Poštnina plačana v gotovini. Štev. 38. Mesečna priloga ..DOMOLJUBOVE PODOBE". V Ljubljani, dne 24. septembra 1925. l-eto XXXVIII. Spisi in dopisi se pošiljajo Uredništvu »Domoljuba« naročnina, reklamacije in inserati pa Upravništvu »Domoljuba,« Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Izhaja vsako sredo ob 6 zjutraj. — Cena 38 Din za celo leto. — Za inozemstvo 60 Din. — 1'osamczna številka 1 Din, — Vinserntncm delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor 10 Din. Sedaj imamo od najvišjega sodišča v državi, ocl Državnega sveta, potrdilo v rokah, kako so se pri nas delale zadnje volitve za Narodno skupščino, ki so se vršile 8. februarja t. 1. Mi smo vedno trdili, da so se te volitve vršile pod nezaslišanim nasiljem proti onim strankam, ki so bile in ki so morale biti proti vladi g. Pašiča in njegovih zvestih pribičevičejaneev in naših žerjavovcev. V njihovem imenu je pri nas vodil volitve g. veliki župan dr. Viljem Bal-tič. Nekega lepega dne se mu je zahotelo, da je kraikomalo ustavil >Domoljuba , zvestega in pogumnega svetovalca slovenskega ljudstva skozi cela desetletja. Dobro je vedel, da je slovenskemu ljudstvu proti vladi in proti krivicam, ki jih je slovensko ljudstvo trpelo, najboljši in najpogumnejši bra-nitelj »Domoljub«. Mislil si je, češ, če se tega pogumnega borca iznebimo, bomo zadali Slovenski ljudski stranki, s katero drži ogromna večina slovenskega ljudstva, hud, če že ne smrtonosen udarec. Sklenjeno, storjeno. Policija nam je ustavila »Domoljuba , ki je skozi desetletja neustrašeno že v Avstriji branil slovenska in kmetska prava. Tudi takrat so »Domoljuba preganjali in "ga pritiskali. Ustavili ga niso. Sedaj se mu je v najhujši volilni borbi to dogodilo. /Domoljub? se je seveda takoj pritožil na sodišče. Sodišče je dalo »Domoljubu« prav in je razsodilo, da sme neovirano tudi nadalje izhajati, /Domoljub:: je to tudi poskušal, toda policija ga je vsakokrat konfiscirala in ustavila. Ko smo se pritožili na g. Baltiča, je on potegnil s policijo in se ni oziral na razsodbo sodišča, ki je neodvisno in ni podrejeno v svojih razsodbah nobeni vladi, pa se naj že zove Nikola ali Stipica. »Domoljub« še ni odjedal. Sel je dalje in se jc pritožil na višjo instanco, na upravno sodišče v Celju. Tudi to sodišče ni moglo drugega storiti, kakor dati »Domoljubu« prav. Razsodilo je, da je protizakonito, če katerakoli oblast zabra-njuje izhajanje starega borca in neustrašenega branilca slovenskih pravic »Domoljuba;:. Pa gospod veliki župan dr. Baltič ni miroval. Pritožil se je na zadnjo instanco, ki je bila še na razpolago, t. j. na Državni svet v Belgradu. In ta je sedaj razsodila, da je bilo vse preganjanje »Domoljuba;: nezakonito in da lahko »Domoljub::, stari častitljivi »Domoljub«, neovirano dalje izhaja. In tako imamo danes zopet starega prijatelja »Domoljuba«, ki so ga hotele nam sovražne sile zatreti in pomandrati, ker jim je bil tako zelo napoti. Mi pa vprašamo gospoda velikega župana: Ali se morejo volitve imenovati svobodne, če ste na tak nezakonit način in tako vztrajno pobijali svobodno besedo v časopisju? Ali so bile volitve svobodne, če ste mogočni organizaciji Jugoslovanski Kmetski zvezi zavezali usta s tem, da ste ji uničili »Domoljuba«, po katerem je govorila desettisočem svojih organiziranih članov? Kako boste popravili krivico, ki je sedaj po sodiščih nedvomno ugotovljena? Mnenja smo, da je ena največjih pravic ljudstva svobodna beseda. In te svobodne besede pristaši Kmetske zveze in Slovenske ljudske stranke v volilni borbi niso imeli, ker jim je bil protizakonito, kakor je sedaj dokazano, uničen »Domoljub . Pravica je zmagala, stari »Domoljub« zopet izhaja in ta pogumni borec bo tudi v naprej še z večjo požrtvovalnostjo in večjo odločnostjo branil pravice slovenskega kmetskega