Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, petek 5. septembra 1957
Štev. 201. Leto XI. (XVIII.)
MARIBORSKI
Cena 1 Djn
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Grajski trg 7	/	Tel.	uredn. 2440, uprave 2455
Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din I Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani I Poštni ček. rač. št. 11.409
JUTRA
Piratstvo
London, 3. septembra. Velika Britanija je v valu ogorčenja in vznemirjenja, ki se je stopnjevalo do viška ob najnovejšem napadu na angleški rušilec »Havoc«, ki je bil v višini Valen-cije napaden po neki podmornici, ki pa k sreči ni bil zadet. Kmalu zatem pa je prispelo poročilo, da je neznana podmornica 18 milj od španske obale torpedirala angleško 7000 tonsko tovorno ladjo »Woodford«. Angleška javnost je pre pričana o tem, da« gre za eno ter isto podmornico, katere zasledovanje pa je zaenkrat ostalo brezuspešno.
. Ti neprestani, skrivnostni napadi, ki Pretvarjajo Sredozemsko morje v torišče Piratstva in nesigurnosti, kažejo na sistem, ki stalno zaposluje v zadnjem času vodilne kroge angleške admiralitete. Angleškemu zunanjemu ministrstvu blizu stoječi »Daily Telegraph« izraža prepričanje, da so v krogih angleške admiralitete mnenja, da je treba pripisati večino 'zadnjih dogodkov na Sredozemskem morju laškim podmornicam in torpedov-kam. Četudi ni za to domnevo nikakšne službene potrditve, je vendar vsa zadeva spričo danih okoliščin precej na dlani. V bodoč„e bo treba spregovoriti v jasnejši govorici.
Ti in slični energični komentarji ter veliko razburjenje kažejo, da se je pripetilo nekaj, kar je pri Angležu zelo redko. Iz Londona prihajajo ostri glasovi kot izraz ogorčenja radi piratstva, ki je nastalo v Sredozemskem morju. Ministrski predsednik Chamberlain, ki se še ni vrnil s svojega dopusta, se nahaja v stalnem telefoničnem stiku z zunanjim ministrstvom. Ti dogodki so povzročili takojšnje sklicanje važne konference vodilnih članov vlade v zunanjem ministrstvu ter se domneva, da je pričakovati energične protiakcije iz Londona, ki se ji bo pridružil tudi Pariz. V ospredju domnev je poseben sredozemski pakt konferenco prizadetih sredozemskih sil Ženevi. Iz Pariza pa prihaja predlog, da bi vse sredozemske sile pOdale skupno izjavo, s katero naj bi se napadajoče podmornice in letala resno posvarile. Ta pariški glas so sprejeli v Londonu z ugodnimi komentarji in bo angleška vlada nedvomno takoj podprla to akcijo, ki gre za tem, da se doseže skupna izjava sredozemskih sil proti piratstvu na Sredozemskem morju.
Razpravlja pa se možnost uvedbe posebnega eskortirnega sistema v Sredozemskem morju v zaščito in obrambo trgovskih ladij. Značilno je, kar piše dobro informirani »Daily Telegraph«, ki pravi, da ni trenutno v Londonu toliko posluha za posebne akcije sredozemskih sil v Ženevi, ampak veliko bolj za ener-gičnejše in če je treba tudi brahialne odredbe.
Ta energični ton se zrcali tudi v »Timesu«, kjer navaja diplomatski urednik v ostrem članku, da je v Londonu spričo napadov v Sredozemskem morju splošna sodba ta, da se takšna in slična piratstva ne smejo več trpeti. Pri evakuaciji beguncev obeh španskih»taborov in pri zaščiti španske obale je izvršila angleška mornarica miroljubno službo neprecenljive vrednosti. Toda delovanje britanske mornarice ima tudi svojo drugo stran, ki se'bo morala uveljaviti brez obotavljanja v interesu obrambe in zaščite tega. kar je spričo drznega piratstva v Sredozemskem nodročiu nujno notrebno.
Sanghai v šemah pošasti kolere
Šanghaj, 3. sepLembra. Vzhodno azijski trgovinski metropoli grozi strahovita nevarnost, katere dalekosežnost se ne more pravilno oceniti. V zvezi z vojnimi dogodki naslopivše zanemarjanje sanitarnih razmer v mestu, zlasti pa v gosto naseljeni kitajski četrti, je povzročilo, da zavzema kolera, ki je pred nedavnim izbruhnila, strahovit obseg. Ni pa samo civilno prebivalstvo žrtev kolere, ampak prehaja ta epidemija na kitajske ter japonske čele. Na stotine vojakov v obeh taborih je že postalo žrtev kolere. Panika se vsebolj polaščft prebivalstva. Vse bolnišnice so prenapolnjene z bolniki, ki so poslali žrtev kolere. Kitajska ter mednarodna zdravstvena oblastva si silno prizadevajo, da zadušijo epidemijo. Vsa dosedanja prizadevanja pa so se izkazala kol brezuspešna.
Tudi uti stedomHsid kmietem
LONDON, 3. septembra. Ves tisk se izčrpno peča z ukrepi britanske vlade v svrho zaščite svobodne plovbe v Sredozemskem morju. Vsi listi opozarjajo na vladno sejo prihodnjo sredo, na kateri se bodo storili važni sklepi. Te konference se bodo z izjemo Duff-Coopersa, ki se nahaja nekje na Sredozemskem morju na dopustu, udeležili vsi ministri pod predsedstvom M. Chamberlaina. Spričo pred-
stoječe konference sredozemskih držav se povdarja, da se je bo razen Anglije, Francije, Jugoslavije in Turčije udeležil tudi Egipt. Valencijska vlada se ne bo pripustila. Sodelovanje Italije zavisi od i udeleži" pri Svetu DN. Kakor poročajo, iz Rima je Italija že napovedala svoje so- '
jasftodmke
Ljubljanski velesejem, zlasti novinarska razstava, zbuja silno veliko zanimanje. Na razstavo prihajajo odličniki, med drugim senator Jovo Banjanin, ki se je o novinarski razstavi silno pohvalno izrazil. O novinarski razstavi prinašajo obširna poročila vsi beograjski in zagrebški listi. Ljudje si z največjim zanimanjem ogledujejo paviljone in je velesejmski urad prejel ob otvoritvi velesejma in novinarske razstave fazne čestitke, med drugim tudi iz Milana, Padove, Lvova, Bratislave, Poznanja, Dunaja. Gradca ter Ino-mosta.
Letina jabolk se ceni v dravski banovini na okoli 1000 vagonov, to je približno isto kot v letu 1935. Dobre letine bodo imeli te nekateri srezi v sredini banovine. Po kakovosti bodo letošnja jabolka lepa, ker sta mrzla pomlad in obilno deževje preprečila razmnožitev sadnih škodljivcev.
Pri koruzi pričakujemo letos v splos-
delovanje pri ženevskem zasedanju, tako neni dobro letino. Isto velja za sosednjo da bo tudi Italija pritegnjena k sredozem- Madžarsko in druge sosedne države razen Romunije, ki pričakuje tako slabo letino, da je že sedaj zabranila izvoz ko-
ški konferenci.
ruze.
Glavni grehi sodobnega gospodarstva.
Neki angleški vseučiliški profesor je rekel, da so glavni grehi sodobnega go-
Sovjetski potnik ,Jkatakoi/ef' petqi&ie*!
