik bi moral priznati, da so nekateri od njih objektivni. Pa če tudi priznamo vse zakonitosti, so vendar na takšna gibanja vsaj delno vplivali tudi ljudje. V prej navedenih primerih nas mika reči, da so odločilno vplivali ljudje. V tem primeru so bili ti ljudje pogosto komunisti. Dovoljujemo si reči, da številni člani ZK, številni poslovodni in izvršilni organi pri izvajanju gospodarske stabilizacije niso kos nalogi. Da tudi v zvezi komunistov kot to pogojno pravi Franc Šetinc, obstaja opozicija. Ta opozicija, pravi Franc Šetinc, z nepravilnim sprejemanjem sklepov o naložbah deluje proti sklepom in o- predelitvam zveze komunistov — torej proti življenjskim interesom naše družbe. Ni se pripravljena soočiti z realnostjo, s kritičnim položajem, prav tako pa se tudi ni pripravljena vključiti v prizadevanja za dolgoročno stabilizacijo. Velikokrat smo pokazali svojo odločnost. Zmeraj, kadar je bilo težko. Kolikor teže je bilo, kolikor bolj je naraščal pritisk ali nesreča, tolika bolj sta se krepila enotnost In odločnost, da se vztraja na poti socialistične samoupravne demokracije. V vsako takšno bitko je vodila zveza komunistov. Tudi tokrat nima druge poti.; nakopičene gospodarske težave je mogoče premostiti edino z »mobilizacijo« najširših množic, s povečanjem odgovornosti na vsakem delovnem mestu in pri vsaki nalogi, ter z večjo javnostjo dela vseh organov in organizacij. Akcija in enotnost se morata voditi in graditi v procesu diferenciaci- je. Kdor je v besedah za stabilizacijo, hkrati pa vztrajno rine svoje neutemeljene naložbe, kdor prisega na dogovarjanje in združevanje, hkrati pa se vede monopolistično ali skupinsko-lastniško — ta z dejanji izpričuje svojo opredelitev. Naloga zveze komunistov, vsakega člana, organizacije in vodstva je popolnoma jasna. V ak-r cijo je mogoče pozivati samo s kraja akcije, vanjo lahko vabi samo tisti, ki gre sam takoj vanjo. Delegatski sistem in združeno delo sta področji, kjer najdosledneje in naj neposredne j e prihaja do izraza vodilna idejna in politična vloga ZK. Delujoč na tak način, postaja zveza komunistov, kot je slikovito povedal Kardelj: »Tisti cement, ki veže fronto socialističnih sil in o-blasti delovnih ljudi v dinamično, enotno in aktivno silo neprekinjenega družbenega procesa.« To pa v tem trenutku nujno potrebujemo. Zena-inovator LETNA KONFERENCA AKTIVA ZB NOV EMO V tem sestavku želim poudariti delež žene — delavke v inventivnem delovanju in prizadevanju za boljši jutri. V »vsesplošni borbi« za enakopravnost, je žal še vedno žena -— inovator v precej podrejenem položaju, glede na »močnejši spol«. Prvi registriran predlog je številka 175 (11. 1. 1953), avtor predloga pa je bila ČOCEJ ANA in je bila ideja o sušenju šablon v dekor oddelku. Leta 1958 zasledimo kot avtorja tov : VRHOVŠEK ANGELO — št. 245 (izboljšava na varilnem stroju) in CATER MARIJO — št. 247 (izboljšava tehnologije pri hotelskih vrčih), št. 248 deležbo ženskih Avtorjev i-novacij. Neenak kriterij pri obravnavanju predlogov v preteklosti, ko niso bili u-rejeni normativni akti, strah, da predlog ni pomemben ali kaj drugega? Mislim, da smo v času, ko si vsi prizadevamo za čim boljše rezultate in naj bo ta sestavek, ki ni kritika, ampak samo pregled u-gotovitev in izziv vsem ženskam — delavkam, da pogosteje in aktivneje sodelujejo v inovacijskem procesu. Vsak umesten predlog bo obravnavan in nagrajen, torej tudi finančna stimulacija del izziva. V četrtek, dne 5. marca 1981 se je vršila letna konferenca Aktiva ZB NOV EMO, na kateri smo člani aktiva rpegledali izvršeno delo v letu 1980, ter si razdelili naloge za delo v 1. 1980. Izvolili smo tudi novi izvršni in nadzorni odbor, ter delegate po TOZD. Program dela za leto 1980, ki je obsegal 11 točk je bil uspešno izvršen. Za leto 1981 pa si je aktiv zadal obetaven program dela, ki je prežet z duhom revolucionarne preteklosti NOB in nesmrtne dediščine našega dragega tov. TITA. V letu 1980 je bilo izvoljenih > 15 članov našega aktiva, tako, da šteje danes aktiv 42 članov. Na konferenci smo se poslovili od naših upokojenih članov, ter jih obdarili s spominskimi knjigami. S prilož-bil ponovno izvoljen LUDVIK Krajec. Za predsednika aktiva je nostno slovesnostjo smo se spomnili tudi naših žena, ter jih skromno obdarili. Konferenca je z lepo ubrano pesmijo počastil »kvintet orodjarjev« za kar smo mu iskreno hvaležni. ir omili (nov tip brisalne mize) in št. 253 (novi vozički za prevoz emajla). Sledi 4-letno obdobje popolnega zatišja, leta 1962 pa imamo novega avtorja, tov. GREGL MARIJO, ki je predlagala izboljšavo št. 373 (nalaganje posode pri žganju). V daljšem časovnem presledku so se vrstili še posamezni predlogi in poizkusi delavk, da aktivno sodelujejo v inovacijah. Tov. KAČ MARICA je s predlogom št. 508 in 855 med aktivnejšimi. Avtorica predlogov so še bile: ORAČ EVA ' — predlog št. 545. ČATER MARIJA — predlog št. 652, KRALJ MIRA — predlog. št. 672, BAJUK IVANKA — predlog št. 850, 851, 975, GRIČAR MARIJA — predlog št. 945. REJC MARINKA — predlog št. 952. Torej imamo pri 1008 registriranih predlogih od 1945. leta, le 16 predlogov, ki so jih predlagale naše delavke. Kaj je torej vzrok, za takšno razmeroma nizko u- Plan sklada skupne porabe za leto 1981 I. Oblikovanje sklada skupne porabe I. Razporejena sredstva po zaključnem računu za leto 1980 Skupaj II. Poraba sklada skupne porabe 1. Prekoračitve izplačil v letu 1980 2. Anuitete za jedilnico 3. Premije za kolektivno zavarovanje 4. Jubilejne nagrade 5. Odpravnine 6. Regres za oddih: — izplačilo delavcem — za počitniške domove 7. Družbeni dogovori Celje: — novoletna jelka — krajevne skupnosti 8. Družbeni dogovori Maribor: — za TOZD TOBI 9. Izdatki za upokojence 10. Izdatki ob smrti delavcev 11. Članarina DIATI 12. Prispevek Zvezi borcev EMO 13. Rekreacijsko športno društvo EMO Izdatki TOZD TOBI za: din. na.š predlog za izplačilo regresa za Oddih povečali do dovoljene višine, s tem, da bi za počitniške domove porabili 500.000 din ali 5 % od celotnega regresa za 22,466.166,39 oddih. Izplačilo povprečnega regresa bi se povečalo v letu 1981 za 15 % v primerjavi z letom 1980. 22,466.166,39 506.556,80 4,663.908,00 500.000. 00 2.309.000. 00 1.990.000. 00 9.500.000. 00 500.000. 00 260.000. 00 570.000. 00 629.057,00 140.000. 00 40.000. 00 33.388,00 16.000. 00 297.000. 00 Ad 7) Družbeni dogovori Celje Po sprejetih družbenih dogovorih v občini Celje bi znašale naše obveznosti za leto 1981: za izgradnjo objektov širšega družbenega pomena za krajevne skupnosti za novoletno jelko (1980, 1981) za INDOK center za klub samoupravljalcev Skupaj 14. — rekreacija in kultura — novoletna jelka — gasilci za požarno varnost — osnovna sredstva za družbeno prehrano 15. Rezerva din 35.000 15.000 30.000 25.000 Skupaj 105.000,00 406.256,59 22,466.166,39 Obrazložitve posameznih postavk porabe: Ad 1) Prekoračitve izplačil v letu 1980 V letu 1980 je bilo upokojenih več delavcev kot je bilo planirano in tako tudi izplačano več odpravnin, ki jih moramo nadomestiti v letu 1981. Ad 2) Anuitete za jedilnico T.udi v letu 1981 zapadeta v odplačilo dva obroka za najeti kredit za izgradnjo jedilnice. Ad 3) Premije za kolektivno zavarovanje Vsak član kolektiva je po tem zavarovanju zavarovan za primer nezgode aii nenaravne smrti, ki se mu .pripeti kjerkoli. Ad 4) Jubilejne nagrade Predlagamo, da se tudi v letu 1981 izplačajo jubilejne nagrade po samoupravnih aktih in družbenem dogovoru. ( Ad 5) Odpravnine Odpravnine so planirane za izplačilo vsem, ki se bodo upokojili v višini dvomesečnega povprečnega osebnega dohodka v gospodarstvu v letu 1980. Ad 6) Regres za oddih Po družbenem dogovoru je mogoče v letu 1981 