if' ZA IZBOLJŠANJE USTA Vato Mn valja. Vaafc. ki "Glas NaraJa" aH ga •rafctfka, Vaa ka ftift. :t ts •» GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki. CITATEUE OPOZARJAMO d* pravočasno obnove oirotel no. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — A ko is niste naročnik, pošljite en dolar sa dvomesečno poskninjo. TELEPHONE: CHelsea 3—1242 Eaten* M Semri CIm ilMior 8cpuwber tin, IMS nt Um Pm* OfffiM U Hem \mrk. N. I, on* 9r Act •! Cucrtm •( Htrrk 3rti. 181». ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK No. 42. — Stev. 42. NEW YORK, TUESDAY, FEBRUARY 21, 193 g—TOREK, 21. FEBRUARJA, 1939 Volume XLVII. — Letnik XLVI1. FRANCO, HITLER, MUSSOUNI V SKUPNI FRONTI V BERLINU NOČEJO NIČESAR VEDETI 0 BODOČEM SESTANKU TREH EVROPSKIH DIKTATORJEV Trije diktatorji se bodo sestali v kakšnem mestu v severni Italiji — Franco je predlagal konferenco, Mussolini jo je potrdil. — Mussolini je opustil tvoje potovanje v Turin. RIM, Italija, 20. februarja. — Mussolinijev list v Milanu "II Popolo d'ltalianaznanja, da se bodo v bližnji bodočnosti v kakemu mestu v severni Italiji sestali Mussolini, kancler Hitler in general I rancisco Franco, da postavijo skupno fronto z o žirom na probleme, ki so narastli iz španske državljanske vojne. To vest je prineslo več italijanskih listov, med *hjimi tudi "Corriere delta Sera" v Milanu. Poročila o sestanku voditeljev totalitarnih držav krožijo tudi v diplomatskih krogih. Ti krogi, ki ne morejo dovolj zatrditi velike važnosti tega sestanka, zlasti z ozirom na zmedeni in zapleteni evrop -ski položaj, so mnenja, da se bodo sestali ali v Genovi, ali pa v Milanu in najbrže v Milanu. Politični krogi zagotavljajo, da je general Franco, na katerega pritiskata Anglija in Francija, da bi ga odvrnili od Italije in Nemčije, sam predlagal to konferenco in Mussolini je takoj potrdil. Milan bi bil najbolj primeren za generala Fran-cota in Hitlerja, kakor tudi za Mussolinija, kajti nahaja se samo 225 milj od Monakovega in Hitlerju ne bo treba zapustiti nemškega in italijanskega ozemlja. Tudi general Franco bi prav lahko prišel v Milan, ker bi se fmogel poslužiti Ala Litorio zračne proge, po kateri vsak dan lete aeroplani iz Barcelone v Genovo, od koder je samo 90 milj do Milana, kateri mesti imata železniško in zračno zvezo. Ker so to vest na>prej prinesli milanski listi, za-to je mogoče domnevati, da bo Milan izbran za njihovo konferenco. Diplomati spravljajo s tem v zvezo tudi dejstvo, da Mussolini včeraj ni šel v Turin, kar je bilo oznanjeno že skozi tri tedne. Za diplomate je tudi velike važnosti, ker je tajnik fašistične stranke Achille Starace, ki navadno spremlja Mussolinija na take konference, včeraj odpotoval v Milan, najbrže na kako slavnost. Glede tega je poročevalec lista "11 Popolo d'ltalia" sporočil iz Pariza: 'Poglavitni namen sestanka treh voditeljev bo postaviti skupno fronto z ozirom na mednarodne probleme/' : BERLIN, Nemčija, 20. februarja. — Uradni krogi zanikujejo, da bi kaj vedeli o nameravanem sestanku med generalom Francom, Hitlerjem in Mussolini jem, toda govorice navzlic temu na utihnejo. LONDON, Anglija, 20. februarja. — Francija in Anglija, ki napenjate vse svoje sile, da bi končali špansko državljansko vojno, delujeta tudi na to, da bi iz Španske odstranili ves vojaški in politični vpliv totalitarne Italije in Nemčije. Da je v Sredozemlju zelo napet položaj, je razvidno iz naslednjih dejstev: 0 1. Italija je vpoklicala I 50,000 rezervistov in bo to število do spomladi najbrže podvojila. 2. Italija zbira močno armado ob francoski Somaliji in Tuniziji. 3. General Franco še vedno zahteva brezpogojno predajo republikanske vlade. 4. Maršal Pietro Badoglio je nepričakovano od- t • • • • f 1 • -4 * k mep m Tun»jo. Senator Pittman je grmel proti fašizmu POGODBA MED S0VJET. UNIJO IN POLJSKO Rusija bo povečala izvoz bombaža, tobaka, mangana, azbesta in grafita. — Tudi Poljska bo prodajala Rusiji mno-več. MOSKVA, Rudija, 20. feb. — Poljska in Rusija, ki ste bili ob času čehoslovaške krize v septembru na robu diploinrt->kega preloma, st-j dosegli zelo važen sporazum, čegar namen je povečati trgovino med obe ma državama. Sporazum je bil dosežen po podajanjih ver tednov in je prva splošna gospodarska pogo dba na načelu najbolj prednostne dežele. Sporazum sestoji iz treh de Trgovski >[K>razum, določbe glede iprevoza in sporazum glede plačevanja. Rusija bo po novem sporazumu prodajala Poljski mnogo vee bombaža, tobaka, mangana, azbesta in grafita. Poljska pa bo Rusiji prodajala vee premoga, železno rudo, cementa, tekstilne izdelke, tekstilne stroje, usnjate izdelke in umetno svilo. 