Žt. 171 Izhaja, izvzemSi Asiškega it. 30. pisma se ne s ProL F- Peric. znaša za mesec Za inozemstvo mes Mtiiu »lafaH v geta viri Onrtnmitc m la - jSZ ulisoit Naročnin« - __ — in celo leto L 60.—. ijutt. — Telefon urednUtva In uprave Št. 11-57. v Trstu« v sredo 22. lullla 1925. Posamezna številka 20 cent* Letnik L EDINOST Pocamezne Številke v Trstu in okotici po 20 cent — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent. osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2.—. Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2.— Oglaal naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20. I. nad. — Telefon uredništva in uprave i 1 -37. V novi doN Jnjosimrtle Po sklepu sporazuma med radikali in ■hrvatsko selško stranko so neredno bi s kinematografsko brzino sledili dogodki, ki osvetljujejo pomembnost tega dođodka. V hipu je bilo rešeno vprašanje, ki je skozi mesece držale* v napetosti politično javnost v Jugoslaviji, pa obračalo tudi nase zanimanje vnanjega sveta. Zaprti člani vodstva hrvatske seljaske stranke so bili izpuščeni na svobodo in tudi proces prefti Stjepanu Radiću je krona abolirala. Tribun hrvatskih kmetov se je povrnil v politično areno z vsemi državljanskimi pravicami: vesel in ves srečen, kakor zagotavljajo poročila iz Zagreba. Radić ie takoj odposlal kralju brzojavko, iz katere odzvanjata ta njegova sreča in radost. Radič se zahvaljuje kralju, slavi njegove vladarske vrline in vzklika: Zivio kralj* Živio kraljevski dvor! Končno je Radić hitel na Bled, da se osebno pokloni vladarju. Ko vemo, kako je bilo še pred par meseci razpoloženje Radićevo napram Beogradu, razumemo tudi, da bolj, nego v zahvali, hvali in vzklikih v brzojavki kralju, se izraža pomembnost preobrata v osebi, v avtorju brzojavke. Hočemo reči: ne le to, kar je brzojavil, marveč tudi, kdo je brzo«javi!: to je velikega simptomatične-ga pa tudi, mislimo, realnega pomena. Istočasno je poslal Radič prisrčno brzojavko tudi Nikoli Pašiču, v kateri se po klanja < bogodani prosvetljenosti* Pašiće ve-rga uma. Tudi o tej brzojavki velja, kar smo rekli o brzojavki kralju, kajti ravno v osebi načelnika prejšnje in sedanje nove vlade je Radič še v časih, ki so blizu za nami, videl poosebljanje vsega zla, vse krivice in vse nesreče. , Saj ravno spomini na Radića, kakršen }e bil -vodja hrvatske seljaške stranke se |v nedavni prošlosti, vzbujajo dvome in Iskepso pri marsikomer. Eni menijo, da je Pašič zvabil Radića na led s svojimi posebnimi nameni, drugi pa, da se je ta poslednji le potuhnil, da < nasamari* Pašića. Psihološki je razumljivi ta skepsa, rekli bi — nevera. Toda rekli smo že pred par dnevi, da so to le ugibanja. Politika pa ne more izvajati svojih smernic iz ugibanj, marveč iz konkretnih dejstev. Sporazum, sklenjen med radikali in radičevci, in pa obrazovanje nove radikalno-radicevske vlade sta taki realni dejstvi Za sedaj je treba računati s tema dejstvoma in temu primerno bodo morali — če so realni in modri politiki — uravnati svoje stališče tudi tisti, ki niso zadovoljni z izvršenim preobratom. In nezadovoljnežev je na obeh straneh. Tudi to ne more presenetiti. Vsaka velika in presenetljiva sprememba povzroča neko zmešnjavo v duhovih, da se ne morejo znajti v novem položaju. Posebno dejstvo, da se vsebina sporazuma ni priobčila javnosti, bega nezadovoljne duhove. Tu _pa moramo že računaiti s staro tradiciju railčevo. da o svojih velikih akcijah navadno priobčuje javnosti le toliko, kolikor se zdi njemu samemu primerno in potrebno. A zdi se, da je v skladu tudi z željo Radićevo, da se za sedaj ne dvigne popolncsmia zavesa izpred 'vsebine sporazuma. Zato je za sedaj najumestnejše svetopisemsko pravilo; po njihovih dejanjih jih boste spoznavali! Če imajo vesti, ki nam prihajajo, kaj realne podlage, je pričakovati, da se ho čejo samostojni demokrati — ki so postali žrtev sporazuma — ravnati po tem pravilu. Potemtakem bi bili v zmoti tisti, ki mislijo, da razvije ta stranka zasiavo stroge opozicije proti novemu radikalsko-radi-čevskemu režimu. Ne smemo pozabiti, da se je ta stranka najbolj ponašala s tem, da pe najbolj državotvorna. Če hoče ostati zvesta sama sebi, svojemu programu in svoji prošlosti, ji je podano stališče, ki ga ima zavzeti: stališče pričakovanja dela nove vlade in pa lojalnega podpiranja, če bodo ta dela dobra za državo in koristna za državljane. To zahteva tudi nje lastna korist, kajti s takim patrijotičnim, od ni-kakih strankarskih ozirov oviranim postopanjem* si ohrani odprta vrata za eventualni povratek na vodilna mesta prej ali slej. Za slovenski del države je veliko vprašanje, za kako taktiko se odloči stranka, ki je njegova parlamentarna zastopnica. Čujemo, da se nekateri pristaši te stranke celo nekako veselijo sedanjega preobrata, češ: sedaj šele se prav okrepi — naša stranka! Vse prav. Vsaka politična stranka ima pravico in dolžnost, da se krepi, da si pridobiva čim več somišljenikov med ljudstvom. Toda če se postavimo na priznano pravilno stališče, da stranke niso smoter zasc marveč le sredstva za doseganje javnih koristi, bodi materijalnih, j iv duš,evnih, potem pa je tudi najvišja dolžnost stranke, da ob vsakem danem položaju skuša s primernim postopanjem dosegati take koristi S takim tolmačenjem naloge stranke je v neločljivi zvezi vprašanje, ali bo prav in koristno zia slovenski del države, če se njegova vodilna Stranka odloči za načelno neizprosno opozicijo tudi v slučajih, ko bi hotela vladavina ukreniti kaj "koristnega za ljudstvo. Tako taktiko bi bilo obžalovati ne le z vidika javnih koristi, marveč tudi praktičnega taktičnega stališča, t. j.: z ozirom na razmerje moči med vladnim taborom in opozicijo: y njotvem položaju. Posebno še, ko je — kolikor more človeško oko gledati v bodočnost — računati na daljšo dobo režima, ki se je ustanovil sedaj. Od ljube- Deklaracija Jugoslovanske vlade popoln izvedbi modni* .mm.