■ ^ ■ * RvFE
* jeva 6. telefon 2993 Telefoni arednlštra. dnevna alniba 205» - aočna 2994. SM ta 209»	--Utaja vaak dan ajutraj. razea ponedeljka ia dneva po praznika
Ali stojimo pred četverozvezo?
Zveza narodov „častitljiv ostanek prostostit:
Francija brez iniciative sledi Angliji
Kam vodi Anglija Evropo?
Preuranjen optimizem
V Ženevi zaseda XX. mednarodna konferenca dela, ki ima tako obsežen program, da svojega dela najbrže pred koncem meseca ne bo končala. Sodelujejo zastopstva 48 držav s 148 delegati in 236 tehničnimi svetovalci. Nemčija je edina velika industrijska država, ki se sej ne udeležuje. Glavni predmet posvetovanj je vprašanje 40 urnega delovnega tedna v različnih industrijskih panogah, dalje vprašanje plačanega dopusta in zavarovanje delavcev v stavbinskih strokah proti vedno češčim nesrečam. Štirideseturnik je bil v načelu prav za prav sklenjen že lansko leto in je več držav nanj v načelu že tudi pristalo. Že pred ženevskim sklepom pa je bil izveden v Bolgariji, na Češkoslovaškem, v Italiji, v Rusiji, v Združenih državah in ga je zadnie dni odobril tudi francoski parlament ter senat. Napovedan je tudi v Belgiji. Pri letošnjih posvetovanjih gre predvsem za določitev podrobnosti in pa gospodarskih panog, za katere naj se skrajšani delovni čas uzakoni. Poleg tega se namerava letošnja konferenca pečati tudi z vprašanjem prehrane, vživanjem opija, s kolektivnimi pogodbami, z nezgodnostnim zavarovanjem in z delavskimi posredovalnicami za potujoče delavce. Torej čaka konferenco še zelo veliko dela, ki ga bo v teku letošnjega zasedanja težko vsega dovršila.
Zanimivo je, da je Mednarodni urad za delo, ki se je v prvem desetletju svojega obstoja pečal skoraj izključno z ureditvijo delovnega razmerja, zadnja leta raztegnil svoje brige tudi na mnoga druga mednarodna gospodarska vprašanja, finančna in celo politična vprašanja. Svetovna gospodarska kriza je v zadostni meri pokazala, da so vsi ti problemi tesno med seboj j>ovezani in da ni mogoče zadovoljiti delavskega vprašanja, ako se delovni trg ne oslanja na zdrav gospodarski in finančni položaj v svetu.
S tem v zvezi je jako zanimivo poročilo ravnatelja Mednarodnega urada za delo Butlerja, ki je skušal podati nekakšen splošen pregled o sodobnem gospodarskem položaju v svetu. Poročilo je sad podrobnega raziskovanja mednarodnega gospodarstva in nas v celoti preseneča zlasti po tem, da kljub nekaterim optimističnim glasovom o izboljšanju gospodarstva, ki prihajajo iz poedinih dežel, zveni za celoten gospodarski položaj v svetu dokaj pesimistično. Te ugotovitve so tudi za nas v toliko poučne, ker je zavest poostrene borbe proti gospodarski krizi in njenim posledicam predčasno preveč splahnela. Že se zibljemo v utvarah o skorajšnjem gospodarskem razmahu in blagostanju, ki ga še nikjer ni in ga najbrže še dolgo ne bo. Brez splošnega gospodarskega dviga po vsem svetu ali vsaj v Evropi, so tudi znaki nekega gospodarskega izboljšanja v poedinih državah le lasta-vice poedinke, (ci še ne prinašajo pomladi, to je gospodarske stabilnosti.
Kaj je povedal Harold Butler? Navedel je z velikim poudarkom nekaj dejstev, iz katerih bi edino to bilo mogoče logično sklepati, da gre človeštvo nasproti veiikemu gospodarskemu polomu, ako pravočasno ne ubere druge poti.
Najprvo: v polnem razmahu je samo vojna industrija. Ako se je zadnje leto mnogo gvorilo o poživitvi industrije v Nemčiji, Rusiji, Ameriki, Italiji, gre to izključno na rovaš vojne industrije. V teh državah se je vojna industrija celo razmahnila radi naročil lastne države ali tujih odjemalcev. Toda ravno vsled tega je zmotno misliti, da ta industrijska delavnost pomenja kako resnično izboljšanje ljudskega blagostanja. Napredek industrije, ki temelji na povečanju vojnih izdatkov, ni le slabo znamenje za ohranitev miru bodočnosti narodov, ampak ustvarja tudi že sam na sebi lažnjiv videz blagostanja. Proizvodnja orožja ne veča ljudske blaginje. Narodni izdatki v te svrhe so gospodarsko neproduktivni. Razven tega je opazovati po vseh državah, ki se oborožujejo, staino hujši pritisk na davkoplačevalce, kar zmanjšuje življenjske pogoje zlasti delovnega ljudstva. Saj se sliši skoraj neverjetno, kako strahotno ogromne vsote izdajajo za oboroževanje komunisti v Rusiji, Združene države, Japonska, Nemčija, itd. S silnim razmahom vojne industrije pa je združena še druga nevarnost. Industrijske države, ki so jjomnožile vojno industrijo tudi vsled tega, da zmanjšajo število brezposelnega delavstva, si ne upajo znižati obratov, ker se boje novega porasta brezp>o-selnih množic.
Dalje: mednarodna trgovina pada. Vprašanje mednarodne izmene naravnih dobrin industrijskih izdelkov ni rešeno. Mnoge države morajo gledati, kako se od leta do leta zmanjšuje njihova trgovina. Radi negotovosti na denarnem in kreditnem trgu in radi rastočega nezaujianja v obstoječe politične razmere zahtevajo države takošnjo vnovče-nje svojega izvoženega blaga, kar seveda resno ogroža končne gospodarske učinke. Mednarodna trgovina, ki je eden najboljših znakov gospodarskega blagostanja, doživlja vse hujše ovire s clea-ringi, z omejitvami uvoza in izvoza, torej s tako imenovano gospodarsko avtarkijo, s prepovedjo izvoza sirovin, itd. Gospodarska avtarkija, za katero se zavzema vedno več držav, je znamenje velikega medsebojnega nezaupanja in politične napetosti v svetu. Vsaka država bi hotela imeti takšen ustroj domačega gospodarstva, da bi v slučaju vojne bila nezavisna od inozemstva. Gosjjodarski nacionalizem se sploh ni razorožil, kar je posledica, da po mnogih državah ljudje slabo jedo, so slabo oblečeni in rabijo slabe in drage stroje, ker zaščitne carine branijo uvoz boljših in cenejših proizvodov iz tujine ali vsaj koristno zamenjavo z domačimi pridelki in izdelki.
Končno je tudi nerešen problem razdelitve kolonij in s tem v zvezi razdelitve prvin. Še nekaj držav je, ki razjpolagajo z ogromnimi naravnimi bogastvi, ki jih imajo v svoji zemlji in v 6vojih kolonijah (Amerika, Anglija, Rusija, Francija), večina pa se prišteva k tako zvanim proletarskim državam, ki nimajo niti dovolj sredstev, da bi svoje prebivalstvo oskrbele s potrebnimi gospodarskimi prvinami. Ker so bogate države tudi skoraj popolnoma zaprle priseljevanje tujim narodom, je za revne države problem preobijudenosti in brezposelnosti vedno težji.
Edino možnost za izboljšanje svetovnega gospodarstva vidi Harold Butler v povratku k gospodarskemu liberalizmu. »Treba bi bilo vposta-viti popolno svobodno izmeno dobrin, sredstev, in ljudi, kar je bila osnova predvojnega blagostanja v svetu. Potreba po povratku k tej popolni svobodi je tem večja, ker je radi napredka znanosti in tehnike svet v zadniih 20 letih postal mnogo manjši
Pariz, 18. junija.
V momentu, ko je angleška vlada z neverjetnim pogumom prevzela iniciativo, da se sankcije ukinejo in da sc poišče nova podlaga za mednarodno solidarnost v Evropi, je francoska diplomacija, ki jc bila po zmagi ljudske fronte in njenih konfuznih z urvan j e - pol iti oni h idej tako rekoč omrtvičeua, bila proti svoji volji in po fatalnem razvoju dogodkov, ki so pokazali zgre-šenost Lavalove politike, prisiljena k skorajda popolni pasivnosti. Zgodilo se je prvič po letu 1918, da je Francija v zunanjc-politionem pogledu brez iniciative in da so ljudski frontaši prisiljeni, da jih po razburkanem mednarodnem valovanju vleče za seboj Anglija. Toda vprašanje, ki ga ima vsak francoski državljan na ustih, je, kam bo Anglija Francijo vedla?
KaT namreč Francijo dones najbolj vznemirja, je, da se Italija in Nemčija že dolgo časa pogajata in da ta pogajanja, kakor se sedaj lahko z vso gotovostjo sklepa, nikakor ne predstavljajo sam6 pritiska, s, katerim je Mussolini hotel ukloniti Evropo, da je sedaj njegove zahteve gladko sprejela, ampak da utegnejo ta pogajanja imeti pozitiven uspeh, katerega bo morala nova fronla velesil v Evropi po polomu Zveze narodov, ki bo odslej predstavljala satno častitljiv spomenik
Pretep v zbornici
Medtem je v dvorani nastala taka napetost, da je pri teh besedah znova izbruhnilo vpitje in prerekanje. Po več desetletjih so je zgodilo, da so se "danes v angleškem parlamentu zopet stepli. Spopadla sta se namreč neki delavski in neki konservativni poslanec. Vmes so posegli tudi dru-
Dunajska vremenska napoved. Lepo toplo vreme bo trajalo še dalje.
in 60 razdalje takorekoč padle.«
Čeprav izraz »gospodarski liberalizem« morda ni posebno posrečen, ker ie liberalizem kot gosjpo-darski sistem v glavnem dovedel do svetovne krize — je vendar misel, kakor jo razvija Butler, gotovo prava. Toda v sedanjem, z nacionalnim sovraštvom prepojenem svetu njena uresničitev predstavlja toliko, da si komaj upamo verjeti v njeno realizacijo. Predpostavlja namreč odpoved nacionalnim inperializmom, vpostavitev medsebojnega zaupanja in iskrenega sodelovanja, izločitev vojne miselnosti, priznanje človeškega dostojanstva in njegovega gospodarstva nad strojem in tehnično racionalizacijo, skratka: popolno moralno prerojenje z novimi duhovnimi silami, ki jih ženevska ustanova seveda ne more dati.	drin.
na ruševinah Wilsonove meglene ideologije, vzeti na znanje in postaviti v svoje račune. Hitler se je pokazal za veliko večjega mojstra mednarodne politike, nego so menili proroki ljudske fronte v Parizu, ki so bili prepričani, da sta italijanski in nemški fašizem obsojena na skorajšnjo smrt. Dejstvo, da je šila Italija v abesinsko vojno kljub svarilom londonskih in pariških pristašev Zveze, da jo bo Nemčija preko Avstrije napadla, dokazuje, da sta Hitler in Mussolini bila že lanskega leta ieseni domenjena. Pravtaiko pa so sc zmotili tudi prijatelji g. Lavala, ko so podcenjevali italijansko armado, dasi je francoska desničarska generalrtcta svarila picd tako pogrešno sodbo, m so sedaj ljudski frontašd sami prisiljeni obžalovati da bo Francija pred eventualnim napadom odslej nezaščitena, če ne pride do obnovitve jAreškc fronte, kakor to vsi Francozi, naj bodo desni ali levi, goreče želijo.
Toda politiki so glede streške fronte zelo skeptčni, ker jc znano, da jo Mussolini zdaj odločno odklanja in z vsemi silami dela na to, da bi se ustvarila četverozveza, ki je od nekdaj njegov ideal. Dasi bo za ljudsko fronto pomenilo
I pravo Canosso, če bo morala sprejeti dejansko sodelovanje fašistične Italije, dooim bodo seveda desničarji morali zatajiti vso svojo tradicijo, da
bodo preboleli v tem slučaju potrebni sporazum z Nemčijo — ne bo Francij« ostalo ničesar drugega, razun čc bi Velika Britanija Italijo pregovorila, da Nemčijo iz svojih računov izpusti. Ta možnost pa ni nič kaj preveč verjetna, ker se v Angliji čedalje bolj utrjuje strirj&, ki zavrača vso dosedanjo kontinentalno politiko, osnovano na političnem položaju, ki Nemčijo izključuje od enakopravnega stališča v evropski skupnosti.
Levičarska vlada stavlja sedaj vse svoje upe v London. Ker je l.con lilum moT»l pristati na to, da sc sankcije ukinejo, in levičarska Francija proti temu ne bo smela niti protestirata ali se vzdrževati glasu, ampak sc bo p>o sedanjih direktivah morala angleškemu predlogu brez pogojev pridružiti, skušajo levičarski listi rešiti položaj s tem, da od Bluma zahtevajo, naj vsaj formalno ne prizna aneksije Abesinije. Pozitivno pa priporočajo alianco Francija-Anglija-Sovjcti z namenom, da se ohrani načelo kolektivne varnosti v smislu vse dosedanje francoske politike. Ker pa sta proti temu tako Italija kakor Anglija, ki hoče na vsak način tudi Nemčijo spiravih v evropsko skupnost, ni verjetno, da bi se želje »Humanite«, »Ouotidicna« in »Poipulaira« izpokiijc — razun če sc v tej čisto zmešani Evropi zopet nc zgodi kaj nepričakovanega...	— 6
Govor Edenai
Sankcije so postale
brez pomena
„Kdo bo riskiral vojno z Italijo?"
London, 18. junija, c. Danes popoldne ob 15. uri se je začela tako težko pričakovana seja spodnje zbornice, na kateri je moral angleški zunanji minister podati izjavo o stališču angleške vlade do sankcij. Zunanji minister Eden je vse dopoldne prebil v svojem kabinetu, okoli poldne pa je šel k ministrskemu predsedniku Baldwinu, da še enkrat pregledata govor. Seja se je začela točno in je Eden dobil prvi besedo. Še nikdar v dobi po svetovni vojni napetost v angleškem parlamentu ni bila tolika, kakor danes, ko je Eden začel govoriti. Eden je takoj s prvimi besedami prišel z najhujšimi izjavami na dan. Rekel je:
»Mi si moramo jasno priznati, da sankcije niso dosegle svojega namena in da kot pritisk na Italijo nimajo več nobenega pomena. Ni več koristno, da bi se izvajale sankcije proti Italiji. Anglija ho na izrednem zasedanju Zveze narodov v Ženevi koncem tega meseca sprejela vse, kar bo sklenila skupščina Zveze narodov.
Anglija si mora priznati, da je storila vse, da bi vzdržala mir povsod. Sodelovala je pri sankcijah, ki niso dosegle svojega cilja. Priznati si moramo odkrito, da jc Italija vojaško uspela in odnesla zmago. Kolikor ve angleška vlada, v Abesiniji ni več nobene redne viadc. Na svetu ni več nobene sile, ki bi mogla spremeniti ta položaj. Samo od zunaj hi bilo še mogoče spremeniti to, kar se je zgodilo v Abesiniji. Samo z vojsko bi bilo mogoče prisiliti Italijo, da se umakne iz Abesinije. Kje pa je danes taka država, ki lahko ri-skira vojno proti Italiji?
To je realnost in ta nam narekuje, do moramo priti do tega zaključka: če hoče Zveza narodov vzpostaviti prejšnje stanje, to je neguševo vlado v Abesiniji, potem mora izdati odredbe in sprejeti sklepe, ki bi privedli do vojne v Sredozemskem morju.
Dalje pravi Eden, da Anglija ničesar ne obžaluje, kar je storila. Zato sedaj sprejema sklep, ki ga predlaga tudi parlamentu, da je namreč prišel čas, ko je nepotrebno izvajati sankcije kot pritisk na Italijo. (Pri teh besedah je nastalo pri opioziciji silno vpitje proti vladi.) Toda ta sklep o ukinitvi sankcij mora sprejeti Zveza narodov. Zato ho angleška vlada sprejela sklepe izredne skupščine Zveze narodov. Toda vlada meni, da bodo ti sklepi najbrž tako važni, da se Zveza narodov nc bo sinela prenagliti.
gi poslanci in hrušč in truše je bil tolik, da si je moral predsednik parlamenta dati pokrivalo na glavo in oditi iz dvorane za 10 minut.
Angleško brodovje še ostane
Ko se je seja zopet nadaljevala, je Eden nadaljeval svoj govor. Rekel je, da je angleška vlada žc meseca decembra 1935 sklenila tako imenovani sredozemski sporazum, ki je zaščitil vsako tisto sredozemsko državo, ki bi bila napadena. V tem sporazumu smo sklenili varščine in dobili zagotovila, ki se jta ne bodo zaključila i ukinitvijo sankcij. Zato bo vlada še poglobila delo v tej smeri, da se ustvari doba varnosti na podlagi
čl. IG. Ker pu to delo še ni končano, meni vlada, da jc nujno, da mora v Sredozemskem mor ju še naprej ostati vse angleško b r o d o v j e, ki jc bilo tamkaj že doslej, da se prepreči sleherna nevarnost kakšnega nenadnega konflikta.
Vlada je odločena, da sodeluje pri reformi Zveze narodov. Toda o tej reformi Zveze narodov naj se razpravlja šele na septembrskem zasedanju Zveze narodov. Angleška vlada jo trdno odločena dvigniti ugled Zveze narodov.
Nemška skrb
Ob koncu je Eden govoril še o nemškem jiro-blenui. Izjavil je, da je angleška vlada žalostna, da Nemčija ni marala storiti simboličnega dejanja v Porcnjii in izprazniti en del Porenja. Kljub temu pa angleška vlada upa, da bo Nemčija odgovorila na njen memorandum.
Svoj govor je Eden zaključil s temi besedami: Angleška vlada se nc more vezati na metode, ki sc niso izkazale in bi lahko bilo usodno za Anglijo, če hi nadaljevali s takimi metodami. Poglejmo resničnosti v oči, dasi si moramo priznati, da snu doživeli delni neuspeh.
Debata
Batdivin za sodelovanje Nemčije
„Jaz bom spravil Nemčijo in Francijo skupaj"
London, 18. junija, c. V debati, ki se je razvila jx> Edenovem govoru, je govoril tudi ministrski predsednik Ba 1 d v i n. Rekel je, da obžaluje, da Zveza narodov ni mogla pravilneje organizirati sistema kolektivne varnosti. Angleška vlada pa mora gledati na to, da more pristati na sistem kolektivne varnosti samo tedaj, če je. ta dobro organiziran in fe lahko takoj stopi v akcijo z večjo silo, kot pa jo ima napadalec. V zadnjih mesecih pa sc je. angleška vlada lahko prepričala, da sistem kolektivne varnosti v nobeni obliki ne more več delovati.
Glede na evropski problem, je rekel ministrski predsednik Baldvvin, da morajo Nemčija, Francija in Anglija skupno delati za mir v Evropi. On je prepričan, da ho privedel Nomčijo in Francijo do skupnih pogajanj. Konferenca med Nemčijo in Francijo hi v mnogem okrepila varnost miru v Evropi. Naša vlada je prepričana, da
jc v tem trenutku mir najboljše sredstvo in zato mora vlada soglasno podpreti zunanjega ministra Kdena pri njegovem delu.
Opozicija je konsternirana
Voditelj opozicije, major A t h 1 e c, je silno napadel te Baldwinove besede. Itekel je, da bo v torek stavil predlog nezaupnice vladi. Odločitev angleške vlade, da se sankcije ukinejo, lo kon-sternirala Zvezo narodov. Priznati si moramo, da je angleški prestiž topot res zelo hudo ranjen iu da močno krvavi. Bojazen vojne in nevarnost za m i r pa bo narastla, čim manj se bo Anglija ču tila vezano po določilih čl. 16. pakta ZN.
Kdo bo predlagal ukinitev sankcij ?
London, 18. junija. Zdi se, da je, domenjeno, da bo, ako nobena druga država tega ne bo hotela prevzeti, predlagala ukinitev sankcij Avstralija.
Smernice grške politike
Atene, 18. junija. AA. Predsednik grške vlade in zunanji minister Metaxas je danes dopoldne sprejel poročevalce tujih listov. V svoji izjavi je najprej energično zavrnil vse glasove o možnosti uvedbe diktature na Grškem, nato je pa odgovoril na tale vprašanja:
Kakšno stališče bo zavzela Grčija na konferenci v Montreuxu o oborožitvi morske ožine?
Grčija je zaveznica Turčije in mi se skladamo z njo, je odgovoril g. Metaxas. Podpirali jo bomo pri njenih upravičenih zahtevah. NaSa stališča v vseh glavnih črtah tega vprašanja so enaka.
Kaj nam lahko poveste o obisku g. Schachta?
Obisk g. Schachta je imel edino namen, uredili nekatera vpraianja gospodarskega značaja med Nemčijo in Grčijo. Doseženi sporazum se nanaša izključno na uporabo grških zmrzlih kreditov v Nemčiji. Glede bodočega sodelovanja na gospodarskem polju pa med našima državama še ni sklenjen noben sporazum.
Zadnje dni mnogo govore o možnosti sklenitve sredozemskega pakta. Kakšno je grško stališče o tem vprašanju?
Grčija je majhna država in ne more dati no-
bene pobude za sklenitev takega pakta, je odgovoril g. Metaxas. Sicer pa doslej še nismo dobib nobenega takega predloga. Mi bi zelo radi podpisali pakt, ki bi obsegal vse države ob bregovih Sredozemskega morja.
Na koncu je g. Metaxas govoril o grško-bol-garskem razmerju in pri tej priložnost-' poudaril, da so vse težkoče, ki danes obstoje med Grčijo in Bolgarijo, izključno gospodarskega značaja, nikakor pa ne političnega. Nato je šc doda'1, da si grška vlada kar najiskreneje želi njihove definitiv-ne ureditve v kar najkrajšem času.
Italija za Habsburiane
Dunaj, 18. junija, c. Današnja ^Reichspost-t prinaša zanimivo vest iz Kima o stališču italijanske vlade do habsburškega vprašanja. List meni, da je italijanska vlada dala razumeti, da je vprašanje vzpostavitve Habsburžanov čisto notra-njn politična zadeva Avstrije in da to vprašanje ne more imeti nobenega mednarodnega pomena.
Nenasilni zmaj
Korupcija je zmaj, ki največ požre narodnega dola in premoženja. »Trgovnfcke novine«, ki izhajajo v Belgradu, so v nedeljo 7. junija posvelile tej kugi dolg članek, v katerem , takole govore o korupciji:
»Zahtevam preiskavo, najstrožjo, najbolj neusmiljeno preiskavo!« — je dejal te dni neki minister nn Angleškem. In tako preiskavo ni zahteval proti kakemu korupcionistu, ki bi bit zoper njegovo delo ali zoper njegovo stranko. Ne, preiskavo je zahteval proli sebi in svojemu lastnemu sinu, ker je izvedel za neko proračunsko afero, za nekakšno dajanje podatkov, še preden ie bil proračun objavljen. In takoj nalo je angleški minister James Tliomas, eden izmed najbolj poštenih ljudi Velik-' Britanije, podni ostavko. Zaradi indiskretnosti svojega sina. Pa čeprav je sam popolnoma pošten, je moral minister Tliomas vendar računati z javnim mnenjem, ki obsoja take indiskrecije ministrskih sinov.
Mnogo hujša kot indiskrecija, to je raznaša-nje zaupnih stvari splošnega značaja, pa je pošast, ki žre današnjo družbo in ki "je znana pod imenom korupcija. Ta nesreča tudi nam ni prizanesla, še več, mogli bi reči, da je redko katora država tako občutila na sebi 6trašne posledice korupcije, kakor naša.