22. septembra, ko je bila če-lioslovaška kriza na vrhuncu, je Moskva ostro posvarila Varšavo, tla bo Rusija preklicala rusko-ipoljsko nenapadal-no pogodbo, ako poljska armada napadla < 'elioslovaško. Toda po inon^kuvskem sporazumu, po katerem je bila Čehoslovaška razdeljena, se je o-zračje naglo pričelo iapremi-njati in 26. novembra je bila objavljena skupna poljsko-ruska izjava, da je nenapadalnn pogodba zoj>et podaljšana in da obe državi želite izboljšati medsebojno trgovino. Nekateri diplomati so iz tega sklepali, da se Poljska polagoma odtlaljuje od Nemčije in se približuje Rusiji, toda u-radna Poljska je vedno zatrjevala, da lioče obdržati ravno vesje med svojo vzhodno in za-paduo sosedo. Ko se je Poljska zof>et spoprijateljila z Rusijo, je pokazala, da se je slednjič prepričala, da je za Poljsko najboljšo, ako je iv prijateljskih odnoša-jih z Rusijo. ZAKADI P< »STAVNEGA PRAZNIKA 44 YVAiSII 1XU-TONOVBGA ROJSTNEGA DNE", NE IZIDE JUTRI "GLAS NARODA!" PRIHODNJA ŠTEVILKA IZ IDE v ČETRTEK, 23. FEB. UPRAVA Naročite se na "Glas Naroda," najstarejši slovenski cUcTnik v Ameriki. GEN. SYR0VI BO PRISILJEN ODSTOPITI Nemčija zahteva odstop generala Syrovjeva. — Syrovi in drugi bodo nevtraliziram. PRAGA, <~'eho>l(*vaŠka, 20. februarja. — Odstop šefa generalnega štaba Čeho-lovaške armade generala Ludvika Krejčija je po mnenju diplomatskih krogov prvi korak do izpolnitve nemške zahteve, da je čehoslovaška armada ''nevtralizirana." Vojni minister general Jan Syrovy, ki je bil vrhovni poveljnik čelioslovaške armae je odpeljal na tridnevne počitnice, zasedel vladno palačo okoli dveh ponoči ter je skušal strmoglaviti vlado, toda je bil v boju, ki se je nato počel, libit. United Press poroča, da M) bili ubiti tudi štirje Rodrigue-zovi tovariši, K pa jih je bilo ranjenih. Uporniki so predsednikovo palačo držali skoro t* ur, ipredno >o bili premagani. Predsednik Benavides se 10 sinoči z nekaterimi svojimi mi nistri odpeljal z bojno ladjo. Ob tej priliki ga je Rodriguez objel in 11111 želel hm potu nir.o-go zabave. Rodriguez, ki je bil vnanji minister od leta 1935, je po zavzetju palače razglasil za na čelnika vlade in je objavil en SPLOŠNO JSE DOMNEVA, DA BO HITLER SKUŠAL PRITI DO UKRAJINE WASHINGTON, D. C, 20. februarja. — V kongresu se že dalj časa vrši debata glede vnanje politike Rooseveltove administracije. Nekateri se strinjajo ž njo, nekateri jo pa odločno obsojajo. Deba ta je dosegla svoj višek včeraj, ko je govoril po radio senator Pittman, demokrat iz Nevade. Njegov napad je bil naperjen proti diktaturam v Nemčiji, v Italiji in na Japonskem. Pittman se je posebno zgra žal nad politiko, ki jo udinja Anglija pod Chamberlainovim vodstvom. Po njegovem mnenju ni ta politika le neuspešna in destruktivna, pač pa tudi nemoralna. Združene države je opozarjal, naj ne sklepajo nobenih zvez s to ali ono evropsko državo. — Mi ne bomo pomagali no beni vladi, — je ivzkliknil, — čije politika temelji na zavoje-vanju in vojaški sili. Pomagali bomo pa vsem zatiranim in bomo storili to postavnim potom, ne da bi se poslužili v to s vrho vojne. Pittman je omenil zadnje dogodke: — Italija je zavejevala Abe- razglas na narod, drugega pa^nijo; Nemčija j? utrdila svo na armado ter je pojasnil svo,) jf) 1110j0 ob Reni. Hitlor so program. I polastil kontrole nad Čehoslo- I rchijvalstvo m vedelo niče- važko? in jc spi0šno znano, da sar o tem, kaj se godi v palači mmu.rajva ,)rr j aH vdreti in na mnogih krajih so obhaja-' REŠEVANJE HRVATSKEGA PROBLEMA li pust. Rodriguez je poslal svoj raz Tkrajino. Senator Gerald P. Nye, republikance iz North Dakote, glas listom, ki so ravno konča se je j(.7i, na prtMisediiika, ker TRISTO POLICISTOV ZBOLELO V PHILEDELPHIJI PHILADELPHIA, Pa., 18. februarja. — V tukajšnjem mestu je nad tristo -policistov in ognjegascev zbolelo za in-flueneo. Ce bo l>olezen dolgotrajna, jim bo treba dobiti namestnike. vali svojo jutranjo izdajo. Listi so izšli v posebnih izdajah, toda ipredno so mogli časopi-i priti med ljudstvo, je bit položaj že izpremenjen. ko j<> prišlo vojaštvo in zopet napravi lo red. Predsednik Benavides se je takoj vrnil v Limo z avtomobilom. GENERAL KREJCl ODSTOPIL PRAGA, Čehoslovaška, 21. februarja. — »Šef čehoslovaške-ga geenralnega štaba general Ludvik Jan Krejei je iz zdrav-. dneh ■stvenih razlogov odstopil. —' Predsednik Emil Hacha je, sprejel njegovo resignacijo. Četudi pa je za sivoj odstop navedel slabo zdravje, smatra javnost njegov odstop kot na- je dovolil prodajo ietal francoski vladi. Vložil je resolucijo, naj bodo slične trgovske transakcije v bodoče piepovedane. OTROCI ODHAJAJO Z DUNAJA l>rXA.J, Avstrija, 20. feb. — .Sinoči je z Dunaja v dveh železniških vozovih odpotovalo 130 židoivskih otrok. Vozova sta bila priklopljcna k lioland-skemuu brzovlaku. Začasni domovi so že bili pripravljeni za te otroke v Angliji, kamor bodo prišli v dveh Cvetkovič bo popolnoma premolil svojo politiko proti Hrvatom. — V deželo hoče dovesti soglasje. BEOGRAD, Jugoslavija, 20. februarja. — Novi jugoslovanski ministrski predsednik Dra-?iša Cvetko vie je v narodi, i skupščini rekel, da bo Jugoslavija zavzela popolnoma drugačno notranjo politiko, da pride do sporazuma s Hrvati. Ta izjava pomeni važno pre-menibo sv zgodovini Jugoslavije. Cvetkovič je rekel, da s svojim kabinetom Želi privesti v deželo soglasje, medtem ko so bili zadnja leta samo vroči boji- Najvažnejši Cvetkov i č e v problem je sedaj poravnava s Hnvati in zato se pripravlja na pogajanja na podlagi popolne enakosti vseh državljanov. Glede vnanje politike pa po njegovem zatrdilu ne bo nika-ke izpremembe: Jugoslavija želi ostati v prijateljstvu s svojimi sosedami In 'bo sodelovala z vsako državo, "ki ima dobro voljo." Dr. Milan Stojadincuvič je bil izvoljen za predsednika narodne