- Mm Rodit do poti v Beograd POSKC ODPOtOVal f Kanove van ma; vsi trije so bili pretepeni. Zdravnik je BEOGRAD, 21. (Izv.) Za danafnjo sejo narodne skupščine je vladalo veliko zanimanje, ker je bila na dnevnem redu točka: prečitanje vladne deklaracije. Navzočni so bili skoro vsi poslanci razen spah-ovcev, ki niso prispeli še v Beograd. Polne so bile tudi vse galerije. Preoitana sta bila ukaza o demisiji stare in imenovanju nove vlade. Marko (jrjuričič, je kot najstarejši minister prečital vladno deklaracijo, ki ugotavlja, da je vlada sestavljena iz dveh najmočnejših parlamentarnih skupiti, ki sta sklenili lja v zvezo s prihodom Stjepana Radića v Beograd. Stan Radtt o važnosti sporazuma «HSS je socijalnotvorna, NRS pa državo-tvorna* ZAGREB, 21. Nedeljski sestanek Hrvatskega seljaškega kluba se je izvršil v dvorani Seljaškega klufba. Prisostvovali so novi radićevski ministri, vsi poslanci ter precej zagrebških pristašev. Glavno bese- sporazum. Obe skupini se nahajata na po- j do je imel Stjepan Radić, ki je pred svojimi polnoma enakem stališču glede ureditve poslanci obrazložil svojo pot do sporazu- države ter izjavljata, da sta za celotno iz vedbo vidovdanske ustave v celi državi. Trenutni program vlade obsega te-le poglavitne točke: izglasovanje dvanajsti n, tiskovnega zakona, zakona o državnih pravdnikih, sodnikih in o ustrojstvu sodišč, končno izglasovanje zakotna o osnovnih šolah. Pozneje bo sedanja vlada predložila narodni skupščini naslednje zakonske osnutke: o sistemizaciji uradništva (redukcija uradništva in zvišanje plač), o izenačenju davkov, o agrarni reformi, o regulaciji rek, o izsušenju močvirja, o vodnih zadrugah ter o obrtnih kreditih. Dalje pravi deklaracija, da vlada ne bo mogla štediti glede opreme armade, dokler daje na svetu edino vojaška sila jamstvo varnosti na zunaj. Sporazum med radikali in radičevci bo ugodno vplival na vse Življenje v državi, kar bodo poslanci lahko kmalu ugotovili. Po prečitanju vladne deklaracije je skupščina prešla na dnevni red, t. j. k razpravi o izpremenitvi čl. 12. zakona o vojni odškodnini. Izprememba je bila. soglasno sprejeta. Predpoldne in popoldne so se vr&ile seje parlamentarnih klubov. Samostojni demokrati so sklenili, da skličejoi kongres stranke dne 18. oktobra. Glede stališča napram sedanji vladi je klub zaključil, da bodo samostojni demokrati strogo nadzorovali delovanje vlade, posebno pa glede preganjanja uradništva na Hrvatskem. Radikalni klub je odobril vladno deklaracijo. Zelo burna je bita seja Seljaškega kluba. Proti deklaraciji je protestiral poslanec Stipo Urvić. Rekel je, da ne more glasovati za deklaracijo, ki je popolnoma centralistična. Predsednik Kovačevie je tedaj pozval Urviča, naj zapusti dv-orano. Tudi poslanec Jagatič se je pridružil Urviću. Z deklaracijo niso bili nadalje zadovoljni poslanci Buč, Kukelj m Trafanovič, ki so zagrozili, da izstopijo iz stranke. Končno je bila deklaracija odobrena. Tudi SLS in Davidovičevci so imeli sejo, le muslimanov ni še v Beograd. Zadržanje zajedničar je v je izredno rezervirano. ma. Uvodoma je pouda. jal, da' je najmočnejše jamstva za uspeh sporazuma politična moralnost, kajti možje, ki so sporazum sklenili, so brezprikorai v moralnem in poKtičnem pogledu. Moja sel j aška politika, je razlagal Radić, je bila uspešna, ker je zgrajena na nravstveni podlagi, saj je nravnost poglavitna vsebina seljaškega življenja. Tudi pri radikalcih vlada v enaki meri nravnost, dostojnost m pravicoljubje. Drugo jamstvo sporazuma je praktične, in sicer socijalne prirode. Srbi in Hrvati so družbeno enaki, ker oboji so seljak i. Med enakimi pa je enostavna stvar doseči sporazum, ki določa socijalno enakopravnost. In če bi ne bilo ničesar drugega kakor to, je že to največja garancija. Se eno jamstvo pa je v tem, da j* sporazum bil sklenjen radi brig in skrbi na obeh straneh. Sporazum je kategorični imperativ za seljaški narod. Vendar pa Radić ni mogel Daj vi do viču ponuditi sporazuma, ker je za Davidovićem stal dr. Korošec, ki pomeni živo negacijo vsega, kar hočejo Hrvati, ter dr Spaho, ki je polovična negacija. Z revizijo ustave si Radić ns dela skrbi. Ako tudi do nje pride, ne bo niti malo državo-pravna. Glavno je, da so Hrvati gospodarji v svoji hiši Zdaj se radikalna tn selja'ka stranka tako izpopolnjujeta, da ne m biti druga brez druge. HSS je socijalno-tvorna, NRS pa državotvorna. Tega doktor Trumbić in zajedničarji nikakor ne razumejo, ker so veliki gospodje toda mali ljudje. S sporazumom, tako se ie končno pohvalil g. Radić, postanemo 5"?dišče nove izrazil mnenje, da ozdravijo v 8 dneh. On. Amendola se je nahajal sinoči v kopališču Montecatini in je okoli 24. ure odpotoval proti Firenzam. Blizu Pistoje so neznanci zabarikadirali cesto in ustavili avtomobil. Neznanci so vse 3 potnike pretepli s palicami, nato izginili. Avtomobil je potem nadaljeval pot v Fistojo. Nemčija odlaša z vstopom o . Društvo narodov ter predlaga sklicanje mednarodne konference - Nemški odgovor glede pakta za varnost angleški vladi, da naj se zmeni s Parizom glede izpraznitve koelnske cone, katera se bi morala po mnenju tega glasila liberal* cev izvršiti pred začetkom pogajanja za pakt za varnost. Sporazum s Francijo mora biti izhodišče za začetek pogajanj z Nemčijo. Nota izročena v Rimu RIM, 21. Včeraj popoldne je nemški poslanik baron von Neurath izročil ministrskemu predsedniku in ministru za zunanje stvari odgovor nemške vlade na francoske predloge od 16. junija gleda pakta za varnost. Zunanja cona Porurja izpraznjena PARIZ, 21. Izpražnjevanje prve cone ruhrske kotline, t. j. dela westfalskih pokrajin, ki so bile zasedene od francosko-belgijskih čet, se nadaljuje brez incidentov. Zasedbene čete zapuščajo garnizije. PARIZ 21. Včeraj ob 17. je bil nemški! 