Korupcija ima več oblik. Njena najpreprostejša oblika je kupovanje vesti za gotovino, plačevanje uslug izven in mimo zakona s srebrnjaki in bankovci, dragocenimi »darili«, obsežnimi »proti-uslugami«, povračili na ta ali na oni »način«, kt ga zakoni in predpisi družabne morale ne dovoljujejo. V to korupcijo spada sistem napitnin — »bakšiša« — po pisarnah, začenši pri občinskih uradih pa do najvišjih oblasti. Korupcija pa je tudi zapiranje oči pred protizakonitostmi drugih, molk, kadar pride na dan protizakonitost, naizvr-ševanje dolžnosti, kadar in kakor zakon to zahteva. Pri nas se večkrat obravnava vprašanje, odkod naša korupcija. Pri tem na splošno napak sklepajo, da je pojav korupcije pri nag novejšega datuma in da so jo v našo državo prinesli ljudje iz tistih krajev, ki so se po svetovni vojni pripojili Srbiji. Korupcija pa je mnogo starejšega izvora. Svoje korenine ima še v lurški upravi, kjer je posebno cvetela, kar potrjuje še danes znan pregovor: »Tudi sultan ima nabiralnik za bakšiš.«
Danes ta družabna bolezen cvete po vseh naših krajih. S tako silo zastruplja moralo naše družbe, da so v resni nevarnosti temelji, na katerih država 6loni. Kadar zaradi korupcijc prihajajo na zatožno klop tudi najvišji uradniki in celo bivši ministri, kadar mine malokateri teden, da ne bi časopisi pisali o kaki debelejši korupcionistični aferi, potem je to že pojav, ki ne zasluži samo splošne pozornosti, ampak tudi najostrejše ukrepe za pobijanje korupcije. Zaradi korupcije trpi vse naše gospodarsko življenje. Ako hočete, da vas kak sluga prijavi tako, kakor ste prišli, boste to brez ovir dosegli šele. ko ste mu v roko stisnili vsaj deset dinarjev (sicer korumpirana miselnost, vendar pa najmanjša korupcija, op. ur.). Ako vam je za natovorjenje potreben železniški vagon, morate najprej omehčati predstojnika, če ga hočete dobiti pravočasno. Dobe se tudi taki postajonačel-niki, katerim tovarne in velike tvrdke dajejo redna mesečna »darila«, da bi v času velike kampanje gotovo pravočasno dobile vozove. I'o nekih carinarnicah in trošarinskih postajah poznajo poleg rednih še posebne »takse«, s katerimi se doseže hitro odpravljanje neodložljivih poslov. Ako na pr.
neki gospodarstvenik želi postaviti večjo delavnico, tovarno ali električno centralo, ali če kdo želi odpreti kavarno ali kaj podobnega, za kar je treba •odobrenja krajevnih oblasti, se mora najprej »mod štirimi očnii« pogovoriti s tajnikom, pisarjem ali predsednikom in ako je tu znal napraviti dobro razpoloženje, bo stvar lažje tekla, t. j. ako zna »govoriti francoski«, kakor se temu navadno pravi, je lahko prepiičan, da s te strani ne bo ovir. In tako v neskončnost. Strašna bolezen, ki neusmiljeno razsaja in se prime vsakega, bogatega in revnega, starega in' mladega, in ki zlasti gospodarstvu prizadeva večmilijonsko škodo.
Zanimivo pa je, da so korupcijo z drastičnimi ukrepi zatrli vprav v tistih državah, kjer je do konca vojne najbujneje cvetela: v Rusijj_ in Turčiji. — Pred dešetimi leti je nekaj naših inženjer-jev odšlo v Turčijo gradit železniške proge. Takoj po prihodu so se prijavili pristojni policijski oblasti, kjer so jim rekli; »Gospodje, tu boste svobodno delali in če spoštujete zakone te države, se vam ni ničesar bati. Ako bi vam kdo kakršnokoli krivico storil, naznanite to obla6ti in uživali boste, popolno zaščito. Samo ne poskušajte, dq bi kateremukoli uradniku ponujali kakšno nagrado, ker je tu to strogo kaznivo«. In bilo je točno tako. Nova Turčija je korupciji neusmiljeno stopila za vrat.
Mi danes vpijemo, ker na6 duši korupcija. Mi vzdigujemo glas zoper njo in pozivamo pristojne, da uzakonijo zakon, ki bo korupcijo neusmiljeno preganjal in jo zatrl.«
Tako »Trgovačke novine« o korupcije. Kakor vsako iskreno borbo proti korupciji pozdravljamo in jo z vsemi močmi tudi podpiramo, vendar pa zelo dvomimo, da bi kak nov zakon proti korupciji krupcijo res zatrl. Ali se je dosedanja korupcija zato tako razpasla, ker je bila dovoljena? Ali 18 let država ni imela nobenega zakona, po katerem bi mogla kaznovati tatvine javnega denarja in goljufije? Zakonov, zoper korupcijo je že dovolj. Civilni kazenski zakon, zakon o zaščiti države, zakon o civilni upravi, pravilniki in poslovniki itd., zakonov za preganjanje korupeje dovolj! Korupcija pa je v tem, da ee ne izvršujejo zakoni. Ze po dosedanjih zakonih je vsakega korupcionista mogoče kaznovati z najstrožjimi kaznimi, tako da bi nikdar več ne videl belega dne. In če se dosedanji zakoni ne izpolnjujejo, kdo je porok, da se bodo novi zakoni vestno izpolnjevali? Tem zakonom vdihniti duha in življenje, to bi bil konec korupcije! To pa je mnogo težje, kakor izdelati nov papir. — Drugo pa je: samouprave. Po občinah se po navadi ne krade, ker ljudje na eni strani lažje pazijo na svoj denar, na drugi strani pa tu tudi ni takih vsot, da bi ee mogli od njih rediti korupcionisti večjega kova. Tudi bivše oblastne samouprave na tej bolezni niso bolehale, vsaj vse ne. O slovenskih dveh vemo prav dobro, da sta poslovali nad vse pošteno. V centrali pa ljudje izgubijo sled za svojim denarjem in tudi ne morejo tako nadzirati zapletenega poslovanja. — Značilno je, da se vsi korupcionisti tako upirajo vsakemu oniiljenju centralizma, ker vedo, da bi bilo s tem njihovih zaslužkov konec. Centralizem je k o t i š č e ko r u p c i j e. Največja krivica pa je v tem, da morajo spričo centralizma Vso pokrajine prispevati na žrtvenik korupcije, tudi tiste, ki so same zmožne poštenega poslovanja. Čim več prispevajo v eno kašo, tem več Ugrabi korupcija. Vsak, kdor je resno proti korupciji, mora biti tudi proti centralizmu/ njeni skrivalnici.
Srčne skrbi in želje
j i jugoslovenshega Iramasonstva
Gospod Niko Bartulovič, stoprocentni frama-son in integralni jugosloven, izdaja nedeljski časopis za kulturna, socialna« gospodarska in politična vprašanja z imenom »Javnost«. Ker framasonerija nima prav tako nobene pozitivne idejne vsebine in podlage, kakor je nima integralno jugoslovenska frazarija, je tudi »Javnost«, ki izhaja v Belgradu, brez vsakega smisla in duha. Edino, kar je še ideji oddaleč podobno, je v jugoslovenski unitarizem oviti framasonski internacionalizem, ki ga »Javnost« izpoveduje, in ta ideja je pusta in prazna ko jalovo jajce. V svoji zadnji številki je ta list odkril novo nevarnost za narodno in državno edin-stvo in to je svetovna katoliška organizacija Reg-num Christi, kateri je ctlj, da bi Bpg vladal na zemlji, kar' našim jugoslovenskim framasonom seveda ni všeč. Prav ;tako pa se gospod Niko Bar-tulovič zaganja v društvo »Krščanska šola«, češ da s svojimi zahtevami po krščanskem poduku in vzgoji, po odpravi ateističnega duha prežetih učbenikov in po svojem stališču proti unifikaciji šolskih knjig nasprotuje verski strpnosti in propagira plemenski separatizem ter se s tem postavlja tudi v nasprotje s programom JRZ.
Gospod Niko Bartulovič, ki je tako navdušeno služil bivši jugoslovenski fašistični diktaturi, naj za JRZ ne skrbi, ker ta se bo branila sama, če in kadar se ji bo zdelo potrebno. Pač pa naj vzame na znanje, da je temeljna zahteva demokracije, kakor jo zastopa JRZ, da je vsaka vera popolnoma svobodna, da se izživlja in deluje tako, kakor to zahtevajo njeni principi, najmanj pa, da sme vzgajati svoje člane v svojem mišljenju: katolike v katoliškem, pravoslavne v pravoslavnem, muslimane v muslimanskem. Istotako mora biti katolikom svobodno, da se v verskem pogledu združujejo v
svetovnih organizacijah, kakor je ,to svobodno framasonom in marksistom, na katere se framasoni danes naslanjajo. Za jugoslovansko državo pa so gotovo katoliške svetovne organizacije, ki imajo za cilj širjenje in utrditev vere v Boga, v od Boga postavljeno avtoriteto ter v državljansko poštenost in zvestobo, več vredne in koristne ko framason-ska tajna društva, ki v zvezi z moskovskim ateizmom in kulturnim terorizmom izpodkopujejo temelje krščanskega družabnega reda, pa naj se tudi maskirajo z barvami jugoslovenskega nacionalizma, kakor se belgrajska »Javnost«. Tudi za jugoslovan-stvo naj uredniki »Javnosti« ne bodo v skrbeh: edinost in sloga Jugoslovanov bo sigurno bolje pro-spevala in se utrjevala, če se bo tiaslatijala na medsebojno dejavno krščansko ljubezen, kakpr jo u<H katoliška vera v praktičnih življenjskih odnošajih državljanov ene države, naj bodo po svojem poštenem prepričanju kateregakoli naroda, stanu ali vere — kakor če bi morala iskati opore v znani framasonski nestrpnosti, ki je pri nas že pokazala, kaj zna, ko je s svojim jugoslovenskim integra-lizmom razvnela samo sovraštvo in prepir ter poglobila razdvojenost med Jugoslovani.
Država se nima bati nobene katoliške fronte, pred katero Niko Bartulovič svari ko afriški vedež ! s svojim bobnom, saj taka fronta, kateri se more pridružiti vsak pošten človek — tudi pravoslavec, protestant in musliman — more državo le utrditi, državljane v moralni solidnosti in medsebojni ljubezni združevati ter jih usposobiti za borbo proti državo razkrajajočemu mednarodnemu ateizmu, dočim brezverska fronta države Ie ruši, kar vidimo danes na lastne oči na vseh koncih in krajih Evrope in po vsem svetu, kjerkoli ima framasonstvo še kaj besede.
Blum razpušča
Podržavljenje vojne industrije
organizacije
Pariz, 18. junija, c. Danes popoldne se je sestala vlada na sejo pod predsedstvom predsednika republike Alberta Lebruna. Na tej seji je bil sprejet zelo važen sklep. Notranje minister je namreč na podlagi dekreta z dne 10. januarja t, 1. predložil predsedniku republike v podpis odredbo, s katero se razpuščajo sledeče borbene in zasebne vojaške organizacije: »Ognjeni križi«, desničarska mladinska organizacija »Jeunesse patriote«, fašistična organizacija »Francistov« in »Solidarite fran-caise«. Razpust stopi v veljavo, ko bo odredba
objavljena v uradnem listu, kar se bo zgodilo tekom te noči.
Podržavljenje vojne industrije
Pariz, 18. junija, c. Dopoldne se je vršila seja vlade pod predsedstvom podpredsednika vlade in vojnega ministra Daladiera. Daladier je na tej seji predložil zakonsko besedilo zakonskega predloga, s katerim se v Franciji nacionalizira vsa oboroževalna industrija.
Delo vlade
Same ironte
Same fronte! Delavska fronta, ljudska fronta, delavsko-kmečka fronta, fronta delovnega ljudstva, fronta delavnega naroda, fronte na vse strani. Zdi se, da nas bodo mesto nekdanjih strank sedaj začele fronte klati na vse strani. Poleg že ustanovljenih front se bo menda sedaj ustanovila še »nacionalna fronta«. Kaikor piše »Moravski glasnik«, ki izhaja v Cupriji, nai bi v to fronto stopili: jugoslovanska nacionalna stranka ali )NS, liodžerovi borbaši, Pohorci, Jeftieevci, skupina Igniata Stefanoviča in Narodni delavni klub, skratka vsi drobci bivše JNS in vsi centra-listi sploh. Cas ie že, pravi čuprijsko glasilo, da pride do pomirienia med vsemi nacionalističnimi pozitivnimi močmn. Združeni nacionalisti bodo imeli odločilno besedo pri izgraditvi naše države Vu izgradjivaniju naše države«).
Nas pravzaprav nič ne zanima, kdaj se pomirijo med seboj vse nacionalistične moči, tudi nas ne zanima, zakaj so tako sprte med seboj, le zdi se nam, da ni lepo, vedno govoriti o »iz-gradjivanju naše države«. Saj vendar nismo v
Francija dobi posojilo
Washington, 18. junija. AA. Štefani: Listi objavljajo vest, da se sedaj sklepa tajno jiosojilo francoski vladi v višini ene milijarde dolarjev. Ameriška vlada je postavila pogoj, da se mora pred sklepom posojila urediti vprašanje francoskih vojnih dolgov Ameriki.
Katoliška akcija
Rim. 18. junija. AA. Havas: Po vesteh tiska krožijo vesti, da bo Vatikan kmalu definitivno organiziral Katoliško akcijo, na čelo katere bo postavljen kardinal kot prefekt.
Širajli v Belgiji
Bruselj, 18. junija b. Včeraj so se sestali predstavniki delodajalcev in strokovnih zvez pod predsedstvom ministrskega predsednika Van Zeelanda, da dosežejo sporazum glede zvišanja delavskih mezd in izboljšanja delovnega časa. Takoj nato je bila seja vlade, na kateri je van Zeeland obvestil o sporazumu med zastopniki delodajalcev in delavcev. Po seji je bilo izdano uradno poročilo o doseženem sporazumu, v katerem se je povdarjalo, da bo strokovno gibanje prenehalo in da se bodo delavci najkasneje v |X)iicdeljek vrnili na delo.
Bruscl, 18. junija, b. S posredovanjem vlade jc prišlo včeraj do sporazuma v zadevi stavkovnega pokreta. V vladnih krogih so prepričani, da bo po tem sporazumu slavka prenehala in da se bodo delavci vrnili na delo kakor v Franciji. Po neka terih informacijah pa se stavkovno gibanje razvija dalje. Ekstremni elementi so celo povzročili nekaj sabolažnih dejanj in napadli nekatere oblastne predstavnike.
Tudi v Franciji še ni konec
Pariz, 18. junija, b. Stavkono gibanje še vedno ni končano. Neprestano stopajo v stavko razne industrijske panoge. Zaradi močnega stavkovnega pokreta, so se v Marsrju spopadli socialisti in komunisti z nacionalističnimi skupinami. Prišlo je do hudih pretepov, v kalerih je obležalo nekaj ranjencev na ccsti in jc šele energična policijska interven cija razdvojila nasprotujoči si stranki
letu 1918 ali 1921, tedaj se je država gradila, sedaj pa obstoja že 18 let i.n na inozemstvo gotovo ne napravi dobrega vtisa, ako neki ljudje neprestano govore, da še vedno »grade« državo. Ali je stoletni napor največjih idealistov in delo najboljših državnikov po letu 1918 bilo res vse zanič in zastonj? Poglejte druge povojne države! • Zgrajene in ustanovljene so bile in danes se samo še razvijajo in iščejo le, da bi čimbolj odgovarjale potrebam državljanov, nihče pa že zdavnaj ne govori več o »izgradjivanju« države. Koliko časa se bo pa naša država še »lzgradji-vala«? Ako gre tu za iskanje novih oblik, katerih v medsebojnem življenju še nismo preizkusili, po- : tem bo pač treba izbrati kak drug izraz nego ie »izgradjivanje«, ki zbuja predstavo, kakor da sploh še nismo država, ampak nek kup brez vsa- : kega reda — če pa gre za obnovitev takih po- ; izkusov, kakor ie bila nesrečna diktatura, ki je j ustvarila vse kaj drugega ko red in soglasje, po- | tem naj nameravana »nacionalna fronta« kar li. ivvidira, da se ne bo trudila zastonj.
Seja mariborskega obč. sveta
Maribor, 18. junija.
Mariborski občinski svet je imel danes sejo, ki je trajala komaj četrt ure. Uvodoma je jx>d-župan Zebot, ki je vodil sejo mssto odsotnega župana dr. Juvana, na predlog Glasbene Matice predlagal, da se v kuratorij Glasbene Matice ime- i nuje dr. Franc Sušnik. Potem je jioročal o obi- ! sku univerzitetnih profesorjev in zdravnikov iz Gradca v Mariboru, ki jih je mestna občina na mariborskem otoku pogostila. Sledila so poročila.
Referent prvega odseka, obč. sv. dr. Miiller, poroča, da želi vojaški erar, da bi mu mestna občina odstopila 1290 kv. metrov obsez.no zemljišče jx>leg vojaškega senika v Stritarjevi ulici. Mestna občina je pripravljena ta svet odstopiti pod pogojem, če odstopi vojaški erar košček sveta poteg vojaške bolnišnice, čez katerega bi se podaljšala Jadranska ulica ter napravila nova zveza med Stritarjevo in Linhartovo ulico.
Za tretji odsek je poročal Jože Štabej, da sc bo položil v novi magdalenski šoli jk> hodnikih tlak iz linoleja. Med licitanti je bila najcenejša i tvrdka Veka iz Maribora, ki je popustila 10% na j uradni jtroračun v višini 165.000 din. '
Za četrti odsek je jioročal ravnatelj Hrastelj. j Proračun za zidavo nove mngdalenske šole se je moral zvišati za 40 —50.000 din zaradi zvišanja mezd gradbenemu delavstvu v smislu ljubljanskega sporazuma. Vsota je bila soglasno odobrena. Na enem izmed prihodnjih sestankov se bo obravnavalo tudi vprašanje mezd delavstva, ki ga zaposluje mestna občina iz sredstev pomožne akcije.
Ob zaključku seje je podžupan Zebot sporočil, da bo tudi prihodnji teden slična kratka seja, na kateri se bodo oddala mala dela za mestno občino je leto, nakar je bila javna seja za-
ključena. Nadaljevala se je tajna seja.
Na smrt obsojeni razbojniki
Belgrad, 18. junija, m. Tukajšnje kasacijsko sodišče je [»trdilo 4 smrtne obsodbe, ki jih je izreklo zaječarsko okrožno sodišče zaradi razbojniškega napada na pošto. Smrtna obsodba je doletela Avramo Našujico, Stanislava Ridžiča, Nikolo Sapalanovicn ter Diordia Trajiloviča.
Belgrad, 18. junija, m. Danes dopoldne od 10 do 13 in popoldne od 17 do 20 je imel zopet sejo gospodarsko-finančni odbor ministrov. Na obeh sejah je odbor obravnaval razne resorne zadeve, zlasti pa vprašanje letošnje žetve. Ugotovile so se smernice, po katerih bo državna uprava vplivala na to, da bo naš poljedelec imel Od letošnje dobre žetve čim več dohodkov. Odbor je na dinašniih sejah tudi razpravljal zelo dolgo o osnutku uredbe o minimalnih delavskih mezdah. V tem pogledu pa še ni prišlo" dO odločitve, ter so bili določeni ministri za socialno politiko Dragiša Cvetkovič, trgovinski minister dr. Vrbanič in ministra brez listnice dr. Krek in ing. Djordjevič, da ,x>novno prouče ves ta problem in vse zbrano gradivo, ter da izdelajo končen predolog uredbe o minimalnih delavskih mezdah.
Bodijeva aiera
Belgrad, 18. junija, m. V znani tihotapski aferi Bodi—Ika Novakovič 60 včeraj organi tukajšnje policije odkrili na stanovanju dr. Bodija veliko zalogo perzijskih preprog. Preproge so bile skrite v neki vdolbini, ki se je nahajala v zidu salona v Bodijevi hiši. Policija je včeraj odkrila tudi velik zaboj vtihotapljene srebrnine in drugih dragocenih predmetov v skladišču ravnateljstva Rečne plovbe. V tem zaboju jc bil med drugim tudi svečnik, ki je bil svojčas last bivšega avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Vse zaplenjene stvari so danes policijski in carinski organi popisali in jih spravili v posebno skladšče na carinarnici. Včeraj popoldne je bila v Osijeku zaslišana tudi žena Nečajeva.
Laza Markovič nima sreče
Belgrad, 18. junija, m. Današnja »Samouprava« objavlja daljše poročilo iz Splita, v katerem pravi, da je dr. Laza Markovič, pripadnik tako-imenovanega bivšega glavnega odbora JRZ doživel na svojem krožnem potovanju po Hercegovini in Dalmaciji popoten fiasko, ter da skoro nikjer sploh ni mogel imeti sestankov, ker ni našel somišljenikov. Velika večina pristašev bivše radikalne stranke je pristopila v JRZ.
Belgrad, 18. jomiia. m. Pod predsedstvom predsedmika izvršilnega odbora in predsednika krajevnega odbora JRZ za Relgrad, Zemun in Pančevo dr. Mivlana Stojadinoviča bo jutri plenarna seja krajevnega odbora JRZ za omenjena tri mesta. Na dnevnem redu bodo tekoče zadeve.
Za trboveljski rudnik
Belgrad, 18. junija, m. Minister za gozdove in rudnike O jura Jankovič je odobrit Trboveljski premogokopni družbi, da lahko uporabi znesek 30 milijonov dinarjev za izvedbo velikih investicijskih del za modernizacijo rudnika in povečanje električne centrale v Trbovljah.	p
Intervencije posl. Pevca
Belgrad, 18. junija, m. Tu se mudi poslanec JRZ za gornjegrajski okraj Rudolf Pevec. Danes je posredoval pri pomočniku generalnega ravnatelja jugoslovanskih državnih železnic g. Cugmusu zaradi električne razsvetljave na železniški postaji Šmartno ob Paki. Ta razsvetljava je nujno potrebna predvsem iz tujskoprometnega ozira, ker je ptostaja Šmartno ob Paki ihodišče za izletnike za gornjo Savinsko dolino. G. Cugmus je poslancu Pevcu obljubil, da bo storil V6e za preskrbo kreditov, ki so potrebni za izvedbo omenjenih del.
Belgrad, 18. junija, m. Na posredovanje slovenskih ministrov in poslanca Rudolfa Pevca je prometno ministrstvo dovolilo polovično voznino splavarjem iz Gornje Savinjske doline pri povrat-
ku iz južnih krajev domov.
•
Belgrad, 18. junija, m. Tu jc umrl upokojeni učitelj in dolgoletni predsednik jugoslovanskega učiteljskega združenja g. Vlada Petrovič.
Zahteve priv. nameščencev
Belgrad, 18. jun. m. Društvo za zaščito brezposelnih trgovskih in privatnih uradnikov je imelo te dni v Zagrebu občni zbor, na katerem je bila sprejeta resoucija, katero so danes delegati prinesli v Belgrad z namenom, da jo izroče predsedniku kr. vlade dr.-Stojadinoviču. V resoluciji ^trgovski pomočniki in zasebni uradniki zahtevajo, naj merodajni činitelji ukrenejo vse potrebno, da ,?e čim bolj omili brezposelnost v državi, V ta,,fcaiJ*jen naj se čimprej izdajo posebni socialni zakotfi, s katerimi naj se inozemcem sploh prepove delo v naši državi. Delegati tudi poudarjajo, da je velika krivica, da je veliko število državnih in samoupravnih vpokojencev še vedno zaposlenih po privatnih službah ter da imajo na ta način po dve plači, dočim na tisoče nezaposlenih nima niti najpotrebnejših sredstev, da se prežive. Z zakonom ali uredbo naj se tudi prepove, da bi mož in žena službovala pri istem podjetju. Potrebna bi bila tudi uredba o prisilnem zavarovanju v slučaju nezgode in nedoletnosti. Enako naj bi se tudi z uredbo prisililo vsakega kvalificiranega nezaposlenega delavca, da sprejme kakršnokoli delo, seveda po svoji sposobnosti, za določeno minimalno mezdo. Društvo zahteva, da se z zakonom prisilijo delodajalci, da z nameščenci sklenejo kolektivne pogodbe in da se v trgovini in industriji uv«de 40 urni delovni teden.
Osebne vesti
Belgrad, 18. junija, m. Prestavljeni so sledeči finančni uradniki: Jakob Fortuna iz Žure (Pri-zren) v Beltince, Rudolf Ogrizek H Lijeve reke v Dolnjo Lendavo, Miloš Bizjak iz Caribroda v Ljubljano, Franc Strmšek iz Rostuša v vardareki banovini v Dolnjo Lendavo, Anton Rozman iz Djako-vice v Hotedrščico, Leopold Birsa iz Babušnice v Gornji grad, Alojzij Jelen iz Krive Palanke na carinarnico v Maribor, Janez Jerina iz Priložca v Maribor in Valentin Hribernik iz Mostarja v Maribor. —
Belgrad, 18. junija, m. Napredoval je dr. Matija Petlič za konsultorja 6. pol. skup. na škofijskem ordinariatu v Belgradu.