skupščine; toda njegovi o-sebni prijatelji so oddali 35 praznih glasovnic, s čimur so pokazali, da bodo nasprotovali novi vladi. NANKINŠKI MINISTER U-STRELJEN STOLETNIK BUFFALO, N. Y., 18. feb. — Sedeč v postelji je danes Joseph Canizzaro opazoval, . . SANGHAJ, Kitajska, 20 , , . . ravno »posledico politične iz |fobruarja. _ Vnanji minister kako se njegova družina pn- premembe v Cehoslovaški in t« reformirane vlade" Čen^loh l)rav,ja na praznovanje njego-popolno premembo vojaškega y Nankingu, ki je ,pod pokrovi-!veffa stotega rojstnega dne. V teijstvom Japonske, je bil u svojih mladih letih se je Cani-v BALKANSKA POGODBA BO PODALJŠANA BUKAREŠTA, Romunska, 20. februarja. — Od konfe renče balkanske zveze, ki se je danes prroela med Romunsko, Jugoslavijo, Grško in Turčijo, ni pričakovati ni kaki h senzaci-jonalnih posledic.' Balkanska zveza, ki poteče letošnjo pomlad, bo podaljžanm Diplomati ugibljejo, kaj bo napravila Bolgarska z ozirom na balkansko zvezo, zlasti še, ;ker je Ibolgarsko Časopisje zopet pričelo agitirati za premembo državnih meja, odkar je bila razdeljena čehoslovaška. poveljstva. General Krejči je bil vrhovni poveljnik čehoslavaške armade v mobilizaciji proti Nemčiji pred monakovskim sporazumom in bi bil poveljeval če-hoslovaški armadi, ako bi bilo streljen. 20 Kitajcev je vdrlo v njegovo stanovanje in ga umorilo. Ceng je bil nekoč kitajski delegat pri Ligi narodov. Ko so Japonci zavzeli Nan- prišlo do vojne med Nemčijo (^ SQ p^^a; no(vo vlado, m Celioslovasko 'čije vnanjo politiko je vodil u . naslednik bo najbr- morjeni Cengloh. že njegov pr\ri namestnik general Josip Fiala 27 i L i ' mm ADVERTISE IN "Gl-AS NARODA i t. i Cengloh si je za Kitajsko iztekel mnogo zaslug. Študiral je na vseučilišču v Parizu, je bil kitajski poslanik v Mehiki in slednjič od leta 1920 do 1927 poslanik v Pariza, zaro boril /v Italiji ob strani Garibaldija. Po poklicu je bil kamnosek. Njegova družina ga je šele pred enajstimi leti dobila v Ameriko. Rojake opozarjamo, da lah-" o, ko naročijo posamezne ko-nade Slovensko-Amerikanske-Koledarja sa 1939, name* it o, da pošljejo svoto — 50c v gotovini aU Money Odru — priložijo k naročilu pcf i oziroma do 2 eenfcar • VWHrlHif KX V VVMwW , 'h i il Tuesday, February 21, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV! DAILY of ttxiT« officer*: NEW VOEk. N. V 46th Year 1 HM (JED EVEftr DAT EXCEPT 8UNIJAY8 AND flOLlDAZH __________ | ^ Adtertinani am. Asreauent Za eelo leto velja Um m Aaerlko 7+ P«» ................|3.<« X* Mrt lata K« New T ark u celo leto 2* pol !eta ............. Za loose mat t o aa celo leto fl.SC'Za r*A leta 17 00 «3.ro »3.50 VeaHr -OLA* N4AODA" IZHAJA V MAKI DAN PRAZNIKOV IZVKCMfil N EOfLJ *N MEHKA POMAGA HITLERJU velja kleni lit »iia lu ' 1 t : S • Iz Slovenije Vlada inohUkega prt*Uednika Can lenuhu, ki v splošnem za precej radikalno in napredno, je zopet z Nemčijo veliko petrolejsko kupčijo. Mehika bo poslala Neurij i za dva milijona dolarjev jietroleja, v zaiueno bo pa do-troje za gradnjo velike papirnice. Ko j«- IK. marca prejšnjega leta mehiška vlada prevz«--fwtrolejske vrclre 17 ameriških in angleških oljnih družb, je utemeljila to svoje protikapitalistično dejanje takole: — inozemski vHrjali v da > tem razlaščenim petrolejem uganjati |»olitiko, ki jo b< do mehiški delavei drago iplačaii. Mehiška vlada je začela podpirati fašizem, in če bo šlo tako naprej s«* utegne Mehika nekega dne najti v naročju ia-šizma. V tem slučaju se l»o mehiškim delavcem slabše godilo *e jim je prej, kajti izgubili bodo vse pravici. Niti štraj kot kati jim ne bo dovoljeno ter -e boriti za svoje mezde. Mesto osovraženih ameriških in angleških kapitalistov bi v tem slučaju prevzel mogočen stroj diktatorske države. Kkoro "boljševiška" razlastit^- |»ctrolejskega ozemlja bi pomenila za Mehiko isto kot jc pomenilo leta 1920 v setvemetn delu Italije zasedenje tovarn: fašizmu bi se vrata tla stežr j odprla. Fašizem zaenkrat kupuje samo mehiški |*trolej. rt" gne se pa zgoditi, da 1m» kmalu začel določati tudi cene in de-lavske mezde. TRI ŽRTVE LJUBAV~ NE 2ALOIGRE PRI ROGATCU Iz Celja poročajo 4. feur.: — Vas O ste pri Kogatcu je bila sinoči pozor išče pretresljive tragedije, ki je Ziditevala življenje tr»-h mladih 1 juVli. V Ifogatcu je bil že nekaj časa zaposlen kot delavec pri lesni industriji Sil vex & Co. 2.'> h t stari Anton Jutriša s Huma ob Sot I i. Ob neki priliki se je seznanil z lK-letno Miroslavo Bs'-ietovo in njeko lJMetiio sestro Ljudmilo, ki sta živeli delne pri svojem očetu, posestniku in bivšem gostilničarju Bele t« na Cistah pri Rogatcun, delno pa v Zagrebu pri sorodnikih. Jutriša se je takoj zaljubil v Miroslavo, ki pa mu Ij-nbežni ni vračala. . Na svečnieo je še bil na neki veselici v Rogatcu, ter -e je na videz mirno zabaval v- družbi Miroslavu. Ljudm'hlo in dru-gimi znanci. V>i -o I »i 1 i dobre volje in nihee ni slutil, da se pripravlja krvava Ijuliezcnska < I rama. Snoči okrog pa je prišel Jutiftša k Beletovim na obisk. V prvi sobi j«' našel posestnika Heleta, ki že nekaj časa boleha. Vprašal i^a je. kako mu gre. Bele mu je odgo-voril da se počuti nekoliko bol je. V tem je Jutriša slišal Miroslavo in Ljudmilo, ki sta se solidni sebi, v