r J/ - The Oldest Slovene ^aily in Ohio Best Advertising Medium ENAKOPRAVNO EQUALITY NEODVISEN DELAVSKI DNEVNIK ZA SLOVENCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni XIX. _ LETO XIX. # sovran WM PROTI CLEVELAND, OHIO, MONDAY, (PONDELJEK) AUGUST 17th, 1936 ŠTEVILKA (NUMBER) 194 "jetsk, . poročila trde, da Je odkrilo obsež J. . , ---^zno za- "r je načeloval .7.7 in katere namen nov '*'''"°elaviti Stali-vlado. . MOSKVA T". poroda /, ^°^JGtsko časo-pretekli '"ota pp... Moskvi nova za-% da je , Josefa Stalina ®°^jetskih ' ^ odličnih ^•"^tiranjij osebnosti proti 1^, obtoženih zarote pravijo d! Poročila y zaroto vodil Leon Vrhov«; p®^nov sodelavec ki ga .'^^celnik rdeče arma-" pred leti iz-^orvežJpl'" nahaja spletena + ^""oto da sta Nnik Zinovjev, bivši komunistične intemacio- Španski ekstremisti zahtevajo odločnejšo akcijo Anarhisti in komunisti so nezadovoljni z dosedanjim potekom civilne vojne in zahtevajo, da vlada začne z brezobzirno akcijo. iiale^ Jeva m Kanil obsi pristal ojena . ^njev, oba Trocki-ki sta bila še lani zarotS zapor. Na- in bil z u- Vnesti VI strahovlado %Qžu" Stalinu, "železne-V teky Rusije. Riiei^ splošna kampanja {Nnike S iztrebi na-režima. 'Mte?* — zahteva najstrož-vseh 16 g'' " prijeti. l^®®2ahi- ka- • ^ ne po- ^ ^mvež iiS zarotni- ^pisift y. Korenito iztrebi. ^ razn^^' je od- ^kh tr JI . ^vjetskih indu- ^rockijevce ^ takisto MADRID, dne 16. avgusta. — Počasni potek krvave civilne vojne ne ugaja španskim anarhistom, ki baje pritiskajo na komuniste, naj se polaste kontrole v Madridu ter začno z brezobzirnim bojem proti fašističnim re-belom ter jih iztrebijo. Nezadovoljnost je bila zanešena tudi v vrste Splošne delavske unije, kateri načeljujeta socijahsta Cabkllero in Del Wayo, edina izmed voditeljev Ljudske fronte, ki dnevno obiščeta bojišče. Trdi se, da so vladne vojne operacije zadnjih tednov pod njunim vodstvom. Komunisti dolže vlado, da se nahaja v paniki in da se preveč obotavlja odrediti bombardiranje rebelov, ki so se za-barikadirali v zgodovinsko pomembnih poslopjih, kakor je'na primer svetovno znani spomenik m« verske stavbne umetnosti Alcazar v Toledu. "S tako taktiko je nemogoče zmagati!" izjavljajo komunisti. Poostril se je tudi spor med delavsko milico in ljudsko vlado, ker je slednja odklonila predlog prve, da postavi na noge samostojno delavsko armado 10 tisoč mož, pod pogojem, da se da Xielavski armadi proste roke, da wxk boj pfoti fašistom kakor sama najbolje ve in zna. Nape- tovarni lo-in drugih C" V to. ^ ^ Leningradu. l£' "^^Oa ml!'' }^' ^"gusu sc nil Pol scja, priče- i^o^^rani g ^ v spod- 2^%». hL n*:G°r»a. W paiz Ho od večje- navad- na visokih V stranki sa-. ^^aja, da se je od- Te VSI, ne b. za močnej- "Slavčkov!" povožen žeii^otel °d avta, *%Wb na voz ulične % St 8t 01 ^otftii ^0. St L * Anžlovar P" tem tala, že približali mestu na dve milji. Sinoči pa so rebeli izgubili nadaljno bitko pri Renter!ji, kjer so skušali prodreti vladne bojne vrste, a so bili pognani v beg. Na bojišču je ostalo najmanj 50 mrtvih rebelov. MADRID. — Španska ljudska vlada je v soboto zvečer odredila nadaljno podržavljenje raznih industrij, med njimi oljne in tobačne, ki so jih začeli obratovati delavski odbori. Obenem je vlada odredila korake, da se ustavi beg kapitala na fašistično stran. Pokojni John Bijek Kakor je bilo v soboto poroča-no, je nagle smrti umrl rojak John Bijek (Beck). Kakor običajno, se je v soboto zjutraj podal na delo v N. Y. C., kjer je bil že 23 let zaposlen. Čakal je, da se oglasi tovarniška sirena in med tem časom mu je postalo slabo in takoj je bil odpeljan v bolnico, kjer je zdravnik ugotovil smrt. Pokojnik je bil vesten delavec, priden gospodar in dober družabnik. Pokojnik je bil rojen 1. 1877 v vasi Podgojzd pri žužember-gu na Dolenjskem. V Ameriki je bival od leta 1903. Pred 18 leti mu je umrla soproga Rose. Tu- so prispeli v Madrid, dovoljenje za rabo njihovega običajnega o-rožja v boju — dinamita. Premi-jer in predsednik Azana se nahajata v zelo težavnem položaju skušajoč rešiti republiko pred dvema ekstremoma — fašizmom na desni in komunizmom na levi, pravijo opazovalci. BURGOS. — Severna in južna rebelna komanda sta bili danes združeni, ko je prispel sem iz Seville vrhovni rebelni zapo-vednik general Francisco Franco. Ob prihodu mu je bilo sporočeno, da so rebelne strojnice pravkar pokosile oddelek 600 katalonskih vladnih bojevnikov, ki so skušah napasti glavno re-belno oporišče v Zaragozi. LISBONA, Portugalska. — Poročevalec lista Madridio Neves je telefonskim potom sporočil, da vlada v obmejnem mestu Badajozu, ki so ga zavzeli rebeli, strahotno razdejanje. Ulice so posejane z mrtveci. Mesto je deloma čisto razdejano. Stene Strašna nesreča na železniški progi v Kanadi LOUISEVILLE, Kanada. — V soboto se je na železniškem križišču v tukajšnji bližini zgodila strahovita nesreča, ko je brzi tovorni vlak zadel v neki gasolinski truk, na katerem se je peljalo okrog 40 mož in dečkov z nekega političnega sestanka. Gasolinski tank je nato eksplodiral in najmanj^ 22 do 40 potnikov je bilo ubitih ali do smrti ožganih, dočim so bili ostali težko poškodovani. Vlak je v'ekel s seboj ostanke razbitega tovornega avta in človeških trupel kake pol milje daleč, predno se je mogel ustaviti. Proga je bila \' dolžini pol milje vsa posejana, s človeškimi udi in pškropljena s krvjo. Na mesto nesreče so takoj prihiteli zdravniki, strežnice in ambulance iz vseh kraje^'' tukajšnje okolice, da so nudili preživelim nesrečnežem prvo pomoč. Kako je prišlo do nesreče, nihče ne ve. Omenjeno križišče je na odprtem prostoru in bi bil šofer moral videti bližajoči se vlak. C,™: z Warrensville Ptoi ucia je bil »ftorafn ^viti ^ avtomobili za V: fise J^ol. '■ ki ža pod t < % 4% isb!