povečati porabo sklada skupne porabe za 18 %. Zato smo din 3,253.700 1,141.000 521.600 19.600 -32.600 4,968.500 Ker je premalo ostanka čistega dohodka za pokrivanje vseh potreb, predlagamo, da se od gornjih obveznosti pokrije: —polovica obveznosti za krajevne skupnosti v višini 570.000 din — novoletna jelka za leto 1980 v višini 260.000 din Ad 8) Družbeni dogovori Maribor Po sprejetih družbenih dogovorih v Občini Maribor mora TOZD TOBI poravnati svoje obveznosti. Ad 9) Izdatki za upokojence V predlaganem znesku so predvideni stroški skromnega obdarovanja, proslave in izleta upokojencev zadnjega leta. Ad 10) Izdatki ob smrti delavcev V teh izdatkih so predvideni stroški osmrtnic v radiu in stroški za prevoz godbe. Ad 11) Članarine DIATI Po sprejetem samoupravnem sporazumu se obračuna članarina DIATI v višini 1,5 % od vrednosti gospodarske koristi od inovacij, izboljšav itd. Ad 12) Prispevek Zvezi borcev EMO Da bi lahko Zveza borcev EMO izvedla svoj skromni program potrebuje 16.000 din. Ad 13) Rekreacijsko športno društvo EMO Zaradi omejenih sredstev in stabilizacijskih ukrepov se predlaga minimalni' znesek, ki je potreben za pokritje najemnih športnih objektov in stroškov predvidenih tekmovanj za poživitev množične rekreacijske dejavnosti.,' Ad 14) Izdatki TOZD TOBI Zaradi dislociranosti TOZD TOBI se Organizira kulturne aktivnosti in rekreacijo v Bistrici, za kar potrebujejo ločeno določena sredstva. Ad 15) REZERVA Vsako leto se pojavijo nujne nepredvidene potrebe za izplačilo iz sklada skupne porabe, zato predlagamo, da formiramo REZERVO. Predlagamo, da se pooblasti izvršni odbor DS DO za razpolaganje s sredstvi REZERV sklada skupne porabe. . , Glavni direktor Franci Gazvoda, dipl. oec. Naše črne točke Sklenili smo, da .redno objavljamo v našem glasilu vse disciplinske ukrepe naše pravne službe, za začetek naše stalne rubrike »NAŠE ČRNE TOČKE« objavljamo ukrepe v mesecu februarju in marcu. Objava disciplinskih ukrepov v mesecu iebruarju 1981 Priimek in ime — TOZD — Ukrep Pustek Anton, skupne službe, javni opomin Polutnik Ciril,' skupne službe, prenehanje delovnega razmerja, odloženo za čas 3 mesece Antolin Franc, posoda, prenehanje del. razmerja Škoflek Branko, posoda, opomin Stevanič Milena, posoda, opomin Vengust Amalija, skupne službe, prenehanje del. razmerja, odloženo za čas 3 mesece Ramovič Iso, kontejner, javni opomin Dežan Viki, kontejner, javni opomin Stark! Sonja, posoda, opomin Culej Marjan, kontejner, javni opomin Fučkar Boris, servis Zagreb — kotli, prenehanje del. razmerja, odloženo za čas 12 mesecev Deželak Irena, posoda, opomin Komerički Edvard, kontejner, opomin Alegro Leopold, kontejner, opomin Volovšak Peter, kontejner, opomin Šket Avgust, posoda, javni opomin Sivka Ivan, posoda, javni opomin Savič Milorad, ‘kontejner, javni opomin Podpečan Veronika, posoda, opomin Sekulič Stojan, posoda, javni opomin Uunštek Srečko, posoda, prenehanje del. razmerja, odloženo za čas 6 mesecev Dizdarevdč Adam, posoda, prenehanje del. razmerja Štabus Simon, skupne službe, prenehanje del. raz-. merja, odloženo za čas 3 mesece Štabus Avgust, skupne službe, prenehanje del. razmerja, odloženo za čas 12 mesecev Drovenik Branko, kontejner, javni opomin Starčevič Jela, skupne službe, opomin Roc Stefan, kontejner, opomin Pecigos Branko, kontejner, prenehanje del. razmerja, ^ odloženo za čas 3 mesece Brečko Ivan, skupne službe, javni opomin Petrovič Krsta, posoda, prenehanje del. razmerja, odloženo za čas 12 mesecev Pintarič Jože, posoda, prenehanje del. razmerja Objava disciplinskih ukrepov v mesecu marcu 1981 Priimek in ime — TOZD — Ukrep Lončai Viki, kontejner, prenehanje del. razmerja Podgoršek Franc, odpreski in avtokolesd, prenehanje del. razmerja Biiajac Sefjk, posoda, prenehanje del. razmerja Vrbovšek Silvo, odpreski in avtokolesa, prenehanje del. razmerja Malinovič Nedeljko, posoda, prenehanje del. razmerja Colnarič Avgust, pgsoda, prenehanje del. razmerja Peček Roman, posoda, prenehanje del. razmerja Kunštek Jožica, posoda, prenehanje del. razmerja Zelen Novo, posoda, prenehanje del. razmerja Grajžl Ivan, kontejner, prenehanje del. razmerja, odloženo za čas 6 mesecev Prah Silva, kontejner, prenehanje del. razmerja, odloženo za čas 6 mesecev. ■Arlič Ivan; posoda, prenehanje del. razmerja, odloženo za čas 3 mesecev Peček Milan, kontejner, prenehanje del. razmerja, odloženo za čas 12 mesecev Dobrišek Zlatko, orodjarna, javni opomin H, mer Josip, kontejner, javni opomin MTrovič Boro, odpreski in avtokolesa, javni opomin 'Hostnik Terezija, posoda, javni opomin Gcrčer Cveto, odpreski in avtokolesa, javni opomin Počivalšek Betka, odpr. in avtokolesa, javni opomin Ivanov Stojne, odpreski in avtokolesa, javni opomin Hrvačanin Zoran, vzdrževanje, opomin Zec Radovan, kontejner, opomin Za pravno službo Herman Lichtenegger, pravnik Proizvodno delovno tekmovanje kovinarjev v letu 1981 Občinski odbor sindikata kovinarjev v Celju je na svoji seji 6. 3. 1981 sprejel smernice in navodila za izvedbo proizvodno delovnih tekmovanj kovinarjev v vseh sredinah, oziroma v vsaki DO, kjer je to možno izvesti. Načelni sklep je, da se interesna tekmovanja organizirajo do vključno konec maja tega leta. Potrebno je z vso resnostjo takoj pristopiti k organiziranju internih tekmovanj, tako da lahko naj-slabši tekmovalci zastopajo DO na regijskih in republiškem tekmovanju kovinarjev, ki je vsako leto organizirano ob dnevu kovinarjev. Kot vsako leto je tudi letos republiški odbor delavcev proizvodnje in predelave kovin razpisal tekmovanje v naslednjih poklicih: — kovinostrugar — brusilec — rezkalec — orodjar —- livar — strojni kovač — varilci v naslednjih tehnikah varenja: a) plamensko varjenje b) ročno elektro obločno varjenje c) polavtomatsko varjenje v zaščiti COL, d) varjenje v zaščiti argona po T16 postopku — avtomehanik: a) na motorju DIESEL TAM — 413,6 cilindrični b) na motorju OTTO ZASATVA. — 101 še sodelavce, ki so na tem področju v preteklosti dosegli zavidljive rezultate. Tudi v tem trenutku imamo sodelavce, ki imajo vse možnosti, . da zastopajo EMO na republiškem in zveznem tekmovanju. Za pravilno in dobro organizacijo internega tekmovanja moramo pritegniti čim več delavcev v vsaki naši TOZD. OOZS v TOZD kot nosilci akcije pa mora j o. z vsemi potrebnimi akcijami doseči, da bo povsod in v vsaki sredini zavladal interes slehernega posameznika po tovrstni manifestaciji. Naloga vseh nas pa je, da z vsemi močmi pripomoremo, da bo akcija u-spela in da bomo lahko ponosni na naše sodelavce, ki bodo predstavljali EMO na tekmovanjih izven DO. Slavko Adamič Zakaj tako? Prizadevne sodelavke iz propagande so že večkrat izvirno in domiselno uredile steklene vitrine v hodniku obrata družbene prehrane in s tem dale svoj prispevek k boljšemu videzu okolja, pa tudi oko mimoidočih se z veseljem ustavi na domiselno aranžiranih eksponatih iz našega proizvodnega programa. Zal pa se vsi naši sodelavci ne zavedajo (oziroma se nočejo zavedati) koliko napora je bilo potrebno, da smo lahko naposled le dobili željene steklene vitrine. Se vedno so v naši delovni sredini ljudje, ki ne znajo ceniti naše skupne lastnine, saj se drugače ne- bi zgodilo to, kar se je v dneh med 3. in 4. marcem, ko je nekdo namerno poškodoval (razbil) eno izmed steklenih vitrin. Vsekakor je to dejanje, -ki je vredno obsojanja in nam nikakor ne more biti v ponos. Pomen in cilji tekmovanja: Tudi z letošnjim internim tekmovanjem se celoviteje vključujemo v nekajletno organizirano tekmovanje kovinarjev v naši državi in bodo tudi na letošnjem republiškem tekmovanju zajeti vsi poklici, ki so že vseskozi vključeni v zveznem tekmovanju. Delovna