ATENE, 3. septembra. Agencija Hava&. inornici se je zatem pojavila belo rumeno poroča: Po poročilu z otoka Skymnos je rdeča zastava Francove Španije, nakar je spodarstva: 1. Družba razpada v samo-bil 5500 tonski sovjetski parnik »Mara- I podmornica izginila. Posadka »Madako- voljno ustvarjene »razrede«. 2. Poedine koje«, ki je plul v Francijo, zadržan po ja« se je rešila na neki grški parnik, na- osebe imajo preveliko moč in ne pola-neznani podmornici. Kapetan parnika je dal razobesiti sovjetsko zastavo, nakar ie podmornica torpedirala parnik. Na pod-
kar je sovjetski parnik po par minutah izginil v valovju.
I
LONDON, 3. septembra. Kakor poroča diplomatični dopisnik ..Manche-
ster Guardiana“ imajo poveljniki liolu in
iz dobrega vira, se japonskih čet v Je-Mandžukmi borili z velikimi
težavami. V Jcholu so izbruhnili upori japonskih čet, pi'i čemer sta bila navodno umorjena dva generala. Tudi v okolici Mukdcna so sc uprli nekateri japonski oddelki.
V
Huml sfMftadi med mU$ani m Spanci
GIBRALTAR, 3. septembra. Kakor, poročajo iz Alžira so prispele tjakaj laške, angleške in nerifške križarke, ker so nastali med fašistično usmerjenimi
v Alžirju bivajočimi Italijani ter republikanski vladi zvestimi Spanci težki spopadi, pri katerih je bilo več mrtvih in ranjenih.
ČEHOSLOVAŠK1 POSLANIK ZAPUSTIL LISBONO.
L1SBONA, 3. septembra. Češkoslovaški poslanik dr. Flider je zapustil Lisbono in se je podal v St. Jean de Luz.
Itiiudsat&ld ugwgj&q>	u
LONDON, 3. septembra. Agencija Stefani poroča: Tukaj se je razširila vest, da je Windsorski vojvoda prejel ponudbo, da se vrne v Anglijo. Po tej vesti
bi prispel \V indsorski vojvoda v Anglijo spomladi in bi se z vojvodinjo nastanil v dvorcu Belvedere.
Sotnamt fttedsedtUka uktajinske vlade
MOSKVA, 3. septembra. Predsednik ukrajinske vlade Apans Lurčenko je izvršil samomor, da se na ta način odtegne posledicam odkritja protisovjetske-
ga delovanja, kakor poročajo iz Lenin grada je bilo tamkaj v nekaterih tvor nicah ustreljenih 10 oseb radi špionaže in sabotaže.
PARIZ, 3. septembra. Na konferenci mednarodne parlamentarne unije je med drugim spregovoril tudi španski zastopnik Coromynas, ki je izjavil: „Dočim Francija in Anglija pristajata na žrtve, si Nemčija in Italija s svojo intervencijo v Španiji ustvarjata ugoden položaj.” Ko so člani italijanske delegacija ostro protestirali proti tem besedam, je predsednik Roustan zaprosil govornika, da spoštuje pravilnik medparlamentarne unije, v katerem se posebno naglasa, da
se smejo sprožiti vprašanja v zvezi s političnimi konflikti. Cormanys je izjavil na ta poziv, da pomenijo njegove besede samo konstatacijo dejstev. Italijanski delegati so ponovno protestirali. Ko je predsednik izjavil, da bo odvzel besedo sakemu govorniku, ki. bi vmešaval
gajo nikomur račune. 3. Družba smatra gmotni uspeh za znak osebne vrednosti.
4. V zadevi brezposelnosti »e posvečajo nobene vrednosti nravnim načelom. 5. Države, ki so si v gospodarskih zadevah nasprotne, se pripravljajo na vojno.
Kaj zahtevajo slovenske hranilnice. Na
občnem zboru Zveze jugoslovenskih hranilnic, ki se je te dni vršil v Ljubljani, so se glavne želje slovenskih hranilnic izrazile v naslednji resoluciji: I. Hranilnicam naj se vrne pravica sprejemati pupiln-i denar in denar bratovskih sklad-nic. 2. Država naj prevzame, odnosno izplača predvojne avstro-ogrske državne obveznice, deželna posojila in deželna železniška posojila, kakor je to dolžna v smislu mirovne pogodbe. 3. Narodna banka naj nudi hranilnicam po čim nižji obrestni meri posojila, ki bi omogočila mobilizacijo hranilnic; obenem apelirajo hranilnice na Narodno banko, da ublaži nekatere prestroge določbe glede kreditiranja denarnih zavodov. Zlasti naj služijo za kritje boni PAB in obveznice, ki se bodo izdale denarnim zavodom v zvezi z likvidacijo kmečkih dolgov. 4. Predpisi glede nalaganja novih vlog pri zaščitenih denarnih zavodih naj se ^blažijo.
5. Zagotovi naj se, da se bodo dali državni blagajniški zapisi vedno lombardi-rati pri državnih odnosno priveligiranih denarnih zavodih. 6. Če odplača kmečki dolžnik Privilegirani agrarni banki ves svoj dolg pred dospetkom, naj bi tudi PAB izplačala upniški ustanovi, ki ji je odstopila dotičnega dolžnika, celo njeno terjatev.
Za ukinitev klirinškega sistema. Ob prih ki trgovskih razgovorov med našo državo in Francijo je novosadska zbornica TOI dostavila ministrstvu trgovine in industrije predlog, naj opusti klirinški sistem in naj se ustvari zopet prehod k svobodnemu plačevanju potom deviz.
8000 vagomov cementa bodo izvozile
vsakemu govorniku, ki, bi vmešaval v „	.	n	••	•	t	j
razgovore kakšno tujo	silo,	je	Coro-	naše tvomice / ]"erz\^	v,.smisl,u do^:
manys nadaljeval svoje	izjave	in	je de- j	vora> ki so	sa te dni sklenili z nekaterimi
jal ob zaključku, da	veruje	v	zmago	perzijskimi	tvrdkami. Iz	Splita sta vče-
španske republike.	raj odplula	dva parnika,	ki sta natovor-
Ijena s cementom.
V Mariboru, dne 3. IX. 1937.
■BU^TJSBffiSS* -VC'.;	.'rr...
Daj nam naš vsakdanji kruh...
V »Slov. besedi« št. 30 beremo: »Ce bo šlo tako dalje, ga revnejši sloji kmalu ne bodo imeli več .vsak dan na mi^i in bodo otroci zaman molili zanj. S kor o po vsej državi sc je cena kruha zadnje dni zaradi dviga cen moke in drv zopet povišala. Plače so stale deloma neizpremenjene. deloma pa so se znižale^z uvedbo minimalnih mezd ...«
Cukrček, pridni bodite!