\.l'*UBcheta. . kaj zapušča sina Johna in Jo- t<)st ]e Inla se povečana, k<) je Ito8e,.poročerio Ma- preniijer Chral P,an%i?i CKlklonilj ter Aaaunf. poročeno Msurolt. pet tisoč asturskini ruclarjem.l« clružine zapušča tukaj brata Antona, vnuka Jimmy Marolt, bratranca Fr. Beck in sestrično Caroline Kolenc. V stari domovini pa zapušča mater Marijo Bijek ter sestro Marijo in tukaj in v stari domovini več drugih sorodnikov. Pokojni je bil član društva Janeza Krstni-ka, št. 71 JSKJ, društva S. Vida, št. 25 KSKJ in Blacksmiths Union Local No. 188. Pogreb se vrši iz hiše žalosti 14515 Thames Ave. v cerkev Marije Vne-bovzete na Holmes Ave. v sredp zjutraj ob 8:30 in potem na Sv. Pavla pokopališče pod vodstvom pogrebnega zavoda August F. Svetek. Pokojni Anton Russ Kakor je bilo v soboto poro-čano, je po dolgi bolezni v Colorado Springs, Colo., preminul splošno priljubljeni mladenič Anton Russ, sin poznanih zakoncev Franceta in Rose Russ p. d. Ferkulovih. Pokojnik je bil rojen v maju leta 1916 v Cleve-poslopij, v katerih se je nastanil i landu ter zapušča tukaj poleg rebelni štab, so prevrtane odi očeta in matere brata Josepha-krogel in' oškropljene s krvjo, in sestro Lillian ter več bližnjih kar jasno dokazuje, da so rebeli sorodnikov. Pogreb se vrši iz hi-masakrirali na stotine vladi vda-'še žalosti, 1304 E. 168 St. v cevnih prebivalcev. V črnino oble- kev Marije Vnebovzete na Hol-čene žene in otroci obupano ta- ^ mes Ave. v četrtek zjutraj ob vajo med kupi mrtvecev in išče-,8:30 in pozneje na pokopališče jo može in očete, ki so padli pod Kalvarijo pod vodstvom pogreb-fašističnimi kroglami, ker so nega zavoda August F. Svetka. branih ustavno vlado in svobodo. IZLETNIŠKI PARNIK NASEDEL EAST LIVERPOL O. — Včeraj je zadel v rečni jez pri Ne-wellu, W. Va., ne daleč od tukaj izletniški parni k Washington, ki je imel na krovu okrog 650 potnikov, ter se z^čel potapljati, ker ie pri trčenji^obil veliko luknjo v trup. Reka 'je na omenjenem mestu 16 čevljev globoka. Ladja se je kmalu začela nevarno nagibati. Med potniki je nastalo vznemirjenje, toda panike ni bilo, ker so bili takoj odrejeni potrebni koraki, da se potnike spravi na varno. Ladijski mostič se je zvezalo z jezom in potniki—moški , ženske in otroci — so se v redu rešili. Na pomoč je prišel tudi neki rečni vlačilec. Parnik se ie pozneje zavleklo na plitvine. Lepi uspehi mladega slovenskega letalca Pretekli teden se je mudil v Clevelandu mladi rojak Charles S. Bolka, ki je star šele 36 let, a si je že pridobil sloves e-nega najznamenitejših ameriških mornariških letalcev. Bolka je prišel v Ameriko kot 15-leten mladenič, delal najprej v raznih tovarnah, nato pa se vpisal v a-meriško mornarico, bil je pri-deljen letalskemu oddelku in postal letalski inženir. Danes ima sloves ne le izvrstnega letalskega izvedenca, temveč tudi rekord, da je napravil največ poletov na dolgo razdaljo. L. 1924 je bil udeležen pri poletu iz Cali-fornije na Havajske otoke v Tihem morju, pred tremi leti je zopet napravil isto pot, ko je bil dosežen nov časovni rekord, lani pa je bil udeležen pri poletu Norfolk, Virg. — Panama — San Francisco, ko so ameriški mornariški letalci prekosili br-zinski rekord na doigo razdaljo, ki so ga bili postavili Italijani ob priliki poleta iz Italije na svetovno razstavo v Chicagu. Mr. Bolka, ki ga je Mr. Durn včeraj pripeljal na šolski piknik S. N. D. na Močilnikarjevi farmi, je dejal, da je bil omenjeni italijanski polet zgolj cenena reklama, v resnici pa italijanski letalci pod Balbovim vodstvom niso pokazali nič posebnega. Vsega skupaj je bil Bolka u-deležen pri 16 poletih, s katerimi so bili postavljeni novi letalski rekordi. Ameriški časopisi_so o njem že mnogo pisali. Je eden najboljših in najbolj znanih avi-jatikov v zvezni mornarici. V mornarico se je vpisal 18 let star; to se je zgodilo pred 18 (Dalje na 2. str.J ^ I ]o ^ iste so avgusta jutri, ^ »nest>bi 12Lau- liki a,'i **"10 sodUKe { k* s, 9 St. Jutri le podpi. naSe u- K Horvat "»broae iz stra- VODA V OHIJU USIHA ' COLUMBUS. — Državni geološki izvedenec dr. Wilbur E. Stout je pretekli teden izjavil, da je podzemska voda v Ohiju že tako globoko usahnila, da se nahaja Ohio že pred resnim problemom pomanjkanja podzemske vode. V južnovzhodnih predelih države je vsled tega usahnilo že mnogo vodnjakov in e-nake pojave je opažati takisto drugod po državi. "To vprašanje je postalo problem za vso državo, ki bo morala v tem pogledu nekaj ukreniti", je dejal dr. Stout ter svetoval, naj državni vodni izvedenci najprtj preiščejo tla v državi, da se tako najde pot za rešitev tega problema. BIRATOU, franc. - španska meja. — Rebelne čete so v soboto na šest milj dolgi fronti napadli Irun ob Biskajskem zalivu, toda so jih vladne čete po vroči bitki, ki se je je v veliki meri udeležilo vladno topništvo, pognale v beg. Vladne čete, sesto-ječe po večini iz delavskih miličnikov, med katerimi so bile tudi Ženske, so zasledovale bežeče rebele ter se utrdile na gričih pred mestom. Tekom bitke so se rebeli, katerim so pomagala le- LA FOLLETTE BREZ TEKMECEV MILWAUKEE. — Čez mesec dni se bodo vršile v Wisconsinu primarne volitve in gov. Philip La Follette bo edini progresivni kandidat za governerja. Socija-listi bodo letos prvič po dolgih letih brez svojega kandidata. Vse delavske in farmarske stranke v Wisconsinu so se namreč združile v Farmersko - delavsko progresivno federacijo. Coughlinovci bodo podpirali Lemkeja Konvencija je indorsirala Lemkeja z vsemi proti enemu glasu. Edinega opozicionalca so odvedli iz dvorane pod policijskim varstvom! Coughlin je včeraj sredi svojega govora v mestnem stadiju nenadoma obolel. Konvencija Coughlinove Uni-j zadnjo noč počutil bolnega in je za socijalno pravičnost je v,da ne more v»č nadaljevati. Ta-soboto z vsemi proti enemu gla- koj nato so ga odpeljali v nje- su sklenila podpirati izvolitev predsedniškega kandidata kon- govo stanovanpe v hotelu Ho-Uendenu in poklicani policijski grešnika Williama Lemkeja, s zdravnik dr. G. P. O'Malley je Nov grob Po sedemmesečni bolezni je v mestni bolnišnici preminul John Gundich, rodom Hrvat in star 73 let. Pokojni je prišel v Ameriko pred 40 leti. Bil je član društva Sv. Nikolaja, št. 26 HBZ. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Matildo, rojeno Colarich, sinova Thoma in Georga in hčer Anno poročeno Horvat. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj ob 8:30 iz hiše žalosti, 3625 E. 80 St., pod vodstvom pogrebnega zavoda L. L. Ferfolia. REBELI POSNEMAJO MUSSOLINIJA BURGOS, Španija. — Španski rebeli, ki se nahajajo v posesti tega mesta, posnemajo Mussoli-nijevo taktiko tekom abesinske vojne in zahtevajo od ljudi poročne prstane in drugo zlatnino in srebrnino. Zbrali so že kakih sto zlatih poročnih prstanov. Vprašanje seveda je, koliko so jih dobili prostovoljno in koliko s silo? Sestanek "Verovška" Vse člane dram. društva "Anton Verovšek" se opozarja, da se gotovo udeleže sestanka jutri zvečer ob osmih v Verovško-vi sobi. Na sestanku se bo ukrepalo glede izleta. — T. žigman. taj. Od Kollandra Mr. August Hollander je sedaj pismenim potom v tesni zvezi z zastopnikom Steve F. Pir-natom, kateri vodi njegov urad za časa odsotnosti. Poslal je nekaj slik njegovih sopotnikov s parnika Normandie 15. julija, ki si jih lahko ogledate v izložbenem oknu njegovega urada — vas bodo prav zanimale. Poroča tudi, da vsa pisma poslana v A-meriko iz .lugosjavije, morajo od 1. augusta imeti znamke po 4 dinarje, do sedaj je bila poštnina 3.50 Din, toraj v bodoče bo-demo imeli v zalogi jugoslovanske znamke po 4 din. Pozdrav A. Kollander. Ulična "preko N. Y. C. mosta ustavljena Mestna prometna oblast je v soboto odredila, da se ustavi promet ulične cestne železnice preko New York Central mosta na E. 152nd St., ker je most v tako slabem stanju, da je v nevarnosti, da se kaj zgodi. Cleve-landska cestno-železniška družba je začela na omenjeni progi začasno obratovati avtobuse. Obisk iz Chicage Mr. in Mrs. Henry Schwab iz Chicaga sta prišla za par dni na obisk k družini Mr. in Mrs. Louisa Oswalda na Grovewood Ave katerim kandidira za podpredsednika na listi 'Unijske stranke" Thomas C. O'Brien. Tekom ovacij, ki so sledile sprejetju zadevne resolucije, je Coughlin izjavil pred časopisnimi poročevalci, da bo tema kandidatoma pridobil v novembru 9 milijonov glasov. "Jaz bom prinesel Lem-keju in O'Brienu v novembru 9 milijonov glasov," so se glasile njegove besede, "ali bom pa za zmerom nehal govoriti po radiju. Če ne bom mogel doseči tega, potem bo z menoj pri kraju in se ne bo več splačalo nadaljevati." (Namreč z njegovim političnim delovanjem.) Konvencija pa je odklonila resolucijo, ki je določala indorsiranje platforme stranke^'—4n sicer- na Coughlinovo priporočilo. Proti indorsiranju Lemkeja je glasoval en samcat delegat in sicer John H. 0'Donnell iz Pitts-burgha, Pa., ki je izjavil, da Coughlin poskuša to, kar je poskušal "general" Coxey pred 45 leti in da je konvencija s teiu, da je indorsirala Lemkeja, slepo nasedla Hearstu in Liberty ligi. I Čim se ie oglasil, je nastal v dvorani silen šunder in delegati so kričeč zahtevali, da se ga vrže ven. Prišla je policija in edini mož na konvenciji, ki je imel pogum povedati, da se ne strinja z njenim slepim izpolnjevanjem Coughlinovih želja, je moral iz dvorane pod policijskim varstvom, ker bi se mu sicer u-tegnilo pripetiti kaj slabega! Za predsednika Unije za socijalno pravičnost je bil soglasno izvoljen Coughlin, kakor se je pričakovalo. Kot predsednik i-ma Coughlin neomejeno, docela diktatorsko oblast. On sam imenuje poseben odbor, ki nato izbere glavne uradnike unije. Da bo ta odbor izbiral uradnike, ki jih bo hotel imeti Coughlin, je samo po sebi umevno. Na konvenciji je govoril tudi dr. Townsend, vodja gibanja za $200 starostne pokojnine. Townsend je dejal reporterjem o Coughlinovem programu 16. točk, da je "sijajen, ima pa štirinajst točk preveč." Townsend je za Lemkeja, ker je "edini kandidat, ki ne nasprotuje Town-sendovemu načrtu." Včeraj popoldne je Coughlin govoril na masnem shodu v cle-velandskem stadiju, katerega se je udeležilo okrog 40 tisoč ljudi. Kritiziral je predsednika Roosevelta zaradi njegovih denarnih smernic, pobijal Federal Reserve bančni sistem in izjavil, da je Roosevelt njega in njegovo gibanje ob priliki zadnjih predsedniških volitev grdo potegnil, ko je obljubil "izgnati menjalce denarja iz templa", česar potem ni storil. Proti koncu pa je Coughlin ugotovil izčrpanost in prebavne motnje vsled nervoznosti ter odredil, da mora ostati v postelji najmanj en teden. Lemke je v govoru, s katerim se je coughlinovcem zahvalil za indorsiranje, imenoval Roosevelta "Kerenskija", Landona pa "umirajočo senco izginule civilizacijo, česar se pa sam ne zaveda" ter izjavil, da gre v volilni boj, prepričan, da bo zmagal. Coughlinova nenadna oslabelost se nekaterim zdi v naprej preračunana poteza, da se u-stvari čim silnejši dramatičen vtis na navzoče in radijske poslušalce. Kar je mislil povedati, vse gpve^aL- Treba b\-. lo le še zaključek močno dramatizirati, da so poslušalci dobili vtis, da se je "ubogi" radijski pridigar tako naznansko mučil in trudil te dni za blagor ljudstva, da so mu moči popolnoma odpovedale. Politiki Coughlinove sorte imajo vedno pripravljeno polno torbo raznih trikov. HOLLYWOODSKA AFERA ZAKLJUČENA LOS ANGELES. — Koncem minulega tedna je prišlo do poravnave med filmsko igralko Mary Astorjevo in njenim bivšim možem dr. Thorperjem, ki sta se potegovala za njuno petletno hčerko. Razprava je trajala par tednov in obe stranki sta vlačili na dan razne zadeve iz privatnega življenja, katerih obelodanjenje je imelo namen ubiti moralni ugled prizadetih oseb. Dr. Thorpe je očital svoji bivši ženi razna razmerja z