kateri je -bila tema. Stopil jc v sdho k dekletoma in dejal Miroslavi, naj mu sedaj |K>ve, ali ga hoče ali ga ne mara. Oče ki je ostal v prvi sobi, je čul odgovor m*. Nič več ne ve. čili j«' bil ta gla.s od Miroslave ali od Ljudmile. Takoj nato so namreč pobili it rije streli, ki s»ta jima sledila zaporedoma dva zamolkla pad\'i. Jutriša je planil ves razburjen z vojaško pištolo v rokah iz sobe in jadrno zapustil hišo. \K<» N A Vita \ v »Ti; OBISKATI SVETOVNO M/STAVO. VAM J K TA žmiLVID M-OKIIO. U £OL KEBKj\|, _ OaOMNOST SVETOVNE RAZSTAVE V NEW Y0WU BO SLEHER NEUPUSENEHU Izšel Slovensko-Amerikanski KOLEDAR POVESTI ZGODOVINA HUMOR ZEMUEPiSJE GOSPODINJSTVO NARAVOSLOVJE RAZNOTEROSTI NAVODILA * p&Unino A Krenil je proti domu in spotoma je stopil v neko gostilno in izpil četrt litra vina. Nato j«' nmdaljeval svojo pot proti Tluiiiu «>!» Sotli. Na cesti pred Humom pa si je nastavil samokres mi sence in si pognal dve ^krogli v glavo. Smrtno zadet j se je zgrudil in v nekaj minutah izdihnil. Ko je skočil posestnik Bde po Jutriševem odhcJdu v sobo, kjer .ita bili njihovi ličcri, se mu je nudil grozen prizor. Hčerki sla okrvavljeni ležali na tleh. Bili ista že mrtvi. Miroslavo je Jutriša pogodil z dvema kroglama v glavo in v prsi, Ljudmilo .pa v glavo. O-čitno je najprej streljal na Ljudmilo, nato pa na njen > sestro. ROPARSKI NAPAD Ce greš po Šu k I je v i cesti v N( vem mestu in zaviješ na desno mimo bolnišnice usmiljenih bratov čez železniški tir, prideš v dobri minuti na Drsko. V vasi sta dve gostilni. Pri oni na desni strani ceste se pravi pri Matohovih. Gostilno je lastnik dal v najem nekemu Krštetu, ki je prej bival v lastni hiši v Potočni vasi za Bršljinom. Samega prevzemnika trenutno ni doma. pač pa vodi gostilno njegova ženn Marija. Ko je bila go~tilni«"ar-ka prejšnji večer o mm';,*, v točilni sobi, se je v go.-tiliii po javil neki moški sred [.ji h U4 ki Ziditeval pijačo. Gospodinja, ki ni poznala odurnega neznanca, je zaradi tr»g:i od nj» ga zahtevala za zrpit-k v naprej plačilo. Tej zahtevi p:i s<» jf tuj«H' odločno u;»!. SU" čil j«1 na'_rh» proti go^tilničjirki in ji med ruvanjem vazrrgal pre lpasnik, na katerem je imela zataknjene Vljuče. Tujec je takoj pi^segel po trli ključih in ž njimi začel odpirati preflale v gostilni ski o mari. Tz predalov je vze! žensko ž«pn«* uro in zavitek rozin, kar vse skupaj je vrgel po gostilniški sobi. Iz predalov je pobral le gotovino v znesku 042 oko zaseko poti. koder se je vračal do lnov. Najbrž mu je i>ostn!o nred pot jo »slabo, omahnil ;e in p»wl debelo micžiio odejo zmrz-nilJ • ' * TE2KA NESREČA 2S. januarja se je pripetila v tovarni "-Kovina" na T-v.-nem težka nesreča. Pri -truž niči je .bil zaposlen 2(Metni strojnik Franc Paulo iz Gorice pri Pragerškeni. Ko ie bila -t miz n i ca v pogonu, .se je nenadno utrgal jermen, ki g»i je zgrabil z tako silo, da ga je treščilo' ob tla. kjer je obieža! s probito lobanjo, jmlrg tega mu je ožgalo tudi obe roki. Nezavestnega in hudo poškodovanega iso reševalci takoj ; prepeljali v bolnišnico, kjer so j mu zdravniki nudili prvo po-t iuoč. Njegovo stanje je -zelo resno. Z VILAMI MU JE PREBIL LOBANJO Pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v C"Iju s * j-zagovarjal 28-letni zidarski uiočnik Vinko Ijeskovšek iz >Cagr<-ba, ker ji' lani 17. julija napadel pose.stoka Novaka v Zveri n jitku pri Breži»raJi iu mu z udarci z dvema vilama prebil lobanjo na temenu ter ga nevarno poškodoval. Leskovšek je bil obso.H'U na 8 mesecev ječe. Bolnišnici pa mora plačati za Novakovo zdravljenje 4(io din. Novaku pa 2.fWM) din oil-škodnin«\ pošiljatve Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V Jugoslavijo: Z* $ JA5 $ 4.75 ? T OO $11.00 94J.0U I »in. 100 Dili. 1?>I I »in. ;«>(• I »in. ."WK> I »iu. 1UD0 l»in. l*o(«» Peter • n • 0 V Italijo: 7.a $ ttJUJ % $ 13J.— % 57 — fii^.rrft $167.— Lir 100 Ur 'JIH) Lib 500 Ur 1000 Lir ilOOO Lir 3000 KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVKDENE CENE PODVRŽENE SPIt KM EU Hi GORI ALI DOLI Za izplačilo vrtjih zneskov kol /fforaj navedeno, bodisi t dinarjih ml i lirah, dovoljujemo 6e boljše pogoj*. NUJNA NAKAZILA IZVB&U. &JEM0 PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1— S L O V E N I C PUBLISHING COMPANY (TK WFL BUREAU) 216 W. IHlh ST.. NEW YORK j<* |»(»jedine j<- sain doloril uro, število in vrstni red jedi, na koncu pa ceno. Dinerja, ki i^a je pripravljal, >o -e ainele Kakor že večkrat, tudi leto-za pustni torek t i-to pomembno Zupančičevo: — SluŠaj pesem, draga moja Zložil jo je fant vesel; Zložil jo je pustni torek, jiepelnično sredo pel. Kapitan je barko vodil sredi širnega morja; Kapitana za 110.1 vodila njegova mlada gospa kraj morja. V teh besedah je izražena večna resnica. Ni treba, ila bi bil ba» kapitan. Lahko je 'vsakdanji človek. In ni treba, da bi bil na mor* ju. Lahko je doma za pečjo. Prejšnji teden sem imel dva obiskovalca iz gornjega del-newyorske države. Mrs. Ter ček iz Fly Creeka, ki je nedav no prestala nevarno operacij«.