»Nova doba« poroča v št. 35: »Da, da, brez socialistov ne gre! No, pa ž njimi je lahko delati: če jih malo našeškamo in jim damo cukerček, pa so zopet zadovoljni! Športno prireditev so jim zaradi »tabora« prepovedali, in so bili socialisti seveda malo hudi. Zato jih je pa »Slovenec« pohvalil! Pravi, da so bili navzoči na taboru, pa da so bili zelo »dostojni«. To jim prijajta pohvala, kakor da bi jih po trebuhu mazal! — Sicer bi bil pa zanimiv račun, koliko pristašev je bilo z Dola in Hrastnika na taboru. »Slovenec« pravi, da je bilo okrog 500 ljudi (naštetih je bilo sicer le 384 oseb skupaj z otroki in ženskami). Pravi, da so bili navzoči tudi socialisti in nacionalisti, precej je pri šlo tujcev, koliko je bilo torej domačinov? Verodostojnost »Slovenca« potrjuje tudi trditev, da se je posebno nedostojno obnašal »predsednik mladinske or ganizacije JNS« — ki se bo pa šele v bodočnosti ustanovila... Če je kak član Sokola snel znak in kričal »Živel komunizem«, ga mirno prijavite sodišču, da ga kaznuje, Sokolsko društvo ga bo pa takoj izključilo!«
Idealne razmere
»■Slov. Beseda« poroča v št. 31: »V Požarevcu je v nekem prepiru dobil čevljar Božidar Maričič zabodljaj v nogo in je umrl zaradi komplikacij, ki so nastale, ker ni imel denarja, da bi plačal injekcijo seruma...«
Odojki
V zvezi s člančičem v »Slovencu« pod naslovom »Odojek Janjič« v št. 7 dne 27. avg. odgovarja »Kmetski list« v št. 35: »Odojek Janjič«... (27. avg.) »Sedaj pa se je postavil na čelo nasprotnikom konkordata zato, ker je od dr. Stojadinoviča zahteval, naj mu njegovo zvestobo plača z ministrskim foteljsm, pa ga ni dobil. Pop Voja Janjič pač predstavlja odojka, ki je celo življenje ležal v naročju države in držal v ustih (odojčki imajo samo rilce!) njene siske, ki jih je pridno sesal. Še danes ima kup plač, čeprav je izgubil mesto predsednika Avale.« Predvsem mislim, da je za čisto slovensko kulturno pridobitev beseda odojek zelo majhna in sumljiva drobtinica. Nedavno smo čitali v’ istih kolonah, da je sisek Avale dajal Janjiču 15.000 Din mesečno. Pred desetimi dnevi pa je občni zbor iztrgal ta sisek iz ust (rilca) Janjiču in ga vtaknil nekim drugim. Brali smo imena: Stepo Kobasi-ca, dr. Kulovec itd. Radoveden sem, če so sisek kaj oprali in očistili, kakor delamo kmetje pri napajalnikih, ali ga vlečejo kar tako naprej, dokler ne pride kdo drugi na vrsto?! Tudi smo radovedni, kaj bo z ostalim »kupom plaž«, ki jih še ima »odojek Janjič«? Ne gre, da jih prejemlje še naprej, ko »ni več priden«, pa še toliko »pridnih« čaka. Čitatelji bodo radovedni, kdo pa je vse to dal »odojku Janjiču«. In zakaj? In celo nov avtomobil kot predsedniku finančnega odbora? Prej tega nikoli ni bilo. Vse to je iz »treh zaporednih dobrih letin«. Mi kar zavidamo »Slovencu«, da te grde reči že sedaj razkriva.«
SoKalsivo
Čuvar Slovenskih goric nas vabi!
PjiiuikfMe u/iuiro
Jesenski velesejem v Grazu. Na ta sejem vozi avtokar Putnika dne 11., 12. in 16. sept. Cena Din 100.— za vsako vožnjo. Od 18.-19. sept. dva dni pa 110.—. Prijavite se takoj pri -Putniku« Maribor, Celje, Ptuj.
Izlet na Gorenjsko priredi »Putnik« z avtokarom od 5.—6. septembra. Od 5. do 19. septembra pa priredi »Putnik« izlet v Bosno, Srbijo, Črno goro, Dalmacijo in Hrvatsko. Popoln aranžman Din 2700.—.
Tam na meji, kjer so leta 1918 padli . prvi oznanjevalci Jugoslavije — radgonske žrtve, ki so šle junaško v smrt s klicem »Živela Jugoslavija, mogočna Jugoslavija« in pa tam, kjer so padli za našo leepo Jugoslavijo hrabri Maistrovi borci, ki so pomagali ustvarjati našo severno državno mejo, je bilo leta 1919 po pe-\ ščici neustrašenih sokolskih borcv osnovano Sokolsko društvo kot. zvest čuvar naših obmejnih Slovenskih goric. To društvo, ki se od vsega svojega postanka krepko upira in preživlja težko borbo za s^voj obstanek tudi še sedaj v lastni4 domovini, prireja v nedeljo, dne 12. septembra 1937 javen telovadni nastop, zvezan s svečano proslavo rojstnega dne prvega staroste Nj. Vel. kralja Petra II. Predpoldne tega dne in sicer ob 10.30 uri pa se bo poklonilo tudi spominu padlih radgonskih žrtev in Maistrovih borcev ter sve-
čano položilo venec na njihov .skupen grob na pokopališču Sv. Petra v Gornji Radgoni.
Dne 12. septembra 1937 se bodo zgrnile v Obmeejni Gornji Radgoni množice Sokolov in Sokolic vsga murskega sokolskega okrožja, pa tudi ostalih sosednjih okrožij, da skupno z obmejnim čuvarjem naših lepih Slovenskih goric ob grobu pr-oznanjevalcev Jugoslavije prisežejo, da hočejo ostati zvesti vzvišeni sokolski ideji in pa svojemu prvemu starosti Nj. Vel. Kralju Petru II. ter da hočejo zvesto vzgajati v smislu zadnjih velikih besed Viteškega Kralja resnične čuvarje Jugoslavije. Dolžnost vseh Sokolov in nacionalno usmerjenega občinstva j e. da ta dan ne manjka v obmejni Gornji Radgoni, ker le s složnim delom bomo zamogli izpolniti testament pok. Viteškega Kralja ; ter očuvati Jugoslavijo!
i točka dnevnega reda, na kateri je bilo | soglasno sklenjeno, da se vpostavi cestna xveza Aškerčeve ulice na Teznem po že-
j lezniškem svetu in se po odločbi Ljubljan ! ske direkcije državnih železnic plačuje najemnina 35 Din, kakor je pač to že skle nil prejšnji občinski odbor, Pobiraje občinske trošarine se bo po odobritvi oblasti poverilo finančnim organom. — Prošnji Postržin Antonije za izjemno podaljšanje policijske ure v buffetu se ne ugodi. Podelila pa se bo stalna mesečna podpora sledečim ubožcem-prosilcem: Labesu Albertu, nedoletna oskrbovalnina v znes'ku Din 100, Krem p lu Ivanu podpora, Hercogu Ivanu pa se povrnejo bolniško prevozni stroški za njegovo ženo Kunigundo v znesku Din 100. — Z ozirom na to, da je odobren tudi že občinski statut, se bo dovolil dopust občinskim uslužbencem iti bo občina v slučaju, da se vsled preobilice poslov v uradu dopust ne bi mogel nastopiti, odmerjene dneve dopusta osebju plačala. Prevedena sta bila gg. Ban in Žižek. Dalje so bili sprejeti v domovinsko zvezo gg. Štrucl Anton, Brezje 41, Miklavžič Anton, Špesovo selo, Simonič Bazilij, Tezno, Cankarjeva ulica, Krajnc Rudolf, Brezje 31, Marina Anton, Ptujska cesta 40. Kosič Alojzij, Gosposvetska 46. Zagotovitev domovinstva pa dobita g. Grča Karl, Nasipna ulica 16 in Saražtn J., Ipavčeva 17.