Belgrad, 18. junija, m. Za strokovnega učitelja v 9. jx>1. skup. na državni srednjetehnični šoli v Ljubljani je postavljen Vitalije Graborov, dosedanji pomožni geometer iste skuj>ine v kat. oddelku finančnega ministrstva.
Gostič v Belgradu
Belgrad, 18. junija, m. Snoči je zopet v tukajšnji operi gostoval tenorist ljubljanske opefe Gostič v vlogi Janka v Smetanovi »Prodani nevesti«. O njegovem drugem nastopu se glasbeni kritik »Pravde« Dragutinovič zelo pohvalno izraža. Omenja pa, da je tenorist Gostič že precej izmučen. V njegovo opravičilo pa navaja veliko število opernih predstav, ki jih jc imel pred kTatkiim v ljubljanski oi>eri.
Zoper J V Z
Belgrad, 18. junija, m. Nocojšnja »Pravda« objavlja daljši napad na poslovanje Jugoslovanskega učiteljskega združenja, predvsem pa na predsednika tega Združenja Ivana Dimnika. Kritike poslovanja odbora JUZ so fiodpisali upravitelj ni tukajšnji ljudski šoli Jovan Jovanovič, učitelj Zi-vojin Radojkovič, Aleksander Adamovi« in Miodrag Jankovič.
Naša vina
Belgrad, 18. junija, m. V kratkem bodo prispeli v našo državo nemški strokovnjaki, ki bodo določili, kalere vrste našega vina t»i prišle v lestev za izvoz v Nemčijo, v iznosu 2000 vagonov. Ker pri nas v večjih količinah ni tipiziranih vin, So interesenti že začeli akcijo, da bi se ustanovilo štiri ali pet vinarskih zadrug.
★
Peking, 18. junija, b. Tukajšnji dijaka so pričeli stavkati, ker so jajTonoMskc ohlasti razpustile vse dijaške organizacije.
Nova monumentalna zgradba:
Bogoslovno učilišče v Mariboru
Glavni trakt dolg 120 m. — Trije stranski trakti Gradbeni stroški 6 do 7 milijonov dinarjev
Tako bo novo bogoslovje v Mariboru. Glavni trinadstropni trakt ima v drugem in tretjem nadstropju hišno kapelo, v pritličju in prvem nadstropju pa slavnostno dvorano. Ta del trakta ima visoka okna, ki segajo skozi vsa nadstropja. Na južni strani glavnega trakta sta priključena dva dvonadstropna stanovanjska trakta V ospredju vidimo sprejemno dvorišče, zaprto e pergolo, stopniščem in porto. Popolnoma na levi je gospodarski trakt.
Ljubljana, 18. junija.
Te dni je odobril g. ban dr. Marko Natlačen načrte za novo bogoslovno učilišče v Mariboru, za čigar zgradbo bo v kratkem lokalni ogled. Ker bo zgradba grajena v odsekih, bodo z delom ie letos začeli.
Potreba za novo bogoslovno učilišče v Mariboru je v resnici zelo velika. Dosedanji prostori, v katerih je semenišče, že dolga leta ne ustrezajo sodobnim zahtevam internata in učilišča. Sicer pa tudi prvotno niso bili namenjeni za semenišče, ampak za rezidenco redovnikov Družbe Jezusove in za njihovo gimnazijo. Celo državna gimnazija, ki je gostovala nekaj desetletij v jezuitski gimnaziji, se je že leta 1892 preselila v novo lastno poslopje.
Pcmanikanje D"»>tota.'n srn;a
Glede na razpoložljive prostore je bilo semenišče v samostanu že vedno na tesnem. Odkar sta pa bila pritegnjena v apostolsko administracijo la-vantinskega škofa še Prekmurje in Mežiška dolina, se je pomanjkanje prostora že tako občutno poznalo, da je bilo skoraj zavirano redno delo semenišča. Je pa še druga slaba stran starega jezuitskega samostana na Glavnem trgu, ki vprav zahteva zgradbo novega semenišča. Samostan ima namreč izrazito severno lego, tako da v sobe in učilnice skoraj nikdar ne posije sonce. Ker je samostan star, je zgrajen iz kamenja, tako da so stene zelo debele, mrzle in vlažne. Neugodna lega in stara neprimerna zgradba pa ne odgovarjata zdravstvenim zahtevam takega zavoda in je bivanje v njem združeno s stalno nevarnostjo za zdravje.
Akcija za novo semenišče
Vsi ti razlogi so vzpodbudili knezoškofijski or-dinarijat. da je že leta 1928 začel akcijo za gradnjo novega, primernejšega semenišča. Začeli so nabirati prostovoljne prispevke, ki naj bi omogočili graditev razmeroma obsežne in seveda tudi drage zgradbe. Lani je knezoškofijski ordinarijat pridobil tudi že primerno stavbišče. Izbrani svet leži nekoliko izven mesta v smeri proti Kamnici ob južnem vznožju znane Kalvarije. Zemljišče je glede na bližino mesta in zelo ugodno in prijazno lego nad vse primerno za novo semenišče.
Načrti
Da se zamisel novega semenišča čimprej izpelje in tudi zato, ker bogoslovno semenišče ni le cerkven zavod, ampak tudi državni — saj država plačuje bogoslovne profesorje, sodeluje pri njih imenovanju, ustanavlja nove profesorske stolice ter skrbi za vzdrževanje zgradbe
to, da vse poslopje s približno 120 sobami nima niti ene sobe, ki ne bi dobila dovolj sonca ali bi bila obrnjena samo na sever. Tudi zunanjost bd kljub skromnemu gradbenemu materijalu zelo lepa in bo poslopje napravljalo prav veličasten vtis.
Park in sprejemno dvorišče
Kakor že omenjeno, se bosta v sredi in na vzhodnem koncu glavnega trakta priključila dva skoraj 30 m dolga trakta. Med tema traktoma bo lep razsežen park. Od srednjega trakta proti zahodu pa bo mesto parka splanirano lepo sprejemno dvorišče, ki bo tlakovano s pohorskim granitom. Na jugu bo to dvorišče zaprto z lepo pergolo, na zahodu pa bo s ceste dohod na dvorišče po širokem stopnišču. Na vogalu dvorišča, kjer se bo končala pergola in pravokotno na njo začelo stopnišče, bo še majhna porta. Od vzhodnega roba glavnega trakta pa bo šel še en trakt, ki se bo priključil na glavno stavbo na severni strani in šel v dolžino 30 m v smeri proti severu. Ta trakt bo namenjen gospodarstvu bogoslovja in stanovanjem za služinčad.
Stroški 6 do 7 milijonov dinarjev
Ves načrt novega bogoslovja je izredno posrečen. Izvrstna je zlasti razdelitev prostorov, ki so razvrščeni tako, da je vsa stavba po svojem namenu razdeljena v organske dele, ki sami zase kar najbolj odgovarjajo potrebam, hkrati pa združeni v celoto predstavljajo lepo mojstrovino sodobne arhitekture. Ker bo tudi zunanjost zgradbe zelo okusna, se opravičeno veselimo, da bo mariborsko semenišče v bližnji bodočnosti dobilo tako lepo in veličastno zgradbo, ki bo stala okrog 6 do 7 milijonov dinarjev.
Razdelitev oddelkov
V glavnem moremo ločiti v novem bogoslovju sledeče glavne organsko zaključene oddelke: Učilišče bo imelo štiri predavalnice po 30 oseb, dve manji predavalnici, sejno in konferenčno sobo ter izpitno 6obo. Za študij bo posebna študijska dvorana s čitalnico in knjižnico z arhivom. Nadalje bosta še dve sobi za učila, pet glasbenih sob s klavirji in harmoniji in velika predavalnica, ki bo obenem skupna pevska soba za 60 pevcev. Stanovanja bodo razdeljena na 90 enoposteljnih sob za bogoslovce in 10 sob z dvema posteljama. Nadalje bo še stanovanje za ravnatelja in štiri profesorska stanovanja. Kot skupen dnevni prostor za oddih pa je namenjena soba za kadilce, v kateri bo prostora za 50 oseb.
Dočim spadajo dosedaj omenjeni prostori pod klavzuro, bodo izven klavzure sprejemno dvorišče z veliko vežo, slavnostna dvorana, govorilnici za bogoslovce in duhovnike, skupna obednica za gojence in vodstvo, mala obednica za tujce in profesorje in hišna kapela s petimi oltarji in stransko kapelo za posle.
Za gospodinjstvo bo opremljena kuhinja s stranskimi prostori, pomivalnica, pekarna, shrambe in jedilnica za posle. Seveda bo vsa zgradba ogrevana s centralno kurjavo in bo v kleti kotlarna, poleg nje pa pralnica in likalnica. V gospodarskem traktu bodo še stanovanja za sestre in posle. — Za krepitev zdravja in neoviran telesni razvoj bo na razpolago velika telovadnica s telovadnim orodjem in veliko kopališče s prhami. Za bolnike bo urejena tudi manjša hišna bolnišnica, v kateri je večja skupna bolniška soba, nadalje tri sobe za infekcijske bolezni in soba za umirajoče. V celoti dokazuje vsa ta razdelitev, da je bogoslovje izredno posrečeno projektirano po principu, da mora biti skupen dom velike družine, ki tudi ob težavah in stiskah ne zapusti svojega domovanja.
Prepričani smo, da se bo stara želja vseh prizadetih kmalu izpolnila in bo Maribor dobil zopet stavbo, ki bo povzdignila lepoto in ugled naše obmejne postojanke.
Razmere v Jadranski straži
Jadranska straža, ki naj budi med nami pomorsko zavest in zlasti zmisel za očuvanje posesti domačega morja, je bila doslej vedno prijazno sprejeta in upoštevana od celokupne javnosti, ki je to nadstrankarsko organizacijo rada podpirala. Politični vplivi resnično do nedavna niso imeli v tem društvu mesta.
Pred nekaj leti pa se je pojavilo neko trenje, ki mu je bilo vzrok centralistično upravljanje društva. Temu se je pridružila lani afera radi podpisa predsednika dr, Tartaglie, ki se je pridružil politični akciji, poznani pod imenom hrvatski memorandum. Dr. Tartaglia je moral tedaj na pritisk znanih političnih faktorjev zapustiti mesto predsednika celokupne Jadranske straže, ki je ostalo nepopolnjeno vse do jesenskega kongresa, ki je je bil v Ljubljani. Kongres je potekal na zunaj sicer v vsem sijaju, toda zborovanja delegatov iz vse države so bila zelo burna, zlasti ker je hotela neka peščica delegatov terorizirati vso skupščino. Hrvatski delegati so ponovno zelo ostro izpadali z vzkliki, češ da gre za pohorsko politiko. Zal so slovenski delegati ostali deloma neinformirani in jih je šele potek skupščine nagnil k temu, da so , večinoma glasovali za dr. Tartaglio. Nedavno je in ker je zelo | napadel splitski list »Nova doba« »Jadranski dnev-verjetno, da se bo mariborsko bogoslovje prihodnje j nik«, pri katerem je udeležen tudi dr. Tartaglia, leto proglasilo za teološko fakulteto, je na prošnjo ; radi članka »Kralj Italije — car Etiopije«, ki so ga ordinarijata gospod ban odredil, naj izdelf načrte ! ponatisnili fašistični dnevniki. Kot pri napadih za-in vse potrebne tehnične elaborate tehnični oddelek j radi poJpisa hrvatskega memoranduma pretresajo kraljevske banske uprave.	I tudi tokrat Jadransko stražo vprašanja spomenice
Stolni kanonik dr. Fran C u k a 1 a , dolgoletni j itd., ali je dr. Tartaglia še vreden časti in zaupa-ravnatelj mariborskega bogoslovja, je kot najboljši j nja, da je predsednik celokupne Jadranske straže, poznavalec potreb tega zavoda sestavil gradbeni j Prav bi bilo, da se to vprašanje zadostno in ne-program, potem ko je proučil vse slabe in dobre i pristransko osvetli tudi slovenskemu članstvu JS!
strani notranje ureditve sličnih zgradb v inozemstvu. Na podlagi tega programa, ki je obsegal vse najvažnejše gradbene zahteve sodobnega bogoslovja, je banoviniski arhitekt in projektant inž. Božidar Ču l k napravil več idejnih osnutkov, med katerimi je najbolj ugajal ta, po katerem je sedaj po odobritvi knezoškofijskega ordinarijata izdelan sedanji načrt.
Regulacija okolice
Z zgraditvijo bogoslovnega učilišča je bilo treba rešiti tudi regulacijo bližnjega gradbenega oko-
Tukajšnje članstvo pa še posebej razburja afera zaradi podpisa predsednika obl. olbora dr. Pirkmajerja, ki ga je samovoljno stavil za Jadransko stražo na predstavko glede radiofonske postaje in Prosvetne zveze, ki upravlja ljubljanski radio. Javnost kakor tudi članstvo JS vidi v predstavki političen čin, ki bi ga dr. Pirkmajer kot predsednik JS ne smel podpreti. Časopisje se je o tem že izjavilo, zanimivo pa je pisanje tednika »Slovenija« z dne 22. maja t. L, ki v daljšem članku komentira med drugim tudi podpis dr. Pirk-
. _ _ ________ „.. _ _____„_________ „	majerja in ugotavlja, da bi se Jadranska straža ne
liša, kjer bo stalo novo poslopje. Banska uprava I smela vmešavati v take politične spore, ker je je ukrenila vse potrebno, da bo poslopje po svoji pač nadstrankarska organizacija. Končno trdi, da zunanjosti in legi na zemljišču kar najbolj pri- P" tem ni šlo za nikak kulturen akt, nego naj bi pomoglo k estetski in urbanistično dovršeni za- se s tem, da so se dale vpreči kulturne ustanove, zidavi velikega Maribora. Ker bo poslopje precej ! le podprla realizacija družabne pogodbe družbe z odmaknjeno od ceste, ki gre iz Maribora proti | omejeno zavezo, ki naj bi po načrtu prevzela eks-
Kamnici, saj leži prav ob vznožju Kalvarije, bo treba zgraditi posebno dovozno cesto, ki bo zasajena z drevoredom topolov. Ta cesta bo kakih 300 m pred bogoslovjem zavila v smeri proti Kamnici, tako da ostane med cesto in poslopjem 300 m širok pas nezazidan. Semenišče bo stalo na robu tako zvanega zaščitnega pasu, ki se bo uveljavil tudi za Maribor. Tak zaščitni pas ne sme biti zazidan in mora po sodobnih načelih gradnje mest in po zahtevi gradbenega zakona vsaj v nekaterih smereh obdajati mesto. Ta regulacija bo povzročila, da se bo semenišče izredno lepo prilegalo pokrajini in tako povzdignilo lepoto svoje okolice.
Določeno stavbišče je približno na 5 m višji stopnji od ostalih parcel, tako da bo izgledalo, kakor da stoji na posebni terasi, s čemer bo estetski moment še bolj poudarjen. Jasno je, da je že arhitekt z vso tenkočutnostjo poskrbel tudi za to, da se bo zunania oblika veličastne zgradbe kar najlepše prilagodila v pokrajino. Glavni trakt, ki gre vzporedno s slemenom griča, ki se vzpenja za poslopjem, je dolg okrog 120 m in ie trinadstropen. Na ta način je poudarjeno prileganje stavbe ob vznožje gričevja Kalvarije. V tem glavnem traktu so najvažnejši prostori semenišča, tako kapela, slavnostna dvorana, knjižnica in upravni prostori. Stanovanja bogoslovcev so večinoma v dveh stranskih traktih, ki se naslanjajo na glavni trakt in gredo v smeri od severa proti jugu. Tako je omogočena gospodarsko ugodna razmestitev sob na desno in levo od hodnikov, tako da dobijo vse stanovanjske sobe dovolj sonca. Ta dva trakta sta dvonadstropna in se držita glavnega trakta na južni strani. Zato je vsa zgradba kar najbolj odprta proti jugu in soncu, severno stran glavnega trakta pa varuje pobočje Kalvarije. Na izrecno željo g. stolnega kanonika dr. Cukale je projektant pazil na
ploatacijo ljubljanske radio postaje. Družabniki te pogodbe so: Avgust Praprotnik, dr. Otmar Pirkmajer in dr. Milan Dular.
Mladi fiziki:
Janezek: Poglej, kako moč ima solnce v Kamniku, da je skrivilo tako močno desko. — Ali je pa to morda vpliv elektromagnetske indukcije teh brzojavnih žic?
Tomažek:Ali mar misliš, da ima ta tovarna toliko brzojavnega prometa? — Sicer pa to sploh ne bo držalo! To je najbrž reklama za upognjeno pohištvo.
Stvar je postala tedaj neprijetna! Ljubljanski oblastni odbor JS je izdal okrožnico, v kateri z ozirom na bližajoči se občni zbor JS v Ljubljani, ki bo 21. junija, pojasnjuje tudi to afero. Okrožnica je podpisana od dr. Pirkmajerja. V njej se članstvu zatrjuje, da je spor zaradi podpisa s Prosvetno zvezo likvidiran, odnosno da je morala ta zveza po prejemu pojasnila uvideti, da JS ni mogla drugače ravnati, ako je hotela svoje interese varovati.
Pri tem ugotavljamo, da je prejela Prosvetna zveza neko pojasnilo, in sicer en teden po izidu okrožnice, ki je datirana z dnem 12. junija. Članstvo je bilo torej postavljeno pred golo dejstvo, da je Prosvetna zveza z nekim internim aktom že zadovoljna, odnosno da se je morala zadovoljiti. Prebijemo, da je na stvari in razčiščenju zainteresirana vsa javnost, čujemo pa tudi, da Prosvetna zveza ni zadovoljna s takim pojasnilom. Kakor doznavamo, se bo s to zadevo pečal tudi nedeljski občni zbor, ki naj poišče primerno rešitev, tako da ostane mirno sožitje članstva JS usmerjeno res le za njene cilje, Prosvetna zveza dobi primerno zadoščenje, politika pa ostane pred — vratil
Shod JRZ~~ na Limbarshi gori
V nedeljo, dne 21. junija bo ob 11 dopoldne na Limbarski gori. shod JRZ za brdski okraj, Črni graben in moravško dolino. Poroča g. predsednik JRZ za kamniški okraj banski svetnik Ivan S t r c i n. Tega sestanka se polnoštevilno udeleže vsi pristaši JRZ iz omenjenih krajev, pa tudi iz drugih krajev so somišljeniki vljudno vabljeni. To nedeljo je vsako leto na Limbarski gori ob 10. uri sv. maša.
Procesija presv. Rešnjega Telesa v Belgradu
Nov uspeh altistke
gospe Bernot - Golobove
Med 4. in 13. junijem je bila na Dunaju velika glasbena prireditev: »Internationaler Wettbewerb fiir Ge-sang und Klavier«, pod pokroviteljstvom zveznega kaclerja gosp. dr. Schuschnigga ter častnim predsedstvom poslanikov vseh držav, ki imajo svoja diplomatska zastopstva na Dunaju. Mednarodno razsodišče so tvorili najboljši glasbeniki iz večine evropskih, pa tudi izvenevropskih držav. Žirija za petje je imela 63 članov iz 11 držav, tako da je bil tudi na zunaj poudarjen mednarodni značaj te glasbene prireditve. Pred ta sodni forum je stopilo 185 pevcev najrazličnejših narodnosti v nadi, da si priborijo priznanje za svojo pevsko kulturo v tej ali oni obliki. To veliko število pev-cev je po raznih preizkušnjah skoro skopnelo, le ca. 20 mladih umetnikov je doseglo odlikovanje, med njimi tudi naša operna altistka ga. Bernot-Golobova, ki je bila odlikovana s prvo srebrno plaketo. To ni njen prvi uspeh na tujih tleh, 6aj stojita še v spominu njena nastopa pred kritično italijansko publiko v Firenci in Rimu. Vendar jc to njeno poslednje odlikovanje z Dunaja še prav posebnega pomena.
Znano je, da na takih mednarodnih prireditvah igrajo veliko vlogo vsi mogoči momenti ter razna čustva, vsled katerih postane objektivna 6odba zelo problematična. V žiriji za petje so bile poleg Avstrije, katere zastopniki so imeli absolutno večino, zastopane vse sosedne države, le Jugoslavija je bila izvzeta. Pevka se je morala torej zanašati le na 6voj gla6 in na svojo pevsko kulturo. Ravno zaradi tega je njen uspeh tem večji.
Pa še nekaj je treba poudariti. Ga. Bernot-Golobova je prva pevka, kateri so glas oblikovali samo domači pevski pedagogi, pa se je kljub temu upala stopiti pred mednarodni forum samih najboljših muzikologov. Pela je med drugim tudi Mu-6orgskega »Hovanščino« v slovenskem jeziku. Ko je zapela Schubertovo »Der Tod und das Madchen«, so ji prišli čestitat pevski pedagogi raznih narodnosti ter se niso mogli načuditi njenemu glasovnemu obsegu ter njeni nižini (mali d) in kar niso mogli verjeti, da ji je vso njeno glasovno in mu-zikalno izobrazbo dala neznatna in malo znana Ljubljana.
Ponosni smo na ta velik uspeh slovenske pevke pred mednarodnim občinstvom, ki nam je pokazal tudi to, kako malo se zavedamo, kako odlične pevske vrednote delujejo v naši operi.
Trnjeva pot prometnikov
Imamo tri vrste prometnikov po distinkcijah na uniformi in plači, a vsi opravljajo isti in najbolj odgovorno, težko služIjo, to je prometno. Vsi polagajo skoro iste skušnje, ker predpisi za brzo-jav, promet in komercijelno službo so enaki in veljajo za vse. Niti enim niti drugim ni služba postlana z rožicami, vsi stoje pod dobro nabruše-nim nožem discipline, reda, znanja, točnosti, premisleka in hitre, nezmotljive odločitve, oko kontrole skrbno čuva nad njimi in prav v resnici velja za nje prislovica: >Ž eno ,,0S° v zaporu, z drugo v grobu.« Prometnik-saobračajni činovnik — to je maturant — dobi pa na tej trnjevi poti nekaj zadoščenja v napredovanju, dočim prometnik z absolvirano nižjo srednjo šolo ostane kakor prikovan za več let na enem in istem mestu. Imamo prometnike z absolviranimi 6 in več razredi srednje šole z vsemi predpisanimi skušnjami z večletno postajno službo, ki so še danes v VIII. skupini in skoro od leta 1923. brez napredovanja in s plačo, ki enači oni zvaničnlka I. kategorije. Prometnik maturant je bil preveden v III. kategorijo, dočim so bili uslužbenci v drugih resorih službe z isto predizobrazbo in manjšimi zahtevami v skušnjah, dosti manj odgovorno ln naporno služho, prevedeni v II. kategorijo in so ti uslužbenci danes v VII. skupini, prometnik-uradnik pa čaka v VIII. skupini že več let svojega zaželje-nega odrešenja; prometnik zvaničnik je bil pa primoran pred svojim liastavljenjem podpisati svojo obsodbo, da postane prometnlk-zvaničnik. Ze veliko prošenj in pojasnil je bilo stavljenih in izročenih radi tega na merodajnih mestih organizacij in ministrstva, a dosedaj vse zaman, a sedaj baje hoče naše prometno ministrstvo vsaj deloma izbrisati in popraviti te očitne in boleče krivice. Vsi prometniki se iskreno vesele te rešilne misli in dobre volje mnistrstva, s katero se omili za prometnika trdota, katero je vnesel zakonodajalec gotovo vsled nepoznanja razmer in življenja prometnika. Vsi prometniki, ki opravljajo službo kot prometni uradniki ali šefi postaj nn vseh mogočih postajah raztreseni po deželi težko pričakujejo zaželjenega dne, da se popravi očividna krivica in da se omogoči prometniku uradniku doseči
vsaj po 20 letnem službovanju z vsemi predpisanimi strokovnimi skušnjami in z absolvirano nižjo srednjo šolo in zadovoljivo oceno VIL skupino, da se dosedaj vsled napačnega tolmačenja ali sestave zakona zapostavljenim, zamujena leta štejejo naknadno v napredovanje in da se prometniki zvaničniki imenujejo za proinetnike-uradnike. Veliko zaupanje stavimo v naša gospoda ministra, posebno pa še na bivšega našega ministra pri vseh železničarjih brez ozira na politično mišljenje zelo priljubljenega dr. Korošca in pa na sedanjega gospoda ministra dr. M. Spaha.