tekmovanja te vrste odpirajo široke možnosti, da se proizvajalci spoznajo s sodobno organizacijo dela, tehnologijo in dosežki na posameznih področjih. Ta tekmovanja dajejo možnost večjega sodelovanja med OZD posameznih občin oziroma republik. Namen teh tekmovanj ni samo v strokovni izmenjavi, ampak tudi v samoupravnem političnem sodelovanju proizvajalcev. Zato je potrebno dati poudarek tem tekmovanjem, zlasti v TOZD, ki naj imajo masovni in kvalitetni namen. Dva pogleda. Pred in po »akciji« neznanih storilcev V naši DO imamo o-gromno možnosti, da kvalitetno in masovno organiziramo delovno proizvodno tekmovanje, saj imamo nemalo kvalitetnih delavcev vseh poklicev in tudi dovolj strokovnih sodelavcev, da lahko kvalitetno pripravimo tekmovanje. Ponosni smo lahko na nekatere na- KULTURNI DOGODEK Svoboda poje in igra Konec februarja smo doživeli v Narodnem domu v Celju zopet lep kulturni večer, katerega so kot vsako leto doslej pripravile sekcije DPD »SVOBODI2« Celje. V celovečernem koncertu so še predstavile sekcije š programom, ki je skoraj v celoti naštudiran v sezoni 1980-81. Kot prvi se je predstavil moški pevski zbor pod vodstvom prof. Vida Marcena. Zbor je v tej sezoni pridobil oziroma pritegnil k sodelovanju 10 novih, večina obetajočih glasov. Čeprav je zbor v pretekli sezoni doživel nekaj kadrovskih sprememb, je po mnenju strokovnjakov že čutiti zopet kvalitetno izvajanje programa in zlitost zbora. Zbor je na lektiva, ki so po svojih delovnih dožnostih različno obremenjeni. Zbor vadi dvakrat na teden v večernih urah, zato so delavci, ki delajo v dveh izmenah, imeli določene težave pri udeležbi na vajah. Zahvaljujoč razumevanju DO in posameznikov do kulturnega življenja se je stvar uredila in članom zbora je omogočeno, da redno obiskujejo vadbo, kajti vsi se zavedmao, da le z rednim in discipliniranim delom lahko dosežemo želene rezultate. Čeprav je zbor številčno dokaj močan, še vedno odpira svoje vrste za nove, petja željne, tovariše. V prihodnjih dneh, ko se bo zbor predstavil s samostojnim celovečernim koncertom, še posebej va- jih po mnenju poznavalcev te vrste muziciranja izvaja zelo kvalitetno. Pod taktirko prizadevne dirigentke Angelce Piki so mladi * člani tamburaške sekcije upravičili svoj obstoj in dokazali, • da marljivo in prizadevno vadijo in se približujejo novim u-spehom. Narodno zabavni Ansambel' »Zeme«, ki deluje pod okriljem »Svobode«, se je predstavil z novo mlado zasedbo, v ansamblu muzicirata njegova še zelo'mlada sinova —.klarinet in trobenta. Prijeten večer so zaključili dobro znani »Kavalirji« s svojim prijetnim izvajanjem programa. Rečemo in zaključimo lahko,. da smo doživeli lep Moški pevski zbor na reviji na Dobrni nedavni reviji zborov v Dobrni zopet s svojim kvalitetnim izvajanjem opravičil uvrstitev v it. kategorijo zborov v celjski regiji. Nedvomno ima največ zaslug za uspehe zbora dirigent prof. Marčen. Najvažnejše pa je tudi to, da v zboru prepeva skoraj polovica delavcev našega ko- bimo zainteresirane tovariše, da nam prisluhnejo in se odločijo za to zvrst kulturnega udejstvovanja in kličemo POJTE Z KAMI, Druga sekcija, ki se je v tem večeru predstavila, je Harmonikarski orkester pod vodstvom Marije Zalokar. Orkester posega po zahtevnejših skladbah in in prijeten večer ob poslušanju različne zvrsti glasbe, hkrati pa smo lahko ugotovili, da se v DPD »SVOBODA« resnično disciplinirano in z veliko dobre volje dela in da »Svoboda« resnično opravičuje svoj obstoj. Slavko Adamič Dopisujte v naše glasilo LHOTSE 81 SOUTH FACE EXPEDITION Franček KNEZ s člani alpinistične odprave LHOTSE 1981 odšel na pot. • 0 V torek, dne 10.. marca ob 5. uri zjutraj so krenili na pot člani jugoslovanske alpinistične odprave na LHOTSE. Med njimi tudi naš sodelavec iz TOZD POSODA tov. Franček KNEZ. Z avtobusom so krenili najprej do Zagreba, od tam pa so poleteli v Frankfurt, odkoder so nato nadaljevali let v New Delhi in nato naprej v Katmandu. Pristop na četrti, vrh sveta, 8501 m visoki »Južni vrh« so že večkrat načrtovale razne odprave. Italijanski in Japonski odpravi sta ga skušali tudi že uresničiti, vendar se jim to ni posrečilo. 3300 metrov visoka stena je ostala doslej še nepreplezana " in takšna kot je, pričakuje v vsej svoji mogočnosti našo jugoslovansko odpravo. Letošnja odprava, ki šteje 28 članov od tega 22 samih vrhunskih alpinistov, bo stala po predračunih predvidoma 4,3 milijone dinarjev. Od tega bo' največ pobral transport, ostalo pa bo šlo še za nakup (oziroma dokupovanje) opreme, hrane in druge operativne stroške v Nepalu. Smer po .Južni steni LHOTSE J A je dobro zamišljena in bi bila njena osvojitev prav gotovo več kot potrditev kvalitete našega alpinizma in pa seveda naše odprave. Zato želimo vsi, da bi naši pogumni fantje v svoji odpravi v celoti uspeli in da bi cena, katero bodo morali plačati za uresničitev svojega drznega podviga ne bila večja od znoja in naporov. Franček Knez na svojem delovnem mestu Društva LT EMO so zborovala AVTCKMOTO KLUB Dobro sodelo vanje V našem klubu je: bile včlanjenih skupno 235 članov, od tega je 122 moških, 44 žensk, 44 pionirjev. Med letom je odstopilo 25 članov ali zaradi prekinitve delovnega razmerja ali pa zaradi rednega odhoda v upokojitev. Plan dela, ki je bil sprejel v januarju 1980, smo realizirali po naslednjem vrstnem redu: — Enodnevna ekskurzija za člane AVTO-MOTO kluba je. bila namenjena za ogled. tehnike in opreme na . »Graškem velesejmu«. Sejem si je ogledalo 45 naših članov. Člani so bili z ogledom zelo zadovoljni, saj je bil ogled sejma v korist in pridobitev pri vsakdanjem tehničnem o-pravilu. Ženih 20 uniformiranih pio-nirj ev-prometnikov. —• Pionirji in pionirke so sodelovali tudi v akciji »TRIM«, vsi na kolo za zdravo telo, ki je bila 18. 5. 1980. —: Pdsebno pomembno akcijo so izvršili v prvih dneh šolskega leta s pomočjo SPV in prometne milice za varnost pri preč- EMO. Takšno tekmovanje je bilo zadnje, saj je zaradi dotrajanih vozil znatno upadel interes za to dejavnost. Ker ni možnosti za nakup novih vozil, so člani odbora odločili, da z dejavnostjo prenehajo in da več pozornosti posvetijo vzgoji o cestnem prometu. Vsa dela in akcije, ki jih opravijo pionirji, vodi in nadzoruje tov. Skerbiš. Za skrbno opravljeno delo smo prejeli tudi pohvalo od ZŠAM Celje. Tov. Skerbiš kot vodja pionirjev-pro-metnikov je prejel od sveta za preventivo SPV Ce- nas uvršča na prvo mesto pred vsemi ostalimi šolami »LT«. V letu 1980 smo priredili 2 tečaja za voznike a-materje B kategorije. Prvi tečaj smo organizirali v začetku aprila, obiskovalo pa ga je 25 kandidatov. Drugi tečaj smo izvedli v mesecu novembru, ki ga je obiskovalo 15 kandidatov. Maloštevilna udeležba na teh tečajih je odraz podražitev, ki so prizadele' av-. tomobilizem. Uspehi tečajnikov so bili zelo uspešni, saj' so vsi kandidati o-pravili teoretični del CPP s 100-odstotnim uspehom. Med letom smo ob prosti kapaciteti inštruktorjev za praktično vožnjo sprejemali tudi člane drugih društev in šol na praktični del vožnje. Na posebno prošnjo, ki jo je poslal SPV ter šoli Veljka Vlahoviča in Bratov Do-brotinšek v Šmartnem v Rožni dolini smo opravili tudi dva tečaja za pionir-je-prometnike. Prijavljenih je bilo 42 pionirjev, od katerih je 31 uspešno opravilo preizkus ter prejelo kolesarske izkaznice in izkaz- nice pionir j a-prometnika. V času, ko vam posredujem to poročilo pa izvajani oše dva tečaja za pionir j e-prometnike na šoli Franja Vrunča ■ na Hudinji te rv Šmartnem v Rožni dolini. Te tečaje obiskuje letos že 86 pionirjev. Člani odbora našega kluba so imeli v 1980. letu več sej, an katerih so razpravljali o tekočem delu, problematiki in