drugimi moškimi, popivanje in podobne reči ter svoje trditve skušal podpreti z njenim dnevnikom, ki ji ga je bil izmaknil. Sodniku se je stvar nazadnje začelo upirati, nakar je obe stranki pošteno oštel, češ, to je hujše kot razporočna afera ter zahteval, da se zadevo čim prej zaključi in neha z "ometava-njem z blatom". Sporazum, ki je bil dosežen med odvetniki i-gralke in njenega bivšega može, določa, da bosta imela otroka vsak nekaj časa. Astorjevi afera najbrž ne bo koristila, temveč utegne celo uničiti njeno filmsko karijero, kakor so različni škandali uničili že marsikaterega igralca in igralko. Listnica uredništva "Ameriška Domovina": Vaša današnja opazka o nedržavljan-stvu točasnega urednika "Enakopravnosti" ima zelo slab duh in nas spominja neke zgodbe o denunciranju slovenskih fantov v ameriški armadi tekom svetovne vojne ... Pa ne, da bi Iv;-kušnjavec šepal po Vašem ured- dramatično dejal, da se je vso ništvu? STRAN 3. ENAKOPRAVNOST 17. avgusta, 1? "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PIG & PUB. CO. VATRO J. GRILL, President 6231 ST. CLAIR AVE—HEnderson 5811 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po raznaSalcu v Clevelandu, za celo leto ..........$5.50 Ba 6 mesecev ........$3.00; za 3 mesece ..........$1-50 Po pošti v Clevelandu za celo leto ................$6.00 Ea 6 mesecev ........$3.25; za 3 mesece ..........$2.00 Za Zedinjene države in Kanado za celo leto ......$4.50 ca 6 mesecev ........$2.50; za 3 mesece ..........$1.50 Za Evropo, Južno Ameiiko in druge inozemske države Ea 6 mesecev ........$4.00; za celo leto ..........$8.00 Entered as Second' Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. ' loi =a=a: ZNAČILNA SUKA "GIVIIIZACIJE" NA AMERIŠKEM JUGU Minuli teden v petek je bila izvršena v Owensboroju v Kentuckyju smrtna obsodba nad 22-letnim črncem Rainey-jem Betheajem, ki je bil spoznan za krivega roparskega umora neke bogate 70-letne starke in obsojen na smrt na veša-lih. Omenjeno starko so našli zadavljeno v njenem stanovanju 7. junija. Poleg njenega trupla so našli cenen prstan, ki je bil Betheajeva last, pri njem pa so našli več diamantnih prstanov umorjene starke. To ga je pokopalo. Governer je pomilostitev odklonil. In mladi morilec je bil včeraj obešen. To, da je bil obešen, samo po sebi ni nič novega. Toda morilec je bil obešen javno, sredi mesta in usmrtitvi je prisostvovalo nad petnajst tisoč ljudi, mladih in starih, moških, žensk in otrok, ki so vreli ik vseh krajev te hribovske države vso noč v Owensboro, kjer so med kričanjem in rajanjem čakali jutra in črn-čeve usmrtitve! Da so ga obesili javno, je bila odgovorna Mrs. Florence Thompson, ženski šerif okraja DavLes, v katie-rem se nahaja Owensboro, ki je rekla, da se boji, da ljudje ne bi pohodili njenih cvetličnih gred na dvorišču okrajne jetnišnice, ako bi se črnca obesilo tam. Mrs. Thompson je tudi trdila, da bo lastnoročno sprožila vratca v podu, skozi katera pade obsojenec in obvisi na vrvi, a se je v zadnjem trenutku premislila, nakar je rabeljsko delo opravil neki pomožni šerif. Obsojenca so imeli zaprtega v Louis-villu, ker je obstojala možnost, da bi ga množica linčala, če bi ga bili obdržali v Owensboroju. (Kakor bi za obsojenca ne bilo vse eno, kdo ga obesi, če že mora biti obešen!) Po mestnih ulicah se je vso noč trlo ljudi, policija je zaprla vse gostilne in črnci v tem mestu se niso upali pokazati na ulicah, ker so se bali plemenskih izgredov. Hoteli so bili natlačeno polni gostov iz raznih krajev v Kentuckyju in sosednjih držav. Ob času usmrtitve, ki je bila izvršena zjutraj malo pred šesto uro, ko je množica že kričala: "Privedite črnca in obesite ga, mi smo se naveličali čakati!", je trg pred okrajno garažo, kjer so stale vislice, mrgolel ljudi, ki so jih bile tudi strehe polne, drugi so pa zlezli na brzojavne drogove, na avtomobile in drugam, da bi čim bolje videli, kako se je obsojenec zvijal na vrvi v zadnjih zdihljajih. Ko j,e bila obešalna naprava sprožena in je obsojenec obvisel na vrvi ter s^e jel zvijati v poslednjih krčih, je množica zadovoljno zatulila. Nato se je začel naval na vislice in boj za "spominli^e"— krpe obsojenčeve obleke, ki so jo skoro vso strgali z njega. Ni dvoma, da je ta množica pn skupaj zato, da je uživala ob pogledu na črnca, zvijajočega se na vrvi. In gotovo se je zadovoljno razšla, ko se ji je ta želja izpolnila. Bila je v oblasti baibar-skih instinktov, ki imajo na ameriškem Jugu vzlic dejstvu, da je ljudstvo tam doli zelo verno, še zmerom silno besedo. Ampak, za ameriško civilizacijo je bila ta slika silno žalostna! UREDNIKOVA POŠTA: Uredništvo "Enakopravnosti" z veseljem priobča dopise naročnikov, kar pa ne pomeni, da se strinja z izjavani ali trditvami dopisnikov. Uredništvo pove svoje mnenje o vsem na drugem mestu, v prvi vrsti v uredniški koloni. Q • I V, "D| * L vedajte se, da odbor sam ni dru- di lepe nagrade za novo pridob ^6|Q OrUSTVO Dl6|SKO gtvo, ampak tvorite ga vi člani Ijeno članstvo. Je7e*ro" 97 cnv članice. Pri društvu pridejo Kampanja za novo članstvo ' na sejah vedno važne zadeve na traja do 1 okt. t. 1. Torej ima- Članstvo gori imenovanega dnevni red in je tako potrebno, mo še dober mesec kampanje, društva obveščam, da se vrši da takim razpravam tudi pri- Koliko članov ste vi pridobili za redna mesečna seja v torek ob sostvujete in pomagate s svoji- društvo v tej kanpanji ? ? ? 