Zborovanje delavcev kneza Auersperga
Preteklo nedeljo sc je zbralo v Društvenem domu v Dolenji vasi delavstvo s parne žage Jelen-dol in zastopstvo delavstva iz Glažute, kakor tudi vozniki, zaposleni pri tem podjetju; poleg tega pa še veliko kmečkih posestnikov, ki se zanimajo za obrat Auerspergovih žag. Predsednik krajevne JRZ je opisal dosedanji razvoj likvidacije Auerspergovih gozdov od 1. 1932 naprej. Navajal je v podrobnem razne poskuse poravnave s knezom Auenspergom, ki pa so ostali vsi, ne po krivdi državne uprave, do sedaj brezuspešni. Kmečki posestniki pa so šc posebej poudarjali, da je nizka prodajna cena Auerspergovega lesa trgovcem popolnoma skvarila ceno kmečkemu lesu, ker dobijo trgovci itak les ceno pri Auenspergu, od kmetov pa ga ne marajo. Končno je bila soglasno sprejeta resolucija, ki poziva centralno vlado in bansko upravo v Ljubljani, da se vse stori, kar dovoljuje zakonita pot, da ostaneta obe žagi, t. j. na Glažuti in v Jelendolu v polnem obratu. Vozniki so še posebej poudarjali naj se pritegnejo k pogajanjem za prevoz lesa zastopniki kake javne institucije, ker je sedanja cena absolutno nesprejemljiva. Resolucije so se odposlale na razna mesta. Shod se je vršil v polnem soglasju kmečkega prebivalstva z delavstvom in resolucije eo bile soglasno sprejete, upamo ne brez uspeha.
Drobne novice
Tabor v Št. Juriju pri Grosupljem
Še je čas, da se odločite priti na veliko proslavo, na katero vas prisrčno vabi Prosvetno društvo Št. Jurij pri Grosupljem ob priliki 6voje 25-letnice.
Ob pol 9 sprejemamo goste. Ob 9 sprejem botra našega novega prapora, g. bana dr Natlačena. Ob pol 10 maša na prostem, nato blagoslovitev prapora, tabor, zabijanje žebljev in obhod s praporom.
Za jed in pijačo je preskrbljeno »Pri Kovaču«. Popoldne ob pol 3 litanije, nato pa akademija v društveni dvorani. Če si kdo želi ogledati nato Zupanovo jamo, tudi to lahko stori. Pridite, vabljeni ste! Pridite v narodnih nošah in v židani volji.
Koledar
Petek, 19. junija: Srce Jezusovo. Julijana, devica. Mlaj ob 6.15. Herschel napoveduje spremenljivo vreme.
Novi grobovi
■f* V Ljubljani je po kratkem trpljenju umrl gospod Pavel Košenina, mesar in gostilničar. Pogreb bo danes ob 3 popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice. — Danes ob 4 popoldne bodo položili k zadnjemu počitku gospoda Franca M a -tekoviča, višjega sodnega oficiala v p. Pogreb pojde iz mrtvašnice, Vidovdanska cesta 9 nu pokopališče k Sv. Križu.
+ V Dravljah pri Ljubljani je mirno v Gospodu zaspal g. Boris Č e r n i c. Pogreb bo v soboto ob 5. popoldne na pokopališče v Dravljah.
+ V Ljubljani je umrl g. Anton Zupan, oče znanega stavbenika g. Miroslava Zupana. Pogreb bo v soboto ot) pol (j popoldne.
+ V Ljubljani je umrla gospa Frančiška Medved, roj. Kralj, upokojenka Tobačne tovarne. Pogreb bo danes ob 6. popoldne.
Naj jim sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožalje 1
Platno -
hlad v poletju
MANUFAKTURA SOUVAN
Osebne vesti
= Iz vojaške službe. Odrejeni so za vršilca dolžnosti vodnika voda za zvezo 3. protiaeroplan-ske reilektorske skupine topn. poročnik Miljutin Bukara; za vodnika voda za zvezo 10. samostojnega topn. divizijona topn. nadporočnik Josip Kuhar; na službo pri plevljanskem vojnem okrožju peh. poročnik Henrik Torkar; na službo pri belgrajskem vojnem okrožju peh. poročnik Peter Bizjak; na službo na brod »Dubrovnik« nadporočnik fregate Pavel Planiušek; na službo na brod »Hvar« nadporočnik fregate Franc Mi^jak, strojni poročnik Adolf Ko-larič in san. stotnik I. razr. mornarice dr. Anton Stor; na službo na podmornici »Smeli« nadporočnik korvete Radoslav Saje; na službo na podmornici »Hrabri« strojni poročnik Mijo Benkovič; na službo na podmornici »Nebojša« strojni poročnik Josip Ambrožič; na službo na torpiljerki »T 7* nadporočnik fregate Damjan Bratič; na službo na torpi-ljarki »T 8« nadporočnik fregate Peter Laura; za opazovalca 25. hidroeskadrile nadporočnik fregate Štefan Rajter; za opazovalca 5. hidroeskadrile nadporočnik Iregate Rudolf Vinkler; za opazovalca 2. hidroeskadrile nadporočnik korvete Vinko Grošelj; na službo v mornariško poveljstvo — za brod »Neretvo« nadporočnik fregate Miha Jaspric in nadpo-ročnih korvete Vekoslav Krolo; na službo v strojno šolo mornarice nadporočnik korvete Hinko Luteroti; na službo pri plevljanskem vojnem okrožju peh. stotnik I. razreda Milan Vidič; za upravitelja skladišča 48. pešpolka peh. stotnik II. razi. Dika Ambrožič; za vršilca dolžnosti kontrolorja intendance šumadijske divizijske oblasti nižji voj. uradnik III. razr. ekon. stroke Bogomir Netahli; za vršilca dolžnosti knjigovodje intendance šumadijske div. oblasti voj. pisar IV. razr Mihael Urek in za vršilca dolžnosti pobočnika 7. konjeniškega polka konjeniški poročnik Viktor Rugale.
— Napredovanje poštnih uradnikov. S kraljevim ukazom so napredovali naslednji poštni uradniki: za višjega svetnika v IV-7 Tilen Eppili na pošt. rav. v Ljubljani, za viš. inšpek. V. gr. k.arol Dobršek na pošti Ljubljana 1 in Leopold Košenina na pošti Maribor II ter Ivan Iveržin v ministrstvu PTT, vsi doslej v VI. skupini. Za tehnične tajnike VI. skupine so napredovali: na pošti Maribor II Anton Ivnik in Jernej Cunta, na pošti Ljubljana I pa Gabrijel Matušič in Janko Alič. na pošti Litija pa Cvetko Kolbe. vsi doslej kontrolorji VII. skupine. Za višje računske kontrolorje VI. skupine so napredovali: Konrad Dvoržak. teh. kontr. VII. skup. v Ljubljani, in Stanko Gaberščik, prav tako na pošt. rav. v Ljubljani. Za viš. teh. pristava VII. skup. pri teh. pošt. rav. v Ljubljani je napredoval Stane Podboj, doslej v VIII. skupini. Za poštne kontrolorje VII. skupine so napredovali: na pošti Kostajnica Vinko Slama, na pošti Sušak Mirko Hlebec, na pošti Rakek Ivana Kenif, na pošti Črnomelj Katica Tancar, na pošti Ljubljana t Ivana Bezlaj. na pošti Dobrna Justina Florjančič, na pošti Brežice Amalija Negovetič, vsi dosedaj v VIII. skupini. Za teh. kontrolorja VII. skupine je napredoval Anton Keccli na pošti Maribor I, dosedaj teh. uradnik VIII. skupine. Za glavnega arhivarja Vil. skupine je napredovala Antona Ster na pošt. rav. v Ljubljani, dosedaj v VIII. skupini. — Z odlokom poštnega ministra pa so napredovali 7,a uradnike VIII. skupine: Ivan Pohorc, Ivan Sušnik. v Tržiču Roza Sinrdu in v Slatina Radenci Angela Novak, vsi dosedaj v IX. skupini. — Za prometnika VIII. skupine na pošti Gornja Radgona je napredovala Alojzija Kriše. Za manipu-lante IX. skupine sta napredovala na pošti na Jesenicah Ana Kokol in Pavle Višar.
— Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen žciodec kozarec naravne »Frani losef arenčice«.
— Cešnjev dan. Sadjarsko in vrtnarsko društvo opozarja, da bo v Brusnicah pri Novem mestu v nedeljo 21. t. m. »Cešnjev dan« in rastava češenj. Interesente vabimo na to prireditev. Odhod iz Ljubljane s prvim turisfovskim vlakom v Novo mesto. Prijave za voz iz Novega mesta v Brusnice jpošljite takoj SVD., podržnici ali okrajnemu kmetijskemu referentu v Novo mesto. Prireditev je pod okriljem podružnic SVD v Novetn mestu in Brusnicah ter okrajnega kmetijskega referenta Maleska iz Novega mesta. Kdor želi po primerni ceni dobrih češenj, naj ne zamudi lepe prilike.

FinI bukovi
PARKET! t8:Vaurdno dobepri
REMEC — C oKamnik
—	Društvo »Bran-i-bor« — osrednji odbor v Ljubljani ima v nedeljo 21. t. m. ob 10 dopoldne svoj redni občni zbor v dvorani Kmetijske družbe, Ljubljana, Novi trg 3-1. Vsi delegati podružnic, kakor tudi zastopniki matičnih podružnic in narod-noobrambni delavci v zbor! »Bran-i-bor«, osrednji odbor v Ljubljani.
—	V počastitev spomina pokojnega prof. Evge-na Jarca je daroval g. dr. Ferdo Trenz, zdravnik v Dobrni pri Celju, Podpornemu društvu za dijake na drž. realni gimnaziji v Novem mestu 200 Din, za kar mu izreka odbor društva najiskrenejšo zahvalo.
Kronična zapeka in njene alabe posledice, posebno motnje v prebavi se morejo preprečiti z že davno preizkušenim sredstvom za čiščenje, z naravno
Franz-Josefovo
grenko vodo, ki se tudi po daljši porabi izkazuje kot zelo odlična. Oni, ki bolehajo na želodcu in črevih, pa pijo Franz-Joseiovo vodo, so zelo zadovoljni z okusom kakor tudi z njenim učinkom.
Ogl. rog. S. br. 30474/34.
—	Hrvatsko kulturno društvo »Napredak«. Središčna uprava Hrv. kult. društva »Napredak« je objavila sledeče: Prometno ministrstvo je z odlokom MS št. 10.289 z dne 4. junija 1936 dovolilo 50% popust na državnih železnicah za vse vlake in razrede razen Orient-ek6presa delegatom naših podružnic, ki se bodo udeležili letne glavne skupščine, vršeče se od 5.-8. julija 1936 v Sarajevu. Delegati si morajo nabaviti na odhodni postaji cel vozni listek do Sarajeva in železniško legitimacijo št. K 13. Kupljeni celi vozni listek velja za brezplačni povratek s potrdilom predsedstva skupščine, da so skupščini prisostvovali in z žigom železniške postaje pri odhodu in pri povratku.
—	Dr. Ivan Pregelj. Osnovne črte iz književne teorije. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, 1936. Straiii 113. Cena 24 Din. — Neštetokrat se je po-rttvljala želja, da bi prof. dr. Pregelj izdal svoje črtice iz književne teorije. Saj Slovenci vse dosjej nismo imeli zares priročne knjige o teh vprašanjih, ki se v šoli pri pouku slovenščine teden za tednom povračajo, in ki o njih tudi vsakdo, ki ljubi besedno umetnost, od časa do časa želi pojasnila in razjasnitve. S tem. da je Jugoslovanska knjigarna pravkar izdala v kompletni knjižni izdaji te >Osnovne črte«, je tedaj storila veliko uslugo predvsem našim profesorjem in dijakom, daje pa lično in močno porabno knjižico v roke tudi vsakemu slovenskemu izobražencu. Avtor je dal v kleni predelavi enotno učinkujoče delo. Pojmi so jasno definirani in razloženi. Knjiga obravnava, kakor dru-sjače tudi ni pričakovati, najprej epično pesništvo, nato liriko, dramatiko in prozo. Za šolo praktično po rab na in za vsakogar zanimiv repetitorij so »Snovno pregledna vprašanja in odgovorit na koncu knjige. Močno je nadalje pozdraviti, da je avtor vpletel v drobnejšem tisku tudi orise in preglede vsake književne vrste ix> posameznih svetovnih književnostih s posebnim ozirom na slovensko, hrvatsko in srbsko. Delo je vredno toplega priporočila. Oprema je zelo lepa.
Ljubljana
0 Sprejemni izpit na uršulinski realni gimnaziji v Ljubljani. Vpisovanje za sprejemni izpit v I. gimnazijski razred bo 20. in 21. junija od 8—12. Učenke, ki stanujejo v Ljubljani, naj se označene dni osebno zglase v spremstvu staršev ali njihovih namestnikov v ravnateljevi pisarni in prineso s seboj potrebne dokumente; izven Ljubljane stanujoče naj najkasneje do 21. junija ravnateljstvu pošljejo pismeno prošnjo, kolkovano s 5 din. Prošnji naj priloži vsaka učenka: šolski izkaz, oziroma šolsko izpričevalo in krstni list. K izpitu se pripuste samo one, ki so bile rojene v letih 1923-1926 in nameravajo posečati uršulinsko gimnazijo. Sprejemajo se gojenke ki bodo stanovale v zavodu, in učenke, ki stanujejo v mestu. V internat se sprejemajo telesno zdrave in nravno nepokvarjene deklice. Celoletna oskrbnina znaša 5500 din. Prospekt ter druga pojasnila dobe starši, ko priglase hčerko v zavod. — Sprejemni izpit bo 23. in 24 junija. — Uršulinska gimnazija ima sedaj 4 razrede s pravico javnosti.
I— KINO 5LOOJ* "B
1 Predstave ot 16., 19.f5 in 21-15. Samo še danes I
I Mala Katarina!
f	(FRANČIŠKA GA AL)	|
0 Pol tone (500 kg) premoga za 1 dinar, prvovrstnega trboveljskega, dobi v nedeljo 21. t. m. popoldne na kresni prireditvi ljubljanskega Rdečega križa na gradu, komur nakloni srečolov ta dobitek. Vsi dobitki tega srečolova. ki jih ni malo, so praktični in taki, da bo vesel in zadovoljen, kdor bo zadel. Vsaka srečka stane samo 1 dinar.
0 Klub reporterjev v Ljubljani. Ta teden je bil ustanovni občni zbor Kluba reporterjev, članov sekcije Ljubljana, Jugoslovanskega novinarskega združenja. Ustanovitvi so prisostvovali tudi zastopniki predsednika in odbora sekcije. Klub ima namen gojiti medsebojno tovarištvo, sodelovati pri časnikarski stanovski organizaciji tei izboljševati razmerje med javnostjo in poročevalci listov. Na ustanovnem občnem zboru je pristopilo h klubu 11 poklicnih časnikarjev, vabljeni pa so vsi reporterji, da se javijo. Enako so vabljeni tudi tovariši v Mariboru in Celju. Za načelnika kluba je bil izvoljen Ludvik Mrzel, za odbornika Ciril Kočevar in Slo-kan, za namestnika pa Janez Debevec in Janko Kač.
0 »Kaj dela Andula?« ena izmed najuspelej-ših operetnih del letošnje operne sezone se ponovi zadnjič v nedeljo, 21. t. m. v običajni premierski zasedbi. Posebno opozarjamo, da so cene za to predstavo izredno znižane.
© Kino Kodeljeva igra dane6 in jutri »Brezdomca« (Sans famille) in »Lažnega viteza« z Vla-stom Burianom.
0 Upravičene pritožbe gostilničarjev. 2e nekaj dni prodajajo srbski vinogradniki, ki so si izposodili ime nekega ljubljanskega gostilničarja, na gorenjskem kolodvoru srl>sko vino po 6 Din liter, vštevši že trošarino. Redno je na gorenjskem kolodvoru po en vagon tega vina. Za enako prodajo vina v Ljubljani pa se pripravljajo tudi vinogradniki z Visa. Ljubljanski gostilničarji vidijo v tem ogrožanje lastne eksistence in nelojalno konkurenco, ker morajo sami plačevati razne davščine in režijo. Zato se je danes zglasila na mestnem magistratu deputacija gostilničarskega združenja, da protestira proti takemu načinu prodaje vina. Deputacijo je sprejel načelnik obrtnega oddelka dr. Rupnik, ki je sporočil deputaciji, da je mestni župan dr. Adlešič o tej zadevi -že obveščen ter je odredil, da se v Ljubljani zapečatijo vsi takšni vagoni, dokler banska uprava končnoveljavno ne reši tega vprašanja. Deputacija je odšla nato na bansko upravo, kjer jo je sprejel prezidijalni tajnik dr. Kovačič, ki je deputaciji obljubil, da bo g. ban sprejel deputacijo na svoj sprejemni dan, to je danes v petek. Med sprejemom deputacije se je zbralo okoli sto gostilničarjev pred bansko palačo. Gostilničarji so bili sicer mirni, vendar pa tako zbiranje pred bansko palačo ni običajno in zato je policija gostilničarje na vljuden način razpršila.
TEL. 22-21 KINO UNION TEL-
Ob 16., 1915 in 21*15 uri i
Varljiva ljubezen I
Joan Crawiord in Clark Gable I
0 Pred razkritjem številnih vlomov. Predvčerajšnjim smo poročali o aretaciji petih tatov. Med temi tatovi so bili trije stari znanci policije, ki kradejo sistematično ter se preživljajo izključno od nepoštenosti. Zlasti proti enemu, ki je bil aretiran izven mesta, pa priveden v Ljubljano, je ljubljanska policija uvedla obsežno preiskavo. Najprej je priznal neki vlom v Trnovem, toda mreža okrog njega se je vedno bolj spletala, tako da je policija prijela že več njegovih sokrivcev ter se ji je posrečilo razjasniti tudi več vlomov in tatvin iz zadnjega časa. Policija zaenkrat v interesu preiskave še drži svoje izsledke v tajnosti, vendar bomo imeli v kratkem priložnost poročati o njih.
Celie
& Novi mojstri. Pred izpitno komisijo za mojstrske izpile pri okrož. odboru v Celju, ki ii je predsedoval okr. načelnik g. dr. Zobec, so v zadnjem času napravili mojstrske izpile naslednji pomočniki: za čevljarja Hauptman Franjo z Oslrožnega in Jelen Alojz iz Griž; za mizarja Sorčan Fran,jo z Gomilskega; za mesarja Fran-dolič Alojz iz Celja, in za peka Kroflič Ivan z Dobrne. Novim mojstrom naše iskrene čestitke. — Danes, v petek bodo mojstrski izpiti za šivilje, v ponedeljek, dne 22. t. m. za krojače in v torek, 23. t. m. za mizarje.
©■ Vpisovanje novincev v okoliško deško narodno šolo v Celju. Vpisovanje in zdravniški pregled novincev bo za okoliško deško narodno šolo v ponedeljek, 22. in v torek, dne 23. t. m. od 8 do 11 na okoliški deški šoli. Starši in odgovorni varuhi se naprošajo, da pripeljejo točno ob navedenem času svoje otroke k vpisovanju.
JSr Športne prireditve v Celju. V nedeljo, dne 21. bo ob priliki olimpijskega dne v Celju več športnih prireditev. Dne 28. in 29 t. m. bo pa SK Atleftk praznoval 30-letnieo svojega obstoja z raznimi .športnimi prireditvami.
■& Ni ločno! Včerajšnja »Deutsche Zeifung« se pritožuje zaradi električnega toka, da je sedanji električni tok slabši od prejšnjega in da ne gori mirno itd. Pri vsem tem se še pritožuje, da je sedanji to-k dražji kakor prej, ko je dobavljala električni tok Fala. Mislimo, da bi morali tudi pri »Deutsche Zeiiung« vedeti, da je tok sedaj, ko ga dobivamo iz Velenja, cenejši, kakor je bil prej, ko smo ga dobivali od Fale.
& Kopalna sezona v Savinji. Po dolgem času se je končno tudi letos nebo usmililo ubogih Celjanov in naklonilo nam blagodejnega sonca, kar je takoj izvabilo na Savinjo številne prijatelje kopalnega športa. Na Savinji je zadnje dni zelo živahno.
Zagorje
Nesreča ne počiva. V torek 16. t. m. si je pri delu na polju zlomila levo roko v sklepu 52 letna Roza Bariič, posestnikova žena iz Orehovice pri Zagorju.
Ekskurzija. Upravitelji šolskega litijskega okraja so napravili 16. junija enodnevno ekskurzijo v zagorski rudnik. Ogledali so si kisovški rov in druge objekte.
Umrl je 16. junija popoldne dveletni Lovro Brvar, sinček posest. Jakoba Brvarja iz Dol. vasi
Nevihta. V ponedeljek proti večeru je tudi pri nas divjala huda nevihta. Strela je napravila občutno škodo nekaterim posestnikom v Kotredežu, ker je udarila v električno napeljavo.
Trbovlje
Prosvetni večer z zanimivim sporedom bo v Društvenem domu v soboto zvečer ob pol 8.
Prijave za Maribor. I< Slomškovim slavnostini se še sprejemajo prijave in se že dobivajo izkaznice v župnijski pisarni.
12 dni se dela v tekočem mesecu pri rudniku, tudi za julij še ne kaže bolje. Rudniške naprave so do skrajnosti mehanizirane, da lahko vsak čas dobavijo tudi največje količine premoga. Radi tega ne delajo veliko na zalogo, kakor nekdaj. Spopol-njeni stroji pomenijo veliko izgubo za delavce.
Jesenice
Romarski akademiki na Jesenicah. V naše mesto je prispelo nad 20 bolgarskih akademikov, ki so na izletu |>o Sloveniji. To je že druga skupina Bolgarov, ki nas je obiskala v dobi enega meseca. Zvečer so priredili plesno sliko bolgarskih narodnih plesov. Bolgarski fantje in dekleta govore o visokem standardu in izobrazbi jeseniškega delavstva.
Prijatelji iivalce zborujejo. Male živali bodo tudi na Jesenicah dobile zaščitnika. V nedeljo bo ob pol K), pri Peklarju ustanovni ohčni zbor društva »Živalca«. Delo »Živalce; nam je poznano že od zadnje razstave, ki je v vsakem oziru prekašala letošnjo velesejmsko razstavo.
Pridobivajte novih naročnikovi
Maribor
Železničarji ostanejo v svojih hišah
Maribor, 18. junija.
Vprašanje prodaje obeh železničarskih stanovanjskih hiš, ki sta last »Občekoristne stanovanjske zadruge« na Dunaju, je sedaj končnoveljavno rešeno. Danes je prispela odobritev banske uprave, s katero se dovoljuje prodaja obeh stanovanjskih hiš v Kejžarjevi in Betnavski ulici Podpornemu društvu železničarjev v Mariboru. S tem se je zaključila dolgotrajna borba železničarjev, ki so se borili za svojo last, v njihovo korist. Hiše preidejo v slovenske roke, dobi jih železničarska dobrodelna organizacija in tako so pravice stano-valcev-železničarjev v celem obsegu zavarovane. Obe Tumpejevi zadrugi, ki sta' skušali priti v last teh hiš, od katerih je zgradba v Betnavski ulici s svojimi 49 stanovanji največje stnovanjsko poslopje v Mariboru, ne prideta več v poštev. Kakor smo doznali, je pogodba med Podpornim društvom železničarjev v Mariboru in Občekoristno stanovanjsko zadrugo na Dunaju že perfektna in je sedaj z odlokom banske uprave padla zadnja ovira. Za Podporno društvo pomenja nakup obeh hiš zelo veliko pridobitev. Cena je zelo ugodna, društvo pa tudi razpolaga z dovoljnim kapitalom, da bo lahko položilo kupnino v gotovini. Vsi železničarji bodo odločbo banske uprave gotovo pozdravili z velikim odobravanjem. Prepričani pa smo tudi, da ne bodo pozabili, kdo si je pridobil zasluge, da je ostala železničarska last ohranjena železničarjem. Vse zasluge si je pridobila organizacija JRZ v Mariboru, posebej še klub železničarjev JRZ in njegov neumorni predsednik g. Ivan Wurzinger, ki je osebno neštetokrat interveniral, da se železničarjem ohrani to, kar je njihovega.