izvrševanju plana ter drugih zastavljenih nalogah. V letu 1980 smo usposobili tudi enega inštruktorja in ga tudi dodatno sprejeli v delovno razmerje zaradi lažjega delovanja kluba. Klub je opravil tudi akcijo o pregledu koles ter vozil, s katerimi se prevažajo tudi naši člani na de- lo. Pregledanih je bilo 187 koles, od katerih je bilo 67 neizpravnih. Kljub o-pozorilom se stanje ni dosti izboljšalo, na . kar lahko sklepamo, da so naši delavci premalo seznanjeni ž nevarnostmi, ki jim pretijo. V mesecu maju bo sprejet novi zakon o CPP, vsak občan pa bo imel možnost, da se seznani z zakonskimi predpisi. Predavanja o novem zakonu bodo potekala po vseh delovnih kolektivih, kakor tudi v KS. KLUB PODVODNIH DEJAVNOSTI Uspešna sezona — Druga ekskurzija je bila namenjena pionir jem -prometnikom, ki so prizadevno delali skozi vse leto v našem klubu. JMa tej ekskurziji smo si ogledali Posavski ihuzej v Brežicah in »Bazo 20« v Kočevskem rogu. Izleta se je udeležilo 40 pionirjev in pionirk. Bili so zelo zadovoljni, saj jim bo izlet ostal v prijetnem spominu, saj so obljubili, da bodo iz zahvale še aktivneje delali v krožku oziroma pri prevzgoji v cestnem prometu. Omenim naj še' dela in naloge, ki so jih piojjirji-prometniki opravljali skozi vse leto: — Sodelovali na občinskem tekmovanju »KAJ VEŠ O PROMETU«. Tekmovanje je potekalo med vsemi celjskimi šolami dne 12. 4. 1980. — Sodelovali pri sprejemu Titove štafete, katere sprejem je bil pred upravnim poslopjem. Sprejema se je udeležilo 30 pionir-jev-prometnikov. . — Udeležili so se 8. konferenca ZŠAM Evrope, ki je bila 2. 5. 1980 — udele- kanju cest in križišč prvo-šolskih otrok in drugih o-seb. V tej akciji je sodelovalo 10 pionirjev-promet-nikov. Za skrbno delo in prizadevnost smo prejeli od ZŠAM Celje priznanje in pohvalo za sodelovanje. — Klub LT AVTO-MO-TO prireja vsako šolsko leto tekmovanje med pio-nirji-prometniki. Pomerijo se v praktičnem delu, to je v spretnostni vožnji in v teoretičnem delu to je v znanju o cestno-promet-nih predpisih. Na ta tekmovanja so povabljeni tudi pionirji iz Rogaševcev. Tekmovanje poteka v prijateljskem duhu in najboljši prejmejo priznanja in pokale. Najboljši so. bili pionirji LT EMO, saj so na tekmovanju dosegli prva štiri mesta. Sledilo je tudi povratno kolesarsko tekmovanje, ki so ga priredili pionirji v Rogaševcih. Na tem tekmovanju naši pionirji niso bili najbolj uspešni. Po planu je bilo izvedeno tudi tekmovanje z gokart vozili, ki je potekalo pred upravnim poslopjem lje značko s srebrhim vencem. Podelili so mu tudi plaketo s priznanjem za vzornega voznika. Plaketo je prejelo še 16 naših vzornih voznikov-amater-jev kot članov avto-krož-ka. V letu 1980 je prejel tudi zlato značko za opravljeno delo pri graditvi avto poligona. Za opravljeno delo in sofinanciranje pri avtu-polgionu Ljubečna je tudi Avto-moto društvo LT EMO prejelo zlato značko, plaketo in priznanje. Priredili smo tudi »lov na lisico« v mesecu novembru. Te prireditve se je udeležilo kar 73 članov av-to-kluba. Prireditev je potekala na območju Vojnika Udeleženec- ulovljene »lisice «prejme lepo denar-no-nagrado, za vse sodelujoče pa je po tekmovanju še zaključni del z zakusko, ki ga priredimo s pomočjo »gospodinjskega krožka«. Klub je med ’ letom zelo aktivno deloval, saj smo pripravili kar 85 kandidatov do izpita in tako dosegli 47 % uspeha pri izpitni komisiji Celje, kar 1. ŠTEVILO ČLANSTVA Število članstva se v letu 1980 ni bistveno spremenilo. Od skupnega števila članov 56 so 4 ženske in 6 mladincev. 2. EKSKURZIJE Izvedena je bila planirana 9 dnevna ekskurzija z izvajanjem stažnih potopov v času od 28. junija do 6. julija. Samé priprave za izvedbo in organizacijo so se začele že dva meseca pred samim pričetkom. Poleg priprave potapljaške opreme, izbire kraja, udeležencem je bilo potrebno organizirati prevoze, izdelati predkalku-lacijo, jedilni list, predvsem pa'v naprej pripraviti točen razpored dela za vse udeležence ekspedicije. Cilj ekspedicije je bil tokrat otok Lausa v Kornat-skem arhipelagu. Ekspedicije se je udeležilo 15 članov. Delo ekspedicije je obsegalo naslednje: — prosto potapljanje, — spoznavanje opreme, — trening obvladovanja potapljaške tehnike, — delo na visokotlačnem kompresorju, — spoznavanje morske flore in favne, — podvodni ribolov, -— kolektivno delo in taborniški način življenja. Posamezne naloge v okviru ekspedicije so bile delno opravljene. Skladno s pravili je bil voden dnevnik obratovanja kompresorja in dnevnih potopov od odobritve potopa, spremljevalcev, doseženih gladin, časa in kraja potopa, ter eventualnih zapažanj. Vsi udeleženci ekspedicije so pridobili mnogo izkušenj prepotrebnih pri potapljanju z avtonomno opremo. Vse te pridobljene izkušnje so nujne za eventualno podvodno delo, reševanje in pripravljenost za vse splošni ljudski odpor. V te namene je bilo ob ekspediciji izvršenih 110 stažnih potopov. 3. TEČAJI Koncem lanskega leta sta se dva naša člana vključila v tečaj za inštruktorje potapljanja. Dopisujte v naše glasilo * A>. Planiranega tečaja za mlajše potapljače nismo izvedli zaradi premalega števila kandidatov. . 4. SODELOVANJE Med sodelovanje lahko štejemo stike s navedenimi organizacijami, Slovensko potapljaško zvezo, SLO Celje in plavalnim klubom Neptun Celje. Uspešnejše sodelovanje je predvsem med klubi v štajerski regiji, kar se še posebej odraža pri izvedbi tekmovanj. Stiki s SLO so ostali na nespremenjeni . ravni, reševalna ekipa še obstaja in udeležili smo se tudi izrednega reševalnega tečaja na Bledu. Štirje naši člani so sodelovali na republiškem prvenstvu v podvodnem ribolovu v Rovinju, kjer so zasedli .4. mesto. V mesecu maju smo sodelovali na memorialiiem mednarodnem tekmovanju v podvodnem ribolovu Lazar-Hočevar v Puli, kjer sta naša člana • Gregorčič in Klepač od 24 ekip zasedla odlično 10. mesto, kar je bila najboljše plasirana slovenska ekipa. Junija so štirje naši člani sodelovali na republiškem prvenstvu v HP — PP v Dolenjskih toplicah, kjer nismo dosegli kakih boljših rezultatov. Prvo soboto v mesecu novembru so 4 naši člani sodelovali in trije tudi lovili ob ribiškem prazniku pobratenega kluba »Škarpina« Ne-rezine. Dva naša člana sta tekmovala na državnem prvenstvu v podvodnem' lovu in sicer I. in II. krog v Neumu in III. in IV. krog v Rovinju. Tega tekmovanja so se udeležili vsi najboljši klubi iz Jugoslavije. Sodelovalo je 12 klubov. Po že ugotovljenem načinu tekmovanja je po štirih 6-urnih dnevih lovov zasedel Gregorčič 13. mesto in Krebs 20. mesto. Med ekipami smo zasedli 8. mesto. Z doseženimi tekmovalnimi rezultati v lanskem letu smo lahko izredno zadovoljni. 