25. t. m. bo prva cona popolnoma izpraz-poslanik von Hoesch sprejet na Quayju j njena. Kar se tiče druge cone, obsega ta d*Orsay od ministra za zunanje stvari pokrajino Essena m bo izpraznjena do dne Rrianda, kateremu je izročil odgovor nem- i J* avgusta. Takrat se bosta Francija in ške vlade na francosko noto od 16. junija Be gija povrnili na ozemlje, ki je bilo za- glede nemške spomenice od 9. februarja radi garancijskega pakta. . Nemški odgovor — kakor je izjavil Briand — se ne bo objavil, dokler ne bodo zavezniki proučili njega vsebino in bo tedaj objavljen istočasno v Parizu, Rimu, Bruslju, Londonu in v Berlinu. Pridržki Berlina Akoravno ni še uradno znana v.sebina sedeno pred 11. januarja 1923. Dogovor za nevtralnost Tanserja podpisan na madridski konferenci MADRID, 21. Delegati francosko-španske konference za Maroko so se sastali sinoči na kratki seji, po kateri je bilo izdano tisku poročilo, kjer je rečeno, da so francoski in španski delegati podpisali dogovor, ki sta ga francoska ruvuiavuu m se ; m španska vlada odobri glede nevtralnosti in nemškega -odgovora se smatra za gotovo, van£sti latlgerske cone. B da je Nemčija stavila gotove pridržke za swyj vstop v Društvo narodov in glede člena 16 ženevskega pakta. Francoska nota od 16. junija predvideva Španski delegat Aguirre, de Carcer je na tozadevno vprašanje nekega novinarja izjavil, da so s tem dogovorom rešena vprašanja, ki se tičejo tihotapstva, nevtralnosti, zasledovanje vstop Nemčije v Društvo narodov kait vstaških manevrov itd. Dogovor veže le Fran-predpogoj za sklenitev pakta za varnost, i cijo in Španijo. Glede skupnega nastopanja Medtem pa stremi Stresemannov odgovor francoskih in španskih čet na maroškem bou- po odgoditvi te formalnosti ter .skuša iz-j6™ se sPans"kl dele^at nt hotcl ,z'avltl' zvati sklicanje mednarodne konference, ki Rifanski napadi odbiti bi se po mnenju nemške vlade lahko se- FEZ, 21. Uradno se poroča: Današnji položaj stala že oktobra meseca. Pridržki Nemčije je označen z akci o pri Hain Aichi, tekom ka-o« ®ia! glede udejstitve 16. člena ženevskega ,terc v^aši zgubil 200 mož, ki so ostali na - - bojišču. Posto;anka riainmataouf, na katero so desidenti pritiskali že več dni, je bila iz-prazn ena s strani francoskih čet. V zapadni španski con: je sovražnik napadel postojanko Fonga, a je odbil z občutniki zgubami. pakta so tudi bolj formalnega značaja. Nemčija namreč vztraja na svojem stališču, da se bi moralo v vsakem slučaju izreči razsodišče pred eventualnim uveljavljanjem sankcij. Poluradni krogi so zelo rezervirani, ker se hoče pred vsako sodbo o noti proučiti poilitike v Mali antanti in v Evropi, a njeno besedilo*. Vendar se smatra ta ko morda tudi v svetu. Sklenili smo ga za (rak Nemčije kot napredovanje na poti do državo, kateri je na čeki kralj, človek, koristnih pogajanj v upanju na garancijski državnik in seljak, ki ima široko naravo Šumadinca ter diplomatsko sposobnost svobodnega Črnogorca. Po seji pa je Radić izjavil novinarjem: «Jaz sem se naveličal prepevati solo. Zdaj hočem peti v duetu. Mi bomo s Srbi -stvorili pevski zbor, kakršnega ni bilo niti v He- pogajanj v upanju pakt za status quo na zapachi. Z druge Končni podatki pokrajinskih volitev v Franciji PARIZ, 21. Končnoiveljavni podatki o pokrajinskih volitvah so naslednji: liberalci 115 (zgubijo 6)1 republikanci 236 (zgubijo 45), levi republikanci 223 (zgubijo 35), strani se še ugotavlja, da je nemška vlada, komunisti 2 (zgubijo 5), radikalni republi- klfub pritisku nacijonalistov nadaljevala razgovore na podlagi ponudb od 9. februarja in to predvsem radi tega, ker se noče zameriti Angliji in Ameriki, ki sta obe za sklenitev pakta za zaščito in od katerega ZAGREB, 21. (Izv.) Danes opoldne sta1 čudo...!» prispela z Bleda Stjepan Radič in minister Pavle Radič. Na postafi jih je pričakovalo mnogo prijateljev, med njimi tudi doktor Krnje vič. Popoldne je Stjepan Radič obiskal pre- ladi. Rečem vam, to bo nekaj takega da! pričakujeta velike gospodarske in finanč bo prišel ves svet in nas gledal kakor ^ koristi; poleg tega bo pa tudi Nemčija Dr. Lukkilć v Beogradu BEOGRAD, 21. Včeraj zjutraj je prispel v Beograd prafcvosodai minister n. r. doktor Edo Lukinič. Dopoldne se je dr. Lukinić iskovalnega sodnika Kdrblerja, predsed- iv pravosodnem ministrstvu poslovil od nika sodišča Bačiča ter državnega pravd-1 uradništva ter formalno izročil resortne nika d-rja. Siliča, kateremu se je zahvalil posle svojemu nasledniku Marku Gjuričl 1 i« . . r» w | . . . i I 1 « za lepo postopanje napram njemu, ko se je nahajal v preiskovalnem zaporu. Ob 21. uri se je Stjepan Radič odpelja* proti Beoigradu v spremstvu ministrov Pavla Radića in Nikiča ter osebnega tajnika drja. Kosutiča. PaSć odpotoval ▼ Karlovi Vari BEOGRAD, 21. (Izv.) Ob 23.20 je Nikola PaŠič odpotoval na parniku «Car Nikola-jevič* do Bratislave, odkeder bo nadaljeval po«t po železnici v Karlovi Vari. Ker je Pašičevo zdravje še zelo rahlo, se to nenadno odpotovanje NikoJe Pašiča sprav- ču. Dr. Lukinič ostane le nekaj časa v Beoigradu tn lokfpohije po nasvetu zdravnikov znova v Karlove Vari, Razmejite? med Italijo In Jugoslavijo kantona BEOGRAD, 21. (Izv.) Na današnji seji ministrskega sveta je poročal polkovnfk politično mnogo pridobila s sklenitvijo tega pakta, ker bo stopila z vstopom v Društvo narodov takoj v vrsto vodilnih vlasti. London se strinja z Berlinom Izpraznil KoeJn pred pogajanji LONDON, 21. Včeraj se je podal nemški poslanik na zunanje ministrstvo ter je izročil ministru Chamberlainu besedilo odgovora, ki ga je nemška vlada istočasno dostavila v Parizu. Doiznava se, da predlaga v bistvu Nemčija sklicanje mednarodne konference, ki naj bi se čimprej sestala in ki bi naj proučila vsa vprašanja, ki jih je Nemčija izzvala glede porenjskega pakta. S tem naziranjem se strinjajo tudi krogi na londonskem ministrskem predsedništvu. Drašcic o raOTiefitvi med Iiabjo in Jugo^ ristane še Francija na to angleško slavTjo. Po seji je rjavil mlinarjem da je nemško staHšče, se bodo pogajanja začela razmejitev med obema državama defini- že kakem te^ttU tivno končana. Sedaj se postavljajo le se mejniki. Program novih ministrov!-" skeda sveta nakupa žita m sladkorja. Letos se bo ta pim ->i m ........ ^ bilanca zboljfcala, ker je žitni pridelek K1M, 21. IN a današnji šefi ministrskega bol jši sveta ie ministrski predsednik on. Muss.0- Ministej. „a^a^a gospodarstva je tnčZ r1 Pf^TČ n0VeiaMnan?