8. uri zvečer v običajnih prosto- nasveti za obče korist dru- Kadar si boste stavili to vpra- rih SDD štva in organizacije. šanje, sem prepričan, da boste Dalje vsi tudi menda ne veste, poskušali si odgovoriti tole: — ŠKRAT Mati; "Johnny jaz sem pa mislila, da se ne boš več igral s da se nahajamo v kampanji za "Ako dosedaj še nisem storil nič' sosedovim Mihcem, ker sta se o da se od časa do časa (ako že pridobivanje novih članov. Sle- bom poskušal še ta kratek čas'ni dan tako sprla." Johnny: "Saj se tudi ne bi, a mu je oče dal danes za rojstni ne vsako sejo) udeležijo seje hernega člana in članice je dolž- kampanje storiti svojo člansko svojega društva, in zasledujejo nost, da vedno in povsod poagi- dolžnost." Poskušajte! društvene zadeve. Ni dovolj, da tira za svoje društvo, za prido- Torej na veliko udeležbo na I dan pol dolarja, da ga lahko plačate le asesment, potrebna je bivanje novega članstva. Orga- seji 18. aug. Vas pričakuje vaš zapravi po mili volji vaša aktivnost pri društvu. Za- nizacija nudi v tej kampanji tu- tajnik društva št. 27 SDZ. Miha: "Jaz in moja žena se nikoli ne pričkava. Ona počne, karkoh se ji zljubi, jaz pa tudi." Tine: "Misliš reči, da oba delata, kar se nji zljubi." Miha: "Kajpak, Za ljubi mir se ie treba žrtvovati." Poslušala je glas srca... BEOGRAD, 26. julija. — V bolnišnici železničarskega prometnega osebja na Dedinju je bila dalj časa nameščena 26-letna usmiljenka Emanuela A-damičeva, po rodu Slovenka iz lagher iz Detioita—javno na- ] da bi bilo o tem treba še posebej stopila kot zagovornika fašiz-j govoriti. ma. Dvignila sta staro komu-j Kar je važno pn tej izjavi, je nistično strašilo ter izjavila, da j to, da sta dva katoliška škofa, je fašizem še edini up proti i uživata vse pravice svobod-"komunizmu," ker je dal delav-! nega ameriškega državljana in cem "protekcijo," kakršno zahteva papež Pij XI. in za kakršno se bori Coughhn. Kakšna je "protekcija," katero je. fašizem (Zmsuplja in 8W,tra znanega a- dal delavstvu, je preveč znano, meriškega slovenskega književ- V urad nekega zdravnika je prišel mlad moški ter zdravnika nika Louisa Adamiča. Prav tako je bil uslužben v bolnišnici strojnik Stevan Beleta. Ta se je v lepo usmiljenko zagledal in jo hotel za ženo. Sestra Emanuela nI ostala dolgo ravnodušna nasproti Beleti, zlasti ko je videla, da je njegova ljubezen iskrena. To je opazila tudi predstojnica Gabriela in je mlado usmiljenko poklicala k sebi, kjer jo je opomnila na zaobljubo, da se kot usmiljenka odreka vsemu posvetnemu. Te besede so imele za posledico, da je sestra Emanuela sklenila ostati v bolnišnici, a Beleta so prestavili k železniški direkciji v Subctici. S tem pa zgodba še ni bila končana. Sestra Emanuela se je dolgo borila sama s seboj, dokler ni naposled zmagala ljubezen. Oba sta si seveda stalno dopisovala in nekega dne je dobil Beleta bolniški dopust za teden dni. Poslali so ga v bolnišnico na Dedinju. Sestra Emanuela je bila že pripravljena. Ko je minil teden, je Beleta zapustil bolnišnico in zvečer je Emanuela pobegnila, oblečena v civilno obleko, katero ji je priskrbel njen zaročenec. Oba sta se nato odpeljala k njegovim staršem v Subotico. Subotiškemu dopisniku "Vremena" je Adamičeva izjavila, da j -pobegnila zato, ker svojega zaročenca resnično ljubi. Vprašanje, ali morda beg iz bolnišnice' obžaluje, je odločno zanikala in izjavila, da je prečna. ki se v kratkem vrneta v Ameriko, toliko drzna, da brez sramu in brez strahu zagovarjata in priporočata fašizem. To daje ljubeznivo nagovoril: misliti. Napredek" "Dobro jutro, gospod doktor! In dovolite, da se vam najlepše zahvalim za vaše imenitno zdravljenje." "Ne spominjam se vas", ga je zdravnik debelo pogledal. "Jaz vas vendar nisem zdravil." "Vem", se je zasmejal mladi mož, "toda zdravili ste mojega ljujeta s trdovratno borbo za | Ijenim želodcem je prosil, se ga strica, po katerem sem podedo-premoč. Vendar navzlic temu, | dvigne v sedečo pozicijo. 'Poš- l^po premoženje. Junaška borba španskega ljudstva za svobodo Položaj v španski civilni voj-1 injekcije za druge, ki so jih ni se v zadnjem tednu bistveno j bolj potrebni.' . . . Neki drug ni spremenil. Obe strani nada- j mlad komunist z delno odstre- pozicijo da ne izgleda, da bi se krvava lljite mi komunistično bolničar bratomorna borba, v kateri je brez dvoma padlo že nad 40 tisoč mož, še tako kmalu končala, so znamenja za končno zmago ljudske armade zelo ugodna. Fašistični rebeli v severni kot južni Španiji so za praktične SAThe odtrgani od sveta in' vsi njihovi poizkusi, da bi prebili delavsko fronto ter dobili Madrid v roke, so zaman. Pred par dnevi se je v Guadarrama gorovju, severno od glavnega mesta, vršila vroča bitka, v kateri je obležalo mrtvih 800 fašistov, medtem ko so bile izgube delavskih čet, vzgnczdenih na strategi čnih gorskih plemenih, malenkostne. Delavskim četam je padlo v roke tudi mnogo orožja in m uniči je, katero so morali fašisti pustiti, ko so bili pognani v beg. Gen. Franco, fašistični generalissimo, ki je doslej zasledoval potek civilne vojne v Špan ko,' je prosil. 'Potem mi bo bolje . . .' Drugi, za katerega zdravniki nimajo upanja, je prosil: 'Prosim, pošljite po mojo ljubico: Rad bi, da bi bila pri meni, ko bom odšel. Ne bojim se umreti. Moje edino upanje je, da fašisti nikoii ne prodrejo do Madrida,' "Mnogo teh mladeničev in mladenk—na fronti so tudi komunistična dekleta—je izgubilo spomin, ker jim je topniški o-genj zdrobil živce. Nekateri nočejo ne jesti ne piti, ko jih prineso v bolnišnico. Drugi, katerim je grom topov uničil u-šesne bobenčke, tavajo okrog brez cilja . . . "Ampak masna tragedija ni zlomila morale onih, ki čakajo zadaj, da zavzemajo svoja mesta na fronti. Nobenega zne-menja ni, da so strahotni prizori omajali njih pogum in željo za akcijo. 'Koliko časa si že On: "In če se zaradi poslovnih zadržkov ne bom mogel vrniti iz Chicaga v soboto zvečer, ti bom brzojavil." Ona: "Ni treba, sem že pre-čitala tvojo brzojavko, ki jo i-maš pripravljeno v žepu." skem Maroka, je prišel v Se- tukaj?' sem vprašal neko mla-ville, edino važno meslo na ju- j delavsko bojevnico, ki je gu, ki je v rokah rebelov, odko- j streljala v gorovje izza malega der bo skušal dirigirati fašistič- j šotora. 