5 5. SAMOSTOJNE AKCIJE Poleg izvedene 9-dnevne poučne akcije, ki je v začetku poročila navedena, je klub izvedel še: Štajersko in klubsko prvenstvo v podvodnem ribolovu v septembru v Nerezi-nah. Štajersko prvenstvo se je skladno z našim dogovorom preimenovalo v memo-rialno po' predlani preminulem Jožetu Strupehu. Tekmovalo je 33 lovcev in sicer 16 iz našega kluba, 8 iz KPD Trbgvlje, 6 iz DPD Maribor, 3 iz Škarpine Ne-rezine —■ zadnji so tekmovali izven konkurence kot člani pobratenega kluba. Pravico do sodelovanja so imeli vsi člani štajerskih klubov pod pogojem, članska karta, obvezni zdrav- niški pregled in podpisana izjava o sposobnosti in odgovornosti. Področje tekmovanja je bilo 'takrat zahodni del otoka Unije. Z ozirom na varnost tekmovalcev je bila večina lovnega terena do globine 12 metrov. Samo tekmovanje je trajalo 4 zaporedne ure. Ekipni štajerski prvak za leto 1980 je naša ekipa, ki je zbrala 12.130 točk, drugi so Mariborčani s 6.050 točkami ‘in tretji Trboveljčani s 4.380 točkami. Med posamezniki je: 1. Mirnik Bogdan, KPD EMO Celje 4.970 točk 2. Šnuderl, DPD Maribor 4.100 točk 3. Krebs, KPD EMO Celje 3.740- točk Memorialni pokal za največjo ribo je dobil Mirnik Bogdan. Za uspešno izvedeno tekmovanje so poskrbeli ostali člani kluba, pomembno je poudariti, da so člani DPD Maribor v zahvalo za požrtvovalno organizacijsko delo pri izvedbi štajerskih prvenstev podelili priznanje tov. Albinu Lesjaku. Od 12. do 13. julija je klub s sodelovanjem s plavalnim klubom Neptun in pod pokroviteljstvom EMO Celje izvedel državno prvenstvo v HP — PP v Celju, katerega izvedbo - nam je zaupala Jugoslovanska zveza. Na tem tekmovanju je sodelovalo tudi nekaj naših tekmovalcev, katerih plasma kljub malemu številu ni zadovoljiv, V zimskih, pomladnih in jesenskih mesecih smo imeli 1-krat tedensko trening v bazenu. Udeležba je bila vseskozi delna. Istočasno ob treningih je bil izveden tudi tečaj prostega potapljanja za vse nove člane našega kluba. Ob prvomajskih praznikih smo organizirano izvedli kondicijske, stažne potope za 12 kategornikov v Crikveni-ci. Ob izvedbi Štajerskega prvenstva smo v Nerezinah izvedli tudi stažne potope. Vsi člani, ki so se. udeležili ekspedicije, ostalih samostojnih akcij kluba in tekmovanj so bili lani zdravniško pregledani. Prav tako smo lani izvršili pregled vseh jeklenk in ras-pdratorjev v Puli. 6. ŠTEVILO VAJ Odbor kluba je imel vsak prvi četrtek v mesecu redno' sejo od začetka še pri Ribiču, kasneje pa ko smo končno dobili, klubske prostore, v njih. Poleg obveznih je bilo na vsakotedenskih sestankih prisotnost izredno številna. Na teh sestankih smo se skupno dogovarjali o vseh tekočih zadevah, o realizaciji plana, posebej o izvedbi posameznih akcij, določevali razne odbore in komisije za tekmovanja, pregledovali gradivo zveze: literaturo. Tako so zborovali člani podvodnega kluba 7. IZVRŠITEV PROGRAMA DELA Od skupno 26 planiranih nalog kluba za leto 1980 je bilo realiziranih 18 nalog ali ca. 70%. Naloge, ki niso bile realizirane : — Klubsko prvenstvo v HP — PP, ki se je v dogovoru z DPD Maribor presta-, vilo v januar 1981, -— Klubsko prvenstvo v trnkarjenju zaradi prezasedenosti nekaterih članov. ■—' Udeležba na novoletnem kupu Gradova zaradi prevelikih stroškov. ‘ — Urejevanje akvarija se je skladno z dogovorom s splošno . službo preneslo v izvajanje v DO EMO, — Nabava: toplih majic, nožev, svetilk in globino-merje.v zaradi stabilizacije. Izven plana je realizirano: — Izvedba državnega prvenstva v HP in PP. — Sodelovanje ob ribiškem prazniku Nerezine. — Reševalni tečaj Bled. — Dvig utopljenca v Slivniškem jezeru in — pomoč pri. dvigu utopljenca v Šmartinskem jezeru. — Obveščanje javnosti o delovanju kluba preko radio Celja, NT in Emajlirca. Ob pregledu celotne dejavnosti v: letu 1980 je pomembno omeniti premajhno vključevanje mladine v našo dejavnost ih nespremenjeno stanje na področju podvodne fotografije. Lahko pa sicer ocenjujemo, kar pa se 'naj še odrazi v razpravi in dopolnitvah poročila, da je klub v letu' 1980 vseeno deloval uspešno. S potapljaškim srečno! EMAJLIRSKI KROŽEK Kritično pregledali delo V četrtek 26. februarja so se zbrali na svojem občnem zboru' člani emajli-rskega krožka pri društvu Ljudske tehnike EMO — Celje. Kritično so pregledali svoje dosedanje delo, se dotaknili pomanjkljivosti, ter postavili smernice za nadaljnje aktivnejše delo. Izvolili so tudi nov odbor. Vodstvo krožka so zaupali še naprej tQv. Francu Belaku iz dekor oddelka, za namestnika pa so izvolili tov. Edvarda Umeka, vodjo.obrata emajlirnice. Drugi z desne je Franc Belak vodja krožka Člani ema j lirskega krožka EMIL GREGORČIČ Maraton tako in drugače (nadaljevanje) START me je na vzpetini tako »ne- truma tekačev se je pognala po trdem, še precej zamrznjenem snegu, ®ramm°'rehite^se^^udr^e' daljnjemu cilju naproti. V nepopisni gneči sem se vklopil v smučino in tekel v tera.na celjske atletike Fran-tempu z ostalimi. Z vseh strani so se slišali vzkliki »Pazi, ne hodi mi po smučeh, Ca Červana, s katerim se vseh večjih zlomil mi boš palico, neroda«,- ter kup raznih kletvic. Kar naenkrat začne pred sem v centru verižnega pad- in ko namerava obteči sku-mano, na koncu krajšega ca kakšnih 50-tih tekmoval- pino, ki se valja po tleh, spusta, nekaj škripati, poka- cev. Tekmovalec pred mano, sem že v njem. Hitro sem ti, kletvice in drugi vzkliki močan izkušen smučar se se ga oprijel, malo razkora-postanejo mcjčnejši in . že spretno obdrži na smučkah čil noge in za trenutek po- “^““ne mislil, bova vzdržala nalet srečujemo na maratonih po Sloveniji. Med vožnjo sva si potožila vsak svoje probleme an zlila malo žolča na trgovino, ker ni za dobiti ustreznih maž, kajti tudi on ni zadel povsem Tako so zborovali člani radio kluba, o katerih žal do danes še nismo dobili poročila in sestavka STROJNO- PLOČE VINARSKI KROŽEK Sprejeli nov program V petek 27. februarja pa so zborovali tudi člani strojno-pločevmarskega krožka društva LT EMO. Tudi oni so se kritično lotili analize svojega dosedanjega dela, ter ,se še posebej dotaknili in poglobili v probleme aktivnega dela članov. Sprejeli so tudi nov program aktivnosti za prihodnje obdobje. Vodenje krožka so zaupali dosedanjemu predsedniku tov. Erihu Salekarju, za namestnika so imenovali tov. Jožeta Gruberja. Za ostale člane odbora krožka pa so bili izvoljeni Leopold Škofca, Jože Gubenšek, Jože Amon in Zvone Korošak. Člani strojnega in pločevinarskega krožka so se številno udeležili svojega zbora tistih od zadaj ali rie. Nalet Na okrepčevalnici pri 15 je bil silovit, tekmovalci za km mj nj bilo prva skrb čaj mano so padali en čez dr.u- ¡,n vitergin, kar so ponujali, gega, midva, pa ne vem ka- ampak kako dobiti ustrezni ko sva vzdržala in ko je pri- klister, da bi namazal. Spra-tisk minil, že hitela naprej ševal sem serviserje, voja-mimo človeških bitij, lesa in ke, mimoidoče tekmovalce, kovine, ki so se valjala po pa nisem uspel dobiti, zato snegu. Prvih 10 km sem sem dodatno namazal, kar z kljub diktiranemu tempu mažo, ki sem jo imel s sabo in odhitel naprej. Že po prvem kilometru sem ugotovil, da je enako kot prej in da bodo še velike muke, množice, pretekel dokaj tro — v 55 minutah. hi- Kolona se je začela redčiti, tekmovalci, ki so tekli na , , . , , , 12 in 15 km so se že obrnili PredP°,bo™'. « sploh bom proti cilju, za; nas se je pa pravi tek šele začel. V pr1 ... vem vzponu sem ugotoviK ca;h^ J v tisto, česar sem' se najbolj bal - — »zamazal sem se«. Vsak korak, tudi v najbolj blag hrib je bil zaradi tega izredno težak. Smuči so mi drsele pod nogami in sem napredoval, le s pomočjo palic, pa še to zelo počasi in prišel do cilja. Zopet so me prehiteli, tudi vsi tisti, ki v spustu pustil za sabo. V ponovnem klancu sem ugotovil, da mi že počasi pojenjajo moči oziroma da . moram racionalno koristiti še preostalo energijo. Zajela me je tudi rahla kriza, zato sem snel smuči in etkel peš v klanec. Ubral ___• •„ sem tudi rahlo bližnjico m naporno. Ob progi je ze stal , . .... . ,J , c J zopet prehitel par tekmoval- cev. Kriza je minila, nadel sem smuči in že hitel na- Zmago in tarnal, da ne more navkreber, in da išče - ustrezno mažo. Hitro sem . _ » . . ...... mu povedal, da imam enak m problem in da tečem le po »rokah«. Kolona me je že vztrajno prehitevala. Kar zavidal sem mimoidočim, ko jim je »prijela vsaka stopinja« medtem, ko sem se jaz le s težavo premikal. Bil sem besen na samega sebe, ter na našo trgovino, ki nima na zalogi ustreznih maž, likalnikov. in drugih prepotrebnih pripomočkov za pri- najlepši del poti, dva kroga po 10 km po obronkih planote, ki še je kopala v prijetnem opoldanskem soncu. Žal mi je užitke teka po soncu in mrazu