^akel. ^ bo njegova Ll<%L^reTse™ a da ministra on. conte Volpi-ja di Misurata mi,. „V, . Jr® Ua:n j 1 ■ r ministra narodnega go^odarstva ing. Be4-1 ^ZJj^jLr^" luzzo. proizvodnjo žita, da. poveča uporabo do-Naio je f matični minister poročal o fl-i maf,h ^^ > pomnoži proiz- nančnem položaja države. Rekel je. da zS't™ H f-C nf7ornea tSJ ^e^ ^ peostZo lefo^.^t srf za^S" | - J»tan<>vi .VUji 209 milijoni prečka (izdatkT 20,4^ mi.i- J?m za rudninski kredit*, ki naj poskrbi, da se preišče Italija, ak se morda ne nahajajo kje kake rudnine. Italijanska zakonodaja- glede zavarovanja proti nezgodam na delu se razširi na odrešene kraje. Seja je končala ob 13. uri; prihodnja seja jutri ob 10. uri. Medtem svetuje «Westmin?ter Gazeta* kanci 138 (pridobijo 11), socijalni radikali 444 (pridobijo 52), socijalistićni republikanci 49 (pridobijo 3), socijalisti 91 (pridobijo 19). Za 196 mest so razpisane ožje volitve. Manjkajo podatki glede dveh sedežev. Kartel levic je pridobil skupno 91 sedežev. Medzavezniški dolgovi PARIZ, 20. Tukajšnja izdaja <:Nc\vyork Herald» objavlja iz Washingtona vest, da je ameriška komisija za konsolidacijo medzavezniškiih dolgov sprejela načela plačilne motnosti kot podlago za bodoča pogajanja s Francijo, Italijo, Belgijo in ostalimi evropskimi državami, ki so ameriške dolžnice. _ Poplave na Koreji Dvanajst mest porušenih LONDON, 21. Iz Tokija brz odvijaj o, da voda še vedno narašča na Koreji po strašnih nalivih. Poroča se, da je 40.000 oseb ostalo brez strehe. Baje je 12 mest pod vodo, ki je v glavnem mestu dosegla višino 1.40 m. Vsi mostovi čez reko Kanko so se zrušili. Pomožne čete so morale prekiniti vsako akcijo za begunce, ki so zbežali v gore. DNEVNE VESTI Dogodek, hI zahteva pojasnila Pogajanja za carinski dogovor med Čebosiovašho la Jugoslavijo Z ozirom na to, da je jugoslovcnska vlada izdala nov carinski tarif, ki naj služi kot pod- V predsinočnji «Seri» čitamo: «Z Razdrtega je priila vest o nekih incidentih, ki so se pripetili tam v soboto med fašisti, , . . , . k . kmeti in milico. V soboto se je imela, kakor pogajanjem za trgovsk, taritm dogovor vsako leto, vršiti na Nanosu tradicijonelna ' »ed Čehoslovaško in Jugoslavijo ,e razposlala ljudska slavnost. Toda organizatorji sami so j trgovska in obrtna zbornica v Pragi čehoslo-slavnost odpovedali, ker bi bila imela izrecno vaškim industnjsk m in trgovskim korporaci-političen značaj in bi se brii mogli dogoditi | >am vprašalne pole, da bi poznala n;.hove zel;e kaki incidenti. Vendar je — ker niso vedeli v Pogledu omenjenega cehoslovasko-jugoslo. jonov* dohodka 20.665,000.000). ^Proračun za I. 1925/1926 izkazuje 178 milijonov prebitka. Ta proračun se nikakor ne sme prekoračiti, treba bo zelo varčevati. Papirnati denarni obtok je znašal dne 30. junija 1925. 21 milijard in 112 milijonov, t. j. 1 milijardo 269 milijonov več zni vodilne stranke do ljudstva pričakujemo, da v nje vodstvu nadvlada trezno presojanje nad strastjo in morda tudi uža-ljenotstjo ter da bo svoje postopanje uravnavala po tistem zlatem nauku vsake strategije: če ne moreš črez goro do cilja, glej, kako jo obideš previdno! In na koncu konca ni — ponavljamo — stranka glavna stvar, tiwvteč blaginja tistih, ki so ji poverili svoje zaupanje. Povedali smo le za ta ukrep, ali so morda mislili, da je to le zvijača — prišlo v soboto kakih petdeset mladih fašistov z zastavico. Zdi se pa, da so si fašisti dovolili kako hrupenje. Ko so ugotovili, da je bila slavnost res odpovedana, so mlade- venskega tarifnega dogovora. Mature za učitelilšcnike v Vidmu Zrelostni izpiti za tolminske učiteljiščnike na videmskem učiteljišču se pričnejo dne 28. m. Zastopniki puljrtu mornarice ▼ Rimu RIM, 21. Sofaka ladja poljske vlade, ki se nahaja v Genovi, je poslala del moštva v Run, da proslavi sveto leto. To zastopstvu* poljske mornarice sestoji iz 4 častnikov in 30 mornarjev. Vsi so se potki ontK neznanemu vojaku; prisostvoval je poljski ____ ______ _ poslanik Drohojowsloi ter mnogo drugih svoje skromno naziranje, ne da bi se hoteli, odličnih poljskih osebnosti ▼ Rimu. vtikati v strankarske razmere v Sloveniji1 — j niči izpustili nekaj strelov v zrak. Kdo medu m< in ^^ bo Vprašanih dnevno 10-12 di-njimi je izzival kmete, kar je -- skupno s streh jakov, Ravnateljstvo učiteljišča v Tolminu bo — provzročilo nekoliko prerekanja Posredo- ( na zahtevo dajalo prizadetim dijakom pojasni-vala je milica, da bi napravila red. Bilo je ne- j ia( jkdaj morajo nastopiti. kaj opraskanih in eden ranjen: načelnik sku-1 « ____i- j . .. ,. pine fašistov. Ali hujši incident se je pripetili. Maturantom, ki ne pozna,o zadostno itah-pred vojašnico mflice. Nekaj fašistov je udrlo gnskega jezika, bona razpolago tolmač. -v vojašnico in vzelo puške, s katerimi so ne- Ka>or povene, kot drugorodci po koliko streljali po cesti. Stvar ni imela drugih za^onu OP«^' j^P'tmh pristojbin (taks), posledic, kajti kmalu na to je bil vzpostavljen J?to. mor,aJ° ^Poleg tozadevnega potrdila, popoln mir. Zdi se, da se je izvršila tudi kaka S žu?anstvo«, v ?zltl na vlde™- sko učitelpsče prošnjo na .kolkovanem papir aretacija.* To poročilo smo posneli dobesedno in prepuščamo odgovornost tržaškemu listu. Posebno še zato, ker je nekam nejasno sestavljeno« Vsekako bi potrebovali zanesljivo poročilo od naših ljudi. Kajti, če je poročilo v «Seri» v skladu % resnico bi morali globoko obžalovati ta dogodek! Ne te mi, ampak tudi vsak trezen Italijan bi moral najstrožje obsoditi tiste, ki so ga zakrivili. Taki dogodki so na vsa prizadevanja za mirno sožitje kakor kamen na mehko oko ju (za 2 liri); prošnje je treba odposlali potom ravnateljstva tolminskega učiteljišča. — Promocija. V soboto, dne 18. 