ljudstva. Pozdravljen, stan »Domoljub«! Dr. Kulovec. POIZKUSITE TAKOJ in prepričali se bodete, da ima milo »Gazela« take vrline, ki ga usposabljajo za nenadomestljivega pri vsakem varčnem in pametnem gospodinjstvu. Pojasnilo gdu. Blažu. Ker ima Domoljube premalo prostora, da bi na dolgo in široko odgovarjal na vprašanja nekega Blaža v »Kmetijskem listu ", naj mi bo dovoljeno samo v par kratkih potezah pokazati vso nespamet njegovih trditev. Da, dr. Korošec je podpisal ženevski pakt 9. novembra 1918. Če bi g. Blaž prebral ta pakt, bi videl, da tam ni govora o nikakem centralizmu, ampak da je izrecno rečeno, da bo konstituanta predpisala končno ureditev države. Ta konstituanta je tudi zborovala in g. Blaž dobro ve, da je takrat za centralizem glasoval g. Pucelj, proti pa Korošec. Čemu torej nespametna zavi janja? Popolna neresnica je, da bi dala takratna deželna vlada streljati na delavce na Zaloški cesti. Jaz na to ne bom nič odgovarjal, ker bo g. Blažu to že sodišče odgovorilo. Gospod se spravlja tudi na besede velikega voditelja katoliških Slovencev in Hrvatov škofa dr. Mahniča. Kaj morem jaz za to, če kak človek ne razume ali noče razumeti njegovih globokih člankov. Če bi g. Blaža njegovi voditelji prav poučili bi vedel, da mi ljubimo svoj narod, da narodnosti torej ne obsojamo, da pa obsojamo tisto pretirano narodnost, ki pravi, da se zaradi naroda sme bližnjemu storiti krivica. Tako preiira-nost v ljubezni do naroda je obsodil dr. Mahnič in jo obsojamo prav tako tudi mi. Iz tega stališča smo proti Orjunašem iu proti italijanskim fašistom. Tudi nekak razdor med delavcem in kmetom bi rad ustvaril moj prijatelj v »Kmetijskem listu . Mi se vedno držimo tega, da gredo vsakemu njegove pravice, bodisi kmetu, bodisi delavcu. Zdi se mi, da prihajajo do tega prepričanja — če odkritosrčno, je samo hvalevredno — gospodje, ki v »Kmetijskem listu prinašajo oglas za Delavsko zvezo. Ne vem, kak pomen naj bi imel očitek, da so nekateri naši pristaši v ljubljanski okolici svoj čas volili proti samostojnežem z demokrati. On pravi, da so torej volili s eentrulisti. Vprašam Vas, gospod Blaž, ali ste že pozabili, da jeVaša stranka centralistična? če bi torej naši pristaši z Vami volili, bi pač tudi volili s centralisti. Ali mislite, da imamo Vaš centralizem za nekaj boljšega kakor Žerjavovega? Ob koncu pravite, da smo Slovenci primorani voditi pametno politiko. Tudi jaz sem za to in prepričan sem, da je politika za avtonomijo Slovenije proti centralizmu pametna, da so pa sila nespametni tisti, ki vlečejo jarem z Radičem, ki danes proglaša za zmoto, kar je včeraj proglašal za resnico. Zelo bi me veselilo, če bi našel g. Blaž tudi med" samostojnimi kmeti mnogo pristašev, ki bi bili za pametno politiko pametnih mož, ne pa za politično preku-covanje. Janez Brodar. Davki. Gospodu finančnemu delegatu je ob soglasnem protestu vse Slovenije proti znani okrožnici za iztirjanje davkov vendarle postalo vroče. Izdal je drugo okrožnico, ki naj bi bila nekaka razlaga prve. S to okrožnico hoče g. delegat pomiriti javnost, zato poudarja, da ne misli kratko in malo za-treti plačilnih olajšav, omeni, da so se res gospodarske razmere v letu 1924 zelo poslabšale in povdarja zato, naj se od m; ra za leto 1925 kolikor mogoče hitro izvrši. Vendar mi prav nič ne dvomimo, da bo davčni vijak pritiskal Slovenijo z neod-jenljivo silo slejkoprej. V tej veri nas zlasti potrjuje nova okrožnica sama. Finančni delegat potrjuje, da ni dobil od g. ministra še nobenih novih navodil. Torej kljub vsem protestom in dokazom, kljub splošni zadolžitvi naših gospodarskih domov finančni minister še ni ničesar odredil, kar bi pomenilo olajšanje neznosnega položaja. Dalje pravi delegat, da pravzame vso odgovornost za prekoračenje po proračunu predvidenih davkov. Očitek, da se