*, je prišla v New York obiskat svoje hčere ter se je -potoma ustavila pri meni. Bolj mlado stna je in bolj živahna kot j* bila pred devetimi leti, ko mi jo j<> bil moj žlahtnik Janez p< vie :predstavil. Obiskal me je tudi prijatelj Frank Finkšt, ki -o ga prignale New York tajne mladostne sile. Povedal mi je precej novic, ki so kakor novice iz vse Amerike: dela se slabo, ljudje udeležiti samo. o^vbe. k' -o mu ' životarijo iz dneva v dan. V bil e povscei. RIBE SE IZOGIBAJO R0KAVSKEGA PRELIVA. Proučevanje vsakoletnih ribjih vlakov iz Atlantskega oceana v Severno morje je pokazalo iK-navadno stvar. < Vprav bi bila ribam najnaravuejša in selja je pa vedno dovolj. Z«lai na Žibersali, zdaj v dvorani na See I v Street. Pa tudi niues se včasi kaj iztakue. Izvedel -cm tudi, da si jc prijatelj Matija vzel par dni počitnic, vudno se mi zdi, za kaj ga ni bilo v New York. — Kajti njemu je dvesto petin Zelo žalostna smrt je doletela okrog novega leta 44 let starega Franca Molioriea iz Mar-tinj vrha pri Železniki. Mo-liorie je šel ugodnega din* zdo-uwi ]k> opravkih. Z«» na po-vratku in tuili pri znancih se ni iH.-čutil dobro, a vmdar je oilšel domov, /žgan je, ki >o mu ga ponudili, je odklonil. Mož s , ; J a 11; i i < I i l HUl t I Uill j f hiaH.^v^ Najboljši prijatelj v nesreči vam jez SLOVENSKA PODPORNA NARODNA JEDN0TA NENAVADEN KUHAR. Kuharji morajo običajno jKJ-kfOriti volji svojih gospodarjev. Največji kitajski kuhar Huang < 'ing Lin, ki je nedavno umiri v (J4. letu svoje dobe. |>a je delal obratno. Kuhal je samo za takšne goste, ki iso se zadovoljevali z njegovim jedilnikom. Za svo- na j krajša pot -kozi Rokavski M'vajset milj toliko kot je meni v sedanjem času pol bloka. Toda če hoče storiti zares >amaritansko delo, naj pride. Pol ure njegove družbi hi mi več pomagalo in zaleglo kf-kor deset najboljših zdravni kov. preliv si izbirajo vedno (losii daljšo pot mimo zapadne Ir.ske ter severne in vzhodne /škotske obale. To razlagajo > p m, ko celino in ni bilo današnjega Rokawkega preliva. . Nova- BRATSKA, DELAVSKA PODPORNA USTANOVA Sprejema možke in ženske v letih od 16. do 50. in otroke cto ! 6. leta starosti. ČLANSTVO: 52,000 PREMOŽENJE: $8,000,000.00 1 Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ Glavni 2657-59 S. Lawndale Ave., Chicago I1L | fpHlllllW«^ VELIKA KUHARICA po dolgoletnih izkušnjah in preizkušnjah je Felicita Kalinšek svojo veliko Kuharico vnovič spopolnila in predelala. Ta izdaja je sedaj osma, kar pomeni za slovenske razmere več kako^ še tako gostobesedna reklama. Na ver kakor ?#• stmnrh je strnila odlična In priznana avtorfra vsa stara m najnovejša* dognanja kuhinjske umetnosti. Snor je obdelana ud vse pregledno, izbira reeeptov Je izčrpna. TO JE NAJPOPOLNEJŠE DELO, KI GA IMAMO NA TEM PODKOCJlT. Oprema knjige je razkošna. Nešteto je slik ▼ besedilu, 34 pa je novih barvanih tabel, "ki jih je naslikal Dragotin Hnmek..... Vsaka gospodinja, ki se zaveda svoje odgovornosti adravo in pravilno prehrano družine, si mora to knjigo omisliti. Vsaka gospodinja se mora namreč priučiti * umetnosti, kako bo svojim domačim nudila zdravo hrano v potrebni izbiri in menjavi. Vsaka gospodinja bo hotpla tudi svoje goste iznenaditi s posebno izbranimi >dili. Za vse to ji bo najboljša vodnica in učiteljica ta SLOVENSKA KUHARICA Četudi je osmi natiak knjige v vseh pogledih ne samo vsebinsko, ampak tudi tehnično popolnejši od vseh dosedanjih izdaj, je knjigi sedaj znižana. $ Cf (Poštnino plačamo mL) -V • Vetji samo O« Naročite pri* k\JI(v\lt\J: StQlEMC PUBLISHING COMPANY 216 West 18th Street ~ New York, N. Y. GOSPODINJE IN DEKLETA, TO JE KNJIGA ZA VABI Pri pisatelju Etigarju \\"ai lameli se je pojavil mož in pri povedoval: "Bral sem neki Vas roman, ki je bil tako napet, da nisem mislil na uro in -eni prišel prepozno v urad. Nato mi je moj gospodar t>dpovo«!al. Kaj naj sedaj storim?'* Wallace je vstal, sel k o umri, vzel iz nje novo knjigo in jo izročil možu s prikupljiviiu nasmeliljajcii) : "To je moje nijuovejše delo," je dejal. "Oe boste to bra-li, boste čisto pozabili, da Vam je Vaš gospodar odpovedal." Neka rojakinja mi piše. iz B rook 1 v na: — Prejšnji teto,ji pred sodniki, inra j poljskemu državljanstvu vedno upanje ali pa'bi ga vsaj - ' « .• ... ni Tu pa so nastale težave. Med oklicem in -poročnim dnem iihj-rajo preteči najmanj A tetini, tedne in tako je dekletu svetoval. Sodnik je bil v prvem trenutku zavoljo t«' čudne proš- i! K. (il NTHKJi BRZOJAVKA V VLAKU Bi« od »vlak «-e j<> ustavil na,nec obstal pri vagonu hi šl je nili majiinilt p »?taj, ki |iii inte >amo z;sto v vozit du. ker >e vpruv tam in t pet k i Ion »etrov Udje kri dve važni železni^k. »trogi. I OTIl BK | ! f »o roji'I ii\ kolodvor na | h »I vedro, n tfiol opazovali nofpWhii ;i ni prav nič solil k pomembnosti ti>dega kraja, in dokaj m -poštljvili opazk je pail'o iin rovu* prebivalcev te-s?u kraja, ki .no bivali oniti samo zara li >1 u b'j kol vsi drugi I«' H rezi n en i lastnik vozovnice, je bil tako izroeen javnosti. Kaka »ažna novica, vesele ali nt4vesele vsebine, mu je bila pri»»oje.i'a, in inog«H'e hi >e jmsrt čilo izslediti tega človeka, ki je poe je za hip zdrznil, v se je koj obvladal in m* je z malomarnostjo, da je bilo videli, da se 'tako le dela, zagleda* \ t*voj č«i>ofMs. Zdelo mu je, da iiutaneiio ve, kakšne vse- li dr i je h »tniici, lačan«1 hiu je zdel zmeraj bolj zagoneten. Ali je bil mogoče kdo od policije? Za