7. t. L je promovira! v Gradcu za doktorja vsega zdravilstva naš goriški rojak g. Franc Marušič iz ugledne solkanske narodne družine. Čestitamo! — Visoki dosti na Bledu. V petek so se pripeljali iz Pariza na Bled kraljeva sestra princezinja Jelena ter .kraljev bratranec Pavle f svojo sqp*ogo. Vsi trije ostanejo kot kraljevi gosti dkij časa na Bledu. — Posledica štedeofa, Leta 1625. so Portugalci, ki •o bili gospodarji Brazilije, imenovati •▼•tega Antona Padovanskega za polkovnika devetega brazilijansi.ega pešpoika in določili, da »e izplačuje njegova polkovniška plača •malim sestram revežev», neki kongregaciji v podporo revežem- Po takih ovinkih so •e namreč tačas nakazovale stalne podpore redovnicam in samostanom, ki so s svojim javnim delovanjem podpirali državo in jo nekako razbremenili v oskrbi revežev. Mesec za me-Kcem so hodile nune (po plačo, ki se je pač izpreminjala, zdaj je bila večja, zdaj manjša, kakršne so pač bile draginjske d oklade. Prav* in posestnik Alojzij Drioli in njegova 36-letna žena Julija-na. Zakonca sta živela mnogo let v precejšnji slogi, dasi je bil mož nekoliko razdražjjrvega značaja. Kakor mnogo drugih je bil tudi on žrtev zadaj« vojne. Ob izbruhu krvavega plesa je moral pod orožje in je bil odposlan na bojiiče v Galicijo, kjer se je udeležil mnogih krvavih bitk. Vojne grozote so mu omajale Živce. Ko se je vrnil domov ni bU več tisti trezen in miren mož, kakor nekdaj. Postal je zdražljiv in čemeren« vendar ne v taki meri, da bi ga domači ne mogli prenašati; upali so, da se mu bo sčasoma vrnilo izgubljeno zdravje. Tako je poteklo mnogo let, a Drioli se ni izpremenil; včasih po cele tedne ni kazal nikakega znaka duševne abnormaLno- kar je pa brazilijanska armada izdala sledeče t sti, toda to so bili le premori; znaki bolezni povelje: »Polkovnik sveti Anton Padovanski j so se prej ali alej vedno zopet pokazaK. Napo-od devetega pešpot se poviša v generala in : sled je Drioli iskal miru za svoje bolne živce stavi po 300 letnem vestnem službovanju na razpoloženje*. Dolgo je čakal ubogi svetnik, da je postal general in še sedaj bi se ne bilo to zgodilo, da ni zavladala v državni in posebno vojaški blagajni velika suša. Kajti biti postavljen na razpoloženje, čeprav kot general, se pravi, plača se mu ustavi. Kako so sprejele «male sestre -revežev« to povišenje svojega dobrotnika, ne vedo povedati listi. — Izstopanje kt rimsko-katoliške cerkve v vinu; pričel je popivati in s tem pospeševal propadanje svojega itak zelo omajanega duha. Domači in znanci so ga skušali odvrniti od zle strasti, svetovali so mu, naj se obrne do kakega zdravnika, toda zaman. V zadnjem času je Drioli postajal čim dalje bolj nestrpljiv, kar je pogostoma dalo povod domačim prepirom, ki pa navadno niso imeli a&akih hudih posledic. Predpreteklo noč pa se je nesrečnemu možu menda docela omračil um. Ob pozni uri na Čebcslovackem. Ena od prvih posledic ko so ljudje že trdno spali, so se nenadoma spora med Vatikanom in čehoslovaško vlado so nzstopi iz rimsko-katoliške. cerkve. Do sobote jih je izstopilo v Pragi nad 6000, v Plmu pa 1400 oseb. Narodni socijalisti ne zahtevajo samo zadoščenja radi nastopa nuncija Marmaggija, "temveč tudi končno izveditev ločitve cerkve od države. V nedelo je bilo radi nuncijevega nastopa na Čehoslovaškem fiad 500 protestnih shodov. razlegli iz Driolijevega stanovanja jezni i« prestrašeni kriki; kmalu potem sta zadonela v v nočni tišini v kratkem presledku dva strela. Streljanje je alarmiralo ljudi v bližnjih hišah; sluteč, da se je pripetilo nekaj strašnega, so vstali in šli klicat orožnike. 'Medtem se je prikazala pri oknu starejša hči Driolijevich, 16-letna Josipina, in pričela obqpao vpiti na pomoč. Orožniki so vdrli v hišo in hiteli v stano- vanje DrioHjvvih, a že na stopnicah so našli Driolijevo ženo Juhjaao, oblečeno v samo srajco in ležečo v luži krvi; bila je mrtva. Ko so orožniki nato stopili v spalnico, so našli njenega moža mrtvega na postelji; imel je strašno rano pod brado, iz katere se je še pedila kri in rdečila rjuhe in odejo, Pri postelji je ležala na tleh lovska puška, s katero je nesrečnik v hipni blaznosti najprej ustrelil ženo, ki je očivid-no skušala zbežati, nato je sedel na posteljo ter pognal še sebi kroglo v glavo; sprožil je petelina s palcem desne noge. Oči vidno je Drioli, potem ko je ustrelil ženo, prišel zopet k pameti in se zavedal strašnega dejanja; zato je iz obupa končal še sebe. Do tega sklepa je prišla tudi sodna komisija, ki se je pozneje podala na pozonšče krvavega dogodka. Tragedija je vzbudila v Izoli in vsej okolici zelo mučen utis. Dtiolijeva sta zapustila troje otrok, dva dečka in eno deklico, ki ima, kakor smo omenili 16 let; najmlajšemu je pa 12 let. Iz Iriaikt pokrajine — «Kopriva: Prihodnjo nedeljo, t. j. dne 26, julija tek. 1. se obhaja pri nas cerkveno običajno opasiio in velik semenj za zelje in drugo. Pri cerkveni alavnosti bo svirala popolna godba iz Vrhove)). Tako tudi pri plesu popoldne, zakaj nameravana goodna veselica se radi nepričakovanih ovir ne bo mogla vršiti. Društveni odbor se najtapleje zahvaljuje vsem bratskim društvom, ki so se prijavila za sodelovanje pri nameravani prireditvi. Naši krč-arji se pridno pripravljajo za ta dan z dobrim koprivskim teranom in dobrimi koprivskimi štrukljL Gotovo ne bo nikomur žal, če obifiče ta dan Koprivo. Na svidenje v nedeljo!_ M z Goriškega Dijaika Matica v Trstu Vlaganje prošenj Dijaška Matica v Trstu naznanja, da sprejema prošnje za šolsko leto 1925 26 do _ Goriške krize. Ko je divjal boj med nom, ki ga večno nadlegujejo s vtštevišt 31. avgusta t. L Vse prošnje brez: Vidmom in Gorico, tedaj je bila Gorica pritožbami. Goriškemu županu izjeme morajo biti spisane na obrazcu, ka-, strnjena v enotno fronto) "" " ...... prošnjami in sen. Bombigu j. Med njimi je obiskal Gorico tudi češki pesnik Artur Černik ,ki se ie nekaj časa ustavil v našem mestu ter se ob tej prilik: seznanil tudi z goriškim futrurisUmi Sofronijem Poca-rini. — Idrija« Poročali smo že v par dopisih Va-iega cenjenega lista, kakšno stanje je vladalo y političnem življenju našega mesta v zadnjem času. Opisali smo vzroke, zakaj so strujarji požrli m prelomili dano besedo ter s tem izdali ne samo nas, ampak uradno nalagali tudi podprefekta Alacevicha kateremu so nekaj dni preje nesli po dveh svojih pristaših kakor tudi dveh pristaših tržaške «Edinosti» podpisano skupno kandidatno listo. Človek bi misUl, da bo teh ljudi, ki so se v svojem slepem strankarskem sovraštvu proti nam skušali bratiti s komunisti in ki bi se v tem svojem sovraštvu bratili magari tudi z Antikristom, sram njih podle neznačajnosti. Toda ne! V zadnjem ,Malem' lahko bi tudi rekli malenkostnem listu se nekdo še veseli tega in pripoveduje, kako je^ bil prepričan, da je nečastno se pogajati z •liberalci«, kateri so mu pa pred nekaj letir ko še ni obstojala goriška razkolniška «Edi-nost» bili dobrodošli, saj je bila ravno klerikalna stranka po vojni na našem ozemlju popolnoma dezorijentirana in je ravno pri nas iskala zaslombe. Dopisnik prava, da se ne more njih stranka pogajati z 21 tiči. Kje je neki dobil to čudno število, menda ni prišel baš od igralske mize? Pita nas z oderuhi in.krvosesi, dasi so ravno oni deli v svojo listo enega trgovca in potem še od nas zahtevali, da še mi denemo v listo enega trgovca. Drugega stanu pa menda v Idriji ni, ki bi se mogel od klirikalcev smatrali za «oderuŠkega», Značilno je na kleri-kalce tudi, kako so dedili pravico do sodelovanja v naši občinski upravi, oni dobijo ve-,čino, komunisti manjšino, mi naj gremo pa spat! No naj bodo gotovi, da je še daleč čas leo boste izključno vi nam Idrijčanom delili pravico, seveda po navodilu dr. Besednjaka in dr. Bitežnika, MALI OGLASI PEKOVSKEGA pomočnika, me Jančar, Divača it. 23. poštenega sprej- 1003 LEPA HISA z vrtom in drugim zemljiščem, m glavni cesti v Komnu, se ugodno proda. Naslov pri upravoišivu. 1004 V ŠT. PETRU NA KRASU, na najbolj prometni točki, ie na prodaj hiša, pripravna za trgovino, obrt ali p«odobno v večjem obsegu. Naslov pri upravniši,/u, 1009 BABICA, avtorizarana sprejema noseče, Adcle Emerschitz-Sbr^i-ero, Farneto 10 (podajana Ginnastica) lastna vila, telefon 26-64. __1002 BABICA, avtorizirana sprejema noseče. Govori slovensko- Slavec, via Giulia 29, 64 GOSTILNA v Dutovljah, na najprometneifcm kraju, se da v najem. Pojasnila se dobije » restavraciji na državnem kolodvoru na Op-čmah. 983 *** ,terega je izdalo društvo in ki se dobi pri vtseh dijaških društvih Julijske Krajine m! v unatki Dijaške Matice v Trstu, Via: Fabio Fifei 10 I. Kdor želi obrazec narav- ; bratskem sporazumu^. Čim za Gorico več aK manj zmagoslavno izvojevan, tedaj se je pričela v goriškem javnem življenju pojavljati kriza za krizo. « V talfATvanem i je poslal brzojavko, v kateri mn sporoča, da — Ua 1 j v, takozv^nemlJ^^ tekočcn7in T prihodnjem m>ecu v teku >dski šoli tm ye bH ta boj. rciil€y važaiii problemov Goirice,'vsled česar i *kega odd< problemov naj ga ne nadlegujejo z odpo&ljanjem deputacSj in s prošnjami la privatne avdijence, sffavnostf. V nedeljo sta se ttOst od urada D. M., naj pošlje natančen Imeli smo ostro krizo v goriškem mestnem ; vršili v bližini Gorice dve spominski slavnosti. wa.«dov m n£tj priloži znamke 60 cent. sveiu, krizo v goriškem fašju, krizo v Na Kalvariji so se spomnili juKj&ki dobrovolci i se, da se bodo upoštevale le j okrajni bolniški blagajni in sedaj imamo svojih dne 19. juKja 1915. na Kalvariji padlih onih dijakov, ki bodo nabrali kaj kar dve krizi in sicer zopet v goriškem .tovarišev. Spominski govor je imel kap. Rena- »asiov m na^ Opozarja se, prošnje onih dijakov, ki bodo nabrali kaj kar dve krizi in sice'r zopet v goriškem Članov za D. M. Prisio^nioe za m*ve člane mestnem svetu in v goriški trgovsko-dobijo v uradu D. M. m pri vseh dijaških obrtni zbornici Povrh tega grozi izbruh društvih. D. M. pripominja obenem, da so dijaki, ki so dovršili 17. leto. sarra člani. V nasprotnem slučaju so člani starfši. Vsaki nove krize v goriškem fašju in _ _ __ __w ___„__________ koKko je še raznih drugih kriz, ki tlijo prefekt "in tržaški" župan, furlanski prefekt pod pepelom tn niso še prodrle v javnost, comm. Ricci, gen. Ragnain ter goriški podpre-prosnji, v kateri moraio biti na- vsemi temi osebnimi krizami pa lekt markiz Di Strni in goriSki podžupan od-v. vezeni razlogi, iz katerih Se prosi podpora, j kraJ^uje še splošna goriška gospodarska Di Blas. Na pokopaRiču pa^so se tega kriza, ki se je sicer nekoliko omiHla, toda morajo biti priloženi sđedeći dokumenti: 11 ubožni list, 2) dokaz, da prosilec obi- popolnoaa premagana pa ne bo nikdar & dn* skuje šelo, 3) ako ni začetnik, dokaz, da vsaj ne tako kmalu, je prejšnji letnik z uspehom dovršil. Pri Reševanj goriške me»stne krize, ki je visokošolcih, da je priložil predpisane nastala zbog "razbitih pogajanj s tvrdko pdte oziroma kolokvije. 4) domovinski list Brunner mdi soškega hidroclektričnega; (potrdilo o državljanstvu). V prošnji mora podjetja, je prevzel sedaj goriški fađj, či- biti navedeno vse. kar naj tvori podlago g^ ^^ tvorbo ogroinao večina v gofi- za njene pravilno rešitev. Diiaska Matica t Trstu Od 17. do 26. t. m. je odprta na tukajšnji razstava izdelkov dekliškega in de-oddelka. Razstavljenih je nebroj najraz-raznih j^Bčnejših predmetov posebno med izdelki deklic so nekateri naravnost krasni. Pa tudi izdelki dečkov kažejo, da se učijo tudi veliko praktičnega. Tako so razstavljeni izdelki iz lesa in železa, orodje, oprava in luksusni predmeti. Razstava je vedno dobro obiskana, .po- __________ ____________________sebao v nedeljo se je kar trlo ljudi. Stariši, to IHesi "iz^Trsta. Svečanosti so se udeležili j oglejte si vsi, ki tega še niste štorih, dokler razen jnKjAih dobrovoijev zastopniki raznih J jc čas, kaj so naredili vaši malčki. Marsikdo jro« izwuii ^društev ter civilnih in voj&Ških oblasti. Med;« niti misliti ne more, da je mogoče kaj ta-bogsigavedi *tcmi poilednfuni so bili nazočni tudi tržaški kega. Vodstvu in učnemu osobju vsa čast in 1 ' * " " priznanje za njih delo in trud. — Ie ToUdjl Še vedno ne da miru našemu Ifud&tvu glas, da se v Tolminu misli ustanoviti •tolerančni zavod*. Vse križem se protestira in nič čuda, sai je to neka« nezaslišnega za naše de zdrave kraje. — V «£dmosti» se je poročalo o tejz stvari v dveh ali treh depisih, kjer se |e orisal ta nezaisliiaai namen gotovih