'Osemnajst dni,' je od-, . ne kohorte. Kako silno so se govorila. 'In tu ostanem, dokler ki jih bo opisal v knjigi spo-fašisti uJkariili v svojih račuiiili, »e priderno do onegraje sfemen*,/ kadar bo vpok()]en, Icar je razvidno iz radio proglasa,' Pokazala je na goro, za katero utegne zgoditi v nekaj letih LEP! USPEHI MLADEGA SLOVENSKEGA LETALCA (Dalje iz 1. str.) leti. Priporočen je bil tudi za visoko odlikovanje "letalskega križa", ki ga bo najbrž dobil. Bolko nam je povedal zabav-i no zgodbico iz prvih dni po prihodu v Ameriko. Bil je lačen ter šel v neko restavracijo, a si ni znal naročiti jedi, ker ni znal angleško. Pa je čakal, dokler ni prišla neka stara ženica ter naročila jančnjo pečenko. Mladi Bolka je nato poklical isto jed. Potem je več dni jedel jančjo pečenko za zajtrk, obed in večerjo ker si drugega ni znal naročiti. Bolka ima za seboj mnogo zanimivih in tudi burnih doživlja- katerega je gen. Franco našlo-, lebelne črte. To je duh, ki vil na narod iz Scvilla. Dočim Pieveva bojevnike delavske ar so fašisti v začetku brez stra- made." hu in brez sramu naznanjali. Politična napetost, kateip je Škofi in fašizem Časnikai^ki aindikat "Pi.blic[da kar Španija rabi, je železna povzročila v Evropi civilna voj- J® pnsla pomoč in Opinion" je nedavno obdržaval|vojaška diktatura brez kakr-,na na španskem, se je zadnje Pred leti je spisal str anketo o vprašanju, če je mo- šnihkoli okraskov, pa je gen. dni nekoliko zmanjšala. Vladi knjigo Sky Trave goče, da bi fašizem prišel na krmilo v Ameriki. Jn izid gla- pa je gen. um nekoliko zmanjšala. Vladi Franco zdaj začel brenkati na ljudske fronte v Franciji se je milejše strune. Obljublja nam- sovanja je bil, da ne—okrog 55 reč "liberalno ustavo," uzakoni-odstotkov glasov je bilo mne-'tev socialnih reform in varen nja, da v Ameriki se ni bati fa-j odhod za vse vodit;elje ljudske šistične nevarnosti, 45 pa, da Fronte, ki bi želeli oditi iz spa-taka nevarnost obstoji. Dobro ni je. Ni sev.^da misliti, da bi se je, da je odstotek onih, ki nima-1 španski delavci in kmetje dali jo nobenih iluzij glede tega, ta- i ujeti na take limumce, kajti ko visok, ker to daje upati, da se fašizem ne bo mogel priplaziti v deželo kot nočni tat ter nas oropati naših svobodščin. Nekoč je letalo z njim in tovariši treščilo v razburkano morje in ponesrečenci so se borili z razpenjenimi valovi celih 11 ur, predno je prišla pomoč in reši- strokov-Travel", ki je doživela več izdaj in se jo rabi v mornarici kot učno knjigo. ko bi spali. In da bi se bilo neumno vara- imajo 'že preveč grenkih izkušenj z generalsko gospodo. Neki ami/riški časnikar, ki dC nahaja z delavskimi četami, ki v Guada) rama gorovju odbijajo n.ipadc fašistov, je poln občuti, se znamenja množijo skoro dovanja za delavske bojevnike, vsaki dan. Zadnji teden sta I ki se borijo in prenašajo iiaj-dv» ameriška škofa v Rimu—i večje muke s pravo špartansko Schrembs iz Clevelanda in Gal-jhrabrofitjo, Odlomek njegovega _ j poročila ae glasi; "Bolnica tik zfi fronto je nabito jKjlna rfinjencnv. Videl gpm umirajočega mladeniča, ki je si iskal brisačo med zobiTii, da je du.sil nepn)stovoljni ki'ik od bolečin. 'Umreti hočem po- Vstavite se v gostilni "Ljubljana" na Veliki jezerski razstavi. giiiuiip, jevnik. Jv j) uit 1 'Prihraiiite iuhivli 1J'' morfinske posrečilo pridobiti večino evroi)" I , . . , ... skih sil za pakt, s katerim so sel T zavezale, da bodo v španski si./okazal, da tudi slovenska kn tuaciji zavzemale nevtralno sta-l"'^ Hšče. Rada ali nerada sta na to pristala tudi Mussolini inl^"""": Hitle... Seveda, če bosta oblju-jl'^j^:'''" skromen, v marši-bo držala, jo drugo vprašanje, spominja na Adamiča in je Rim protestira, češ, da sta bila v Španiji ubita dva Italijana in'^^"^' bila z njim na pik- Berlin zahteva zadoščenje radi smrti štirih Ncmcev y Barcelo-j--- ni. Ironija pri tem pa je, da so kov in uničevanju cerkva," pri ubiti Nemci politični begunci iz tem pa zatiska oči pred dogna-Hitlcrjevega paradiža, ki ^o se v nim dejstvom, da so španski Španiji borili na strani ljudske duhovniki iz svojega lastnega armado proti klerofašističini re-J nagiba sto])ili v tabor fašistov, fcelom . . . Koliko se je zanesti i in da so bili fašisti oni, ki so na obljube fašistov, sc tudi vidi!začeli krvavo civilno vojno, ne iz tega, ker dan potem, ko je pa deliivci in kmetje, ki se bori-Hitler obljubil, da bo nevtralen,' jo edino za ohranitev vlade, ka-je bi] v južni Španiji zaplenjen tero so si pridobili na demokra-z orožjem • opremljen nemški tičen način, na volišču. aeroplan, ki je očividno hitel na' Jasno je, da dokler šjjanaki pomoč španskim fašistom . . .'fašizem no bo v krvi zadušen, \ uLiLuii tu Ji pi otojitiiii v Mad- toliko časa bi> visel mir Evropo ridu proti "pobijanju duhovni- na zelo tanki niti.—"Napredek" , Edina pot - ključ do nje je demokracija ICmalu l)o naša država obsto,ial3^ dvajset let. Tvcdena jr hila kmaln i# ka razmeroma svobodna ustava svoljošriiii'. Imeli smo .s])lošno, tajno w ])orčiio A'olitcw Le žciie niso imele ui-avice. Tudi dru^a zakonodaja ju Ij''' mevoma svobodna, a ])0%neje ])a so sCJ boščiiic sukccsiviio (miojevale, zlasti pf, dogodku v narodni .skujt-ščini leta . Od tedaj je minilo že sedem ^ vedno nismo ))ri,šli do obnovitve defflO' je, čeprav je ta doba ])i ej nezdrava kak«'' zdrava, ker razkraja dušo naroda. To žamo pri razpravljanju o ijolitn'ni^,'' niti in s])loh gos])oda]'skili vpraša v.sod vidimo koletjaaje iz tabora v gesla do gesla, najbolj nenaravne političnih ideologij, torej popoleii W turizem, ki ne more hiti \ ee sposobni lieno pozitivno ali celo načelno delo. strašno zlo. 