božjo voljo, saj si lli mogel ničesar očitati, saj je •bil pripravljen, da bo izročil upnikom vso svojo lastnino, če bi bilo potrebno. Mahoma pa mu je jšinilo v glavo": mogoče je bil ta skrivnostni človek tudi kc zlobno dodati. ''bolj vitel:," }H»pravil si je tesno prilegajoči se telovnik "sploh pa. dragi moj, Benedikt se je po vašem kar nekam preveč s prezrl v Benedikta. I menil . . ." Ko je to govori T je "Zares bi vam »bil h valezen.'j hietro opazoval soj»otmka. je zamišljeno dejal. "Ime za; Ta je pa prav mirno odložil dal izročiti brzojavko. "Bene dikt ga je že hotel Ogorčeno naihnuliti. a vlak je že prematk-nil. Videl le še, kako se je Uslužbenec odkril, si z rdbccm <»brisal znojno čelo, a nato je I »i I že kolodvor in dotični kraj daleč «a vlakom. Benuedikt se je zdaj obrnil k svojemu čudnemu sopotniku.' (fopod je vtaknil brzojavko v žep, in se je s pet z vso vnemo po«,; rezu i I * križanko, ki mri oeivi-dno r»i povzročala majV >rvli preglavic. Benedik!t ni brez zadovoljstva opazil, kako je gospod zamišljeno, a kakor se je zdelo, zaman iskat neko besedo. Ker bi se bil siTho rad seznanil s tem človekom, ki se je iz ne|M>jmljivih razlogov pri-vzel njegovo ime, ga je prav ljulbeznivo vprašal. 41 Ali bi vam mogel kako post rtvi. gospod, če «*e ne morete spomniti kakega izraza?" (iofspod se je dobrohotno za- i rad imel, da ga bodo sodniki le milo sodili. Drugače je bilo z dekletom iz Oloinuca, ki je s strahom upala, da ji bo sodišče naložilo najvišjo za nje pri-mt»r dopustno kazen. Od te kazni je namreč zavisela usoda njene ljubezni Dekletova mati se je bila ob začetku svetovne vojne preselila iz Galicije na Moravsko. Takt. mati, kakor njena >edaj 24-letna hči pa sla dobili poljsko-državi janstvo. Y nemirnih septembrskih dneh lanskega lita 'pa je dekle zavoljo tujega državljanstva izgubila svojo shnsbo. Spravili so jo kot nadležno tu jko čez mejo na Poljsko. S tem je prišla a dežja pod kaj). Ker navzlic znala ,,i.i bledice poljski, so I .ta M. zato informiralil ; domovini ,s........."-1-1 1 Bine je brzojavka: njeg. variš mu bržkone pripjroea, naj takoj vrne, ker se stanje kupvijv, kakor je bilo itak pričakovati, v |»oslednjih dneh ni izboljšalo. To je pcmen lo razsulo, nmčno razpravljanje z, upniki, to je pomenilo >e več: uničenje dobrega iimeno, ki si težavo pridiJbil v de ira J< let jih, u ki se je » konkurzom tvrdke brei dvoma uničilo. Bcn«*dikt ni bil »bojazljivee in niti malo m,u ni prišlo na mar, da ibi se bil zaradi odgovornosti hotel potuhniti. Čutil pi» je {h> teh tednih isbegavanja in odlaganja, ko je imel venomer usodni konec pred očmi, jiotrebo. da bi za nekaj dni iz-■ pregel, da bi se prepustil "vetru, naj gre, kamor hoče." Saj se U> še zmeraj v pravem času pogrexnil v nwnvo, in zatorej naj njegov solastnik le misli, da ga brzojavka ni dobila. T«*da. kaj je bilo to? Go-Hpod, ki je s«lel nasproti njemu in ki iii je bil doslej s tem krat i I čaa, da je reševal križanke in je |h> sleherni rešitvi prav natančno ra2Jpolovil ja-bolko; ta ^osjkxI, ki je bil vi- je» okoi'Hw fjf nujno sporočilo z devetimi črkami mi je t roba vedeti; tretja črka je 44z" zadnja pa "a." Ali Iti me rad i»otegnil, si je I'suplo dejal Benedikt; takle človek, ki tako urno rešuje križanke, se ne bi mogel spomniti ] takšne lahke »besede? Nato se mu je-posvetilo, d opozoriti na skrivnostni dogodek z 'brzojavko. Neprijeten občutek mu je začel polzeti |hi hnbtu navzgor; brez dviwira. tale rudni »oprtnik je |»ač -poznal, nekaj bi rad oozor! In to brzo-V to | javka, ali ne?" "V redu — brzojavka!" Gko brzojavko, vendar s tem, da jo naslovljeno tudi ali ne? Ali vam torej --mem oh tej priliki svečano izročiti tale papir?" Zakaj je bil pa Benedikt že sit teh skrivalnic. V lica mu je šinila t,ista. ne prav naravna rdečica, ki ji jo jeza naslika nanje. "Kaj pa hočete od mene?" je ogorčeno za'vpil. "Briirajte se rajši za svoje zadeve!" Pri tse pa ni prav nič zavedal, da je brzojavka že prešla r/. rok sopotnika v njegove roke. Gospoda pa ta njegova razburjenost ni niti malo spravila ( Nadaljevanje na 4. str.) jo v "domovini" sprejeli zelo neprijazno, pa so ji veleli, naj v tednu dni izgine spet čez mejo. V svojem obupu je dekle sklenila, da poj de naskrivaj čez mejo m se vrne v Olomue. Tam jo je pričakoval s hrepenenjem nje zaročenec, (oilastl pa so odkrile, nje ptivralek. Zavoljo tega -e je morala zagovarjati pred sodniki. Stvar bi se končala sama na sebi z nekoliko dni zaopra, nato bi jo spravili spet na poljsko mejo. Toda mladenka in nje zaročenec sta hotela drugače in tudi našla pot. da bi dosegla svoj smoter. Te bi se čim prej poročila, potem bi dekle dobila seveda esl. držarvljan-tvo in l»i lahko ostala v Olomucu. pričakovati pa je bilo samo ne- nje presenečen. Ko mu je pa koliko dni zapora. Zaročenka dekle, - solzami priznala svojo ljubezen, se je mož pravice vetniku, kako naj bi napravila, tla l»i ostala v.-aj tri tetine v zaporu. Odvetnik je vedel svet. Najvišja kazen za prestop meje 'brez potnega lista znaša .