Pobrežke občinske zadeve
V Renčljevi dvorani je bila občinska seja, ki jo je vodil pobrežki župan S t r-ž i n a Karl. Dnevni red seje je obsegal 10 točk. Predsednik je poročal, da je naslovil radi gradnje meljskega mostu prošnjo na mestnega župana, vendar pa tozadevnega rešenja še ni prejel. Dalje je poročal o delu na regulaciji Dravine struge, in končno o sklepu krajevnega šolskega odbora na Teznem, da bo odslej posečala šoloobvezna deca iz Dobrave tezensko šolo. Za kmetijski odsek je poročal gosp. Maher, da se je nabavil arborin za uničevanja sadnih škodljivcev in trije ple-
menski merjasci, od gg. Taklčiča in Mikla iz Dogoš ter Kokola iz Zrkovc. — Za elektriflkacifski odsek je poročal g. Herman Rozman, da se je razširila elektri ška mreža na razne ulice. Za cestni odsek je poročal g. K o c p e k, da še vedno niso regulirana dela v tezenski gramoznici' in je torej tudi njeno izkoriščanje ostalo doslej na mrtvi točki. Za socialni odsek je poročal g. S t r ž i n a Karl in nagiašal nujno potrebo zvišanja proračunske svo-te za ta odsek. Radi izjave g. Rozmana v neki večji gostilni na Pobrežju, da se sploh ne upoštevajo predlogi opozicije, je izstopil iz socialnega odseka občinski odbornik g. Volk Matija. Sledila j? tretja
$Usj$$ke Mivke
Svinjski sejem dne 1 .sept. t. 1. je pokazal sledečo sliko. Prignanih je bilo 221 svinj, 282 prascev, skupaj 503 rilcev. Prodali so pa 230 komadov od tega števila. CeCne so bile sledeče: Prasci od -6—12 tednov stari so se prodajali po Din 70 do 130 po komadu. Pršutarjem so bile cene Din 6.50 do 7 za kilogram. Plemenske svinje so pa prodajali po Din 5.25 do 6 za kilogram.
Spomnite se CMD!
OB POLOMU POLITIKE NEVMEŠAVANJA
J|!LJ
1? if
m
HBg ■■	.	v\	\	ti>	,;i .*11 ••1 \y • »V *\V.‘ &
, ;l||
r~~	on	0-0	„
Smrt Nemeška Nemeševiča
»Ker je že umrl, napravimo rtiu vsaj lep, svečan pokrov!«
(iz »Ošiš. ježa«)
hiotfMj&eduk
(Dogodek izza obleganja Pariza 1. 1870.)
Neko jutro sta odrinila. Imela st<j na ramah majhno platneno vrečico, časopise sta pa skrila pod suknjico. Ko sta dospela do vrat, se je komaj zdanilo. Veliki je prijel Stena za roko. Ko sta se približala straži —* bil >s vrl vojak z rdečim nosom in dobrosrčnim ‘obrazom — je rekel z otožnim glasom:
»Dobri gospod, pustite naju dalje. Naša mamica je bolna. Oče je mrtev. Z malim bratom grem iskat kronSpirja na polje.«
Jokal je. Sten je več osramočen gledal v tla. Straža ju je nekaj časa opazovala in se potem ozrla na pusto, prašno i cesto. »Pojdita hitro!« je rekel mož in se hitro obrnil stran.
Sedaj sta bila. na cesti in večji se je zasmejal.
Zmešan kot v sanjah je gledal mali Sten tovarniška poslopja, izpremenjena v vojašnice, zapuščene barikade, na katetrih se je sušilo mokro perilo, visoke, raz-
streljene stolpe, ki so se dvigali skozi meglo proti nebu. V določeni razdalji straža, časniki, zaviti v plašče, gledajoč skozi dalnoglede, in majhni šotori, ki so bili premočeni od stopljenega snega. Velikan je poznal pota. Šel je naravnost čez polje, da bi se umaknil straži. Vendar nista mogla pobegniti. Prišla sta do poljske straže franktirerjev. Ležali so v svojih malih plaščih Ob železnici, v mokrem jarku. Sedaj je ponovil dolgin zastonj svojo zgodbo. Niso ju hoteli pustiti dalje. Med njegovim jokom je stopil iz hišice železniškega čuvaja star. siv vojak; bil je podoben očetu Stenu.
»No, fantka, ne jokajta!« je rekel dečkoma, »saj vaju bomo pustili naprej, kamor hočeta. Najprej pa stopita nekoliko sem in se pogrejta. Mali je, kakor vidim, ves premražen!«
Ah, mali Sten se ni tresel radi mraiza, ampak od strahu, sramote ...
Dobila sta nekaj vojakov, ki so sedeli pri slabem ognju. Stisnili so se, da napravijo prostor otrokoma. Dali so jima nekaj kave. Ko sta dečka pila, je vstopil
častnik, poklical podčastnika, govoril tiho z njim in odšel.
»Fantje!« je rekel podčasnik ves vesel, »Danes ponoči se pa udarimo... Zve deli smo za parolo, ki jo imajo Prusi...«
Vse se Ib razvesilo. — Plesali so, peli in snažili bajonete; dečka sta pa porabila priložnost ter odšla.
Ko sta prekoračila jareek, je bilo pred njima le še prosto polje. V ozadju se je nahajal dolg, bel zid, ki je bil ves preluknjan od topovskih krogeel. Počasi sta šla proti zidu, večkrat sta obstala, koda bi nabirala krompir.
»Obrniva s... ne hodiva tukaj,« se je vedno branil mali Sten.
Drugi je itiigal z ramen in šel vedno dalje. Nenadoma sta zaslišala presketa-nje puške.
»Pripogni se!« je rekel dalgin in se vrgel na zemljo.
Ležeč na tleh je zažvižgal. Drugi žvižg mu je odgovoril. Plazila sta se dalje. —* Pred zidom, v isti črti ž zemljo, se je prikazala 'rjava brada pod umazano čepi-vo. Dolgin je skočjl v jarek k Prusom.
(Dalje.)’
Sadnim aimmk
$ $ y #
M
y <*#**	&
Razočarani. Pomladi je odšlo, zlasti iz Vojvodine, v Nemčijo večje število naših državljanov na poljsko delo. Agenti so jim takrat zagotavljali, da so dnine v Nemčiji zelo visoke, da je preživljanje zelo poceni in da si vsak poljedelski delavec lahko prihrani tamkaj čedne denarce. Ti delavci pa se sedaj vračajo v gručah domov, čeprav je poljsko delo v Nemčiji še v polnem teku. Razočarani pripovedujejo, da so sicer dnine res visoke, vendar spričo draginje v Nemčiji zadostujejo jedva za preživljanje sproti. Na kak prihranek ni niti misliti.
Praška stanovanjska politika. Od po-četka letošnjega leta do danes je bilo zgrajenih v prestolnici bratske češkoslovaške republike 13.000 novih stanovanjskih stavb. V teh stavbah najdemo mnogo enosobnih stanovanj z vsemi pritiklinami, ki so namenjena predvsem za samce. Svojčas se je vodila tudi pri nas akcija, da bi Pok. zavod gradil take hiše, v katerih naj bi bila prvenstveno enosobna, dvo- in trisobna stanovanja, ki odgovarjajo današnjemu življenjskemu- standardu srednjih slojev.
Našim železničarjem in brodarjem — boljše plače! Udruženje jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev v Ljubljani je kot najmočnejša predstavnica tega stanu naslovila na gg. ministre, poslance in senatorje poseben apel, v katerem naproša vse imenovane činitelje, da s« zavzamejo za železničarje in brodarje, da se jim v izdatni meri zvišajo njihove dosedanje plače. Znano je, da so se Prejemki železničarjev in brodarjev zniževali vse‘od leta 1931 dalje, tako da so ti odbitki plač dosegli žc % nekdanje plače. Železničar im brodar se nahajata danes v težkem gospodarskem položaju in zreta s strahom v bodočnost. Že izvršenim redukcijam plač je sledilo povišanje agrarnih produktov, ki se je dvignilo od 15—20%. V tem apelu.se zlasti po-vdarja, da bi utegnilo imeti vsako nadaljnje odlašanje rešitve tega vprašanja zelo nepovoljne posledice zlasU v moralnem in materialnem oziru tako za oba ta stanova kakor tudi ostale uslužbence. Apel, ki ga je naslovilo Udruženje železničarjev in brodarjev »na vse merodajne činitelje, zadeva najbolj pereče socialno vprašanje našega železničarstva in bro-darstva in je bilo v okviru stanovskih organizacij že predmet živahnih razpravljanj in resolucij.