★
□	Ureditev prometa ob Slomškovih dnevih.
Predstojništvo mestne policije je za Slomškove dneve dne 21. ter 29. junija izdalo sledeče predpise: 1. Za dovoz na Glavni trg in preko državnega mostu se morajo vsa vozila posluževati sledečih ulic: Aleksandrova cesta — Frančiškanska ulica— Tattenbachova ulica—cestno območje ob hiši Miloša Oseta proti drž. mostu. 2. Za dovoz na Koroško cesto: drž. most, Glavni trg mimo Osetove hiše—Tattenbachova ulica—Aleksandrova cesta— Trg Svobode—Gregorčičeva ulica—Strossmojerjeva ulica—Gosposvetska ulica—Vrtna ulica—Koroška cesta. 3. Po vseh ostalih ulicah je dovoz in odvoz na Glavni trg prepovedan. Stanovalci teh ulic se opozarjajo, da ves nujni promet do njihovih stanovanj oskrbijo do 8 zjutraj. Za časa sprevoda je vsak promet z vozili po teh ulicah zabranjen, 4. Prekrški te naredbe se kaznujejo z denarno kaznijo od 10 do 500 Din, v primeru neplačila z zaporom od 1 do 10 dni. 5. Ta naredba velja samo za 21. in 29. junija od 6. do 24. ure.
□	Ne ustrašite se zvonenja. V Ljudskem vrtu so vaje za igro »Naša apostola« vsak večer. Pri teh vajah se tudi zvoni v stolpu stolnice. Če se ho sedaj oglašalo ob večernih urah iz stolpa zvonje-nje, naj se Mariborčani zaradi tega ne vznemirjajo.
□	Predstava ljudske igre za Mariborčane. Tudi med Mariborčani vlada izredno zanimanje za igro na prostem »Naša apostola«, ki bo nekaj edinstvenega. Za Mariborčane je namenjena predstava v soboto, 27. junija ob 20 zvečer. Nabavite »i vstopnice v predprodaji pri Prosvetni zvezi na Aleksandrovi 6 ali pa v pisarni Slomškove družine, Koroška c. 1 (uprava »Slovenca«),
□	Igralec Maks Furijan se je v sredo zvečer poslovil tudi od prijateljev Ljudskega odra. V dvorani na Aleksandrovi 6 je Ljudski oder vprizoril »Sumljivo osebo«, pri kateri je sodeloval tudi Furijan. Dvorano je občinstvo napolnilo docela ter prirejalo priljubljenemu igralcu navdušene manifestacije.
□	VI. Oglasnik lavantinske škofije, ki je včeraj izšel, prinaša okrožnico papeža Pija XI. o katoliškem duhovništvu, predloge za sečnjo in gojitev nadarbinskih in cerkvenih gozdov ter objave lavant. knezoškof. ordinarijata.
□	Gostilniške in kavarniške obrate na letošnjem V. Mariborskem tednu razpisuje uprava tedna. Razpisani so trije gostilniški obrati, ena kavarna s sporedom, ena turška kavarna in en šotor za jestvine. Obrati bodo postavljeni na običajnih mestih veseličnega prostora. Reflektanti naj pošljejo ponudbe najkasneje do 25. junija na »Mariborski teden«, Maribor, Aleksandrova cesta 35, tel. 21-29, kjer dobijo tudi vse ostale informacije.
□	Žigosanje voznih kart za turiste. Tujsko-prometna zveza v Mariboru prosi vse tujskopro-metne ustanove, zdraviliške komisije in uprave hotelov, penzionov in gostišč, da opozorijo turiste, da morajo dati žigosati pred povratkom iz dotiČ-nega kraja vozne karte, s katerimi so se pripeljali, pri »Putniku« ali na železniški postaji v svrho brezplačnega povratka. V nasprotnem primeru bi morali plačati celo karto za povratek. Tuzemski gostje morajo poleg voznih kart dati žigosati še »potrdilo o bivanju«.
□	»Harmonija« brez harmonije. V sredo zvečer bi se moral vršiti občni zbor društva malih harmonikarjev »Harmonija« v baru Grajskega kina. Občnega zbora se je udeležil kot predstavnik oblasti predstojnik mestne policije g. dr. Trste-njak, ki je med potekom ugotovil, da društvo ni izpolnilo oblastvenega odloka, s katerim sta bila oba občna zbora, ki sta se vršila dne 31, marca, razveljavljena ter ni upostavilo stanja pred tema občnima zboroma. Zaradi tega se tudi sedaj sklican občni zbor ni mogel vršiti ter se je preložil. Zanimanje med starši harmonikarčkov je bilo znatno ter se je udeležilo zborovanja okoli 70 članov iz obeh tahorov.
□	Cercle franpais. Odbor krožka vabi vse prijatelje francoskega jezika na zaključno slavnost francoskih tečajev, ki bo v soboto, 20. junija ol 16 v Vesni. Na sporedu so deklamacije, petje in igra »Rdeča kapica«. Vstopnine ni.
□	Žetev smrti. Na Koroški cesti 172 je umrla v izredni starosti 83 let gospa Rozalija Veronik, tašča znanega meljskega brodarja in gostilničarja g. Merdavsa. V bolnišnici je umrla 50 letna zasebnica Marija Stepišnik, v Loški ulici 5 pa je ugrabila smrt 63 letnega skladiščnika drž. žel Jožefa Štraklja, — Naj počivajo v miru!
Kragujevac
Največji spomenik v Jugoslaviji kralju Aleksandru se gradi v Kragujevcu, ter bo slavnostno odkritje na Vidovdan, dne 28. junija. Spomenik ie umetniško delo kiparja Dragomira Arambašiča iz Belgrada; veljal bo 1 milijon dinarjev, kateri znesek je bil nabran z prostovoljnimi prispevki delavstva vojno-tehničnega zavoda iz Kragujevca, Cačka Sarajeva, Zagreba, Skoplja in Kamnika. Podstavek za spomenik je visok 7 m, a sam kip nad 6 m. Ker živi v Kragujevcu okoli 1000 Slovencev civilistov in nad 1000 Slovencev-vojakov, je to najugodnejša prilika, da svojci izkoristijo četrtinsko vožnjo in obiščejo svoje sorodnike in znance, obenem pa jc to lep izlet za dva praznika v Šumadijo. Eventuelne navodila in pojasnila daje drage volje Dragotin Gobec, Kragujevac, Ljubičina ulica 20.
Oživljenje svetovnega gospodarstva
Nemški zavod za proučevanje konjuklure v Berlinu smatra, da je razvoj svetovnega gospodarstva v zadnjih letih zelo učvrstil tendenco k izboljšanju.
Posebno se dobro razvija konjuktura v severnoameriških Zedinjenih državah. Tu prevladujejo pri vzgonu predvsem gospodarski faktorji. Kreditna tržišča so vedno bolj likvidna, relacije med cenami so vedno bolj ugodne, dolžnikom je položaj olajšan, zmanjšujejo se zaloge in investicijske potrebe postajajo vse nujnejše.
Med ugodna znamenja spada tudi povečanje svetovne trgovine v prveni četrtletju 1936 vkljub sankcijam. Tudi surovinska tržišča so bila v zadnjih mesecih posebno čvrsta, čeprav je zaenkrat računati z znatnim povečanjem kmetijske produkcije.
Stanje Narodne banke
Dne 15. junija 1936 je bilo stanje Narodne banke naslednje (se v milij. Din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 8. junij 1936)-.
Aktiva; zlato v blagajnah 1.468.8 (plus 0.07), zlato v inozemstvu 57.2 (—), valute 0.13 (—0.35), devize 10.7 (plus 1.2), skupno podlaga 1.536.8 (plus 0.9), devize izven podlage 374.1 (plus 39.93), ko-"vani denar 424.04 (plus 8.64), posojila: menična 1.339.5 (—10.9), lombardna 251.6 (plus 1.1), skupno posojila 1.591.1 (—9.8), prejšnji predujmi državi 1.660.77 (plus 0.06), nepremičnine itd. 160.9 (plus 0.3), razna aktiva 633.3 (plus 12.0).
Pasiva: bankovci v obtoku 4.750.1 (—32.4), drž. terjatve 8.5 (—2.2), žiro računi 785.47 (plus 31.15), razni računi 890.7 (—1.96), skupne obveznosti po vidu 1.684.67 (plus 27.0), obveznosti z rokom 50.0 (—), razna pasiva 355.9 (plus 57.4).
Bankovci v obtoku in obveznosti po vidu 6.434.8 (—5.4), podlaga s primom 1.974.8 (plus 1.16), od tega samo v blagajnah s primom 1.887.4 (plus 0.1), skupno kritje 30,68 (30.64)%, od tega samo kritje z zlatom 29.33 (29.30)%.
V dobi od 8. do 15. junija se je najbolj povečal zaklad deviz izven podlage. Posojila banke v eskontu so ponovno nazadovala, kar je le deloma kompenziral dvig lombarinih posojil,
Med pasivi se je zmanjšal obtok bankovcev, kateremu približno odgovarja dotok naložb na žiru. Prav posebno pa so se povečala razna pasiva.
Zaradi zmanjšanja obtoka in obveznosti se je odstotek kritja izboljšal.
Bilanca Drž. hip. banke
Glavne postavke bilance Drž. hip. banke so bile dne 31. maja naslednje (vse v milij. Din, v oklepajih podatki za dne 30. aprila 1936);
Aktiva: gotovina in blag. zapiski 614.8 (550.2), posojila: hipotekama 2,097.8 (2.102.34), komunalna 779.65 (780.1), vodnim zadrugam 79.7 (80.07), me-ničnohipotekarna 107.55 (106.1), domače menice 57.66 (57.36), lombardna 140.57 (136.85), tek. račun fin. ministrstva 546.4 (553.5), razni tek. računi 229.3 (151.4), nepremičnine 216.17 (216.8), odkupljeni efekti 205.6 (198.7), efekti rez. fonda 175.2 (175.2), efekti amortizacijskega fonda 9.4 (9.4), ostala aktiva 88.4 (88.64).
Pasiva: samostojni fondi 365.94 (341.7), fondi 'ta' glavnice javnih ustanov 1.491.1 (1.472.2), hranilne vloge 1.174.07 (1.168.4), vloge na tek. računih 318.7 (319.2), tek. račun fin. ministrstva 98.45 (111.65), razni tek. računi 493.5 (419.5), rez. fond 160.3 (158.46), amortizacijski fond 42.84 (42.8), zastavni listi in obveznice v obtoku 811.16 (811.16), predujmi tujih bank 130.4 (130.4), razna pasiva 261.7 (234.8).
Banka je pridobila zopet nova tuja sredstva. Predvsem so prirastli fondi, povečale so se pa tudi hranilne vloge, dočim so vloge na tek. računih malo nazadovale. Večino dotoka tujih sredstev in pa vrnjenih posojil ter plačanih obresti je banka porabila za povečanje likvidnosti. Povečala pa so se tudi srednjeročna menično hipotekama in lombardna posojila. Obseg intervencij na trgu državnih papirjev je razviden iz povečanja zaloge odkupljenih efektov.
Zviševanje mezd v Franciji
Francoski parlament je, kot znano sklenil uvedbo -10 urnega tedenskega delovnega časa. Poleg tega pa se je pečal še z drugimi delavskimi zahtevami, ki bodo gotovo prej ali slej v večji ali manjši meri prodrle. Gre za zvišanje mezd za 15%, plačan dopust, tehnično izboljšanje pogojev dela in pritegnitev delavskih obratnih zaupnikov v upravo podjetij.
Tako je Francija zapustila težavno pot defla-ci.je, na kateri se je nahajala od začetka svetovne gospodarske krize in začela se je nova politika, ki
Nastopile so sicer nove težave v zlatem bloku, tako zlasti na Poljskem in v Franciji.
Seveda pa nas vse to ne sme zavajati v prevelik optimizem. Bilanca tretjega leta gospodarske poživitve kaže, da obsega svetovna trgovina komaj 80% one iz leta 1929, preskrba sveta z blagom je še vedno za 10% manjša kot je bila leta 1920. Se vedno je znatna brezposelnost v industrijskih državah.
Zavod smatra, da so dani predpogoji za uspešen razvoj v svetovnem gospodarstvu. Države zlatega bloka bodo letos prešle v depresijo, v USA se razvijajo zasebne investicije, kreditna tržišča so ugodna in računati je na oživljenje svetovne trgovine. Povsod pa se opaža tudi aktivna konjuk-turna politika države, ki odločilno vpliva na razvoj konjukture v številnih državah.
bo imela za posledico zvišanje cen. Seveda moramo pa že prej ugotoviti še dejstvo, da v dobi krize delavske mezde niso bile tako znižane kot v nekaterih drugih državah, ker si je Francija pomagala predvsem z, odstranitvijo tujih delavcev s francoskega delovnega trga in tako omilila pritisk teh delavcev na mezde.
Sedaj je nastopila doba, ko smatrajo mero-dajni faktorji v Franciji, da je nastopil čas za povišanje mezd in s tem tudi cen. Že dosedanje izjave podjetnikov kažejo, da se bodo delavske mezde zvišale od 12 do 15, pri žc prej najboljše plačanih delavcih pa za 7%. V korist bo prišlo to predvsem mlademu delavstvu, pomožnemu in ne-izučenemu delavstvu.
Zato se s strani opozicije pojavljajo ugovori, da bo s tem francoski nivo cen previsok in da francoska industrija ne bo mogla več konkurirati na svetovnih trgih; zaradi tega so se z industrijske strani pojavile tudi zahteve, "da je potrebno pomagati industrijskemu izvozu, poleg tega pa je treba še bolj zaščititi domači trg. Tako je bivši minister Reynaud izračunal, da stane tona francoskega premoga 180 belgijskih frankov, dočim stane tona belgijskega premoga 100 frankov, pa se bo še zaradi povišanja mezd zvišala cena premoga na 216 frankov.
Poleg tega pa francoski industriji tudi ni prav uvedba 40 urnega tednika. Ti industrijski krogi opozarjajo, da 6e to ne da izvesti v vseh državah enako, kot tudi ne za vse industrije enako žc zaradi popolnega različnega načina dela.
Mnenje zagrebških bank
Na glavni skupščini Zveze denarnih in zavarovalnih zavodov v Zagrebu je govoril predsednik dr. Branko Pliverič o glavnih vprašanjih našega bankarstva ter pri tem omenil med drugim: Naši denarni zavodi so prešli najnižjo točko bančne in kreditne krize. Sedaj je glavno vprašanje likvidnosti naših denarnih zavodov. Sanacija pa bi se dala izvesti tako, da se mobilizirajo gotove nelikvidne terjatve denarnih zavodov, da se jim omogoči hitrejše izplačilo zamrzlih vlog. Vse dosedanje rešitve niso rešile tega vprašanja. Zato zahtevajo zagrebške banke konverzijo kmečkih dolgov v gotovino. Tudi terjatve denarnih zavodov do javnopravnih ustanov in industrije bi bilo potrebno mobilizirati tako, da jih prevzamejo državni ali pa posebej v ta namen ustanovljeni posebni denarni zavodi, ki so sposobni za dolgoročni kredit. Naglasil je, da je sanacija naših denarnih zavodov tako velik in važen državni problem, da se sredstva v ta namen morajo dobiti, kot so se našla za druge manj potrebne svrhe.
Cenitve letine
Na konferenci borz, o katei;! smo včeraj na kratko poročali, je bila podana tudi cenitev letine, katero cenijo na 23—24 milij. met. stotov za pšenico. Za izvoz bi ostalo okoli 30—40 tisoč vagonov.
Na sestanku je bilo predlagano, da naj se v članstvo borz sprejmajo tudi večji kmetje in sicer za izredne člane ter za obiskovalce borze. Nadalje naj se uvede poseben borzni dan s popusti na železnicah. Vojno ministrstvo naj nabavlja žito po domačih borzah, ravno tako naj tudi vrše nakup in prodajo na domačih borzah Privilegirana izvozna družba in drž. posestvo Belje, Ker primanjkuje dobrih telefonskih zvez, naj se izboljšajo sedanje razmere posebno za časa borznih sestankov in naj se znižajo medkrajevni pogovori v ceni za polovico takse.
Zlati rudniki
V zadnjih treh letih so bili odprti v naši državi trije zlati rudniki: Pek, Neresnica in Fojnica. Lani je dal samo rudnik v Peku mesečno okoli 20 kg. Letos se more v teh treh rudnikih pričakovati letna produkcija okoli 500 kg čistega zlata. Strokovnjaki trdijo, da se dobi tudi v pesku bosanskih rek zlato, nato v Dravi in v rekah Južne Srbije. Dovoljenja za rudosledstvo se še dajejo. Po izjavah
ALBUS milo
za umivanje
Dobiva se povsod 1 Pazite na ime Albusl
nadomešča drago toaletno milo!
strokovnjakov bo Jugoslavija imela v kratkem 10 do 15 večjih in manjših zlatih rudnikov. Posebno se zanimajo za raziskovalna dela Francozi in Angleži.
★
Nabava železniškega materijala na Madjar-skem. Iz Belgrada poročajo, da bodo naše državne železnice naročile v Maijarski na podlagi sporazuma že iz 1. 1925 materijala za 16 milij. Din in sicer za potrebe strojne službe.
Vinogradniška konferenca v kmetijskem ministrstvu. Z ozirom na naše včerajšnje poročilo ugotavljamo, da je odbor soglasno zahteval, naj minister takoj odre Ji in izvede natančen popis vseh ravninskih in hibridnih vinogradov. Dalje sc je odbor izjavil proti uvozu grškega suhega grozdja v našo državo ter so bile pri pogajanjih z Grki deloma te zahteve že izpolnjene, ker Grki na tak kontigent niso več reflektirali.
Prva vseevropska kmetijska konferenca. Od dne 9. do 13. septembra bo na Dunaju vseevrop-ska konfernca. Na čelu priprav stojita gosp. Jos. Reilher, znani vodja avstrijskih tekmovalcev in propagator Panevrope g. Coudenhove-Kalergi. Za Jugoslavijo je že prijavljen kot referent dr. Oto Frangeš, senator.
Trepča Mineš LTD. dele začasno dividendo kot akontacijo na skupno dividendo v znesku 4 in pol penca na delnico počenši z 29. junijem t. 1. za poslovno dobo 1935-36, ki se zaključuje s 30. septembrom 1936. Imenska vrednost delnice je 5 šilingov.
Zugmayer in Gruber, Zagreb, ki ima kovinsko tvornico v Slovenski Bistrici, izkazuje za 1935 pri glavnici 5 milij. 0.58 milij. Din čistega dobička.
5 dni v tednu bodo delali v angleški tvomici oljnatih pogač Bibby v Liverpoolu. Lastnik je to uvedel za poskušnjo za poletne mesece. Plače ostanejo kot doslej. V tvomici je zaposlenih 2500 delavcev.
Borza
,	Dne 18. junija 1986.
Dinar \e čvrst
,Ja ledcn se opaža znatna ponudba tujih plačilnih sredstev. Deloma je to pri franku pripisovali splošnemu popuščanju franka zaradi negotovih izgledov. Drugače pa je z funtom, v katerem se je pojavila znatna ponudba, katere n. pr. belgrajska borza ni niti mogla popolnoma absorbirati. Narodna banka niti več ne intervenira v funtih. Švicarski frank je padel na 15.60 Din, to je za 0.60 dni v primeri s 13. junijem. Francoski frank se giblje okoli 3.10 Din, pa se ga nudijo velike količine, katere interesenti le neradi prevzemajo.
ro poročilih iz Belgrada je obilnost deviz pripisovati napovedani kontroli uvoza in bodo v prvem času izvajanje te kontrole potrebe za uvoz majhne.
V zasebnem kliringu se je avstrijski šiling učvrstil na ljubljanski borzi na 8.80—8 90 na zagrebški borzi celo na 8.8160—8.9150, dočim je v Belgradu ostal na 8.60- -8.70. Grški boni so beležili v Zagrebu 28.65—29.35, v Belgradu 28 75 blago. Angleški Tuiit je ua zagrebški borzi narastel na 346.29—247.89, na belgrajski pa na 246.67—250.07. Španska pezeta je v Belgradu notirala 6.85 blago.
Nemški čeki sedaj le malo varirajo. V Ljubljani eo beležili 13.83—14.03, v Zagrebu 13.81 do 14.01, za rnedio julija 13.50—13.70, ::a ultimo julija 13.55—13.75, v Belgradu pa so notirali 13.80—14.
Ljubljana. — Tečaji g primom.
Amsterdam 10O hol. gold. . . . 2,978.15— 2992.75
Berlin 100 mark......1756.0«—1769.95
Bruselj 100 belg...... 744.18— 749.24
Curih 100 frankov......1424.22—1431.29
London 1 funt....... 221.05— 223.11
Newyork 100 dolarjev .... 4370.70—4407.02
Pariz 100 frankov'...... 290.07 — 291.51
Praga 100 kron....... 182.04— 183.15
Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 3,214.671 Din.
Curih. Belgrad 7, Pariz 20.3575, Ixmdon 15.54. Newyork 309.25, Bruselj 52.275, Milan 24.35, Madrid 42.20, Amsterdam 209.10, Berlin 124.45, Dunaj 58.5, Stockholni 80.125, Oslo 78.10, Iiopenhagen 69.425, Praga 12.79, Varšava 58.10, Budimpešta 60.50, Atene 2.90, Carigrad 2.45, Bukarešta 2.50, Helsing-fors 6.855, Buenos A i res 0.86.
Vrednostni papirji
Ljubljana. 7% investicijsko posojilo 80—82, agrarji 45—47, vojna škoda 362—365, begluške ob-
veznice 67—68, 8% Blerovo posojilo 85-«6, 7% Blerovo |x>sojilo 75—76, 7% posojilo Dr/., hip. banke 88—90.
Zagreli. Državni papirji: 7% investicijsko j*> sojilo 82 den., agrarji 10 47, vojna škoda promj>t-na 863-365, begluške obveznice 68.25 den., 7% Blerovo ]>osojilo 75—75.75 (75), 7% stal), posojilo 82.50 den. — Delnice; Priv. agrarna banka 2ttl de 234, Osj. sladk. tov. 120—145.
Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko r>o-sojilo 83-84 (83.25), agrarji 48.50 19 (48.75), vojna škoda promptna 363.50- 304.50 (364 , 303.50), begluške obveznice 69 69.25 (69); 68—68.50 (68), 8% Blerovo posojilo 85.50—86 (86), 7% Blerovo |K>sojilo 76—76.25 (76), 7% posojilo Drž. hip. banke 88.50 bi. (86), 7% slab. jios. 83.50 den. — Delnice: Narodna banka 6300—0400. Priv. agrarna banka 230.50—231.50 (291.50).
Žitni trs
Novi Sad. Pšenica: Bačka okol. Sombor 121—128, bačka, ladja Tisa 128—130, hacka, ladja Begej 127—129, slavonska 123—125, bačka in sremska 122—124, banaška 121—124. Oves nespremenjen. — Rž, ječmen, fižol ne notira. Koruza bačka, sremska in banaška 100—101; bačka, ladja Donava in Tisa 99—100. Moka: bačka in banaška Og in Ogg 197.50—207.50, št. 2 177.50—187.50. št. 5 157.50—167.50, St. 6 137.50 do 147.50, št. 7 117:50—127.50, št. 8 105—107.50. — Sremska in slavonska »detto'. Otrobi bački 104 do 106, sremski in banaški 102 do 104. Tendenca neizpremenjena. Promet srednji.
Živina
Ptujski sejmi. Konjski in goveji sejem, ki se je vršil v torek, 16. t. m., je bil dobro založen, kupčija pa je bila srednja. Prignali so 75 volov, 323 krav, 9 bikov, 48 juncev, 83 telic, 6 telet in 96 konj, skupaj 640 glav živine. Od teh so prodali 231 komadov. Cene se od zadnjega sejma bistveno niso spremenile in so bile naslednje: voli 3—4 Din, krave 1.70—3.65 Din, biki 2.70—3.50 Din, junci 2,25—3 Din, telice 3—4 Din, teleta 3,25 Din za kg žive teže; konje so pa prodajali po kakovosti od 400—5000 Din, žrebeta pa od 700—1500 Din. — Prihodnji konjski in goveji sejem bo 7. julija t. 1.