*! S kraj stane $7. - V £ fc ftalijo lista ne jJosi- J ^ 1 jamo 0 omehčal in ji je zagotovil sko-rajšnjo -zakonsko s|-<.,m,. Obsodil jo je na 4 tetine. Tako poj-dekle iz zapora naravna-'4* pred oltar. POSESTVO NA PRODAJ Prodati ali zamenjati želim za kako posestvo v bližini New Yorka svoje posestvo v va^i K(>('K PRI KOČEVJU, obstoječe iz 4.'J parcel. — Za v-a pojasnila >e obrnite na: A LOIS K O T Z E Danube Street JAMAICA, L. I., N. Y. '2—11,14,16,18,21,23 ..................................................................................................................................a«u:ii>iii|li.aui"iiti|li«iviii>i>i||l-iiiiiiiKiii|t;«M>i'>>M«iai«.Mniiiiiil.;,iriitiiiil|l^ .......m« 1 1 ly^iiam" '"iiiiHif^iiiniii'* B>»Biiiiisii>fi|ifhgiistf*Ml'«»iKi»i*" it»"ii>MiiiiW'»iiMt : t&T ->■ -"'"S- rV • > omani... Spisi... Povesti Don Kihot Spisal Miguel Cervantes To je klasično delo slavnega španskega pisatelja. To je satira na vi test vo, ki je še vedno hotelo ohraniti svoj ponos in veličino, pa se ni zavedalo, da že umira. "Don Kihot" spada med mojstrovine svetovne literature. 158 strani. Cena 75c. MARKO SEN J AN IN, SLOVENSKI ROBINSON.... 75e MATERINA ŽRTEV. 340 strani. Cena .............- -«« Zanimiva povest iz dalmatinskega življenja. * MLAIJLU SRCEM (par krasnih trtic pisatelja Mehka) ......................................................... J5« MILIJONAR BREZ DENARJA, spisal C. Phillips Oppetiheim. 92 strani. Cena ................ "35 l>o skrajnosti naiiet roman lz modernega življenja. Oppenheim je znani aogleftkl ro-anopisec poznan po celem svetu. mimo Življenja, i«so cauaar. z3o str. Cena .80 MED PA DARJI IN ZDRAVNIKI Spisal Janko KaC. 119 strani. Ona........«0 MOŽJE, spisal Emerson Hugh. 209 strani. Ona 1.51 Zanimivo delo, ki bo ugajalo vsakemu Clta-telju. Prevod prav ulč ne zaostaja za originalom. MRTVI GOSTAC ....................................................351 IGITATOR, roman, spisal Janko Kersnik. 99 strani. Cena $1.00 Kersnik je ftoleg .lurč-K-n naš najbolj iK>lja-den pisatelj. Vee del. ki jih Jurčič vtded bolezni in smrti ui mogel završiti, je Kersnik usi>ešuo dovrSil. "Agit-itor" bi>«— aied va najboljša dela. — VA2NO ZA NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno do kdaj Imate plačano naročnino. Prva itevilka pomeni mesec, druga dan In tretja pa leto. Da nam prihranite neitotrebnega dela In atroikov. Vas prosimo, da skušale naročul-no pravočasno poravnati. PoSVjite naročnino naravnost mub ali jo pa plačajte našemu zastopniku t VaSem kraju ali pa kateremu lamed zastopnikov, kojlh Imena so tiskana % debelimi črkami, ker bo uprav«. čenl otriskati tun ji bije sne«? v veselem razburjenju, ko ji ldravnik pove, da je telefonično poklical Hansa domov. Sedaj ve, da mora kmalu priti. In svidenje ž nji«) je bil zopet kontni žarek v njeno življenje. . Ko gre v boLnišfco sobo njegove matere, ji ipogled hrepeneče poleti na cest«>, ki pelje v Monakovo. . Ko pride Flavija v bolniško sdbo, ji bolna go-pa gleda z mrzličnimi oemi nasproti in ji namigne, da pride k njej. "Kako ti je, teta Eleonoraf" jo vpraša Flavija z gorkim sočutjem ter pritiene njeno roko ina svoje ustnice. Bolna žena pa jo nekaj <*a»a molče gleda. Nato pa se obrne k bolniški strežnici x besedami: "Sestra Beata, prosim, pustite me z mojo nečakinjo samo. Medtem >e edi, Flavija, e tabo j hočem inekmj govoriti, s čim ur ne smem več braz, toda tej rdečici takoj sledi nagla bledoba . "Teta Eleondra*" vzklikne Flavija v stralra. "iSanio ne govor' — vem, dia ga ljubiš. Tudi njegov oče jr vedel — in tako en kot jaz — oba sva imela iskreno željo, da bi se vidva poročila." Vznemirjena do dna svojega srca dvigne Flavija cbe roki in pogleda bolno edo — nikdo drug kot ti, tega ne sme vedeti," pravi m tresočimi se ustnicami. Oči gonpe Eleonore zažare . "Hvala ti, da si mi to povedala. In u OL. New lark. N. \ Slika je bila posneta i> letala ter nam kaže trgovski del mesta New Vorka. Sredi je Empire State Building, najvišje po slop je na svetu. Streli v Mayerlingu Prva vest, ki je bila sporočena svetu o tragediji v Maver-lin-gu, je govorila ljudem, da je princa zadela kaj. Šele deset dni po dogodku je uradno glasilo dunajske vlade v svojem neslužbenem delu dojavilo beležko, da je sin Franct Jožefa safln končal svoje življenje. O sirtrti baronice Marije Večere pa ni smela javnost izvedeti niti besedice. Cenzura je neusmiljeno plenila liste, ki so hoteli pisati o tem, policija pa je zalezovala in zapirala ljudi, ki so šušljali o Rudolfovi ljubezni. Za vsako ceno so hoteli prebivalstvu prikriti dejanski stan imaverliii^ke tragedije. Očividci dogodku so bili prisiljeni k največji molčečnosti, dokumente z avtentičnimi po-roSčili o drami pa sso uničili. Truplo mladostne kraljeve ljubice so iz Maverlinirt na skrivaj odpeljali v Heiligen-kreuz, kjer so ga pokopali na ondotnem samostanskem vrtu. Spravili ga niso niti v rakev, Večero zaradi tega, ker je bil jala protagoniste te nenavadne drame. V teku časa je nastala tudi obsežna inaverlinška literatura, ki ni vznikala ramo na tleh habsburške monarhije. Pojavljala so se nenelioma nova tolmačenja o Rudolfovi-m koncu. Se nedavno je izdal baron Lefaurie v Franciji s]»is, ki obravnava to smrt. Knjiga je doživela fantastične naklade l»o katerih mi segali zvedavi ljudje. A kljub temu danes nihče ne verjame, da je Rudolfa lib i 1 stric Marije Večere, Aristid Baltazzi s šampanjsko