Zavarovanje za onemoglost, starost in Smrt. Pod tem naslovom je izšla v založbi Okrožnega urada za zavarovanje de-delavcev v Ljubljani lična knjižica, ki jo je napisal pravni referent OUZD g. Smersu Rudolf. Z ozirom na to. da se je pti-čelo izvajanje zavarovanja za onemoglost, starost in smrt dne .1. septembra, je zbral pisec te brošure vsa glavna določila o tem novem zavarovanju, iz katerih bodo delodajalci in delojemalci lahko črpali najvažnejše podatke. V brošuri razčlenjuje pisec v I. odstavku, obseg novega zakona, ki dojoča kdo ;e zavezan zavarovanju za Onemoglost, starost in smrt in pojas-njuje, da prostovoljno zavarovanje ni dovoljeno, temveč samo podaljšanje zavarovanja ter okolnost, da zamorejo k višjemu zavarovanju pristopiti samo obrati in ne posamezniki. V II. poglavju slede odstavki o prispevkih za zavarovanje onemoglost, starost in smrt, povračilo plačanih prispevkov, nadalje o državni subvenciji za zavarovanje za onemoglost, starost in smrt. V III. poglavju -razpravlja pisec o rentah, pomoči, pravici do rente ob onemoglosti in starosti, višini onemoglostne in starostne rente, otroške rente in posmrtne podpore, o izjemnih podporah in preventivnem zdravljenju radi preprečenja onemoglosti. V IV. poglavju najde zavarovanec vse podatke, ki so v zvezi prijavnega kraja, zdravniški preiskavi in določanju začasne rente po Okrožnem uradu. Poleg odstavka, kj se bavi s postopkom za določanje pomoči ob onemoglosti, starosti jn smrti še o ustavitvi pravioe do rente 'n podpore. V zaključnem poglavju brošure so navedene nekatere formalnosti Slede prijave posameznih zavarovancev, nadalje določanje prispevkov, odnosno odtegovanje gotovega dela od uslužben-^eve plače odnosno mezde. Lična in aktualna brošura je izpopolnjena z nekaterimi razpredelbami in je z njo izpopolnjena z nekaterimi razpredelbami in je z
t Ivan Lukman
E2u.
V 61. letu stai'osti je danes za vedno zatisnil svoje oči v svojem domu v Vrbanovi ulici 61 zaslužni vzgojitelj, šolnik in čebelarski ter gospodarski strokovnjak vpok. šolski upravitelj III. deške osnovne šole v Mariboru gosp. Ivan Lukman. Vesi o njegovi smrti je zbudila pri vseh, ki so ga poznali, globoko žalost in sočutje s težko prizadetimi svojci priljubljenega pokojnika. Blagemu in plemenitemu ranj-kemu svetal spomin, žalujočim svojcem naše toplo sočutje!
Rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II.
se bo slovesno praznoval v ponedeljek, dne 6. septembra z običajno parado in s pontifikalno sveto mašo s pričetkom ob 8. uri zjutraj v stolnici in z zaključnim ! »Te Deumom«.
Himen! V zadnjem času so se v Mariboru poročili: Toni Ivan, sodni zvanič-nik, in čutič Magdalena, šivilja; Žmavc Stanislav, zidar, in Cajnko Matilda, šivilja od Sv. Tomaža pri Ormožu; Kališnik Herman, žagar, in Prasnic Elizabeta, delavka iz Ribnice na Pohorju; Golob Ernest, brivski pomočnik, Marmontova 5, in Dragar Friderika, brivska pomočnica, istoiani; Naveržnik Karel, mesarski pomočnik, Koseskega 22,.in Eifalt Pavlina, pletilja istotam; Brudermann Maks, arhitekt, Marenberg 110, in Schmidt Viktorija, trgovska nastavljenka, Masarykova 20; Schaffar Anton, trgovec, Gornja Lendava ,in Murko Katarina, šivilja, Pobrežje; Pečnik Mihael, slikarski pomočnik, Pobrežje, in Črnoga Jožefa, kuharica, Pobrežje; Stanko Benko in Ana Kleinšek, Pobrežje; Fr. Vidovič, trgovec, in Henrika Lucija Mohorčič, zas. urad. Maribor; Ivan Šoštarič, knjigovodja, in Valči Lan-geršek, Maribor. Bog daj srečo!
| V najlepši dobi 52 let je umrl danes gospod Kaučič Franc, trgovec in zastopnik tekstilnih industrij v Aškerčevi ul. 9. Pogreb bo v nedeljo 5. sept. ob pol 17. uri na mestnem pokopališču na Pobrežju. Blagemu pokojniku trajen spomin, žalujočim naše toplo sočutje!
liadslm sam«
v Mariboru
se je 1. septembra 1.1. preselila v svojo novo hišo na
Aleksandrovo cesto 47
nasproti glavnemu kolodvoru in uraduje samo tam	48«'
Pravoslavna parohija obvešča svoje vernike, da se vrši v ponedeljek dne 6. t. m., to je na rojstni dan Nj. Veličanstva kralja Petra II., v vojaški kapeli ob
9.30. uri liturgija, nato pa zahvalna služba božja. Obenem obvešča starše osnovno-šolske mladine, da se prične s poučevanjem veronauka v četrtek dne 8. t. m. v I. dekliški šoli (Miklošičeva ulica) in sicer za 1. in 2. razr. od 15.—16. ter 3.—6 razr. od 16, do 17. ure. V istem razporedu se bo vršil pouk tudi ob torkih.
Vpisovanje v Ant. Rud. Legatov Eno. letni trgovski tečaj v Mariboru je vsak dan, tudi ob nedeljah od 10. do 12. v šolski pisarni, Vrazova ulica 4. Lastni dijaški internat. Šolski program in pojasnilo brezplačno. Začetek pouka 9. septembra.
Sokol Limbuš priredi v nedeljo 5. t. m. ob 15. uri svoj letni telovadni nastop. Po nastopu prosta zabava s plesom. Igra vojaška godba. Za dobro kapljico in jedačo preskrbljeno. — h Maribora ugodne zveze: ob 12.30. in 14. z avtobusom, ob 14.32. z vlakom. Za povratek: ob 18.10.,
19.30. in ob 23. avtobus, ob 20.25. vlak. V slučaju slabega vremena se bo vršila prireditev 12. t. m.
njo izpopolnjena naša, sicer še itak tako skromna strokovna literatura. Brošura o starostnem zavarovanju je tem večjega pomena, ker gre borba vseh stanovskih organizacij za tem. da se zajamči delavcu eksistenca tudi v času onemoglosti in starosti in to na osnovi načela vzajemnosti in sistema lastne štednie.
Mestni avtobus bo ob priliki 60-let-nice Ruške koče vozil v soboto dne 4. sept. ob 16.10 uri in v nedeljo, dne 5. sept. ob 5.40 uri izpred Glavnega trga do odcepa na Pohorju. Prijave sprejemata prometna pisarna na Glavnem trgu in „Putnik”. Vožnja se vrši samo v slučaju zadostnega števila prijav. Voznina do odcepa Din 20.—, povratna 35 dinarjev.
Starši, prepričajte se, kje kupujete šolske potrebščine in knjige najcenejše! Poskusite enkrat v knjigarni Tiskovne zadruge, Aleksandrova c. 13.