krogov, ki bi radi na prav lahek način služili denar. Kako resno je vznemirjenje radi tega predmeta, aaj bo ta slučaj za primer. V zadnjem dopiau se je imen-ovalo ime «Pepo Urščev» v zvezi z opisom onega Človeka, ki je sedaj •na vilku finančnega, propada* in bi hotel imeti tolerančen zavod za lahko prisluževanje denarja. Ko je 4a nai dobri in pošteni domačin zvedel, da je dopisnik njega le omenil, čeravno samo kot onega, ki zna karakterizirati dne spominjali aktivni in bivŠ karabinhji svo- ; škem mestnem svetu, V to svrho je bilo na poslednji vodstveni sejr goriškega fašja *** j sklenjeno skKcsOr vse fzmstovske mestne — Navodila za nabiranje članov za Di- j svetnike v torek zvečer na poseben sesta-{aško Matico. Redni člani so lahko osebe nek, na katerem se bo brez dvoma rax-stare najmanj 17 let. Ustanovni član lahko pravljalo o krizi v goriškem mestnem I>oetane posameznik, ki plača enkrat za svetu. Razen tega ie goriški fašff sprejel vseiej lir 100 in društva, "stanov* itd., ^ sjedečo resolucijo, iz Sv. Lucije prea^l debele d^vesne hlode, placafo znesek kr 100 za dobo petih let., škemai podžupanu, odv. Di Blas: «Odv. Di; mu • eden iz teh hlodov nevarno zmečkal obe Redna članarina je bila določena orf lan- Blas« se izreka ja»ven opomin radi njego-, nog Komarja je prepelj*} «Zeleni kri ž. »v goriškega zbora na lir 6 za društveno leto, vega skrajno nediecip&iiranega obnašanja; $k0 bolnico, Iper »e na4aja v jako nevarnem ki traja od 1. avgusta do 31. rulija pri- j na seji mestnega sveta dne 17. t. m. ter ae — V vakvnh Soče. Na vlšint uKce degli Scogli je bilo najdeno v Soči truplo 604etnega Ivana Knez iz Steverjana, katerega so že nekaj dni sem pogrešali. Baje je stari mož v pijanosti Strbunkflil v Sočo. — R*u£ brezposelnosti v nt 23-letni Dominik de Lupieri iz Vodnjsns je bfl dalf Časa brez dela, kar ga je končno privedlo do tega, da je v obtgMf izpil znatno demo jodova tinkture, ki naj bi mu prinesla odre* on je od zemeljskih muk in težav. AH to odrefenje mu je preprečil «zeleni lcriž»t ki g« je prepeljal v goriško bolnico, kjer so mn nemudoma izprati želodec. Ko je Komar Josip JUNEC za pripuščan;e, švicarske pasme, i« c Vi mesecev, star, se proda. U mek men. vako. Ko-992 -KNJIGOVODJO, mlajšo moč s znanjem tbeh deželnih jezikov v govoru in pisavi ter nekoliko prakse, sprejme Mlekarska zadru&t v Trnovem {Torrenova d i Bisterza). Predložiti je spričevala in staviti zahteve.= 961 AUTOMOBILISTIČNA PROGA Trst-Lokev-DIvafa-Senoie^e Lastnik R. Brunelii & C., Trst, Via U. Foscolc, Garage Vecile, Telefon št. 606 VOZNI RED: Ccu Lir Voiija POSTAJE Vibtja iena _ 17.30 * Trst, (P. Oberdan) 8.45 9.80 3.80 18,— Bazovica 8 15 ti — 6- 13.15 Lokev 8.— 3.80 7.50 18 30 Divača 7.45 2.30 9.80 19.— Senožeče | k 7.15 — Cena minimalna za vožnjo L 2. Listki za tja in nazaj : T s -ScDflžece in obftfno L 17.— Tra-Kria is obular 1 i— 539 LASTNIK. POPII^HE Dinamo, električnih motorjev, napeljava, magneti Eisemann, se izvršujejo v delavnici BERNE & Co. - TRST Via SS. Martiri štv. 6 (543) hod njega leta. Vpisnina znaša 2 liri Vsak novo pristop h-ši član mora izpolniti pri-ei oprti co. Znesek lir 8 plača potom polož-rtioe Zadružne Zveze v Trs+u. Ko dota društveni urad izpolnjeno pristopnico, in znesek Hr 8 potom Zadružne Zveze, pošlje ga vabi, da poda ostavko kot član vodsrbv* goriškega fašja.» Iz te resolucije sledi vsekakor, da poslednja sef a goriškega mestnega sveta pa le ni potekla tako mirno, kakor je o njej poročalo časopisje. V goriški trgovsko-ttimtni zbornici ko- noveam članu društveno izkaznico. Proti misari odv. VerzegnassL Ker mož kot od- plačiki 1 lire za poštnino dobijo novi fclaani tudi društvena pravila. Drušftf&M vtstl — D, K. N. Tcmasaseo. Danes ob 15. uri II. redni občni zbor. — Odbor. SPOR? — S. D. «Adria». Danes važna odborova seja ob navadni uri. V petek sestanek vseh članov. Posebno se pozivajo kolesarji, da se sestanka gotovo udeležijo. y .— S. D. «Adrfa» poz-iva vse člane kolesarje, ki nameravajo dirkati za kupo lista *Edinost» vetnik p>ač ne razpolaga s strokovnim znanjem, potrebnim za vodstvo te trgovske ustanove, si je pred meseci poiskal pod-komteorja v osdbi uglednega goriškega stanju. — Vo&abm. — Otrofti Tcaefica. Pred dnevi ao prirediK naSi iolarji po nemalem trudu in prizadevanju potrtvovala«^ ^Cite^stva, navadno uspelo otroiko veselico. Prisotno občinstvo se ni moglo prežuditi malim igralcem-Ljubka prizora «Slepa maha* in «Kcf©», ki so iu ljubko igrale v enotnik narodnih noiah opravljene dcUice, »ta ogrela tudi najbolj rav-noffuinega gledalca. «Sirota«, ginlji* dramatski prizor, so mladi «umetniki» morali pono-: viti. Šaljivi prizor po znan Stritarjevi pesmi-1 ci «Oba junaka* je vzbudil mnogo veselja. tvTr^J n^h^lTp^A LHibki dvospev gorel, je bil lepo podan, trgovca Gmo G^mchet^ja Fred dnevi pa ^Povcdn- ^ otroftka trodejanka, je bila je ta podkoamsar iz doseoa) se neznama - ■ - vzrokov podal ostavko, kar bo imelo za važnem delo- [ izvrstno igrana. Starti se nismo mogb preču? diti naravnemu igranju griee. Tolikega razu- mevanja v podajanju U jim pač ne bili pripisovali. Nič slabi e ni bilo izvajanje enode- poededtco znaten zastiof (v vanju zbornice. Komisar goriške okrajne bolniške blaHjanke gajme, rag. Dante Cottrforto, je pod priti- bil prizor skom razmer podal pred nekaj tedni Zupančičevi oes , . .. o - Na njegovo mesto pa ni bil še f™ « ■•teki fo^kot - nov komkarT tako da tedl osUWl ^ morah a slava*. Gin!rivo ljubek je an» in «CebeKea» po lep« srnici. Občinstvo je bBo navdu- ostavlcou doslej imenovan »a^asneje teh kriz ^ o^nih gpUtk na račun! mesta malo več umevaija za prireditev tak« °Dirkači Adrije bodo obdarovani poleg sp!oš_ figovih življenjskih interesov. Da se en-1 Trste kot tudi v^je " nih daril cd članic in članov Adr^e. in Scer ; km* ^ vselej preprečijo te večne knze, pa ronat^ za učila za ^ ^ dobi prvodošli Adrijraš veliko zlato svetinj«, | bi bilo najbolj modro, da se končno en- katen namen je bil uporabno ves prel>1€k drugodošii malo zlato svetinjo, IretjedošH vol- krat