steklenico, in ricer zato. da bi maščeval dekliško čast oskrunjene nečakinje. Tudi pripovedki. da je postal Rudolf žrtev gozdarja, kateremu je zapeljal ženo, ne verjame danes nihče več. Zgodovinarji novejše dobe prihajajo do zaključka, da se v Maverlingu sploh ni odigrala ljubezenska drama. Rudolf n; •zvršil samomora in ustrelil In nadarjen, obremenjen. a tudi duševno Nagibal je k ekstremom. ki so ga slednjič obvladali. K njegovi >mrti je pripomoglo nedvomno tudi tri-noštvo očeta, ki je sina, kateri si je želel udejstvovanja |>ri vladnih poslih, vedno odrival v stran. Da bi r-i priskrbel iz-promembe v svojem enoličnem življenju, je Rudolf prirejal lovske pogone v Maverliniru, kjer je navadno pms-trclil velike množine plemenite divjadi. Ko je iskal izhoda iz svojega obupa. je podlegel strasti, ki se je končala s smrtnim strelom v maverlinškem revirju. marveč so ga posadili v zaprto kbčijo, ki je vozila mrliča kakor živega človeka v črno ja- Madžarskem), mo. Rudolfa pa so odpeljali na Dunaj, kjer so ga položili v rodbinsko grobnic* HnJwbur-žanov pri kapuci ni h. Ta po-grdl> se je izvršil jk> natančnem pre<>pisu špansk« ga cerenm-niela in z vsoim časrtmi. nesrečno poročen s Štefanijo Belgijsko (ki še danes živi na pa tudi ne z;i-voljo tega, ker bi bil Franc Jožef zahteval od njega, da mora končati to razmerje. Izpričano je, da ni ]>onieniln 1K-l«dna baronica Marv Večera za Rudolfa nič več kakor vnaka cerkvenimi, ženska, ki nudi moškemu svojo j ljubezen. Dasta šla skupaj v Vsi ti ukrepi so vplivali na1*1™'*' j1* samo stvar naključja to, da se je ^plertla okoli ma 1 yerlinske trag^lije legenda, ki je z 'veliko tajinsltvenostjo ovi- POZOR ROJAKI! V ZALOGI IMAMO NOVE PREGLEDNE ZEMLJEVIDE: Velik pregleden zemljevid JUGOSLAVIJE (Na njem so označene poleg mest tudi večje slovenske va-si) stane $ 1.— Manjši zemljevid JUGOSLAVIJE stane Zemljevid jugoslovanskih BANOVIN stane Zemljevid — CELEGA SVETA Knjiga, obsegajoča 48 str., seznam večjih mest s številom prebivalcev. Stane 50c SLOVENIC PUBLISHING CO, 216 West 18th Street Now York in družbe. ■Danes >o smatra za dokazano dejstvo, da si je Rudolf vzel življenj«* zaradi prepričanja, da je liabsbursika monarhija trhla in posvečena poginu, ki se mu ni mogoče ustaviti. V ostalem je znano, da je bil ta potomec hažbsbui^ke dinastije ze- BRZOJAVKA VLAKU (Nadaljevanje s 3. strani.) iz tira. Se več: da bi prav jasno pokazal, kako malo se zmeni za Benediktove besede, je vzel iz šJcrnidja jabolko, in ira jo začel z noskom skrbno obdelovat i. "Rierite, berite, potem pa govorite,** je na kratko povc- bi'1 pa o ko ukaz, a dobrohotno dal. Slišati je ne z viška, pa« očetovsko. Benedikt je uvi-del, da ne kaže butati z glavo v to ncomnj no skalo in je z naglim >un-kom pretrgal brzojavko. Bral je: "Poravnava dosežena. Fu-zija predlagana. Ravnatelj Albert se pelje z istim vlakom, da s teboj vse uredi. Dobro se imej.'' Šele čez nekaj minut je mogel razumeti, da je njegovo ime rešeno, da ga čaka oh koncu vožnje plodonosno delo. Sopotnik je bil medtem |x»-jedel poslednji košček jabolka. "Dobra novica, če vrnem vpraAati .'*t Benedikta norčavo pokimal. '"Povejte mi," -ospod Albert. v je mirno odvrnil i4kak<> da ste me sploh spoznali ? Saj memla ni več potrebno, da bi se morala drug drugemu predstaviti * "Veste, dragi moj. Človek -e polagoma priuči takim -tva-rem. {'e >e kdo' zdrzne, kadar zakličejo njegovo ime. se naglo ozre okrog suhe in se nato skrije za svoj ča>opi<. ko ni vso pot niti pogledal vanj. in če človek ve. da je v istem vlaku nek lo. ki utežne pričakovati slabe novice, potem leni taka umetnost, da bi spoznali tistega človeka. Soloh pa: -o ljudje, ki postanejo trapasti, ko rešujejo križanke; so pa tudi taki. ki jrm reševanje poo>tri čut za kombinacijo.'* ADVERTISE IN ' GLAS NARODA KKETAJNJK PARNIkOV SHIPPING NEW:? 11. februarja : iiaie-a v Hamburg —{ februarja: lie ilf Frauee ? Ila-re -1 februarja: I le »ie Krame v Havre februarja: VuU-aiiia t Trat yueeu Mary v Chorlicuni 1. marea: iK-utM-blaiid v Hamburg 3. marea ; Normauilie t Havre 4. mara : Hex v (Jenoa A<|U»taiiiji v Cberbeiirg 8. marea: Haiutiurj; v Hamburg 11. ruarea: 1'aris v Ha\"re ytiti'ii Mary v Cherlnturg Coiito tli Savnia v ueuoa 15. marea : St. Louis v Hamburg 18. marca: Knnia v Gen«« lie »le Frauee v Havre 21. marea : Eurojia v Brf-men 22. marca : IIan-«i v liarulturc -'i. marca: Cliampiain v Havre 24. uiurea : Queen Mary v Cherbourg 2-1. marea : Rex v (jenoa 28. marea : Bremen t Bremen 2I>. marea : IHuitschJand v Hamburg V JUGOSLAVIJO Vi po!ujele naglo in prijetno na naših priljubljenih pamikih: BREMEN • EUROPA COLUMBUS NEW YORK • HAMBURG HANSA • DEUTSCri AND Izborne železniške zveze od Ctierbourga, Bremena aH Hamburga _ POVABITE SORODNIKE V EVROPI. NAJ VAS OBIŠČEJO V AMERIKI Posebno nizke cene za vožnjo iz Evrope med 3. apri om in 23. aprilom ter 26. junijem in 23. juli-jem za itiritedensko bivanje v Ameriki. pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali 57 BROADWAY NEW YORK. N. Y. HAMBURG-AMERICA* LIVE, gJNORTH 6ERMAR LLOTD] 25c 2oc V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — % ~ KNJIGARNA ' GLAS NARODA* Bohinjsko jexero 216 WEST 18th STREET, NEW YORK viSifi&fii: L