skalila misel na slabo pripravljene smuči. Močno sonce je tudi vplivalo na sneg. Ledena trda smučina, ki je bila zjutraj na startu, se je spremenila v mehak južen sneg, po katerem so smuči zelo slabo pravo smuči. Ko me je do- , hitela .in tudi prehitela pri- drsele' kar Je se Povecal° kupna tekmovalka v mo drem tekaškem kombinezonu, sem zbral dodatne moči in ji skušal slediti češ, če zmore ona bom tudi jaz. Po nekaj sto metrih zasledovalnega teka, sem jo v večjem klancu že izgubil .izpred oči. Klanec mi je vzel toliko- e* napor, ki ga je bilo potrebno vložiti za vsak meter poti. Poizkusil sem različne tehnike teka, katerih sem se že naučil, osnovni korak, eno-korak, dvo-korak in slično,. pa mi nobena ni kaj dosti pomagala, ker mi ni »prijelo«. Ob progi so se že u-stavljali tekmovalci in ma- trujenost je bila na vrhuncu, noge sem le s težavo premikal. Najraje bi ostal, teči se mi sploh ni več ljubilo, priti do cilja, se mi je zdelo nepomembno. Ujel sem samega sebe, kako mislim na vse drugo, le na zadani cilj ne. Hitro sem zavestno misli uredil in pomislil, kaj storiti. Spomnil sem se, da imam v žepu vitergin in, ker poznam njegovo delovanje, sem vedel, kaj storiti. Stlačil sem v usta vseh 6 bonbonov in jih drugega za drugim zgrizel, ker so se prepočasi topili. Učinek je bil presenetljiv, malo zaradi lega, ker res pomaga, malo pa tudi zaradi, tega, ker sem bil prepričan, da pomaga. Rezultat je bil to, da se je kriza počasi ustalila in malo popustila. Dohitevati sem začel skupino še počasnejših kot sem bil sam in tudi to mi je vlivalo novih moči. Osem ali deset tekmovalcev, ki sem jih dohitel, mi nikakor ni hotelo priznati, da sem boljši od njih in so se trudili in trudili, da bi držali korak z mano, vendar jim ni uspelo, bil sem močnejši in po približno 200 metrih skupnega teka, sem jih pustil za sabo, le eden, mlad fant v kavbojkah se ni vdal. Vedno, ko sem ga dohitel, je zbral dodatne atome moči in se pognal naprej, to se je ponavljalo vse do kontrole pri 25 km. Takoj za kontrolo je bila težko pričakovana okrepčevalnica. Ker sem bil še vedno v precej močni krizi, sem menil, da je najbolje, da še ustavim in temeljito pripravim za še preostali del poti. Snel sem smuči, vzel pest sladkorja in vitergina, ter sok v tetrapaku, ki. so ga na okrepčevalnici, ponujali. Vse to sem počasi pojedel, vmes pa namazal. smuči s srebrnim kli-strom, ki sem ga od nekoga v gneči dobil. Zopet sem si pripel smuči, na hitro popil še en čaj.in vzel nekaj sladkorjev, ter odhitel dalje. (Se nadaljuje) nergije, da sem, ko sem pri- ,. ol , , , , , šel na vrh, pihal kot parna fah' Skrt®° S6m gl®dal ka' lokomotiva. Vendar ne dol-' tere .kllstre1 uP°rabljajp m go, kajti pričel se je v tekih a?» « ustaviti najlepši del poti - spust. m na™azatl ?a na" Po ozkem kolovozu, ki se je Prej, do, naslednJe, kontrole, vil nad prepadnimi stenami, ^gledal sem dekle v mo» se ie nrnrm hi»™ drem. kl me Je Pred .tem ze je proga blago spuščala Z ' e , L v dolino. Tekmovalci pred f°£et Pohitela kako ji so-rnano so vozili plug in zavi- iekm°yaltec P°iskusa z rde-rali, kar se je dalo Jaz sem kllstrom kar. naJbolJ9 pa želel nadoknaditi izgub- dodatno namazati smuči, ljeno v vzpetinah, zato sem Kmalu zateni sta me oba spustil kar naravnost. Tve- prehitela in nisem jih videl gal sem tudi badec' ob mi- več. sli, če ne gr* navkreber, naj gre vsaj .navzdol. S 20 km ■ kriza, kar-.naen-kakšnim zadovoljstvom sem krat se me je polotil obču-prehitel dekle v modrem, ki tek, da ne bom zmogel. U- 9 SmatfiKet- Prvenstvo EMA v veleslalomu na Celjski koči V soboto dne 28. 2. 1981, je bilo na Celjski koči organizirano prvenstvo DO EMO Celje v smučanju — veleslalom. Tekmovanje, ki je bilo predvideno, da se organizira na Mariborskem Pohorju — Areh, se je zaradi novoza-padlega snega prestavilo v bližino Celja, kar nam je tudi zmanjšalo stroške izvedbe. Postavitev proge in merjenje časa — elektronsko — je kakor lansko leto zadovoljivo opravila skupina smučarjev Partizan Štore, ki jih je vodil tov. Veber Tine. V letošnjem letu je opazno veliko zmanjšanje števila udeležencev napram prejšnjih let. Na štartni listi je bilo prijavljenih 97 tekmovalcev, udeležilp pa se jih je tekmovanja 58 tekmo- valcev. Samo tekmovanje je pfotekalo primerno brez večjih zastojev in napak. Malo se je zapletla pri uvrstitvah članov nad 40 let, kjer je imel najboljši čas tov. Tine Ločnikar. Komisija, ki je vo- dila samo tekmovanje je u-gotovila, da je bil tov. Tine Ločnikar prijavljen za kategorijo članov od 30—39 let in je tako vsled napake vodje ekipe uvrščen v navedeni kategoriji na šesto mesto. Po končanem tekmovanju je bila v koči razglasitev rezultatov in podelitev medalj najboljše uvrščenim po kategorijah. Rezultati: Članice 1. Antlej Romana, SS,' 42,89; 2. Tominc Erna, kotli, 46,53; 3. Cigler Ruža, SS, 46,98. Odstopile: 2 — Zupančič Breda, Krajnc Irena. Člani nad 40 let 1. Mamšak Milan, radiatorji, 37,38; 2. Lebič Maks, SS, 38,28; 3. Stropnik Franc, kotli, 41,81; 4. Belak Stanko, kotli, 1.01,34. Odstopili: Štrajhner Jože, Ratej Jože, Beltram Marjan, Tominc Ivo. Člani od 30 do 39 let 1. Milač Tomaž, kotli, 30,21; 2. Pešec Miloš, SS, 30,50; 3. Pečovnik Andrej, frite, 32,82; 4. Mesarič Miroslav, kotli, 33,54; 5. Cigler Stanko, kotli, 33,88; 6. Ločnikar Martin, kotli, 33,90; 7. Knez Mirko, kotli, 34,13; 3. Kovačič Herman, radiatorji, Obrovnik, Mesarič, Još, Kršlin, Verdev, Gregorič in 34,13; 9. Božič Franc, kotli, Petelin tik pred pričetkom internega veleslaloma na 34,71; 10. Hren Stanko, SS, Franc Počkaj: »Tudi malo počitka se prileže!« Jože Ratej — po bližnjici mimo vratič v Odstop 36,99; 11. Planko Oto, radiatorji, 39,94; 12. Gregorčič Emil, SS, 40,44; 13. Gostečnik Ivo, kotli, 44,69. Odstopili: Perkovič Drago, Cerar Anton, Platovšek Rudi, Polajžer Jože, , Kovačič Gusti. Člani do 29 let 1. Belina Ivan, kontejner, 30,53; 2. Toipoišek, kotli, 31,51; 3. Jošt Bernard, kotli, 31,95; 4. Mrak Boštjan, kotli, 33,65; 5. Kopinšek, radiatorji, 34,05; 6. Cocej Peter, kontejnerji, 34,92; 7. Skalar, vzdrževanje, 35,04; 8. Kršlin Milan, kotli, 35,37; 9. Kos, radiatorji, 37,80; 10. Terglav, SS, 38,02; 11. Odlazek Stanko, radiatorji, 38,19; 12. Petelin Niko, kotli, 39,34; 13. Dvoršak Boris, kotli, 39,82; 14. Brglez Slavko, vzdrževanje, 39,94; 15. Zorec Mladen, ERC, 40,06; 16. Perkovič Jože, kotli, 40,99; 17. Rože Miro, kotli, 41,27. Odstopili: Verdev, Stopar Ljubo, Fartelj Stanko, Obrovnik, Ptičar Marjan, Ovčar, Šekoranja, Mladič, Kovše, Čakš Franc, Počkaj Franc. Ekipno: 6 tekmovalcev. 1. Kotli I ' 194,74 2. Skupne službe 217,04 3. Kotli II 217,41 4. 