'Po je gnezdo nezuaca,jeklarjev, hlapcev, veš in metuljev. taka okolica rodi kaj dobi ega^ bodo taki eJementi konstruktivni, k""' tivni ža celoto? j^j, O pravi demokraciji pri uas moremo govorili, zakaj ]irava upošteva tudi opravičene želje niaii,?' ' le manjšine, marveč tudi po.samc%iiij\ njegovo mnenje splošnosti v korist, t = nas še ni bilo. V našem jiarlanieiitai' želje manjšin ni upoštevalo, ni se ^ mokratičnega sporazuma z njimi , nega in ne gospodarskega. Tu ]«'/ svoj izvor vse, kar se ie dogajalo n' stiD' ^odi. In mnogo lažje so l)ila rt'sljj^ v})rašanja pred desetimi ali p<-'lii''J,^ jj kakor danes, ko je na,sprotje vecj*-hujše. .,i! Socialisti smo ostali ves čas vim lUičelom demokracije, ki se j'"^ m čemo nikdar. Vedno smo bili %a jo in .S))orazuin razuma, nikdar za k'* gemouijo, bodisi politično ali ter smatramo, da je še danes kracija edino prava ])ot, ki utegne žavo iz sedanjega kaosa in krivic. ,,, Tudi \' našem listu .smo to krat poudarili. Kazala se je že zarja, da se ta misel jioi'aja im" rili drugih političnih misehiostili- " so a potrebi demokracije, Jiotivcto^^^' o korakih, toda pozitivnega dola mo. Zbnja se ta miselnost, ker hoda, toda demokracija sama ],if i Ei ..............,.......... ""'.I" ......., . wo;: nioi-e priti, (lokler ni ta ideološki velik, da jjuplove vso državo. g Hoj za demokracijo je ziiradi ni, edini politični boj. Tu ne krsnili partikularnih \ ])rašanj. liartikularnimi vprašanji .smo izigrali. Namesto da bi so bili mokracijo, smo podlegali, ])redi'" vojevali (namreč tudi duhovno).^ laristične snore in mcnire. ki kol' spore m jirejnre, m fv |,.|ii druževali, namesto, da bi nas 1"'^' narod, plemena ali narode demoW|^^j|j, Te strašne grehe moramo |"^l"'o ])ravili jih pa lionio, če se vsak" grupaeija, ki čuti pošteno deiuok ' > . . . ' v ..ndly prime Itoja za to edino točko ^ jo ves demokratični narod pra\' juje.— Del. Politika. i<^ e| lil KNJIŽNICA POD MILIM V ne\vvo!'škein Hrvaiito^ oii'^ župan lega i/iestnega dela otv<'''' pod milim neiiom. Ta knjižnica I a go vsi; m. ki hočejo med spi'd'"' ,*'■ Za 10 centov', ki se uporabijo za pra\ a knjižnice s\'ojii» li J '4: daje razpolago še ležalni slol. I o vlil eev te knjižnice stalno narašča- rf -("'.I'," li'l"^ a Di nedeljah iied( JIII je mnogo. \)\ P ji' bilo oL'S III a Ice V. \ za inleresente iz ljudstva in di, (ločini daje mladina prediio^' pi-ostoroni. Slalislika, ki se nanaša iia iK re ljudje najrajši ta 4 le Si p pada pi'vi>nsl\'o svetemu .j, njim pa pride zbirka delekli«'^,.^ 'ti !o •iii k .\nieriški lerejo, ngota^ pod naslo\'oni "Splošni n\-od v psihoanaliz"-publika ne uposle\ a pre\'eč. 'j knjig, ki jih je knjižnici daroval ' fii', nik, ni imelo še nobenega čitatclj''))' (loel heje\'e knjige se ni zani"'.''^ 1,-iii'^ kar je malo čudno, kajti baš ■sloji njegov spomenik, pa hi si ' lil, da bo imelo I o na ohiskoV"''^' kakšen \ pli.. , d MUZEJ IZ STARIH »t Iz kamno\', ki so jih obscka" lili. so pri I lonsesteadii ..jiiiil I hi j moderen muzej. / j/.iK tarorimskili umetni" i/, k;ininov lena muzeja so 1'i'i .jjii'-j|j koč zgradili zid za obmejno i?* kaiiu>iiite |il.| skril ®l^^nskega »lok I J .Smiovje. % I g-toaolec. veg / ?>> fa Zdel sp .. jc opa-^ i ^ nait. 1 "icd vse- Sli. da K:,: ^ je Conny Prisluh Sroti^gi stran- ^'. A,: %idu, sebi s. videl? dalje in lil gg razbijalo ""J(:Slobokood. 0^ , Pa i; . '^etc tu?" • 4ihJ: jc začul '^'Ji 111 niiv. . ! no nasmehnila. Lepa je, ne- Padi Pre i n., • dvomno dosti lepša, ki jo je zad- '' - - ' "«- njlč slikal mkl slikar. Tudi on se skloni, da bi sedel. In sede daleč od nje. "Lani sem bila s starši na morju," mu je začela pripovedovati. "Tudi tam je bil neki fant. Vsak dan je hodil z menoj plavat. Zmerom se jo z me- , noj prepiral in če sem mu skočila v laše, me je stisnil k sebi kakor ti, in me poljubil. Prav tako, kakor ti." Conny je ves srečen. Tika ga! To mu tako dobro de. "Prav za prav se ni mislil nikoli z menoj tepsti," je nadaljevalo dekle zmedeno . . . "Meni se je zdelo to tako neumno. Imel jc dolge, bele hlače in baron je bil, da, baron." Conny ni baron in tudi dolgih hlač nima. Kratke ima in na kolenu so nogavice raztrga-. ne. Prav velika luknja je na »jim ■ 'kolenu. "Njena drobna glavica zdrsne ob njegovi roki. Pozno je bilo že. Za zidom, ki je bil zdaj ves črn, se je! dvignila siva, razvita svetloba. Mesečina. In potem se je še mesec sam pokazal, ves v meglico zavit. Tako sta dolgo sedela. Mesec je med tem zlezel že čez zid in lizal pesek na stezah. "Pozno je že. Iti moram," je šepnil Conny, Ela je prikimala in pomišljaje so spustila roko z njegove rame. "Ali naj pridem jutri kaj mimo?" jo je vprašal. "Da," je rekla. "Jutri ob petih." Vstala je. Dala mu je roko in bežno odhitela po stopnjicah proti terasi. Conny je gledal za njo, dokler ni v temi izginila. Potem pa je pobral žogo in jo spravil v žep. Počasi je šel pod toppli proti domu. Cez nekaj časa je začelo drobno rositi iz tankih, prozornih oblakov, kakor se pogosto zgodi v poletni)] vep.erih pred nevihto. Fant je obstal, pomolil jezik iz ust in ujel na konec debelo kapljo. Potem je šel dalje. Vtaknil je roke v žep in začel žvižgati. Mesečine ni bilo nikjer več, kajti oblaki so se stemnili in v daljavi je že rohnela nevihta. 