razpiše*? volitve v goriško trgovsko-1 ^ morMaohvaležni ^lenm uču jo, četrtodosli srebrno svetimo. Po obrtno zbo^Sco in okrajno bolniško bla- teljstvu za ogromm trud In - ^ ^^ « kasne jed oSe ga^no in da se eventoelno goriškrmestni;^žhž™* ^ evet razpusti ter razpišejo nove volitve, na \ _T y časih je vi- B w — m |S m katerih naj bi bili *zvio4jenr za mestne1,^ po goriških alicah Tthkn Število tnjcev, IZ fivlletisa očete Wje, ki jnn bo skrb za blagor rečinoma Čehov « Nfemce*. ki se vračajo iz Krvava traged** v Isol. — Kmiet ustrelil i meita tako pri srcu, da izginejo p'ed np razn h primorskih kopali«, ► ženo in izvršil samomor, V prijaznem vsi osebni spori m spletkarenja. j »Ja nenavadno rfabo o _SSt sen že teh tožb in tek pcmvd ves daa. I vslic redkim soinčnsm dnevom se pa le vrača o Tako ie rekel cesar neno majo možnosti se bo skrbelo tudi dirkače. svojo ženo m izvršil samomor, v prijaznem asirskem roestecu Izola se je predpreteklo noč i — "-»« r——— i —7— - - .. 5---, »___t-fc*-; „mArri odigrala strašna tragedija. Ugleden kmet je ! Tako je rekel cesar Maksimilijan svo»m urad- j vsi zgorrfi od solnca kAor ka^ zameci v hipni blaznosti umoril svojo ženo ter nato nikom, predno je sprejel slovenske kmete :n ; v svojo ustrelil še sebe približno tako pravi tudi podtajnik v mimstr- »egleno-sivo podnebje ka, kmalu povrnilo Junaka pretresljive drame sta 49-letni kmet i skem presedstvu, on. Suaido goriškim meSča- njihovo prejfajo pc4\ podobne tiče, ki vse zapravijo, se je tako vža-lostil ia vznemiril, da ni imel nikjer obstanka. To je povsem naravno, zakaj noben pošte-štenjak ne mara. da se stavi v zvezo s tem vprašanjem, pa naj bi bila tudi taka nedolžna zveza kakor v omenjenem dopisu. Da ga pomirimo in mu priznamo vse dobre lastnosti, ugotavljamo, da je Pepo Urščev tako moraieo m tako posten, da skoraj ne ve ka>j je tolerančen zavod — da je pri§el le «pomotoma » v dopis. Smešno in resno je vse kar se vrti okrog tega vprašanja. Vsi si želimo, da bi oblast v a ne dovolila otvoritve te hiše; uverjeni smo, da se to tudi ae zgodi. V tej veri nas potrjujejo razni znaki, in tudi tolminski komisar je zahteval, da se ne sme kaj sli enega zgoditi v Tolminu. Borana ssorotila, DEVIZE Amsterdam od 1070.— do 1095.— Bel gna od 124 50 do 126.—; Pariz 126.75 do 127.50 London od 131— do 131.25 ;NewYork od 26.25 do 27.— ; Španija od 390.— do 405.— ; Švica od 521.— do 525.— ; Atene od 4!. do 43 - ; Berlia od 635.— do 645.— ; Bnkarest - 13.75 do )1 :J,if.J: Praga od 79.50 do Ć0.—: Op -t od 0.037'J do 0.038.1; Dunaj od t.0375 do O.Oi-j-i,- Zagreb od 47.20 do 47.4S. VALUTA; Avstrijske kron« od 0.0370 do 0.0385 dinarji od 45.90 do 47.?$; dolaiji od 26.75 do 26 95; novci po 20 frankov od 104.— do 108 — faut štet-od 130.80 do 131.29. tiske obveznice 69.71. flko Mio i^i g Urni moEpliki madeži trdnice byS@ in vsi v to vrsto spadajoči kožni izbruhi, ki skrivajo lepoto obraza in škodijo mehkobi kože in ki se porajajo posebno r vročili me^ccih vsled močnega solnca, se zdravijo uspešno z antifelidično vodo «Peartinax», ki je gotovo sredstvo, rabljivo z največjo lahke to in ki je na prećaj v vseh lekarnah. r,r> S tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, f^ijateljem in z ancem, da je danes, po dolgi in mu£m bolezni, v 43. let« svoje starosti, naš preljubljeni soprog, oče in brat, gospod FRANJO STANČIĆ trnove« mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v četrtek, dne 23. t. m., ob 14 url, iz hiše žalosti Via Media it. 19. TRST, dne 21. julija 1925. Žalujoča soproga Marija, hčere Ljudmila, Zora in Eldff, sestre, bratje, svaki in svakinje naznanjajo to bridko izgubo. Pogr. podjetje Nuova Impresa. Corso V.E.1II 47 PODLISTEK V. J. KRIŽANOVSKA: Hoi preteklosti Roman v treh MUL Iz ruščine prevedel Ivan Voak. 007) dotaknil «ela in prikazni Girolama, a poten ~ k «dji ie odnehala, l«d«i »raz jezamenjala per raZkg€i ^ ie v ognjenih curkih "razlil ^ -Ulih po^nkik iz ^otAd roko drutfefia »veta. poatalo čisto in bia^odefno. Nežna godba, podobna Poafeva Gkolama se je zazibala, zaslišalo m je nebe&emn petju, se je razlega po prostoru, a okoli presunljivo stokanje, podobno ibtenju, dvignjena oltarja so se irle nejasne poetawe žareče v rožnati roka je dimila in on je padel na kolena; ostali m zlati svetlobi *o sledili njegovemu vzgledu, akozi trenotno tišino ^ ^^aj trenotkov je Giroiamo v^tal in stopil ^^daj ste napravili prvo stopnja proli svojemu osvobojenju: vsako bitje nosi v sebi svoje odrešenje. Torej razgrnite svoja duhovna krila in potrudite sc, da se dvignete k svetlobi. Čudni zbor je začel bledeti in se razblinit --^ «0 razlegle besede aajčudežne^ molitve: .Oče k ^ £ klečal in bil smrtnobled. Duh se je xnkA. samo Ridolfo je ostal kakor živ, potem se je Gospod 2erald je pokidani pred oltar in baron naš, ki si ▼ nebesih U Odpusti nam naše dolge, kakor pop(^amm izpremenil: nagnil k baronu in ga dvignil. Ni mogoče opisati z sledil nietfaveimi nrimeni. V ««>m trenotku bdi mi ndmiščamo SVOlUn SOVrazniKO«n.» IM - MT je nehote sledil njegovemu primeru. V tem trenotioi tudi mi odpuščamo svojim sovražnikom.. Drsa tisoč - - - _ « . besedami ganotia, ki" tfa ie občutil Pavel Borisovič, In bU sposoben moliti; slednja žilica je v njem let vplivajo te Kristusove besede s jvo,o božansko -^Bodi proat m K je pritisk očetovskemu dAtela in včasih se mu je z^eglUo pred očmi, toda silo z nezmanjšano. močto na driej* ^»ki^^i^iS uŽfffl^od^SSS m sT^k SnTdSSe njegovega čela in je željno je poslušal vse čanodejeve besede. Carodef stessti. Vsa ta bitja, SS^^La t^T^IL^eV^n^k £podu «4za kamla ia njegovo lice. je medtem sklenil roke kvišku in pv^o vzkldmil: noeb, so se raztajala ^fj^™™™™ ti teJL r^eK- Bo^a^t bJiTLbai ,%el&o- - Moj IjuUje^Paolo. Končno si se odrešil - Usmiljeni Gospod! Naj žarek Tvo,e doW- san,a^ m kakor so « niatod«f^«?^ ^^^StoA^d^v^rototi strašnih prekletstev! Stremi k svetlobi v življenju in Ijivosti gane okamenela »ca Tvojih nevrednih stvari, litvi k Stvarniku vsega, kar je, se je «vri»Ia čudeina dušm mag, ki si na« opr