Tonček, kaj ne veš, da kupuješ vse za šolo najcenejše v knjigarni in papirnici Tiskovne zadruge, Aleksandrova c. 13?
Graški velesejem. Kakor nam sporoča uprava graškega velesejma so priprave za to veliko prireditev v popolnem teku. Sejmska poslopja in sejmski park so že končani. Glavno mesto zelenega Štajerja vas najvljudneje vabi na obisk velesejma. Obiskovalcem graškega velesejma se nudijo ugodne vozne olajšave po železnicah, avtobusih in zračnem prometu. Sejmsko izkaznico, ki stane 2 šilinga, dobite pri vseh potovalno-prometnih pisarnah, pri avstrijskih konzulatih in sejmski pisarni v Grazu. Tudi dubro-vačka parobrodska plovidba nudi obiskovalcem graškega velesejma 50% popust.
Sokoli jezdeci! V ponedeljek 6. sept. ob 10. uri zbor v krojih v Narodnem domu. Udeležba strogo obvezna. Načelstvo.
Glasbeni zavod, Maribor, Aleksandrova 19. Vpisovanje dnevno od 9. do 11. ter od 15. do 17. ure. — Reden pouk prične 9. t. m.
Poverjeništvo »Udruženja jugoslaven-skih muzičkih autora« ter »jugoslavenskih dramskih autora« za mesto Maribor ter srez Maribor levi in desni breg, se nahaja pri Glasbenem zavodu, Aleksandrova cesta 19.
Delavstvo tvornice Jugotekstil dr. z o. z. Maribor se tem potom zahvaljuje svojemu šefu g. Loeblu za vsestransko podporo in velikodušni dar ob priliki vrtne veselice, ki jo je delavstvo priredilo v prid podpornemu fondu.
Faina Suponitzkaja ruska Marlena Die-irich pri klavirju in velik kabaretni spored v Veliki kavarni.
Grič Oset, Rošpoh. Za izletnike letoviščarje vse oskrbljeno. Telefon 2807.
Pozor! Gas. četa del. drž. žel. priredi vinsko trgatev 4. septembra pri Grmeku v Studencih ob 20. uri.
Nanos, članstvo se poziva na članski sestanek s komemoracijo naših žrtev, ki se bo vršil v društvenih prostorih Sodna ulica 9, dne 4. sept. ob 20. uri. Priporoča se, da se članstvo udeležf občnega zbora Branibora v nedeljo ob 10. uri v Narodnem domu.
Iz trgovske nadaljevalne šole. Vsi izpiti, ponavljalni in sprejemni, se prično v sredo dne 15. septembra ob 15. uri 'ob treh pop.). Vpisovanje v vse razrede je v nedeljo 19. sept. od 10. do 12. v ravn. pisarni na Zrinjskega trgu 1, priti. K vpisovanju prinesi vsak zadnje šol. izpričevalo .rojstni list, 2 rodovnici in potrdilo o plačani šolnini. Rodovnici in potrdilo dobite v pisarni Združenja trgovcev v Mariboru. Vse drugo pri vpisovanju v šoli.
Savezna strelska družina je ob počastitvi spomina pok. primarija dr. H. Robiča darovala tuk. ProtituberkulOzni ligi Din 100.
Mesto venca na grob pok. Ivana Lukmana, vpokojenega šol. upravitelja, je daroval g. Womer, upravitelj Dečjega doma, za Učiteljski dom Din 100, strokovni učitelj g. Ivan Robnik pa Din 50.
Nočno lekarniško službo imata danes Maverjeva in Vaupotova lekarna.
še nekoliko topleje in večinoma jasno vreme napoveduje dunajska vremenska napoved za danes.
Na novinarsko razstavo!
Debele knjige povesti, črtic, novel ig romanov, bogato knjižnico, bi imel doma vsak Slovenec, če bi porazdelil med nje neizmerno dragocenega gradiva lepe besede, ki so jo vložili v liste pod črto naši pisatelji. Saj so starejši dnevniki poslali v času svojega izhajanja skoro 20.000 podlistkov med čitatetje. Na novinarski razstavi na velesejmu od 1.—12. septembra boste sledili nazornemu prikazu vsega notranjega življenja naših velikih dnev nikov, od najstarejših časov do danes, ko so vrgli povprečno eno milijardo strani med čitatelje. Spoznali boste, v kako težkih razmerah so morali orati trdo ledino slovenskega novinarstva vrli možje v 70. do 90. letih minulega stoletja. Sledili boste razveseljivemu razvoju slovenskih listov po ljubljanskem potresu in v prvih desetih letih pred vojno. Po padcu med vojno vas bo presenetil mogočen dvig listov v svobodi in spoznali dragocene dobrine, ki jih prinaša prosto izživljanje človeku. Saj je kratka doba 18 let po Vojni prispevala 80% k celokupni izgradnji slo venskih dnevnikov!
Uprava »Jutra« in »Večemika« Grajski trg 7/1 uraduje od 1. septembra dalje od pol 8. do 12. in od 14. do 18.30. ure.
oziroma
SK železničar:SK Rapid. V nedeljo dne 5. t. m. se bo pričelo letošnje tekmovanje za prvenstvo LNP. V Mariboru se bosta srečala na stadionu SK železničarja SK Rapid in SK železničar. Tekma se t>o vršila ob vsakem vremenu in se prične ob 16. uri.
sta zadeli glasom telef. sporočila iz Zagreba srečki drž. razredne loterije
IIM 49.627
ki sta bili kupljeni v bančni poslovalnici BEZJAK, Maribor, Gosposka ni.25
Pravilnik o prodaji divjačine. Mestno poglavarstvo razglaša: Na osnovi § 89. zakona o mestnih občinah iz leta 1934, členov 65, 66 in 67 zakona o notranji upravi iz leta 1929 in v zvezi s §§ 24, 26, 27 zakona o lovu iz leta 1931 in VI. poglavja izvršilne banovinske uredbe z dne 20. II. 1935 IILizdaje sledeči pravilnik o prodaji divjačine na javnih tržiščih, v trgovinah. mesnicah, delikatesnih trgovinah, hladilnicah in pogostinskih, obratih: Vsa na področje mesta Maribora z namenom prodaje ali poklonitve donošena ali v obče dopremljena, ustreljena, ujeta ali živa divjačina kakor tudi kože dlakaste divjačine morajb biti opremljene z izvornimi potrdili po § 26. zakona’o lovu. Kupec, osobito trgovec, mora zahtevati od prodajalca, lovskega zakupnika ali lastnika izločenega (samosvojega) lovišča po trdilo o izvoru in ga hraniti, da se z njim izkaže napram kontrolnim organom. — Vsak trgovec z divjačino in njih kožami mora voditi o nakupu in prodaji divjačine in kož posebno zapisno knjigo v svrho kontrole s strani organov tržnega nadzorstva. V slučaju, da je na eneifi potrdilu o izvoru navedenih več vrst divjačine. oziroma ena vrsta v večjem številu, mora trgovec na drugi strani potrdila zabeležiti ime in naslov kupca oziroma kup cev. Ko je vsa dotična divjačina prodana, mora trgovec to potrdilo a izvoru izročiti tržnemu nadzorstvu, oziroma tržnemu nadzorovalnemu organu. Potrdilo o izvoru divjačine velja 8 (osem) dni, potrdilo o izvoru kož divjačine pa mesec (30) dni, odkar je bilo izdano. Vso v Maribor do-premljeno ali donešeno divjačino in kože divjačine dobavljene za trgovinski promet je treba nemudoma — najkasneje v 24 urah — prijaviti mestnemu tržnemu nadzorstvu, ki vodi o tem kontrolne — evidenčne zapise. Pogostinski obrati, ki nudijo svojim gostom pripravljene jedi kakršnekoli divjačine, dobavljene neposredno iz hladilnica, se morajo osem dni po nastopu lovopusta izkazati s predpisanimi plombami glede dotične divjačine. Prepovedano je prodajati ali nuditi kot hrano vse ptice pevke in ptice tako v živem kot v mrtvem stanju, ki so proglašene za koristne za kmetijstvo in gozdar stvo.