30. Pred fijim jc da tu ne 'kk .'Stati ■>.. OLD PEOPLE find way to keep breath wholesome Halitosis (bad breath) quickly yielik to Listerine, safe antiseptic and deodorant ^ Kithnr Wauso of atomarh disturbanoo«, fooopravljam<) pralne stroje vseh izdelkov, dalje vse električne predmete in radija. — Parts and Service at Reasonable prices — Radio Tubes of All Makes KREMZAR & RENKO Radio and Appliance Go. 6518 St. Clair Ave. Na Frigidaire, radio, pralne stroje, kuhinjske peči ter drugo pohištvo plačamo 45% na North American bančne vloge, ter dolar za dolar na delnice te banke. JERRY BOHINC 15704 Waterloo Road KEnmore 1282 toliko bolj hvaležna, ker je mo- Platona Subova. je srce prav sedaj prenapolnjeno s težkimi skrbmi. — Oh, Veličanstvo, — vzklikne Subov, — najsrečnejši človek na svetu bi bil, če bi smel deliti z vami strašne skrbi. — Moje skrbi! — vzdihne carica in se malo vzravna na svojem divanu. — Dragi prijatelj, Katarina je navajena, da nosi svoje skrbi sama. Oh, jaz imam prijatelja, ki mi je vedno pomagal pozabiti težke skrbi, on pa je sedaj nevarno bolan. Moj ubogi knez Potemkin! Vi veste, da mu je Gregor Orlov pri nekem prepiru na dvornem plesu s svojim mečem prebil oko, sedaj pa — Platon Subov — to je strašno — zdravnik mu bo z operacijo odstranil oko. Subov se zdrzne. Komaj je premagoval svoje veselje in zmagoslavje, toda bil je že dovolj dolgo učenec grofa Orlova in znal se je izvrstno pretvarjati. — Kako strašna nesreča za Kneza Potemkina! Veličanstvo, slišal sem, da je človek brez o-česa za vedno pokvarjen in popačen —Jaz bi se, — nadaljuje Subov žalostno, — jaz bi se ubil, če bi se meni kaj takega pripetilo. Izgube očesa bi ne mogel preživeti, pod nobenim pogojem bi se ne hotel razkazovati s prazno očesno duplino. Subov se je zelo spretno pretvarjal. Znal je z neverjetno spretnostjo orisati grozno sliko človeka, ki ima namesto očesa prazno očesno votlino. Carica je nehote primerjala tega lepega mladeniča z ubogim, bolnim Potemkinom, ki je, čeprav še lep, ležal v svoji postelji slab in brez moči. — Morda je res, kar pravite, Platon Subov, -— odvrne Katarina in vstane ter se začne sprehajati po sobi. — Kaj naj bi pa storili? Doktor Ruben zahteva operacijo, jaz pa sem Potemkina komaj pregovorila, da je privolil v operacijo. — Kdaj ga pa bodo operirali ? — vpraša Subov na videz zelo žalostno, v resnici pa je bil tega vesel. — Jutri opoldne. — Revež bo pretrpel mnogo bolečin, vzklikne mladi častnik žalostno. —Ne bo ničesar čutil, — od- I — Doktor Ruben bo uporabil svoje novo sredstvo in tako ne bo bolnik ničesar čutil. Subov povesi glavo. — Srečen sem, da mi je to povedalo vaše Veličanstvo, — vzklikne Subov, — kajti tudi jaz ljubim kneza Potemkina in občudujem tega plemenitega mo-, ža, prepričan sem, da bi Vaše Veličanstvo ne moglo najti plemenitejša in boljšega človeka kot svetovalca. SVOJO — Vedela sem, da ste lep in duhovit mladenič, — vzklikne Katarina, — sedaj pa sem se prepričala, da ste tudi plemeniti. Subov se prikloni in poljubi njeno mehko roko. carico streslo po vsem životu. Temna rdečica je zalila njena lica. Srečni Subov si je osvojil caričino srce. Šele čez nekaj trenutkov ga je carica zopet pogledala. Subov se je vzravnal in stal pred carico i kakor človek, ki prosi, — nje-1 gov obraz pa je žarel. V tem trenutku je vzklikla v Katarininem srcu ljubezen do mladega porotnika. Vladarji pa nimajo radi, da. bi kdo opazil njihovo zadrego, radi tega je Subov naredil zelo resen obraz, ko je pogledal proč. — Moj dragi Subov, — reče Katarina, — rada bi se vam zahvalila, da ste me nocoj razvedrili. Subov se prikloni -z globokim spoštovanjem. — Rada bi, da bi vam' spomin na to noč. Moj bov, odslej se smatrajte®' za Vladimirovega reda. tega vas imenujem za čitalca z letno plačo tisoč rubljev. — Veličanstvo —-bov, ki je izvrstno gluffl''-ulogo. — Veličanstvo, to F več, tega si nisem zasluž^ — To nagrado ste z^sli svojim čitanjem. — Oh, Veličanstvo, ja dujem vašo duhovitost-pa odhajam odtod žaloste® visokemu odlikovanju. — Zakaj vendar? CDalje prifiodn^) Ženska dobi Stalno delo dobi žens spodinjstvo in varstvo Plača po dogovoru, na 863 East 141 St. ZGUBILA JE 20 FUNTOV DEBELOSTI Bodite živahni in vitki — to Imate lahlco ako ne poslušate klepetulj. Ako hočete shujšati ne vživajte veliko mastnih jedil, masla, smetane in sladkarij — povejte več sadja in zelenjave in vzemite vsako jutro pol žlice Kru-schen Salts v kozarcu vode. Mrs. Elma Verille, Havre de Grace, Md., piše; "Shujšala sem za 20 funtov. Sedaj mi obleka dobro pristoja." Nobene drastične telovadbe, ako vsaki dan povžijete Kruschen Salts. IzvAitreden. dogodek pralite stroje Predstavljamo vam novi MAYTAG • Izdelovalci, ki so si o- • mislili in napravili ta novi model 18 so isti ki so napravili prejšnje Maytag pralne stroje, ki so naj])olj odlični že deset let. • Poleg lepega, modernega obrisa, ima tudi odličnosti, udobnosti in kvaliteto, ki so pridobile za Maytag sloves, poleg tega pa tudi veliko novih izboljšav narejenih po Maytag inženirjih. To je kvaliteten pralni stroj, nizko cenen. V nobenemu drugemu pralnemu stroju ne dobite večje vrednosti, tudi za večji denar ne. Odda se soba Za enega fanta — prost vhod; soba je velika in svetla; poizve se na 662 E. 140 St., v trgovini. Iščem neopremljeno sobo s posebnim vhodom ali stanovanje, obstoječe iz dveh sob, v Col-Hnwoodu. Kdor ima kaj primernega, je prošen, da sporoči svoj naslov "Enakopravnosti". PRECITAJTE in TAKOJ SPOROČITE, svoje ime, naslov, poklic in tel. štev. DA TUDI VAŠE IME UVRSTI KLASI-FICIRANI IŠČEJO SE 1'OVEnjENCl ta nabiranje podatkov v vsaki koloniji. Dostojen zaslužek ob malem trudu za zanesljivo, inteligentno in poznano osebo. FldITE! «?SCC>N» '..vATOV^C'/EWfl/^X:. IVAN WIACHWO^— 156 Fifth Av«. Urtdnik N«wYork,NY Pridite h nam in si oglejte ta novi M(i-i/t(ifj. Ima najmanj 40 odličnosti ki mil. dajejo vrednost. Mi vam jih demonstriramo in razložimo kako lahlco plačate na lahke obroke. PRIHRANITE ČA PRI LIKANJU I'' DENAR pO M AVTA) METODI 0 Novi Maytag J® čaka« '' za katerega ste popolnite vašo pralno vo. Lika vse v pol kot na roke—jji^ j in z manj trudom-hlače, pari žamet in Kontrola na kolenu ki. Valjar iz corka samo pri Maytag- pantih, stranice ... tJi-eglW drugih odličnosti- Pr posebnost danes. prosto likanjem ZA PREI2*^^^ Lahka MANDEL HARDWARE 1.5704 WATERLOO RD. - KEnmore 1281 AMERICA'S BEST c£ču±/ Lično delo Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke \n enake slučaje, naročite tiskovine v domoči tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vasem okusu. Cene vedno najnižjo. Enakopravnost 6231 St. Clair Ave., HEnderson 5811