'Radiatorji 221,06 5. Kotli III 316,63 'Druge ekipe niso uvrščene, ker niso imele uvrščenih najmanj 4 tekmovalcev. Referent za rekreacijo V. d. Franjo Peternel Prvenstvo EMA v smučarskih tekih Ob skromni udeležbi članov naše delovne organizacije je bilo v nedeljo, 8. marca izvedeno interno prvenstvo EMO v smučarskih tekih. V izredno lepem sončnem vremenu se je v Logarski dolini zbralo 22 tekmovalcev' — članov EMO in njihovih družinskih članov, ki so se pomerili na lahki 2, 4 in 6 km dolgi progi. Poseben čar tekmovanja je bil tek žena, ki so se ravno na svoj praznik borile za odličja najboljših. Ob navdušenem bodrenju mož in sodelavcev so uspele vse — najboljše, ker so osvojile odličja, slabše, ker so u-spele preteči proga dolgo 4 km, kljub temu da so nekatere tekle prvič. Ekipno tekmovanje med tozdi je zamenjalo zanimivo tekmovanje družin, v katerem je družina TOMINC premočno zmagala. Rezultati: Otroci do 15 let: Gorjup Robert 11.26, Gregorčič Milan 15.01, Gorjup Mateja 24.15, Peternel Alen 27,42 in Gregorčič Iztok 28.08. Članice: Zupančič Breda 20,06, Tominc Erna 21.25, Tominc Tanja 23.58, Kovačič Jožica 26.27, Brence Irena 30.28, Gregorčič Irena 30.30, Peternel Miša 34.53 in Gorjup Kristina 37.45. Člani: Tominc Peter 26.07, Tominc Ivan 26.26, Gorjup Mirko 27.00, Gregorčič E-mil 28.00, Cocej Peter 28.01, Kovačič Gusti 31.44, Brence Vili 38.56, Peternel Franjo 43.35, Rozman Marjan odstop. Družine: Tominc 58.32, Gregorčič 1:13.31, Gorjup 1:16.01 in Peternel 14:6.10. Tekmovali so vsi udeleženci izleta, dva naj mlajša celo v »pancerjih« in smučkami za alpsko smučanje. Vsi so si bili edini v oceni, da je takšna domiselna oblika izleta in tekmovanja prijetna popestritev športno rekreativne dejavnosti v EMO in da velja organizirati še več takšnih in podobnih akcij. Vsi, ki ste kolebali v odločitvi, ali se udeležiti ali ne, vam je lahko presneto žal. Tako lepega in prijetnega dne v Celju prav gotovo niste preživeli, ženam pa lepšega darila, kot je to, ne bi mogli pokloniti. E. G. TEKMUJEMO V ODBOJKI Nadaljevanje tekmovanja v odbojki v sindikalni ligi: Starejši člani: Emo — Cinkarna 2 : 0 (15 : 9, 15 :13) Člani: 3. kolo: Emo — Kovinotehna 1:2 (7 :15, 15:12, 8:15), 4. kolo: Emo — Nivo 2 : 0 (15 : 0, 15 :11) Članice: Emo — SDK 0 :2 (7 :15, 4:15), Emo — Zlatarna 1 :2 (15 :11, 10 :15, 7 :15) Občinska liga basket (košarka na en koš) Emo — Gradis 13 :9 Emo — SDK 13 :0 SINDIKALNO PRVENSTVO V VELESLALOMU V prejšnji številki Emajlirca smo že poročali o sindikalnem prvenstvu v veleslalomu. Ker so tedaj bili rezultati neuradni in skopi, si poglejmo bolj podrobno zmagovalce in uvrstitve naših tekmovalcev. Ženske nad 30 let 1. Samec Občina 15,87 2. Novak Metka 16,60 3. Pajk Aero 17,27 26. Cigler Emo 21,50 42. Tominc Emo 33,50 Nastopilo 53 tekmovalk Ženske -do 29 let 1. Jovan LB-Sb. 14,11 2. Prelog Aero 15,58 3. Veber Zlatarna, 16,33 36. Zupančič Emo 24,17 37. Semolič Emo 24,28 Nastopilo 50 tekmovalk Starejši člani 1. Rožič Nivo 32,22 2. Tajnšek Libela 32,94 3. Kopitar RC 33,57 32. Lebič Emo 38,11 38. Krajnc Emo 40,49 Nastopilo 67 tekmovalcev Moški nad 30 let: 1. Jovan PTT- 29,44 2. Brilej Aero 29,72 3. Rozina Fotolik 30.53 13. Milač Emo 32,42 14. Kovačič Emo 32,67 30. Pešec Emo 35,33 Nastopila 102 tekmovalca Moški do 30 let: 1. Čater Ingrad 32,87 2. Jovan BC-Merx 33,90 3. Cetina RC 33,92 24. Jošt Emo 37,75 29. Obrovnik. Emo 38,81 Nastopilo 105 tekmovalcev Ekipno skupaj (člani, članice): 1. RC 276,71 2. Aero 283,58 3. Ingrad 295.07 7. Emo 323,73 Uvrščeno 42 ekip to £X*c$iK&<> OBČINSKO PRVENSTVO V SMUČARSKIH TEKIH Breda in Ema presenetili Letos je bilo sindikalno prvenstvo v smučarskih tekih kar na Svetini. Na precej težki progi pa so naši tekmovalci, posebno’ pa tekmovalki Breda Zupančič in Erna Tominc dosegli izreden uspeh. V žen-ski konkurenci sta namreč osvojili drugo in tretje mesto. Samega tekmovanja .se je udeležilo več kot . 40 tekmovalcev. ■ Naša ekipa je nastopila v vseh kategorijah in je ■ dosegla naslednje uvrstitve: Članice — 2. Breda Zupančič, 3. Erna Tominc; - starejši člani: 6. Ivan Tominc, 9. Maks Lebič; mlajši 'člani: 7,- Emil Gregorič in 22. Peter Cocej. Med .ekipami je bila vrsta EMO prva. Na spodnjih treh posnetkih vidimo zgoraj Bredo Zupančič, ki si je prismučala zelo dobro drugo mesto. Ivan Tominc je imel največ težav na strmini, toda svojo nalogo je dobro opravil. Na spodnjem posnetku pa vidimo našo kompletno ekipo. Z leve So Peter Cocej, Ivan Tominc, Erna Tominc, Breda Zupančič, Emil Gregorič in Maks Lebič, ki so na Svetini dosegli izreden uspeh. Planinska skupina na Stolu Kot vsako leto smo, se letos udeležili spominskega pohoda na Stol. 22. 2. 1981 smo se ob pol peti uri zjutraj zbrali pred u-pravnim poslopjem in se odpeljali v pravo zimsko jutro. Že zvečer je pričelo ' snežiti, potem pa je snežilo vso noč, in do jutra je padlo okrog 30 cm suhega snega. Po pravici povedano sem bil prepričan, da zjutraj ne bo nikogar od prijavljenih na zbirnem mestu. Slabo vreme zadnjih dni v tednu ter na novo zapadli sneg je tudi meni pobral skomine do hribov. Ker pa sem izlet vodil, sem moral pogledati,. če bo le kdo prišel. Začudeno sem ugotovil, da jih je že trideset zbr.anih in da so resnih namenov ter dobre volje pripravljeni na odhod kljub snežnemu me-težu. Bili smo že nekje pri Kranju, ko je sivo jutro pregnalo temo, razen tega pa je pojenjalo tudi snežiti. V Žirovnico smo prišli ob 7. uri in se takoj podali na pot do Valvazor j e-jega doma pod Stolom. Pot je bila ledena in posuta s snegom, ki je še naletaval. Od časa do časa je kdo zdrsnil, se odpeljal brez vozne karte nekaj metrov . niže; potem pa spet nadaljeval pot navzgor. Zgodilo se je, da nek planinec ni mogel čez leden odlom, spodaj pa nas je že dosti čakalo, ki bi radi pot nadaljevali, pa je zaradi njega nismo mogli. Ta je namreč vedno tik pod vrhom zdrsnil, se peljal tri metre navzdol in znova neutrudno naskakoval ta del poti. Nato smo mu dejali, naj se že enkrat odloči ali gre gor ali dol. To mu je verjetno pomagalo in uspel je premagati to oviro, ki pa je tudi nam ostalim delala^nekaj preglavic. Po približno dveh urah hoda smo stali pred Valvazorjevim domom in se lotili zajtrkovanja. Ker zaradi vremena letos ni bilo veliko udeležencev (ca. 800) s tem, da je bila glavnina že prejšnji dan ter smo tako dobili tudi prostor v domu, kjer smo si lahko naročili čaj in ga tudi dobili. Zaradi novožapadlega snega je bilo pričakovati v gornjem delu Stola plazove in organizator ni mogel ustrezno zavarovati poti. Tako je bila pot speljana po obronkih Stola do lovske koče, ki stoji na vrhu gozdne meje, nekaj sto metrov pod Prešernovo kočo. Od tu je pot zavila navzdol ter se prek gozdnih jas vrnila k Valvazorjevemu domu. V popoldanskih urah je skozi meglo posijalo sonce, ki nam je vlilo nekaj vedrine. Da se spočijemo .od naporne poti, smo se ustavili na planšarij i pod Stolom in uprizorili še igre na snegu. Pregnala.nal je šele ekipa GRS, ki je kot zadnja zapuščala to traso z argumentom, da bodo lažje spali, če za njimi ne bo kdo, ki bi ga bilo potrebno reševati. Pot navzdol je bila lažja, ker si se ponekod kar oddrsal, sicer pa je ob prepevanju kar hitro minilo. V Žirovnici smo dobili še potrebne žige, značke in razglednice, nato pa smo odbrzeli do prve gostilne, kjer bi se lahko tudi najedli. Ugotovili smo, da so bili drugi že povsod pred nami in nam vse zasedli, ali pa si vsaj rezervirali. Tako smo po nekaj postankih le dobili prostor, da si utešimo lakoto in privežemo duše. Za drugo leto pa že vemo, kako bomo to izpeljali, da ne bomo potem imeli smole. Med potjo domov smo se ustavili še na Trojanah in se v večernih urah pripeljali v Celje. B. F. jarjina Rogli v Že v prejšnji številki smo obširno poročali, da ko športniki, člani naše TOZD orodjarna pod vodstvom referenta za šport in rekreacijo Janka Vindiša, priredili interno tekmovanje v veleslalomu. Tokrat smo prejeli tudi fotografijo najboljših tekmovalcev, da si osvežimo spomin. Zmagali so — pri članih: Anton Šterk, Bojan Kranjc in Darko Vrabič; pri starejših članih: Bruno Zorko, Maks Kramer, Franc Kunst in pri veteranih: Vlado Rojc, Franc Božič in Franc Korošec. KOORDINACIJSKI ODBOR KOMISIJ TOZD ZA DR EMO — CELJE Razpisuje kadrovske štipendije na osnovi Samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in. študentov v SR Sloveniji in v skladu s srednjeročnimi potrebami po kadrih za šolsko leto 1981/82 in sicer: FAKULTETE — VISOKE ŠOLE II. stopnja — strojništvo, smer tehnološka, 5 štipendij — strojništvo, smer konstrukcija, 5 štipendij — kemija, smer kem. tehnol., 2 štipendiji — org. dela, smer proizvodna, 2 štipendiji — ekonomska, smer posl. org., 2 štipendiji I. stopnja — strojništvo, smer tehnološka, 4 štipendije — strojništvo, smer konstrukcija, 4 štipendije — kemija, smer kem. tehnol., 4 štipendije — ekonomska, smer finan. rač., 2 štipendiji SREDNJE USMERJENO IZOBRAŽEVANJE ZA POKLIC: — strojni tehnik, 2 štipendiji -— kemijski tehnik, 1 štipendija — elektro tehnik — jaki tok, 2 štipendiji — elektro tehnik — šibki tok, 1 štipendija — strojni ključavničar, 8 štipendij — ključavničar (splošni), 4 štipendije — strugar, 10 štipendij — rezkar, 16 štipendij — brusilec, 4 štipendije — industrijski kovač, 2 štipendiji — orodjar, 6 štipendij Prijava za štipendijo mora biti izpolnjena na obrazcu 1,65 DZS, k isti še priložena foto-kopija ali overovljen prepis zadnjega šolskega spričevala oziroma poročilo o opravljenih izpitih na višji ali visoki šoli. Prijave sprejema EMO Celje, oddelek izobraževanja, Linhartova 6, do vključno 15. 