Svinjski sejem v Ptuju, ki se je vršil v sredo, 17. t. m., je bil slabo založen in tudi kupčija je bila slaba. Krivia slabemu sejmu jc okolnost, da je kmečko ljudstvo zaradi nastopivšega lepega vremena zaposleno na polju in travnikih. Prignali so 37 svinj in 98 prascev, skupaj 135 rilcev. Cene so se od zadnjega sejma nekoliko dvignile in sicer so bile naslednje: pršutarji 5.25 Din, mastne svinje 6 Din, plemene 4.75—5 Din za kg žive teže; pras-ce so prodajali po kakovosti od 50—110 Din kos.
ISasznanila
%	—n——
Liubljana
1 Pr va sklpna produkcija državuftffti kontiorva-lorija, ki Im v iMmedeljek 22. t., m. v Fllhanmaročnit itvoriuiii, prinaSr. tiuti instrumentalno jria.sU>. Nastopi (>o11h. JorHJcvo i« Bole prof. I Iur a.n a, jmzuvuist PoireJi U\'ill'Ior i/, sol c prof. Karasa iti fairol ist, TunSi«'1. I v ;ui Iv. šol« prol1. Pokoril}'«. Poli1*? te.jru nasla.jiijo. še (rojeno! HoIopovKkeira oddelka i7. šolo k<\ prof. Trontove, prof. l<V>edraiusp«rnovo i" ravnatelja lleUita, dalje ir, iclavlr-skeita oddelku tedč. prof. VoKoni.kavc iu prof. Ravnika Aniona, ter i/, violinskega oddelka prof. Stanič:!. Zaselek toftio ob 18.15, spored .se dobi v knjigarni (lla«lM-ne Malice. Zadnja, produkcija bo v sredo 21. t. m. ob istem času.
i Prosvetno društvo «Ljubljana« — mesto vnld vise člane na ^estaaiok, ki (hi dane* zvečer ob 8 v društvenih prostori b. da so pogovorimo o isiletu, ki lx> v nedeljo 21. t. ni. lil o našem nndaljnom dolu. V nedeljo ob pol S imamo v kapelici Vwajemme zavaroval nicc skuimo sv. mašo. Prosimo polnoStevlln« udoieJ.be!
1 Kino Kodeljevo iffrn danes in jutri ob ik»1 9 pretresljiv film iBirezdoaneci (Hams familjo) in <!,«•;.. nesra viteza.« 7, Vla.stom Hiirlanoin.
1 Javna produkcija. Sloplun jriasbmia šola pri rodi v potok lil. junija oh 17 v svoji iria«b«nl dvorani, Pra-šaikova ulica (jte-lev/nlSkn dirkeija) javno produkcijo nekaterih svojih gmjmicev. Na »poredu no instrumentalne in vokalne, skladbo zn posamcajillt«, mladinski 7. t m > r in onke-ster. — Vstopnine ni.
I Notno stulbo imajo lekarne: mr. BnkaiVHA Sv. Jakoba 1 rir mr. Itniimr. Miklošičeva eosla 'JO, lil mr. Oant.mi, Moste.
£|«tUfims§t» mdaiišU
OPERA: Začetek ob 20..........."""""".....
Potok. 19. junija: Zaprto.
Sobola, 20. junija: Vesela vdova. Hod U.
Nedelja, al. junija. Apropos, kaj dela Andula? Izven.
tiloboko v.nižanc cone od 24 din navzdol.
Kulturni obzornik
Maksim Gorki umrl
Svet je danes pod vtisom vesli, da je včeraj umrl pisatelj Maksim Gorki, mož, katerega dela so poznali vsi kontinenti in vsi omikani narodi. Burno, nemirno, sprememb bogato, a hkrati tudi plodovito in osvajajoče življenje je prenehalo. V prvih urah jx> njegovi sinrti je težko ugotoviti, koliko je življenje Maksima Gorkega zapustilo res trajnega in katere vrednote njegovega uma bodo preživele naše sloltdje. Sodobniki smo namreč še vedno pod globokim vplivom njegove izrazite
osebnosti, njegovega sijajnega načina podajanja življenja, ki ga je opisoval, smo pod vtisom njegovih povesti in pa zlasti zanj lako značilnega sloga, ki so ga sicer njegovi učenci pogosto posnemali, nikdar pa ne dosegli.
Ruska literatura je veličastno drevo, polno največjih in najbolj različnih cvetov. Toda kakor je ruska zgodovina in sploh življenje ruskega naroda že v sivi davnini kazalo v' sebi globoko zarezo, pravi notranji razkol, tako ga je kazala ludi ruska literatura. Dva najvišja vrhunca ruske literature, Dostojevski in Tolstoj zelo očitno kažeta to duševno dvojnost ruskega človeka. Ni mogoče označiti oba tečaja ruske miselnosti z običajno formulo: Tu misticizem in poglabljanje v dušo, tam realizem, saj vemo, da je bil Dostojevski prav tako izvrsten opazovalec in opisovalec življenja, kakor je bil Tolstoj globok preiskovalec duševnih globin. Ruski realizem, ki mu je bil pravi utemeljitelj Turgenjev, je ustvaril šolo, iz katere so vedno rastli zdravi in močni pisatelji. Zadnji predvojni potomec ruskega realizma pa je bil Maksim Gorki. Morda bi se Turgenjev ustrašil ob svojem času, ko bi zaslutil, da bo dediščino ruskega realizma nekoč prevzel Maksim Gorki, ki je tako v svoji umetnosti, kakor tudi z vedenjem in celo v jrolitičnem smislu zajadral na skrajno levo stran. In vendar moramo reči, da je ustvarjajoče rusko leposlovje bilo od smrti Tolskega do ryske revolucije in še po njej pod neposrednim vplivom mogočne osebnosti Maksima Gorkega ter da je imel nasprotni tečaj Gorkega Cehov, ter druge osebnosti predvojne ruske literature, kakor Arcibašev, Sologub, Bun in in drugi, le malo vpliva v primeri z Gorkini.
Maksim Gorki se je rodiil 14. (po julijanskem koledarju) marca 1868 v Nižnjem Novgorodu. Pravo njegovo ime je bilo Aleksej Maksimovič Pjes-kov, psevdonim Gorki si je nadel, ker pomenja ia beseda v ruščini »grenki« oziroma bridki, in res je grenkoba oziroma bridkost — toda ne subjek-
tivna — bistvo njegovih |x>vesti. Bridko in grenko je življenje vseh junakov, ki jih opisuje. Pa to niso junaki. To je ulica ruskega mesta, to so težaki, mornarji, Fabriški delavci, peki, ki delajo po 18 ur na dan, to so stavkujoči uporniki, to so kmetje, ki prihajajo v mesta, ribiči, prodajalci zelenjave, tatovi, zločinci... V Gorkem je dobil tedanji najnižji sloj ruskega naroda svojega nedosegljivega epika. Gorki nikoli ni mogel zatajiti, da je v njem koncem koncev kljub proletarski ideologiji, ki se je je |K>zneje navzel, le Rus, le Slovan. Dobro je poznal ruskega človeka, zalo njegov velik uspeh med ruskim narodom.
Gorkega oče je bil pri prost tapetniški delavec, njegova mati inu je zgodaj uniria. Obiskoval je šolo le 5 mesecev, nato pa je bil j)repuščen cestt. Od 10. leta dalje se je pečal z vsem mogočim: krpal je čevlje, risal načrte, slikal svetnike, se učil kuhanja na jiarniku na Volgi, delal kot pek, delal na kavkaški železnici in vsemogoče podobno, dokler- ni pričela vzhajati njegova zvezda. To pa je bilo že 1. 1893, ko je objavil v časopisu »Kavkaz* svojo prvo povest »Makar Cutra«. Nanj je postal pozoren že tedaj znameniti pisatelj Vladimir Koro-lenko, ki ga je privabil k svoji reviji. Od I. 1898 pa je sodeloval izključno v jietrograjski reviji »Zizn«. črtiča se je vrstila za črtico, izbrušena novela za novelo, ioda kakor je Gorki opisoval življenje brezdomcev in izgnancev iz družbe, tako ni nikoli zapadel v pesimizem. Otresal se je malo-dušja, te njegove najtišje strune, ki |>a le sem-int.ja zazveni iz njegovih del ter vedno bolj propagira aktivizem. Volja [io aktivizmu ga je privedla končno v vrste socialno-deniokratskn stranke. Ogromen uspeh je imel z dramo »Na dnu«, ki je bila prevedena v vse sodobne sodobne jezike, tudi na slovenskih gledališčih je doživela velik uspeh. V svojih romanih, kakor »Foma Gordejev« in »Mati«, pa že odkrito izpoveduje svojo razredno bojno ideologijo delavstva. V Rusiji sia ta (iva romana dosegla manjši uspeh, toda njegovi jx>litični
somišljeniki so poskrbeli, da sla bila romana pre vodena in razširjena |x> vsej drugi Evropi. Njegovo zadnje večje delo : Delo Arlamanovih«, ki je izšlo 1. 1927., pa je bilo v svetovni literaturi le malo opaženo. Najmočnejši jc Gorki pač v svojih črticah in novelah ter v drami v Na dnu«. Lik njegovega Luke iz te drame močno sjiominja na mesi-janski ideal ruskega naroda.
L. 1906 se je Gorki izselil na Capri, kjer si je upil lastni dom. Bil je tudi v Ameriki. Med vojno ga je prijelo navdušenje ter se. je vrnil v domovino, kjer je stopil celo v armado, toda le za malo časa. Vedno pa si je znal obdržali samostojnost v mišljenju, tako za časa caristične Rusije, kakor tudi za časa boljševiške revolucije. Trajne so njegove zasluge, ki si jih je pridobil, da je [io zaslugi svojega prijateljstva z Ljetiinom obvaroval rusko literaturo pojiolnega uničenja med požarom strasti. Po uspeli revoluciji je bil Gorki proglašen za nekakega očaka revolucionarne literature, dasi so gu mlajši sovjetski pisatelji po vehimenci daleč prehiteli. Zadnja leta je živel zopet v Italiji, deloma na Capriju, deloma v Sorrentu. I. 1928 pa se je zopet vrnil v Rusijo. V sovjetski Rusiji je užival največje časti. Zadnje njegovo pomembno delo jia je Lila ureditev »Zgodovine državljanske vojne I9i7 do 1921«. Zapušča sina Maksima, drugi njegov pastorek pa je častnik francoske armade.
Med vrsto velikih mož, ki so proslavili ruskega duha jk> vHein svetu, spada Maksim Gorki nedvomno med največje, globoko pa jc obžalovati, da gi> je jKilitični in socialni ekstremizem zapeljal do prav naivnega in zoprnega ateizma, ki je velik minus ua njegovem delu in je čisto neslovanski.
C. K,
V seriji »Luča«, ki jo izdaja Profesorsko dru štvo v Beogradu, je izšla knjiga »Štampa i« Srba od njenog početka do 1839 godine«. To je šele prvi del obsežnega dela. Cena 12 Din.
Skrivnost Kaspiškega morja
Morje, ki usiha. — Iz njega vstajajo pogreznjeni gradovi
Kaspiško inorje je največje in najbolj zanimivo medzemsko morje na svetu. Zakoni njegovega gibanja so docela drugačni kakor pri oceanih. Gladina Kaspiškega morja je silno važna za vremenske razmere velikega dela južne Rusije ter tudi za udejstvovanje zemeljske skorje v tistih krajih, kjer je skorja še precej nemirna. V prejšnjih zemeljskih razdobjih je Kaspiško morje večkrat spremenilo svojo obliko. Nekoč v sivi davnini je bilo tako majhno, da je reka Volga iztekala v morje pri polotoku Apšeron. Bilo je pa nekoč tudi tako veliko, da so se njegovi valovi družili z valovi Ledenega in Črnega morja. To je bilo najbrže ob času vesoljnega potopa.
V zadnjih 100 letih se je morska gladina večkrat spreminjala. Leta 1910 je gladina tega morja padla za 30 centimetrov, kar je resno ogrožalo
Najvišji plinomer v Evropi je dobila plinarna v Stockholinu. Je 100 metrov visok ter obsega 20.000 kubičnih metrov.
Zanimiva najdba
v turinski stolnici
Pod glavnini oltarjem turinske stolnice hranijo v stekleni rakvi ostanke svetega Martinijana, ki je skupaj s sv. Procesom stražil sv. Petra v Mamertinski ječi ter je potem sv. Peter oba svoja stražnika spreobrnil in krstil. Ko so mučili apostola Petra, sta se oba njegova stražnika dala spoznati za kristjana, nakar ju je Neron dal grozovito mučiti in umorili. Lobanja sv. Martinijana v stekleni krsti kaže še znake strašnega udarca z mečem. Pred kratkim je neki duhovnik turinske stolnice pregledoval le svetniške ostanke ter zapazil, da je v stekleno krsto zašel prah. Zato je dvignil stekleni pokrov, da bi obrisal svetnikove ostanke. Pri tem pa je opazil pod svetnikovo lobanjo na dragocenem žametnem podložku zvit pergamentni papir. Izkazalo se je, da je ta papir pred 3 stoletji podpisal papež Aleksander VII, ki je s to listino potrdil, da so bili ostanki svetnika najdeni v katakombi sv. Priscile ter da so pristni.
Namesto hčerke. >Moja hčerka je zbolela, zato danes jaz prišla namesto nje za nmdpl rla njeno sliko lahko poprej dovršili.
ondotno ribištvo ter povzročnlo povsod mnogo strahu. Tudi plovtia je bila v veliki nevarnosti zaradi tega. Učenjaki so dolgo zaman ugibali, kaj bi bil vzrok temu čudnemu naravnemu pojavu. Od leta 1910 pa se je morska gladina zopet počasi dvigala. Toda I. 1916 je vnovič začela padati ter je 1. 1925 bila 65 centimetrov nižja kakor povprečno vsako leto poprej. Od tistih dob ne utihne vprašanje: »Ali se bo Kaspiško morje res posušilo?« Sedanje stanje gladine pa je še za 4—5 centimetrov nižje kakor leta 1925.
Tam, kjer je še pred kratkim butalo valovje, moli sedaj iz vode suha zemlja. To novo obrežje pa je silno zanimivo. V zalivu Baku mole iz vode razvaline nekdanje trdnjave Salhir. Ta trdnjava je bila zgrajena v 12. stoletju. Toda med silnimi potresi se je nekoč pogreznila v morje. Kadar je lepo in mirno vreme, sedaj iz čolna lahko gledaš podmorsko cesto, ki je nekoč iz te trdnjave vodila na obrežje. Ta cesta je bila speljana pod zidovi trdnjave.
S tem padcem se je površina morske gladine skrčila za 19.000 kvadratnih kilometrov. Zalive začenja zalivati blato in pesek, kar zelo ogroža ribištvo. Veliki otok Čeleke je postal polotok. Kaspiško inorje se res suši. Morda se bo morska gladina še kedaj malo zvišala, toda padanje gladine je vendarle trajno. Vsa ruska javnost se seveda silno zanima za te pojave na Kaspiškem morju, ki je po svoji legi in obrežju tako lepo in tudi bogato. Nekateri trde, da je teh pojavov krivo prizavedanje sovjetske vlade, ki je na Volgi dala zgraditi velike jezove zaradi namakanja suhih krajev. Nekateri inženjerji že razmišljajo, ali bi ne bilo pametno, ko bi v Kaspiško morje napeljali reko Don ali druge reke, da bi se gladina zopet dvignila. Krotitev narave pa je stari sen človeškega duha. Toda ta sen se ne da vedno uresničiti. Ce pa se kedaj uresniči, se utegne zgoditi, da se narava potem na človeku kruto maščuje.
Hotel 5600 m visoko
Elbrus je najvišja gora na Kavkazu, ki je visoka 5.600 metrov. Sovjetska vlada, ki zelo hlepi po rekordih, pa hoče sedaj 100 m pod vrhom zgraditi velik turistovski hotel, ki bo obenem planinsko zavetišče, višinsko zdravilišče in opazovalna postaja. Ker pa na vrhu te visoke gore divjajo navadno veliki viharji, je arhitekt sedaj našel tako rešitev zunanjosti nove zgradbe, da bo novi hotel dobil obliko zrakoplova, da se bo lahko bolj uspešno upiral viharjem. V hotelu bo prostora za 200 ljudi. Težko pa bo spraviti v tako višino gradbeni materijal in pa živež. Vsa zgradba spominja nekam na gradbo babik :iskega stolpa.
Če hočete vedeli. . .
Prva angleška kolonija so bili otoki Bermuda.
Sko. j t dvestoiinko kisika dobiva človek z dihanjem kože. To kožno dihanje koristi zlasti ljudem, ki imajo bolna pljuča in pa onim, !:i se zastrupijo s kakim plinom. Prav uspešno so že zdravili take bolnike na ta način, da so jih vtaknili v vrečo s kisikom, kjer so dobili toliko kisika, kolikor so ga potrebovali.
Zaboj z neprijetnim darilom je dobila Španija, ki je zaboj neprevidno odprla, ker je bila preveč radovedna. (Politični dovtip ruskih emigrantov.)
Kengaruj - domača živa!
V velikem avstralskem mestu Sidney so bogati ljudje iznašli novo modo, kakršna pa je pri nas v Evropi menda zaenkrat nemogoča. Taki bogataši, med katerimi se z.lasti odlikujejo ženske, vodijo na vrvici s seboj po mestnih promenadah mesto psičkov-kenguruje! Ta navada pa je seveda močno draga, ker en sam kenguruj velja toliko, kolikor 50 psov.
Pravijo pa, da je kenguruj človeku zelo udan, ko se ga navadi, ter zvest in čuječ čuvaj. Sidnej-ski veletržec pripoveduje, da mu je nekoč kenguruj rešil življenje. Okoli polnoči se je po samotnih ulicah vračal domov v svojo vilo, ki leži precej na samem. Ko je prišel mimo nekega križišča, se je naenkrat vrglo nanj več možakov, ki so ga vrgli ob tla ter hoteli oropati. Kenguruj je nekaj časa mirno gledal, kaj se godi, ker žival očividno ni razumela tega početja. Nazadnje se je pa kenguruju menda vendarle posvetilo. Naenkrat se je pognal v napadalce ter jih začel obdelovati s svojimi silnimi udarci zadnjih nog ter jih pognal v beg.
Vendar pa je vseeno malce čudno, ko vidiš mlado elegantno damo stopati v spremstvu kenguruja, ki se poganja za svojo gospodarico. Kenguruj ima okoli vratu privezan trak iz takega blaga, iz kakršnega je narejena obleka dame. Ni čuda, če se sidnejska mladina silno zabava ob takih prizorih. Ce pa bo ta moda kaj časa trpela, se bodo ljudje tudi tega navadili in se nobenemu ne bo več čudno zdelo, če kdo kenguruja vodi s seboj mesto psa.
Nova znanost
Sledovi elektrike
Dunajski vseučiliški profesor za elektropato-logijo dr. Štefan Jelinek je pred kratkim predaval na kraljevi akademiji znanosti v Edinburgu na Angleškem. Njegova predavanja so med angleškimi znanstveniki vzbudila veliko pozornost.
Iskati sledove elektrike — je nova znanost, s katero se prav ta znanstvenik posebno peča. Ta znanost ima svoj početek v preiskovanju človeškega telesa, katero je zadela strela ali kak drugi električni udarec. Ko so znanstveniki preiskovali tako z.adeto telo, ali se na njem poznajo kaki sledovi elektrike, so s tem prišli na polje docela nove znanosti. Tudi preiskave oblek ali električnih aparatov so privedle znanstvenike do tega, da je to docela nova znanost.
Preiskave so namreč ugotovile, da sledovi elektrike ne izvirajo od vročine, ki jo je morda povzročila elektrika, ampak so ti sledovi bili dinamičnega značaja. Raziskovalcu, ki te sledove preiskuje, se dozdeva, kakor bi bil kdo s kakim finim nožičem, svedrom ali šilom zarezal svoja znamenja v človeško telo, v tkanino, kamen ali porcelan. Ko so te sledove bolj natanko gledali, so videli, da niso narejeni kar tja v en dan, ampak da si slede v nekakem ritmičnem in celo v simetričnem redu. Oblike teh sledov so silno nežne in ljubke. Imajo pa vsi geometrične oblike, sestavljene iz krogov, spiral in premih črt. V dunajskem elektropatološkeni muzeju je shranjenih
Škotska skopost. Škot pride v London in vidi, kako pelje voznik za škropljenje cest pripravljen sod vode po ulici. Ko je voznik začel škropiti, Škot prestrašen zakliče za njim: >He hoj, he hoj, zapri, zapri, če ne ti bo vse iz soda izteklo...!«
20 letnica strahotnih bojev
V drugi polovici junija leta 1916 so začeli Angleži in Francozi na francoskem bojišču tisto veliko ofenzivo ob reki Soinmi, ki je bila vzrok nepopisno krvavih bojev. Tedaj se je začela majati nemška vojaška sila, čeprav takrat Nemcev še niso ,n0gli vreči nazaj. Slika nam kaže razdejane vasi
°h S om m i.
več sto stvari, ki imajo vtisnjene take električne znake.
Ta nova znanost zasledovanja električnih sledov je torej poklicana, da se še bolj poglobi v bistvo elektrike. Ni pa to njena edina naloga. Poleg vsega bo morala služiti docela praktičnim namenom. Zlasti bo morala reševati dostikrat težko vprašanje, kako je kaka nesreča nastala. Lahko se kedaj zgodi, da n. pr. kako letalo zaide med električno napeljavo visoke napetosti in zgori. Iz zogljenelih ostankov se bo sedaj dalo natančno dognati, ali je letalo zgorelo zaradi elektrike ali pa se je vžgal bencin. Včasih se je že zgodilo, da je kak delavec padel na žico z visoko napetostjo. Vrglo ga je po tleh. Mož pa se je pobral ter celo nekaj korakov še šel, nakar se je zgrudil in mrtev oble? 1. Če je bil ta mož zavarovan za slučaj nezgode po elektriki, bo sedaj silno važno natančno ugotoviti, ali ga je res ubila elektrika. Zavarovalnica se bo branila, češ da je mož po nesreči še hodil in da ga torej ni ubila elektrika. Mikro-skopi.čna preiskava ožgane obleke pa bo do dobra pojasnila, da je delavčeve smrti kriva res samo elektrika.
Dragoceno bo sodelovanje te nove znanosti tudi pri odkrivanju zločinov. Prof. Jelinek je povedal, da je nekoč ta znanost nekoga rešila, da ni bil po nedolžnem obsojen zaradi požiga sosedove hiše. Med hudo nevihto nekje na Gorenjem Avstrijskem je naenkrat začelo goreti pri nekem kmetu. Vsa kmetija je takrat do tal pogorela. Kmalu so obdolžili nekega vaščana, češ da je on zažgal.. Zaprli so ga, čeprav je možak na vso moč trdil, da je nedolžen. Poklican je bil prof. Jelinek, ki je zadevo natančno preiskoval. Nazadnje je slučajno na neki viseči žici zapazil silno majčken stekleni kristal, ki je bil tako majhen, da ga je odkril le z mikroskopom. Ko je potem kri-stalček natančno preiskal, je ugotovil, da je ta kristal iz večjega peščenega zrna, ki ga je stopila elektrika, ko je udarila strela. S to ugotovitvijo je bilo dokazano, da je res udarila strela in da je aretirani mož nedolžen.
Zakonski prepir. On: »Kolikokrat sem te že prosil, da bi mi zašila moje padalo, sedaj pa imaš...«
Stavka belgijskih rudarjev. Doslej stavkajo kaki 34 rudniki. Na sliki vidimo oddelek belgijskega orožništva, ki je zasedlo posamezne rudnike, da ne bi jih prej zasedli stavkajoči rudarji.
Poštni uradi pod vojaškim varstvom. To je navadna slika iz Svete dežele.
Tovorni avto zavozil v hišo
Spoti—
8 lahkoatletskih rekordov v Pragi
Vransko, 18. junija.