Nočni dihur. Službujoči stražnik je danes ponoči zalotil mlajšega moškega, ki je v Gregorčičevi ulici nosil 50 kg težko traverzo. Povabil ga je na policijo, kjer se je izkazalo, da je traverzo ukradel z neke stavbe v Slovenski ulici. Gre za nekega Karla R., ki so ga zaprli in ki se bo moral zagovarjati pred sodniki.
mre* vi1. -"oXj'
Lep poslovilni večer br. Terčaka. V
soboto zvečer je priredila tukajšnja Narodna Odbrana v gostilni na mostu lep poslovilni večer svojemu ustanovitelju, dolgoletnemu tajniku in sedanjemu podpredsedniku br. T e r čak u, ki je premeščen v Selnico ob Dravi. Zbrali so se vsi njegovi prijatelji, da se poslovijo od njega in njegove soproge Bože. V imenu Narodne Odbrane in podružnice CMD pri Sv. Treh kraljih ter udruženja JUU za dravogr. srez, se je od njega poslovil uči telj Kolar Vilko, ki je orisal delo br. Terčaka v dobi 12 let službovanja v obmejnem Marenbergu. V imenu šole se je od obeh poslovil šol. upravitelj Tomažič, Br. Terčak sc je zahvalil obema za lepe besede ter povdarjal, da bo obdržal Marenberg v trajnem spominu.
Lep shod poslanca Doberška. V nedeljo predpoldne je imel v Brudermanovi gostilni poslanec g. D o b e r š e k lep shod, za katerega j© bilo mnogo zanimanja med našimi kmeti in delavci. G. poslanec je v obširnem govoru razložil zadnje politične dogodke ter žel mnogo odobravanja od strani navzočih, ki so ga z burnim aplavzom večkrat prekinjevali.
Z obiranjem hmelja so končali. Skoraj 4 tedne je bilo v Marenbergu zelo živahno. Obirali so hmelj, ki je letos odličen. Nad 100 obiralk je prišlo iz okolice
Ptuja, Kozjega, Čakovca in Varaždina. Ta pestra družba je od ranega jutra do poznega večera obirala hmelj ter vmes prepevala.
Kapusov belin uničil zelje. Tudi pri nas je kapusov belin uničil zelje.
pjUuduske uesU
SPD, Podružnica v Slov. Bistrici,
otvarja ob svoji društveni 15 letnici na otvoritev nove planinske poti, nazvane Pohorski Vintgar in sicer v nedeljo, dne 5. septembra 1937 pod pokroviteljstvom g. Franca Kaca, župana mestne občine Slovenska Bistrica. Na predvečer bo kres, razsvetljava »Planinskega doma« in cerkve pri Sv. Treh kraljih na Pohorju. Ob 10. uri sv. maša. Pri sv. maši in proslavi sodeluje mešani pevski zbor Celjskega pevskega društva. Po maši bo proslava lSletnice SPD podružnice v Slov. Bistrici. Sledi planinski koncert. Nato velika planinska veselica. Markaciski odsek SPD je vzorno obnovil vse stare markacije, popolnoma nova pa je ob riži do slapa »Šuma«, soteska je nazvana »Pohorski Vintgar«. Od tam čez Sv. Urha k Sv. Trem kraljem na Pohorju. Pri povrat ku imajo planinci zvečer izletniški vlak ob 21.17 iz Slovenske Bistrice mesto z zvezo proti Mariboru in Celju. V slučaju slabega vremena bo prireditev dne 12. septembra 1937.
Putuitnuo itftuiff,
»Putnik« pelje ob priliki konjskih dirk dne 5. sept. z avtokarom v Ljutomer. Tudi vozi ob priliki avtomobilskih dirk v Brno dne 25. septembra. Prijavite se za ta dva izleta čimprej.
S Putnikovim avtokarom vam bo mogoče obiskati od 5.—8. sept. in 10.—12. sept. dunajski jesenski velesejem. Cena prvemu izletu Din 260.—, drugemu Din 250.—.
Razno
BRZOJAVKA.
Morske ribe in primorske spe cijalitste. Lignjev rižoto, bro-tleto s polento, skombri, bar-lioiti, dentali, polamide, kalamari, sardelice danes zveCer v gostilni Vicel, Rotovški trg. 4874
TRAJNE KODRE
■t. najnovojšim aparatom. Cene konkurenčne pri Bogdanoviču Despotu, Ptujska cesta štev. 17, Tezno.	4871
VINOTOČ SCHNEIDER
se zaključi v soboto zvečer. Na dalje prodaja od 5 litrov naprej po 8 Din.	48S8
Prodam
V dobrem stanju
MADRACE
na prodaj in ura. Slomškov trg 12.	4673
OTOMANA
kuhinjska kredenca, postelje, mize naprodaj. Ob jarku c. ___________4869___________
IZVRSTNI PEKERCAN
liter po Din 5.—. 7— in 8.— od 5 litrov naprei se prodaja v Limbušu št. 59, cx Scher-baum.	4622
Sobo odda
SOBI S ŠTEDILNIKOMA
na Pobrežju in v Melju oddam. Vprašati: Melje, Gubčeva 3.	4872
Stanovanje
Učiteljska familija spretne DIJAKA
dijakinjo v vso oskrbo, 'lat-tenbachova 15, pritličje desno 4867
UPRAVA BAROViHSKE SPLOSHE BOLHE V MARIBORU
obžaluje nenadomestljivo izgubo svojega dolgoletnega sodelavca, izvrstnega organizatorja in velikega zdravnika, gospoda
DIJAKINJO
sprejmem v vso oskrbo. Sodna ul. 16-111, vrata 8.	4875
MLAJŠO GOSPODIČNO
sprejmem poceni na brano in stanovanje. Primorska 10. 4865
Službo dobi
Šahovska tekma. Preteklo nedeljo se je odigrala v Mozirju šahovska tekma med šoštanjskim in šahovskim klubom »Savinja«, ki je bi! nedavno ustanovljen. Šahovski klub Savinja združuje šahiste gornjesavinske doline, ki so z nedeljsko tekmo dokazali, da se bodo prav kmalu uvrstili med najboljše provincijonalne šahovske klube. Čeprav se je nedeljska tek ma končala z zmago Šoštanjčanov z ozkim rezultatom 8 in pol:7 in pol, je klub Savinja postavil za šahovske mize enako vredne nasprotnike, na nekaterih deskah pa je bil celo močnejši. Tekma je bila zelo napeta, borba ostra.
Lep uspeh šoštanjskih strelcev. V nedeljo so se v Celju vršile okrožne tekme Strelskih družin, pri katerih je z ekipo sodelovala tudi tukajšnja Strelska družina, ki je v vrsti ekip dosegla drugo mesto z 175 točkami. Med posamezniki so dosegli Topolšek 78 točk in peto mesto, Langus 77 točk in 8. mesto, Steinbach 63 točk in 9. mesto itd.