6. 1981. Kadrovske vesti OD 1. 2. 1981 DO 28. 2. 1981 Sprejeti na delo: Lorber Sonja, DSSS; Zibret Vladimir, Kuk Vinko, oba TOZD vzdrževanje; Pevec Ivan, TOZD posoda; Jurjevčič Ivan in Samec Florjan oba DSSS. Iz DO so odšli: Žumer Srečko, Klaneček Jože, Osmani Mehdi, vsi TOZD kontejner; Stojakovič Duško, TOZD vzdrževanje; Ojsteršek Franc, Levstik Edvard, Malinovič Nedeljko, Pintarič Jože, Kuprešak Anica, Kmetec Breda, Gvozdenovič Mira, Strmečki Milica, Vinder Alojzija, vsi TOZD posoda; Vrane Olga in Trebičnik Ida, oba DSSS; Zolič Enes, TOZD Kotli; Osmonaj Ismet, TOZD odpreski. Upokojili so se: Rojnik Franc, TOZD vzdrževanje; Podjavoršek Andrej, DSSS; Mislovič Rozalija, Pirc Fanika, Maj-cenič Karl, Amon Marija, vsi TOZD posoda. Poročili so se: Venger Cirila — Pintar, TOZD posoda; Stojanovič Gordana — Kojič, TOZD Posoda; Leskovšek Sonja — Besednjak, DSSS. Premeščeni iz TOZD v TOZD: Rojc Marija iz TOZD posoda v TOZD kotle; Simonovič Darinka iz nabavne službe v kontrolo in Počkaj Franc iz TOZD radiatorji v TOZD kontejner. 1 2 S k S 6 7 6 X 9 -r 10 % H A 11 X X 16 X 46 16 1? - It 19 ¿0 % «» % 24 22 X 24 X 26 2S S X 26 2T 2* % 29 'o So -jttevi- REŠITE JO, SAJ NI TEŽKA VODORAVNO: 1. zimski mesec, 8. termin, 9. kratica za mestni ljudski odbor, 10. kemijski znak za aluminij, 11. osemnajsta črka, 12. kraj pri Ljubljan^ 13. čas med dvema vojnama, 14. avtomobilska označba Celja, 15. egiptovski sončni bog, 16. važno živilo, 18. znamenita skala pred Logarsko dolino, tudi pripomoček za šivanje, 19. Belgija, 20. kemijski znak za stroncij, 21. avtomobilska označba Reke, 22. Italija, 23. troštevilčno število, 24. kratica za ljudski odbor, 26. kemijski znak srebra, 27. star Slovan, 29. dalmatinsko moško ime, 30. slovensko ime za deveti mesec. NAVPIČNO: 1. ime našega navječjega pesnika (Prešeren), 2. grški bog vetrov, 3. začetnici imena in priimka prvega predsednika slovenske vlade, 4. isto kot, 11. vodoravno, 5. pamet, 6. prislov, 7. rekreacijski center nad . Zrečami, 11. Verdijeva opera, 15. ke- mijski znak za radij, 18. kemijski znak za magnezij, 17. avtomobilska označba Karlovca, 18. kemijski znak za Iridij, 19. mešanica kislega zelja in repe na Gorenjskem, 20. močan človek, 21. isto kot 4. navpično, 23. kemijski znak za žveplo, 25. kazalni zaimek, 26. rimski pozdrav, 28. kratica za tega meseca, 29. rimsko štiri. —Slavi— POPRAVEK OBVESTILA V drugi številki glasila Emajlirec z dne 30. januarja smo objavili obvestilo o možnostih nakupa naših sanitarnih izdelkov. V zvezi s tem vas obveščamo, da je TOZD Posoda 20. 2. 1981 ob sprejemanju gospodarskega plana za leto 1981 sklenila, da se ukine prodaja naslednjih izdelkov: ^ Snaga kante 40-litrske — kvaliteta II. in Ill./a Snaga kante 80-litrske — kvaliteta II. in III./a Pocinkana vedra (vseh dinienzij) — kvaliteta II. in III./a Prosimo, da vzamete obvestilo na znanje. O morebitnih spremembah prodajnega programa izdelkov kvalitete II. in III./a vas bomo pravočasno obvestili. Predsednik komisije Edvard Coklič ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem TOZD POSODA — kleparski oddelek za izkazano pozornost in darilo, ki mi bo vselej drag spomin. Enako želim vsem v DO EMO sreče, zdravja in zadovoljstva pri delu in delovnih uspehov v letu 1981. Še posebno se zahvaljujem sodelavkam Marji Kovač, Faniki Starovnik in Žaliki Langeršek. FANIKA PIRC ZAHVALA Ob izgubi mojega dragega očeta se zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz TOZD POSODA — emajlirnice in montaže, za darovane vence in cvetje. Vsem iskrena hvala! Žalujoča hčerka MARIJA KOŠTOMAJ z družino Casopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne skupnosti EMO Celje in ga prejemajo vsi člani te delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik; Viki Klenovšek. Tehnična oprema: Jože Kuzma. . Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 23-921, interna 238. Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje. Naš humor »Očka, ali je res, da si se ti rodil v Mariboru?« »Da, tako je.« »In mamica je rojena v Beogradu?« »Da.« »Jaz pa sem rojen v Kopru?« »Da in kaj je tu tako čudnega?« »Eh, čudim se, kako smo se lahko vsi trije srečali.« — 0 — Savinjčana se srečata v mestu, kjer sta na opravkih, pa pravi prvi: »Pomisli, malo prej sem srečal Janeza in ga prosil, naj mi posodi dvajset jurjev. Pa mi jih ni dal, svinja!« Drugi pa odvrne: »Francelj, nič se ne jezi, tudi jaz sem svinja!« — 0 — »Očka, kaj je to nedoločen čas?« vpraša sinek. »Leta tvoje mamice!«, odvrne očka. — 0 — ' Mož v najboljših letih pride k* zajtrku izredno dobre volje. »Sedaj, ko sem se obril, se počutim za deset let mlajšega.« »Kako pa bi bilo, če bi se bril raje zvečer?« mu odvrne z malce ironije žena. — 0 — D vaj setletno dekle tarna pri zdravniku: »Vedno, kadar odkimavam z glavo, dobim migreno.« »Pa nehajte odkimavati!« priporoča zdravnik. »Tudi to sem že poskusila, pa šem dobila dvojčke ...« — 0 — »Ivan, sinoči pa si prišel hudo nadelan domov. Ali te ni miličnik, ki vaju je z ženo ustavil, zapisal zaradi kaljenja nočnega miru?« »Mene že ne, pač pa mojo ženo!« — 0 — »Zakaj pa si tako dobre volje Vlado?« »Danes sem končno dobil modrega papagaja za ženo.« »Hm, dobra zamenjava!« ^ >_'*■ w~^2*** /¿A *»' NjJTb »»*• PfTSk H»« J l M- S ih«•* REKLRMR ® HdLonJa Janiča (&) REKLR REKEL Soao&NR, UPORRBNn ENKRRTNR . STABILNA EKONOmCNR DEKORUriVNFI VRHUNSKR l/ZDRZLJIVR KR,,, /SE LASTNOSTI STOJE PRAV NR TOZDIH TLEH! S čebelami sem želel skleniti samoupravni sporazum! Tako slabo nisem bila Pacient toži nad zmanj-nikoli oblečena kot sedaj,- šano potenco, odkar sem tvoja žena.« »Oh,« ga tolaži zdravnik »Ženka, ne pretiravaj, »imam dobro sredstvo saj imaš vendar še vse proti temu, neki fosforni iste obleke kot si jih ime- preparat.« la prej pred poroko!« Pacient začudeno: »To- variš zdravnik, da se razu-— 0 — meva: ni treba, da bi se svetilo!« Pri sodniku za prekrške: — 0 — »Tistega gosta sem res ' • počil okrog ušes in to za Zakaj najbližje tovarni to, ker je baraba nesram- stanujoči delavci največ-na, naročil kavo, jo popil, krat zamudijo? mi dal jurja napitnine, Zato, ker na kratki poti plačal pa ni, čeprav stane, na delo ne morejo nič pre-kava le devet dinarjev.« hiteti. Modre in manj modre Večja je glava, večji je glavobol. — 0 — Ni dovolj, da si velik človek. Velik moraš biti v pravem trenutku. — 0 — Izkušnja je ime, s katerim ljudje poimenujejo svoje napake. — 0 — Vsak zelo rad verjame tisto, česar se boji in v tisto, kar si želi. — 0 — Lahko v mošnji, težko pri srcu. — 0 — Za ženo si je treba zbrati žensko, ki bi si jo izbrali za prijatelja, če bi bila moški. — 0 — Izkušnja je težka šola, a norci nič ne odnesejo od nobene druge. — 0 — Domačnost rojeva prezir... in otroke. — 0 — Nič nas bolj ne poživi, kot če se nam je posrečilo preprečiti kakšno neumnost.