Včeraj okrog pol 12 dopoldne so jo pripetila v Pondorju blizu Vranskega nenavadna avtomobilska nesreča, ki pa vsled izredne sreče ni zahtevala nobene človeške žrtve. V tem času se jo vračal iz Ljubljane jk> državni cesti domov v Ptuj tovorni avto, ki je last Rudolfa Tonejca. Avto je zjutraj peljal v Ljubljano živino. Ko je avto dospel do Pondorja, je šoferju naenkrat odpovedalo krmilo. To se je zgodilo v bližini mesta, kjer se nahajata ob cesti dve hiši. Ena je par metrov oddaljena od ceste, druga pa stoji tik ob cesti. Zalo je avto, ki je vozil s precejšnjo brzino — saj je cesta na tem mestu popolnoma ravna in brez vsakega ovinka — zavozil mimo prve hiše, podrl drevo in treščil z veliko silo naravnost v pročelje Drabeževe hiše. Tresk je bil tako močen, da so ga slišali skoraj v vsej vasi. Gospodinja, ki je bila ravno v kuhinji in pripravljala kosilo, se je prvi hip, ko se je v tem trenutku stresla vsa hiša, lako prestrašila, da je bila vsa iz sebe. Nato je planila
K igri „Naša apostola" v Mariboru
V Mariboru se pridno pripravljajo za slavnostno igro ob Slomškovih praznikih. V Ljudskem vrtu stoji pozorišče, vojvodova trdnjava, ki meri v dolžini 40 m in je visoka 9 m. Za gledalce raste tribuna, na kateri bo imelo prostora do 6000 ljudi. Igralcev je '260 z godbo in fanfaristi. Imeli so do sedaj nad dvesto vaj. Igrajo trije člani gledališča, v ostalih posameznih vlogah pa člani Ljudskega odra. Nastopa poleg solistov že 8 gibnih govor-6kih zborov. Sodelovati pa morajo v igri tudi vsi gledalci. Vsak gledalec dobi z vstopnico tudi Vlogo za ljudstvo, v kateri je kratka vsebina s potekom igre in pesmimi, ki jih bomo vsi peli. Pesmi so naslednje: Pred prvim delom (Bogovi morajo umreti): »Vi oblaki ga rosi te!« 2. Pred drugim delom (Kristus mora priti): »Kristus mora kraljevati«. 3. Pred tretjini delom (Mi moramo trpeti): »Kraljevo znamenje križ stoji!« 4. Ob koncu: »Hvala večnemu Bogu«.
Razen tega bomo sodelovali tudi z vstajanjem. Igrski vodja nas bo na to vedno opozoril. Ob prihodu Cirila in Metoda bomo pozdravljali z mahanjem robcev. Z igrale! bomo skupno prisegli stoje na križ, zvestobo papežu in duhu Cirila in Metoda.
Prosimo posebno gospode katehete in učitelje, da z otroci, ki pridejo dne 21. junija v Maribor, prepojejo navedene pesmi in in pri predstavi zavzamejo prostore z njimi skupaj, da bo lažje doseči enotno petje.
Prosimo tudi, da si za lažje razumevanje igre nabavijo tekste in jih preberejo ter otrokom razložijo. Igra se naroča v tiskarni sv. Cirila: Petan-čič, »Naša apostola«, farna igra pod milim nebom. — Končno pridite v Maribor z dobro voljo in potem boste »Naša apostola« res val veselja in navdušenja.
Cestni železničarji o novi pragmatihi
Ljubljana, 18. junija, no Maloželezniška družba je v zadnjem času sestavila za svoje uslužbence novo pragmatiko, ki pomenja v enem oziru lep napredek: zagotavlja -namreč uslužbencem vse pravice, ki jim kot ljudem gredo, medtem ko so bili dosedaj pestni železničarji izpostavljeni pogosto samovolji posameznikov.
O predloženi novi službeni pragmatiki je mestno uslužbenstvo sklepalo sinoči na shodu, ki se je pričel v Delavski zbornici ob 10. Šele ob tej uri je namreč večina cestnih železničarjev prosta. Od 174 prizadetih železničarjev se je udeležilo shoda 141, in ako odštejemo tiste, ki so imeli še nočno službo, vidimo, da je bila udeležba stoodstotna. Zborovanje je vodil glavni zaupnik g. Leopold Cej, ki je opozoril na važnost določb nove pragmatike, nato pa je podal strokovno poročilo g. Jurij Stanko, ki je podčrtal. glavne razlike med staro in novo pragmatiko. Ako izvzamemo reducijo prejemkov m delno omejitev pokojninskih predpisov, je nova pragmafika v veliko korist uslužbencem cestne železnice. Občutna pa je redukcija rodbinskih doklad, ki bodo padle od 150 na 100 din za družinskega člana, in redukcija osnovnih plač, ker namerava družba kljub 5—15% znižanju v letu 1933 sedaj ponovno znižati nekatere osnovne plače, in sicer pri najvišjih kategorijah tudi do 200 din mesečno, pri nižjih pa seveda manj. Mladi uslužbenci pa sploh ne bodo prizadeti. Vzroki za te redukcije so različni: prvič splošna tendenca pri državnih in samoupravnih ustanovah, da se znižajo draginjske doklade in plače, drugič pa tudi v prejšnjem nesolidnem gospodarstvu Maloželezniške družbe, zlasti pa v prevelikih investicijah.
Dobre strani pragmatike pa so v določbi o avtomatični pridobitvi stalnosti začasnih delavcev, v določbi o izplačilu pokojnin vnaprej in ne za nazaj koncem meseca, kakor doslej, o ustanovitvi posebnega razsodišča, ki naj v bodoče razsoja, ali je v ceni živil ali drugih potrebščin nastopila kakšna drasrinja, s katero bi bila v zvezi regulacija prejemkov, in pa v tem, da se odvzame eksekutivna in kazenska moč obratovodij ter da bo prenešena na upravni svet.
Brez debate so tramvajski uslužbenci nato soglasno sprejeli predloge, ki zahtevajo od družbe pogajnja za sklenitev pragmatike, ki naj velja istočasno tudi za kolektivno pogodbo v smislu obrtnega zakona. Sprejeli so predloge za spremembo načrta o pragmatiki. Tramvajski uslužbenci zahtevajo točno izvajanje zakona o zaščiti delavstva in j>a obrtnega zakona, priznanje organizacije, paritetno zastopstvo v upravi pokojninskega fonda in znižanje službene dobe, jiotrebne za pokojnino, na 30 let. Dalje zahtevajo regulacijo prejemkov na podlagi eksistenčnega minimuma. Stavili so tudi več drugih stanovskih zahtev. Zborovanje se je zaključilo malo pred polnočjo.
Danes so zaupniki cestnih železničarjev izročili svoje predloge predsedniku Maloželezniške družbe dr. Ažmanu. V teh predlogih je tudi zahteva po določitvi dneva skupne obravnave. Javna želja je, da se doseže med Maloželezniško družbo in cestnimi železničarji Čim prej sporazum, ki bo za obe strani sprejemljiv.
Viktorja Mama šc niso našli
Ljubljana, 18, junija.
Orožniška postaja v Vevčah je danes poslala državnemu tožilstvu corpora delieti v zadevi pogrešanega čevljarskega pomočnika Viktorja Marna. Na betonski škarpi ob bregu Save so s krampom odtrgali plast betona, na kateri so se nahajali sledovi strnjene krvi. Cement je bil skrbno zavit, da se ne morejo madeži krvi odstraniti. Poslan je bil dalje vzorec suknjiča, v kakršnega je bil oblečen pogrešani Viktor Marn. Kot corpus delieti je dalje priložena s krvjo pomočena trava z mesta, na katerem se je najbrž vršil spopad med obema nasprotnikoma. Kot četrti corpus delieti je okrvavljeni telovnik aretiranega Lojzeta Marna. S krvjo
ven iz hiše pogledat, kaj se je zgodilo. Zagledala je tik pred okni velik tovorni, avto. Prednji kolesi sta bili skrivi jeni in sploh je bil prednji del močno pokvarjen. Osebam — bile so štiri — se pa ni nič zgodilo, edino neka ženska, ki se je vozila zraven, se je tako prestrašila, da se je tresla šo dolgo jio vsem telesu kakor šiba na vodi. Sreča v nesreči je bila, da je hiša zelo močno zidana in da je šofer, ko je videl, da je izgubil oblast nad vozilom, z vso silo, kolikor je bito v njegovi moči, avto" zavrl, da_ je sunek vsaj malo še omilil. Vendar pa je hiša kljub temu precej poškodovana. V notranjosti se je odkrušil omet in zdrobljenih je več šip na oknih. Na lice mesta so prihiteli orožniki in zadevo preiskali. Tako lastnica hiše kakor lastnik avla trjiita precejšnjo škodo. V neposredni bližini nezgode je pred hišo vodnjak, pri katerem je neko dekle nralo salato, ki je komaj v .zadnjem trenutku odskočilo, da je avlo ni povozil, preden je treščil v hišo.
oškropljeni revolver je orožniška postaja že predvčerajšnjim predložila državnemu tožilstvu. Stvar zdravnikov-izvedencev bo, da najprej ugotove, če madeži izvirajo od človeške krvi.
Ko so v ponedeljek orožniki poizvedovali o usodi Viktorja Marna in zlasti, ko so preiskovali hišo, je bil aretirani Lojze Marn na zunaj popolnoma miren, kazal pa je gotovo melanholično ne-razpoloženje. Ko ga je g. komandir Sušnik začel natančneje izpraševati, kam da je odšel brat Viktor^ je odvrnil: »Saj se bo že pojavil.« Na odločnejša vprašanja se je Lojze skušal izmotavati z raznimi izgovori, naposled pa je orožnikom vpričo mož-prič pripomnil:
»Iščite ga ob Savi! Ga boste že tam čez deset dni našli!« S temi besedami je nameraval nazna-čiti, da je Viktor izvršil samoumor.
Na mestu, od koder naj bi po mnenju Lojze-tovem brat Viktor skočil v Savo in kjer so našli sledove človeške krvi, je Sava močno deroča in globoka do 5 m. Prav tam napravlja ovinek, tako da s svojim močnim pritiskom vedno vsako leto ob povodnjih trga velike kose rodovitne zemlje. Sedaj tam Savo regulirajo, da se tako obvarjejo lastniki pred še večjo škodo in da se tok Save uredi. Sprva so mnogi trdili, da sta si bila Lojze in Viktor dobra brata, natančnejše poizvedbe pa so sedaj dognale, da je prišlo zadnji čas dostikrat do ostrih nesoglasij prav zaradi posojil, vknjiženih na Viktorjevi hiši. Pogrešanega Viktorja do danes popoldne še niso izsledili.
Fantovski tabor v Prečni
je zbral 385 krepkih, mišičastih fantov, ki so prihiteli peš, s kolesi in vozovi veselih obrazov od raznih strani. Prvi so bili na mestu iz Šmarjete, ki so nad tri ure oddaljeni; za njimi so se pripeljali od juga Topličani in Vavtovčani, nato Mirnopečani, katerim so sledili Novomeščani in Šenlpeterčani. Prečenski fantje so radostnih lic stiskali prijateljske roke v pozdrav. Kako ne? Saj so si z mnogimi stari znanci, bodisi iz kmetijske šole na Grmu, bodisi iz tabora, bodisi iz tega ali onega tečaja. Z viso-čine pa je pozdravljala mlado kri s plapolanjem državna zastava. — Po slovesni sveti maši — v Prečni je bilo ta dan žegnanje — se je fantovska množica zgrnila okrog odra, ki je bil z zaveso in z venci delo požrtvovalnih deklet — okrašen.
G. kanonik Kek— zastopnik okrožja fantovskih odsekov — je začel in vodi! tabor. Razložil je program. Nato so zastopniki posameznih fantovskih odsekov nastopali. Vsi so se strinjali v teiri-da pogumno spoznavajo zasebno in javno — pri-lično ali neprilično — katoliška načela. Med jx>-zdrave ja zadonela pesem zdaj »Hej Slovenci«, zdaj »Lepa naša domovina«, zdaj »Povsod Boga«. Ves fantovsko mlad je pozdravil fante tudi g. prost K. Čerin in česlilal na požrtvovalnosti in zavednosti. — Glavni govornik je bil g. Smersu R. iz Ljubljane. Točno je jiogodil fantovsko dušo. V živahni in lepi besedi je začrtal program fantovskega udejstvo-vanja in ožigosal nekatere fantovske razvade. Katoliška vera, slovenski jezik in družabne razmere morajo biti kardinalne točke, ki naj zanimajo fante. Ob zaključku je še prečenski kaplan povedal, da je marsikateri dober fant podoben tistemu Ribničanu, ki je videl ves svet le v mejah svojega plota. Takile tabor pokaže, kako prostrano je fantovsko polje in kako številni so dobri fantje, ki naj ogenj svetega navdušenja za vzvišene vzore nosijo in trosijo jx>-vsod. S pesmijo »Povsod Boga« so fantje zaključili tabor v želji, da bi se čim prej zopet zbrali na drugem taboru.
Pred likvidacijo zidarske stavke
Ljubljana, 18, junija.
Medtem ko je v Ljubljani zidarska stavka že pred dnevi ponehala, se je nadaljevala še na Gorenjskem. Uspešnemu posredovanju Delavske zbornice in Inšpekcije dela ter strumnemu nastopu složnih delavcev na eni strani, kakor tudi uvidevnosti stavbnih podjetij na drugi strani, gre zahvala, da se je včeraj likvidirala stavka tudi na Gorenjskem. Včeraj je v Kranju podpisalo podjetje medsebojni sporazum, ki določa približno enake pogoje kakor v Ljubljani.
V	mezdno gibanje pa je stopilo tudi delavstvo, ki je zaposleno pri gradnji železnice Sevnica— Št. Janž, Tu je prizadetih 700—800 delavcev. Delavstvo sicer še ni stopilo v stavko, ker upa na miren sporazum s tvrdko Dukič. Danes sta odpotovala iz Ljubljane v Boštani zastopnik Delavske zbornice Kopač in zastopnik delavske organizacije, da tam začneta posvetovanja z delavstvom in morda tudi s podjetjem za likvidacijo mezdnega gibanja.
V	delavnicah cementnih izdelkov v Ljubljani delavstvo ni bilo složno ter ni vzdržalo mezdnega boja in se je vrnilo na delo. Gre za skupino kakšnih 60 delavcev. Mezdna obravnava, ki je bila ta teden v tej stroki, se ni zaključila s sporazumom ter je inšpekcija dela razpisala novo obravnavo, ki bo prihodnji teden.
V	kamnolomih v Preserju, v Podpeči in v Vi-krčah pa še vedno stavka okoli 140 delavcev. Obravnava o tem mezdnem sporu je po nalogu inšpekcije dela razpisana prihodnji teden.
Novo mesto
Razstava ročnih in gospodinjskih del meščanske in gospodinjske šole v Smihelu. Vsakoletna razstava raznih ročnih del učenk in gojenk šmihel-skega samostana De Notre Dame je vedno ena najlepših. Tudi letošnja razstava, zlasti gospodinjski del, ne zaostaja za onimi iz. prejšnjih let, nego je še lepša, boljša ir. obširnejša. Nameščena je razstava v treh velikih sobah in v stari dvorani, ter je na njej zastopano vse od najpreprostejše risbe, do najbolj kompliciranega ročnega dela obiskovalke gospodinjske šole. Najoluisnejse pa je opremljena razstava kuhinjskih umetnosti naših mladih »gospodinj«,ki je menda vsakemu obiskovalcu tudi najmikavnejša.
ČSR : Jugoslavija 97 : 71.
Praga, 15., junija.
Drugi dan tekmovanja je poselilo Masarykov stadion okoli 3 tisoč gledalcev, ki so vneto bodrili domače tekmovalce, toda tudi Jugoslovanska študentska kolonija je bila skoro kompletna in sc je posebno pri 5 km teku spontano navduševala za naša dva zmagovalca Krevsa in Bručana. Ko sta se po lepem in taktično pravilnem teku že približevala cilju v zadnji randi — po udarcu gonga, ki je javil, da gredo prvi že v cilj — so naši navdušeni »navijači« pričeli z bodrilnimi I-ve, I-vc in so nato nestrpno pričakovali razglasitve rezultata. Ko je češki napovedovalec javil v radio nov jugo-rekord, so se vsuli številni fotografi na igrišče in Krevsa in Bručana takoj vzeli na filme in plošče, enako tudi ob zaključku tekmovanja odlično moštvo štafete 4X 400 in inž. Stepišnika, ki je z 4917 sam zasedel prvo mesto rekorderja v kladivu. Čeh Knotek — pravi orjak po postavi — pa je z 5162 postavil znamko, ki ga uvršča med vodilne metalce kladiva Evrope.
O posameznih uspehih je vredno posebej omeniti naslednje:
Pričelo se je z 200 m, kjer je zmagovalec Kuč-nicky z 22.4 postavil znamko, katero bi bil od naših zmožen 'doseči edino še »Fonzi« Kovačič — da ga ni doletela lani ona smola s poškodbo na nogi. Drugi Čeh Juranka — prvak dvoboja v zaprekah 110 — je z 23 sigurno osvojil svoje mesto. Naš Pleteršek se je dobro držal, vendar njegovih 237 kljub temu niso še zadovoljiva znamka za najboljšega na tej progi. Prenisl je z 24.4 ostal četrti.
—	Točke 3:7 za ČSR. K stanju prvega dne 39:55 dodano se spremeni v 42:62 za Čehe, ki so do konca kljub našim rekordnim uspehom povečali razliko še za 6 točk več.
V disku je dr. Narančič premočno zmagal z 4329 nad obema Čehoma, Vitkom 4156 in Freun-dom 4093; dr. Manojloviču, četudi je prešel 40 m, ni ostalo več kot četrto mesto in 1 točka, ki je bila vendarle dragocena, saj je bilo v tej disciplini stanje po točkah s 5:5 izenačeno, da se tako tudi v celoti niso Čehi bolj oddaljili. — Z uspehi čeških atletov v disku njihov trener pač še ni zadovoljen, ker so v vseh drugih disciplinah vidno napredovali, le v disku manj. — Zato pa smo bili mi toliko bolj zadovoljin z uspehom pri teku na 800 m, kjer sta sicer zopet zmagala oba Čeha, Otahal 1:58,9 in Lorenz 1:59.3, zato pa sta oba naša tekmovalca Gaberšek in Nikhazi tekla tudi pod 2 minutami. Gaberšek z 1:59.4 Ie za 2 desetinki slabše od obstoječega Tučanovega rekorda. Nikhazi pa z 1:59.6 enako odlično. Tako imamo sedaj 4 tekače z uspehi pod 2 minutami, na kar smo že dolgo čakali, in sta Krevs in Hanzi z enakim uspehom dosedaj v zadnjih letih najuspešnejša, le z razliko, da je bil teren v Bukarešti mnogo ugodnejši, četudi na Masarykovem stadionu enako odgovarja vsem modernim zahtevam. — Da sta naša dva pričela taktično bolj usmerjeno na čas, ne le na placement, bi mogli mirno beležiti kar 6 novih jugorekordov
—	kar je že posebej rekord zase. Uverjeni smo, da bi mogel Goršek v Svoji odlični formi gladko postaviti nov rekord.
V višino so trije dosegli enako znamko 180 cm in sicer oba Čeha Galanda in Kratky obenem z našim prvakom Martinijem. Vučevič bi mogel doseči več kot 175 — vsaj znamko prvih treh, a je imel slabe in neprimerne sprinterice ter mu je močno drselo.
Po tej točki se je razmerje povečalo že nu 54:80, torej do razlike 26 točk, ki se je sicer nato pri 5 km nekoliko zmanjšala — za 4 točke — z zmago Krevsa v novem rekordu 15:41.4 (dosedaj 15:45 on sam) in drugim mestom Bručana 15:54. lu je inž. Vron, up in nada češkega moštva, precej odpovedal. Taktično sta se oba naša odlično in tovariško podpirala v menjavanju vodstva in tako potisnila oba Čeha na zadnji dve mesti. Tako smo v celoti poleg onih rekordov vendarle dosegli tudi nekai prvih mest, na katere skoro nismo računali ob toliki oslabljenosti našega moštva in še zaradi nekih drugih »sil«. Še eno presenečenje smo doživeli — in to v metu kladiva, kjer se je le od Knotka pričakovalo zboljšanje rekorda, dočim za Stepišnika skoro nismo računali, da bo šel preko 49 m, sai se ie letos že kar ustalil okoli 46—47. Dosedanja oficielna rekorda sta bila: Knotek (ČSR) 4901, inž. Stepišnik (Jug.) 4899. Zanimivo jc vsekakor, da sta bila oba na isti dan zboljšana le škoda, da nc v istem razmerju. Sicer pa tudi na to še upamo, da bo šlo preko 50 m, morda že letos? Tretji se je plasiral Eliaš (Č.) 4788, dočim je Goiču ostalo 4. mesto, četudi je šel preko 46 m (4602).
Štafeto 4X400 m smo sestavili šele fla licu mesta in cclo ni bila v oficielnem programu. Kljub temu, da nismo zmagali kot prvi, imamo nov rekord, žboljšan od 3:29.2 na 3:28.6 v postavi Nikhazi, Hanžekovič, Gaberšek in Pleteršek. Če bi bile še predaje boljše, bi lahko potisnili čas še občutneje navzdol.
S tem je končno stanje točk dobilo obliko 97:71 za Češkoslovaško, ki je upravičeno zaslužila to zmago, vendar moramo o veliki večini naših tekmovalcev poudariti, da so dali voč kot smo pričakovali.
Dvakratni rekordni uspeh Krevsa, dalje oni inž. Stepišnika in naše štafete, posebej še odlična časa Gaberška na 400 in 800 m so nam porok, da
naša lahka atletika stalno dviga, četudi zelo počasi in ob mnogo manj ugodnih razmerah kakor n. pr. češka. Sam ameriški trener Meredith, bivši olimpijski zmagovalec 800 metraš, je po končanem tekmovanju izjavil, da so med našimi fanti mnogi odlični naravni talenti, zelo je pohvalil Iveta Krevsa, borbenega Hanzija in inž. Stepišnika, ki bi se upal, tako vsaj je trdil, kmalu spraviti čez 50 m.
Po končanem tekmovanju je sledilo še oficiel-no slovo in zaključek z nastopom in delilejem vseh tekmovalcev pred častno tribuno. Nastopili sta obp moštvi. Pred mikrofonom se jc zahvalil našemu moštvu glavni tajnik ČAAU g. dr. Bleha. Zahvalil se mu je v imenu sodstva g. Žegarac iz Belgrada. Godba jc zaigrala obe državni himni, številni foto-reporterji so lovili svečani moment na plošče — tri tisoč ljudi pa je v slovo navdušeno pozdravljalo vse tekmovalce. Že v večernih izdajah praških listov so izšli vsi rezultati z laskavimi ocenami ?a naše tekmovalce — posebej nove jirvake.
Za lahkoatleti — plavači
V kratkem razdobju enega meseca si stojita zopet kot nasprotnika Gradec in Ljubljana. Vendar topot plavači navedenih mest. V soboto, 20. t. m. starta namrče plavalna sekcija Ilirije kot re-prezentant mesta Ljubljane proti najboljšim gra-škim plavačem, ojačenim z nekaterimi najodličnej-šimi plavači Avstrije. Ilirijani stojijo pred težko nalogo, kajti braniti morajo ne samo barve svojega mesta, temveč tudi svoj ugled, katerega so si pridobili pri svojih dveh zaporednih zmagal napram graškim reprezentantom.
Tekma je nočna in se bo vršila v lepem kopališču »Bad zur Sonne«. Startalo se pa bo v sledečih disciplinah: 100 m, 400 m, 4 krat 200 m prosto, 100 m hrbtno, 200 m prsno, skoki in water-polo. Ilirija oziroma Ljubljana nastopi v svoji najmočnejši postavi z Wiltanom, Cerarjem, Mihalekom in Ziherlom na čelu. Pričakovati je več odličnih rezultatov, predvsem pa novih rekordov. Našim plavačem pa moramo želeti srečno pot ter obilo uspeha v borbi napram močno ojačenim Gradčanom.