SLUŽKINJO
ki zna kuhati, sprejme boljša družina na deželi. Naslov v upravi »Vcčernika*. 4864
KROJAČE IN ŠIVILJE
sprejmem za izdelovanje damskih plaščev. Salon Koepek. Stolna ul. 1-1.	4838
fkotske tiše
Danes fina izbira, pripravljene na raznovrstne načine.
Ne pozabi naročnine!
MARIBORSKE VESTI
Mesto venca na grob pok. šol. upravitelja I. Lukmana je daroval g. dr. Lipold din 300 za Počitniški dom kraljice Marije na Pohorju. Posnemajte!
Drava izroča svoje žrtve, V Središču ob Dravi je Drava naplavila moško truplo, čigar identitete doslej niso mogli ugotoviti. Truplo je po zdravniškem mnenju ležalo v vodi najmanj 14 dni. Neznani mrtvec je krepke postave, okroglega obraza, oblečen v črno cajgasto suknjo. Star je okoli 35 let.
h feutje
V zasluženi pokoj. S 1. septembrom t. 1. je stopil v zaslužen pokoj po dolgih 37 letih službovanja tukajšnji davčni inšpektor g. Ludvik Klinc. V naših krajih je služboval točno 31 let, takorekoč celo svojo službeno dobo in sicer v sosednji avstrijski Radgoni 14 let, v Gornji Radgoni pa od prevrata naprej, torej 17 let. kjer je bil imenovan šefom uprave dne 1. aprila 1922. Za svoje vestno službovanje je bil g. Klinc odlikovan z redom Jugoslovanske krone 5. vrste. Gospod Klinc se je udejstvoval tudi na narodnem polju ter je bil leta 1919 soustanovitelj pevske--ga društva »Zora«, soustanovitelj Sokola ter raznih drugih nacionalnih društe^- in član Narodne odbrane. Ko stopa sedaj kot davčni inšpektor v zaslužen pokoj, mu želimo, da uživa istega v polnem zadovoljstvu, čil in zdrav še mnogo, mnogo let!
JggjjjMdnJij
primarija
4860
OR. HUOONA ROBIČA
šefa dermatološko-venerološkega oddelka, člana banskega sanitetnega sveta, imejitelja reda Sv. Save IV. razreda, rez. sanitetnega kapetana I. ki. itd.
Pogreb blagopokojnega se bo vršil dne 3. septembra 1937 ob 17. uri iz mrtvaške veže splošne bolnice v Mariboru na mestno pokopališče na Pobrežju.
Zavod bo ohranil zaslužnemu pokojniku trajen spomin.
M a r i b o r, 2. septembra 1037.
Vina viška v originalnem omotu, posebno znano OPOLO plavac. Cene zmerne. - Nova gostilna
..OTOK V8S“
Sodna ulica IS, M. Lozic
Sporočamo žalostno vest, da je dne 3. septembra 1937 zjutraj po daljši mučni bolezni preminul naš predragi soprog, oče, stric, brat, tast in dedek, gospod
Lukman Ivan
šolski upravitelj v pok.
Pogreb bo v nedeljo, dne 5. septembra 1937 ob 15. uri iz mrtvašnice na mestnem pokopališču na Pobrežju.
Parastos za pokojnega bo v pravoslavni kapeli vojašnice v Melju dne 12. septembra 1937 ob 10*30 uri.
Maribor, dne 3. septembra 1937.
Milir« Lukman, učiteljica, soproga; Dr. Branko Lukman, zdravnik; Bojka Menhart, roj. Lukman, Drago in Savica Lukman, otroci; Menhart Jožef, trgovec, zet; Marija in Fani Lukman, snahi; Milan, Bojan, Vida, DuSan in Cvetka, vnuki in vnukinje ter ostalo
sorodstvo.	4882
pMeidkka
r. z*z o. P. MARIBOR, NARODNI DOM
USTANOVLJENA LETA 1882
Stanje hranilnih vlog nad 55 milijonov Din - Rezervni sklad nad 11'milijonov Din *
Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od 3 do 5%
Skrivnosti
14
Pokopališki čuvaj jih je spustil skozi vrata, ki jih je potem dobro zaprl, in je odhitel v hišo. Podvizal se je, da se ubrani nevihto, ki se je bližala. Zaprl je okna, poklical otroke, ki sx> se igrali na bližnjih grobovih, in ko je mislil, da je njegova družina tako na varnem pred prihajajočo liudo uro, je sedel v sobo v pritličju.
V tem trenutku je blisk preklal obkrke in obsvetil vse širno, črno nebo.
Skoro v istem hipu so se tudi odprla vrata, ki so vodila na cesto, in v vežo sta stopila dva moža.
Bila sta kurat Karlo in Leon.
čuvaj jima je pohitel naproti in jima ponudil, naj stopita pred nevihto podnje-
govo streho. Spoznal je kurata jetnišnice Roketa in ga je spoštljivo pozdravil.
»Izbrali ste zelo slabo vreme, da nas obiščete, gospod kurat,« je dejal čuvaj. »Takoj se bo ulil dež... Če hočete za nekaj trenutkov stopiti v mojo hišo...«
Medtem ko je čuvaj govoril, je Leon nemirno hodil sem in tja, ves razburjen in nestrpen. Komaj je končal, je burno pristopil h gospodu Karlu, kakor bi se bal, da sprejme čuvajev predlog.
»Hvala, gospod!« je odgovoril živahno. »Jaz imam tukaj važen opravek in gospod kurat je bil tako ljubezniv, da me je spremil, ker sem tujec. Jaz bi želel...« je dejal Leon boječe.
»Kaj želite, gospod?« je vprašal čuvaj. »Pred eno uro so sem pripeljali telo nesrečneža, ki je bil zaprt v ječi Roket.«
»Res.«
»Ali bi ga smel videti? Bil mi je zna-
nec,« >2 rekel Leon.
Predpisi ne dovoljujejo kaj takega,« je odgovoril čuvaj, ozrši se v zadregi na gosipoda Karla. »Toda če Vas je pripeljal gospod kurat, Vam moram zaupati.«
»Torej pojdem lahko k njegovemu grobu!« je vzkliknil Leon veselo.
Ravno ko je hotel čuvaj odgovoriti, so se odprkj naenkrat vse zatvornice neba in ploha, gnana od besnega vetra, je začela padati z izredno moojo.
Trije možje so morali pribežali v hišo; Leon se je vrgel na stol, proklinjajoč nemilo usodo in ozirajoč se v grozeče nebo, ki so ga zdaj pa zdaj razsvetljevali bliski.
Nevihta ja trajala najmanj dve uri.
Nesrečni mladenič ni nič več govoril. Videl je, da se ne more boriti proti takim oviram, in je prosil • Boga, naj se ga usmili.
Naenkrat pa je vstal in živahno stopil k vratom.
Nebo se je bilo malo zjasnilo in med mokrimi vejami dreves je prisijal žarek solnca.
»Pojdimo, lepo prosim, pojdimo!« je dejal Leon, obrnivši se h gospodu Karlu.
»Pojdimo!« je odgovoril kurat mirno.
Napotili so se. Čuvaj je hodil spredaj, da jim pokaže pot. Takoj za njim pa je stopal Leon.
čez pet minut so se ustavili.
»Tukaj je,« je rekel čuvaj in pokazal na grob. ' .
Z enim samim skokom se je Leon približal mrliču in je odgrnil prt, ki je razmočen lepel na mrtvih udih.
»Saj je mrtev!« je dejal Leon obupno. »S seboj v grob je vzel našo srečo!
(Dalje.)
Izdaja konzorcij »Jnitra« v Ljubljani.
Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA predstavnice ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.
. Tiska Mariborska tiskarna d. d.,