Doba plavanja
Po slabi zimi (z.a smučanje namreč) smo preko deževne in mrzle pomladi končno vendarle prišli v gorko poletie, katerega nam je prinesla sredina junija. Tak toplo je naenkrat postalo, da so na mah živela obrežja naših rek, d<i so naenkrat napolnili bazeni naših kopališč. Vse se hiti kopat, da se malo ohladi v vodi, ki ie v bazenih in počasi tekočih rekah — že prav prijetna. Ah pa misli kdo od teh, ki se podajajo v vodo na plavanje, na pravilno plavanje, na sodobno plavanje?
Naš športni strokovnjak Drago .Ulaga, prof. gimnastike, v Belgradu, jc izdal za plavalce izredno lepo, priročno m bogaio knjižico :»Crawl, prsno in hrbtno plavanje«. Vse dosedanje njegove športne knjige so dosegle v našem športnem svetu velik uspeli in zadnje njegovo delo o plavanju, pa ni samo iz športnega stališča velikanske vrednosti, temveč je za vse kopalce nujna potreba. Kaikor napreduje vse človeško gibanic z velikansko naglico, v istem tempu gre naprej šport, in povsem razumljivo jc, da plavanje, kot najlepši, najprijelncjši m najbolj zdrav poletni šport ne zaostaja v tem vrvežu. Na čelu plavalnega športa v moderni dobi pa stoji »crawl«, kateremu ic Ulaga odmeril v zadnjem svojem delu največ prostora.
Crawl pa nc smemo smatrali za kako modno iznajdbo. Cravvl je način plavanja, s katerim pridemo najhitreje naptci in zato mu je Ulaga posvetil skoraj vso svojo knjigo. Ker pa se pri crawlanju, če se ga poslužujemo deli časa, boli utrudimo, zato je potrebno, da se pripadimo tudi prsnega plavanja, kateremu ic naš strokovnjak Ulaga tudi odmeril dovolj prostora.
Izredno posrečeno jc poglavje o plavalni šoli za otroke. Tu jc lllaga pokazal pravo p<it vsem onim, ki imajo opravka z mladino, katero hočejo naučiti plavati. Strokovno ic obdelano to poglavje in edino športnik, ki je napravil dolgoletno pot v pravilni klcsno-vzgojni šoli od svojo rane mladosti pa do prvovrstnega mednarodnega tekmovalca in do diplome, ki ie šc kronala vse njegovo delo na športnem polju, more obdelati plavanje tako fino, kakor ie lo napravil Ulaga. ln še polno drugih zanimivosti je v tej knjigi, ki jo nc potre bu ie samo vsak tekmo valeč-plavalec.
| temveč prav vsakdo, ki sc hodi kopat. Tisti, ki hoče dobro plavati, pa brez nje sploh ne bo izhajal. Knjiga sc naroča: Drago Ulaga, profesor, Ljubljana, F.monska c. 20.
Tiskarji: Litografi
7.c par let sem traja rivaliteta med »nogometaši« tiskarjev in litografov. Eni kot drugi trdijo, da »čez njih jih ni«, ali do konca le ne morejo priti. Res so se žc parkrat pomerili med seboj na zelenem polju, parkrat so že litografi zmagali, tiskarji trdijo, da s pomočjo sodnika, prave slike o stanju moči pa !e ni! In zopet bodo nastopili v soboto na junaškem mejdanu, zopet bodo kosti rož-ljale in sc trebuščki potili — vse v čast in slavo tiskarjev in litografov. Kakor že bo! Obiskovalci dosedanjih borb vedo, da je pri teh tekmah vedno smeha in zabave na pretek, in zato tudi tekme v soboto nc bodo zamudili. O zvezdah, ki bodo nastopile, pa prihodnjič. Tekma sc vrši v soboto, dne 20. junija ob 17 na igrišču ASK Primorja.
Pri pojavih zastrupljenja
povzročenih po skvarjeni jedi, je dobro sredstvo naravna
Franz-Josefova
grenka voda, če se pravočasno vporablja.
Rop. po inin. »oc. pol. in nar. iAt. S-br. 15485, 25. V. S5.
Radio
Programi Radio Ljubljana f
Petek, IH. junija: 11 Šolska um: Kosovo in stop! Kar (K. Vnkoslav Mloktiž) 12 Ir, n«Sih dolili in planiti (n>loS<V>) K.t,"> Vremenska nmpovnd. pogroftHa 13 Nn-povod času, objava siporml«, obvestil« 19.10 Daljni Vttbod v rajnih »klmlbii.il liplošrc) H Vremensko jvoro-f.ilo, borr.ni Utčnji lfl Napoved čiusu in vroinon«, poročila, objava sporedu, obvestilu 19.311 Nue. n.ru: Pomen in bisUvo N u roditi osmi icli-dulišču (Ciril Dchpvoc) 1.9.5H Postni v orko-dl-ulni obliki (plošiV) 2H.III 2ein«ka ura: Obisk v dunajski umoliotnioi Stelnhoff (ea. Hočcvar-Megiičovu) 20..TII Koroško pitoni, poje zlior Snvo : vmes harmonika solo, in Un.di.iski orikostor 22 Nn.povnd fiM, vromonska najio-vod, poroAH«. objava spermi* 22.15 Kratko skladbe ffodalni kvartet Oplo&V) 22..Tu Vn-irloftko ploSrf1«*.
Drugi programij
Petek, 19. junija: Rrlrjvul /.: 'JO Prano* ir, /.*-erelKi 22.2n Stravinsk etru skladb* - Helgraii II.: 14 Ttiif. Ostoj.lčovo predavanje Vodne sile v Jugoslaviji«
—	Za oreh: 2H Stikov o skliulbc 2H..HI Moški kvarlrt 31 l,lw>t.'kr>v koncert 22.lf. ijiiliik« glasba - Dunaj: 19.39 Dumijfiko melodije J0.l<> LJii.bw.eiit.kl ilnntl 21 '/Anrr in fanfaro 22.29 Beethovnov« IX simfonij« 23.19 P ovc i ilmiajske oporo nn ploščah llurtimpetta: 19.3U Sa Ionski orkester 2B.30 Cigan-ku Klnslui 22 Klavirski tri« 23 rio&r-o - Trni Milan: IT.t.i 1'lestKi. irlaslm 20.35 Postor večer 21JU1 Violina in klavir, mil« plesna irlnislMi — Him-Rari: 17.15 Vokalni In Inslriimentnlnt koncerl 2tl.,V> l.o/.7:iJmu opereta Kralj, trdnjave iti tol<n«M- nato plosiiu Klasbn — Prana: 211.05 Nekdanji pevci V IforkoRH ier.-i Slap v Uioslmehii 22.15 PUiSčo. I'nr Sara: 19.59 l.nhkn irlask-i '.M Simfonični Unnoorl 'J2.1f 1'intu« Kliisbu 23 Salonska elasbn — lierlin: 20.19 Oper ni koncert. luinifisberit-Kiiln: 211.In VoJaAka ir««tbi?
—	Hamliurii: 20.19 Pvoraliova simfonija. — \'ratislnva: 29.1(1 I'>p:kovu opera 'Carohtiu violina — [Aptkn: 29.11
| j	;;	t' -,. .. I- f ,< ~ f . > VI 1 n C ., ,, j.	J--
KoM-jaž lira 1 j n Friderika — Stuttoart: 2n.lt) Mali-laneke n«<M 21.10 Baročma komorna glasba.
Tinček in Tonček Itorf JeiekiKa
84.
Pismo materi z oblakov.
Bistre Tinčkove oči so zdajci zagledale mamo.
»Imenitno!« je vzkliknil in se ponosno obrnil k Tončku. >Kaj takega še gotovo nisi videl, kar boš videl zdaj!«
Potegnil je iz žepa robec, pritrdil na robove tanke vrvice, ki jih je spodaj zvezal skupaj in obtežil s kamnom. Potem je vzel iz žepa se kos papirja in začel nekaj navdušeno čečkati.
»Kaj pa nameravaš storiti?« se je čudil Tonček in ga osuplo gledal.
>Boš že videl!« je kratko odgovoril Tinček in pisal dalje. Ko je papir počečkal do kraja, ga je pritrdil na konec padala in ga spustil na zemljo.
Padalo je srečno pristalo na zemlji ne daleč od kraja, kjer sta stali Tinčkova in Tončkova mama. Prvi ga je opazil neki deček. Pobral ga je in ko je bral na pismu naslov Tinčkove mame, je stekel k njej in ga ji izročil z besedami:
»Pismo na vas!«
Mama je bila presenečena, da nikoli tega. Vzela je pismo, ga prebrala in ganjeno rekla:
»Kaj takšnega pa še ne! Ali nisem rekla, da mojemu Tinčku same nenavadne in čudovite reči rojijo po glavi? Zdaj mi je poslal celo pismo iz nebes!«
Medtem se je balon vzpenjal čedalje više.
»Hvala Bogu,« je ugotovil Tonček, »hrane imamo za prvi teden kar dovolj, če nama je ne pohrusta gorila.«
>Radoveden sem, kako se bo tale naš izlet končal,« je pristavil Tinček. »Nemara prijadramo z balonom do samih nebeških vrat!«
Mali oglasi
Službodobe
Prodajalka
mlada, začetnica, izučena trgovine s steklom ln porcelanom, ali mešane ali galanterijske trgovine, se sprejme v stalno službo. Lastnoročno pisane ponudbo z opisom dosedanjega službovanja je poslati upravi »Slovenca« pod »Steklo« St. 8845. (b)
mm\
Učenko za trgovino
sprejmem takoj; hrana ln stanovanje v hiši. Predstaviti so je v trgovini Mar. Andoljšek — Mirna.
Objave
Oglas
Zapuščinska stvar po dne 6. julija 1935 v Ljubljani umrlem K o s 1 e r Josipu, posestniku.
Na predlog dedinje — vdove Kosler Filipine, rojene Petrin, bivajoče v Ljubljani, Šelenburgova 3, in izvrševalca oporoke g. notarja Pleiweiss Karla v Ljubljani v zmislu § 219. zak. o nepr. post. se dovoli prostovoljna javna dražba zemljišča, vi. St. 71. kat. obč. Kapucinsko predmestje, in sicer pare. št. 66/1 — stanovanjska hiša št. 3 v šeienburgovi ulici 3 z gospod, poslopjem in dvoriščem, in pare. št. 140/1 - zelenjadni vrt.
Izklicna cena je 3 milijone dinarjev (3,000.000).
Prodaja se bo vršila kraju samem v šelenburgovl ulici št. 3 po dr. Kuharju Andreju, notarju v LJubljani,
dne 24. junija ob 10 dop.
Ponudbe ' pod izklicno ceno se ne bodo sprejemale.
Dražbeni pogoji so interesentom na vpogled pri notarju dr. Kuharju in notarju Karlu Plei-\velssu v Ljubljani. Sresko sodišče v Ljubljani, odd. I., dne 19. maja 1936.
V najgloblji žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustil po dolgi, težki bolezni, v cvetu h mladosti, naš nad vse ljubljeni sin, vnuk, nečak, stric in svak
BORIS ČERNIC
danes v četrtek, dne 18. junija ob 13. uri, previden s tolažili svete vere.
Pogreb nepozabnega 'pokojnika bo v soboto, dne '20. junija t. 1. ob 17. uri iz hiše žalosti, Dravlje 100, na pokopališče v Dravljah.
Dravlje-Ljubtjana, dne 18. junija 1936.
Edvard in Frančiška C e r n i c , in ostalo sorodstvo.
Naprodaj vila
v bližini Celja (lep razgled), z gradbenim materialom za 80.000 Din — tudi stavbne parcele. — Slmonovič, Zagreb, Pau-tovčak 53.	(p)
Obrt
Plise, entel,
ažur, gumbe
gumbnlce, monograme — izvrši takoj Matek & Mt-keš, Ljubljana, poleg hotela Štrukelj, žepni robci, plenice, ročna dela. (t)
Kupimo
SmreLve cepanice
in oblance kupujemo stalno večjo množino. Najnižje ponudbe z navedbo količine in najnižje cene, z navedbo nakladalne postaje poslati upravi »Slovenca« pod št. 8820. (k)
Denar
Posojila
na vložne knjižice daje Slovenska banka. Ljubljana, Krekov trg 10.
Obavlja vse denar, posle
vnovčuje najbolje terjatve vseh denarnih zavodov takoj v gotovini. -Alojzij Planinšek, agent, bančnih poslov, LJubljana, Beethovnova ul 14/1. Telef. 35-10. Znamko za odgovor.	(d)
Vljudno naznanjamo p. n. občinstvu, da je lokal v Wolfovi ulici št. 10 končno rcnoviran in smo začeli z redno prodajo svečar-skih in medičarHkih izdelkov, h kateri smo pritegnili še posebni oddelek za slaščice ter vabimo prijazno za cenjeni poset

OROSLAV DOLENC
WOLFOVA ULICA ST. 10
BEEEH
Nogavice, rokavice
in pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg. (1)
Za kresni večer
si preskrblte rakete, bengalski ogenj, topiče in ostale potrebščine za ognjemet pri Fr. Stuplca, železnina, Ljubljana, Go-sposvetska cesta 1. (1)
PREMOG DRVA IN
Karbo paketi pn Iv. Schumi
Dolenjska cesta Telefon štev. 2951
Vsa letna oblačila,
lister, buret, kaSa, v odlični izdelavi dobite poceni pri Preskerju. Sv. Petra cesta 14.
Predno odpotujete,
kupite kovčke, toaletne kasete, listnice, denarnice, tobačnice, aktovke, nahrbtnike, gamaše pri Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova cesta 13.
Kolesa
damska in moška, ponik-ljana in kromirana, garantiran nemški fabrikat, naprodaj po neverjetno nizkih cenah. Nova trgovina, Tyrševa 36. (1)
Večjo množino vina
11—12 stop., prodam, tudi za knjige celjskih zavodov. Po množini od 5 Din navzdol. Pismene ponud be na upravo »Slovenca« v Celju.	(1>
Razpis službe
Izobraženec s trgovskim študijem (trgovsko višjo šolo, akademijo) se sprejme pri nekem večjem časniškem podjetju za upravniško službo. — V poštev pridejo samo krščansko živeči reflektanti, zanesljivo pošteni, ki čutijo sposobnost za organizacijo projiagande in reklame ter zmožnost za vodstvo upravniškega poslovanja. — Nameščenec bi izpočetka vršil službo kot praktikant s primerno plačo, po vsestransko zadovoljivem službovanju bi se mu pa zagotovili ugodni prejemki.
Priglase sprejema do 22. t. m. in jih odpošilja uprava »Slovenca« pod šifro »Organizator« št. 8808.
Zapustila nas je naša iskreno ljubljena soproga, mama, sestra, teta in svakinja, gospa
Frančiška Medved
roj. Kralj
upokojenka tobačne tovarne
dne 17. junija ob petih popoldne po dolgi in mukepolni bolezni, previdena s tolažili svete vere, v 55. letu starosti.
Na zadnji poti jo spremimo v petek ob šestih popoldne izpred hiše žalosti, Kladezna ulica št. 18, na pokopališče k Sv. Križu.
Žalujoči ostali.
ZATISNIL JE ZA VEDNO SVOJE TRUDNE OCI, PREVIDEN S TOLAŽILI SVETE VERE, IN ODŠEL PO VEČNO PLAČILO NAŠ PREDOBRI OCE, BRAT, TAST, STARI OCE, STRIC, GOSPOD
ANTON ZUPAN
K VEČNEMU POČITKU GA SPREMIMO V SOBOTO, DNE 20. JUNIJA 1936 OB POL ŠESTIH POPOLDNE IZPRED MRTVAŠNICE ZAVETIŠČA SV. JOŽEFA, VIDOVDANSKA CESTA 9, NA POKOPALIŠČE K SV. KRIŽU
LJUBLJANA, DNE 18. JUNIJA 1936
MIRO, JOŽE ZUPAN, SINOVA; TONČKA POR. CERNE, ANTONIJA POR. STRI EDIN G E R , SESTRA;
ANDREJ CERNE, ZET; ELA ZUPAN ROJ. VEROVŠEK, SINAHA; VNUKI IN VNUKINJE
HČERKA;
L. Ganghofer:
114
Suul HiMus
Roman
Pripomba: Včeraj je v listku med stavkoma: »Ali vam na.i prinesem mrzel obkladekt« — »Aha, menda že vohajo, dn jim gro na vrat!« — izostalo nekaj besedila, kar moti smisel. Vsebina jc na kratko sledeča:
Zjutraj se je vrnil Schipper v vilo Tram in sporočil, da prihajajo drvarji 7. naročenimi lestvami. Orof Egge so je takoj po zajtrku napotil 7. obema lovcema proti Previsni steni. Tam so drvarji po ukazih grofa Eggeja sestavili vse štiri lestve v eno samo in se pripravili, da bi jo postavili pokoncu. Ko so spuščali vrvi po steni navzdol, stn mladiča v gnezdu začela kričati, kar je nagnilo Schipperja, da je izrekel navedene besede.
»Za božjo voljo, gospod grof,« je zavpil France, »kaj se je zgodilo?«
Nobenega odgovora. Spodaj so videli samo, da ima grof Egge roke na očeh.
»Gospod grof! Gospod grof! Za mil ega Boga, oglasite se vendar!«
Spet nič odgovora. Toda z eno roko na očeh se je začel grof Ege, tipajoč z nogami, spuščati počasi po klinih navzdol. Ljudje pod steno so onemeli in presenečeni strmeli kvišku.
f'rance, ki mu je stiskal grlo temen strah, je ■ hripavim glasom ukazal ljudem na steni, naj previdno spuščajo rešilno vrv.
Hitreje in vedno hitreje je drčal grof Egge po klinih navzdol. Nič ni pazil, da se je lestev gugala vedno močneje. Ni bil še na sredi, ko sta nenadoma zahreščala lestvenika in se zlomila ko dve krhki stekleni palici. Vsi so zakričali, in dočim so konci zlomljene lestve udarili ob steno, je obvisel grof Egge na vrvi. Z eno roko si je še vedno za-
krival oči, z drugo je tipaje prijel nad glavo vrv, ki se je začela vedno hitreje odvijati.
Med zmešanim kričanjem se je stegnilo dvajset rok po grofu Eggeju. Še preden se je dotaknil z nogami zemlje, ga je ujel France v naročje in ga posadil na kamen. Schipper je prerezal vrv. Orlica je bila grofu Eggeju raztrgala srajco od vrata do pasu. Čez pol goli hrbet sta se mu vlekli dve modrikasti klobasi od vrvi, lase, obraz in ramena mu je pokrivala belkasta nesnaga.
»Vode! Naj teče kdo po vode!« je hropel grol Egge in si z drhtečimi rokami mel oči. »Ko sem segel med vejevje v gnezdo, mi je padel na obraz poln koš orljih odpadkov! Žge me ko ogenj!« Za-ječal je od bolečine. »Vode! Vode!«
Schipper in dva drvarja so že stekli proti hudourniku v dragi, da bi prinesli v klobukih vod-?.
France je potegnil svojemu gospodu roke z obraza in ga proseče posvaril: »Ne manite si neprestano oči, gospod grof! To je od vsega najslabše! In voda bo brž tul«
Grof Egge je skušal pogledati, pa ni mogel odpreti oči. Ali si ti, France? Zahvalim se ti za vrv in za imenitni strel!«
»Nič zahvale, gospod grof! A pri moji veri, drugič ne bi več tvegal takšnega strela! Krogla je morala zleteti mimo vas komaj tri čevlje ali še ne. Kako se mi je to posrečilo, ve samo ljubi Bog — jaz ne! Kar veseli moramo biti, da se je ta reč še toliko povoljno iztekla. Bolečino v očeh vam bo gotovo pregnala mrzla voda. Ljudje so že tu!«
»Hitro! Samo hitro!« je ječal grof Egge. »Ne strpim več od bolečine!«
Hlastno je potegnil France žepni robec grofu Eggeju iz jopiča, ga pomočil v vodo in zmil svojemu gospodu belo nesnago iz obraza. Toda pekoča bolečina se ni hotela ohladiti, oči so se vnele in veke tako zatekle, da se niso dale več premikati.
»Odvedite me v kočo!« je siknil grof' Egge izmed stisnjenih zob. »In nekdo naj teče po zdravnika!«
»Ne, gospod grof, zdaj ne bo nič s kočo! Zdaj morate domov!« je dejal France s trepetajočim glasom. »Preden bi spravili starega gospoda doktorja do koče, bi utegnilo trajati do jutri zjutraj! Vam se pa mora pomagati še danes!« Obrnil se je proti drvarjem. »Ti, Gašper, steči naprej in glej, da bo pripravljen čoln in zdravnik! Ti, Jože, vzemi puško gospoda grofa in mojo! Drugi pa naj napravijo red pri steni!« Ovil si je grofovo roko pod pazduho. »Pojdiva, gospod grof, vodil vas bom. In vas spravil tja dol, ne bojte se!«
»Da, France ima prav!« je rekel vmes Schipper. »Čakajte, gospod grof, jaz vas primem za drugo roko!«
»Ti! Ne dotikaj se me!« je zahropel grof Egge in šinil kvišku, »Gnezdo si našel ti ! Kakor takrat tistega posebnega srnjaka! Proč od mene!« Stokajoč se je prijel za oči. »Vodi me, France!«
»Da, gospod grof, pojdiva. Pazite, tu je kamen na poti.«
Grof Egge se je kljub svarilu spotaknil in France ga je s težavo zadržal, da ni padel.
Drobno je gledal Schipper za obema. Potem je zmignil z rameni, poiskal orlico v cretju, ji izpulil obe najlepši puhasti peresi in si jih zataknil za klobuk. Drvar mu je ponudil zanju dvajset mark," Za trideset ju je bil Schipper pripravljen dati. To |e bilo drvarju preveč.
Dočim so se možje, neutrudno klepetajoč, pripravljali k delu, jc odšel Jože z obema puškama proti dolini. Ob robu gozda je dohitel Franceta in grofa; stala sta ob potoku; France je pomočil robec v vodo in ga privezal gospodu čez oči. Potem ga je prijel spet za roko in ga odvedel naprej.
Pot domov je bila bolj težavna, kakor je mislil France. Pri vsaki vodi sta premenjala mokro prevezo, toda otekle oči so pekle grofa Eggeja huje od minute do minute. Naj se je še tako premagoval,
so ga bolečine vendaT vedno znova zmrvile. In potem je krčil pesti in kričal skozi stisnjene zobe.
Potrebovala sta šest ur, da sta prišla do sa-motarnice pri hudourniku. Tam je že čakal nanju zdravnik s hlapcem.
Grof Egge je moral sesti na klop pred samo-tarnico. Pri tem eo mu tresoče se noge počivale na kosih razbite marmorne plošče.
Zdravnik ga je dolgo preiskoval. Končno je vzdihnil in zmajal z glavo. »Tu ne morem nič narediti, svetlosti Mrači se že. Gledati moram, da vas spravimo tako hitro ko mogoče domov. Zdaj vam bom samo olajšal bolečine.« Vzel je iz usnjene torbe steklenico kokainske raztopine in je kanil med otekle veke.
Grof Egge sc je olajšano oddahnil in si dal spet prevezati očii. »France, kje si?« je vprašal in stegnil roko. Ko se je dotaknil lovčevih prstov, je dejal: »Hvala ti! Tega dneva ti ne pozabim. A zdaj se vrni spet v lovišče in čuvaj peteline! Če oni tam gori vidi, da so rastišča brez nadzorstva, mi bo odstrelil najlepšega petelina, da bi spravil rep v denar. In pošlji mi mojega orla dol! Današnji je tvoj. Pojutrišnjem se vrnem.« Ko je grof Eggs to rekel, se je v zdravnikovem obrazu čudno zdrznilo. »Potem postrelim peteline, kti še pojo.«
»Zbogom, gospod grof! Le glejte, da se vam kmalu obrne na boljše! Zgoraj bom že pazil na red! A zdaj — zdaj bi vas rad za nekaj prosil, gospod grof!«
»Povej, kaj bi rad?«
»Mladiča v gnezdu bosta morala od lakote poginiti, ko ni več starih dveh. Seveda sta roparja. A samo za to jih ne smemo prepuščati najhujšim mukam. Če vam je prav, gospod grof, se spustim jutri po vrvi do gnezda in ju ustrelim. Prosim vas, gospod grof, da mi dovolite.«
Grof Egge ni odgovoril. Samo nejevoljno je krenil z roko, da mu dovoljuje. Potem je o težavo vstal in zdravnik ga je odvedel proti čolnu.
Karel Cež.
Izdajatelj: Ivan Rakovec.