je v Sloveniji pobralo skoraj za 100 jo več davkov, kakor predvideva državni proračun, se zdi gospodu delegatu čisto zgrešen. Prav nič pa seveda ni zgrešeno, če je Slovenija po uradno objavljenih številkah plačala na neposrednih davkih in dokladah samo v šestih mesecih nad 28 milijonov dinarjev preko proračuna. Pri tem pa moramo povdariti, da je bila za Slovenijo že itak predvidena razmeroma najvišja vsota 35 milijonov Din. iVse druge pokrajine v državi so razen Srbije — sicer tudi prekoračile proračunske Številke, toda le za 7 največ do 12 milijonov — ne pa za 28 milijonov dinarjev. To prekoračenje seveda ni zgrešeno. Tudi pri izrednih nakladah na zemlja-rlno in osebno dohodnino je Slovenija strašno udarjena. V vsej državi se je na ta račun plačalo v šestih mesecih 153,886.822 dinarjev, in Slovenija je plačala 29,567.946 dinarjev, torej skoro petino celotnih vplačil. Srbija in Črna gora sta plačali samo 23.6 milijonov, Hrvatska in Slavonija 28.6 milijonov, Slovenija pa nad 29 milijonov Din. Davkov na poslovni promet je plačala Slovenija v šestih mesecih 20.8 milijonov, Srbija s Črno goro 16.7 milijonov dinarjev. Mnogo več nego petino tega davka nosi Slovenija. Invalidskega davka je plačala Slovenija 7,392.214 dinarjev, Srbija pa v 21 istem času 3,693.408 in Vojvodina, bogata Vojvodina, tudi manj kot Slovenija — samo 6,036.011 Din. Slovenija plača torej zopet petino vsega davka. Potem ni čuda, da propada vsa slovenska obrt in industrija, nI čuda, na gredo slovensk' grunti na boben. G. delegat pa pravi, da ni prejel še nobenih olajšilnih navodil od finančnega ministra in da prevzema vso odgovornost za prekoračenje proračunskih številk. Ali ni ta izjava značilna. Če bi jo pravilno označili, bi nas konfiscirali. Toda vprašamo: kako sprejemajo vso odgovornost pucljevi in prepeluhovi pristaši, ki so podporniki sedanjega režima. Industrija in obrt se iz Slovenije seli v Belgrad. Zakaj? Zato, ker tam plačuje komaj desetino tistih davkov kot v Sloveniji. Z industrijo in cbrtjo se seli naše narodno premoženje, pri nas se širi brezposelnost, vsak ilan prinaša novo revščino. Pucelj in Prepeluh pa slavita Pašič-Radičev »sporazum , pod katerim umira slovenski kmet in delavec. Uradne številke in nova izjava gospoda delegata, ki smo jih navedli, nas potrjujejo v prepričanju, da za Slovenijo ni rešitve pri sedanjem centralističnem stanju državne uprave. Take izjave in številke vedno znova upijejo po avtonomiji, lastni upravi in zakonodaji na slovenskih tleh. Občinske volitve. Šmihel-Sfopiče. Naša obširna občina je že celih devet mesecev brez župana in obč. odbora ter zato tudi brez pravega gospodarstva. Odbor, edini predstavitelj volje občanov, je bil razpuščen že meseca januarja in občino so vodili razni gerenti, ki niso imeli niti 5% ljudskega zaupanja za seboj. Volitve bi se imele že davno vršiti, pa so bile iz raznih vzrokov odgo-dene in so se vršile šele preteklo nedeljo. Predvolitvena doba je bila izredno mirna in volivni boj bi bil tudi dostojen, da niso vrgli nasprotniki zadnje dni v javnost govorice, češ, da je lista bivšega župana g. Vovka, ki ga je oblast črtala z liste, razveljavljena. Isto se je slišalo tudi o drugih listah SLS. — Namen teh govoric je bil prozoren: volivce SLS zbegati in zadržati doma. Po drugi strani so pa nasprotniki napeli vse sile, da so spravili svoje ljudi na volišče. Avtomobil g. Markota iz Got-ne vasi si je stekel v tem oziru nevenljivih zaslug, če bi še navajali druge pripomočke, ki so jim služili pri agitaciji, bi nas privedlo to predaleč. — Kljub vsemu temu je izid volitev za samostojneže, ki so se z žerjavovci in radikali vezali in zopet pokazali svoje stare zveze, pa tudi za vse druge porazen. Liste SLS so dobile 493 glasov in 20 odbornikov, samostojni 175 glasov in 8 odbornikov, Žerjavovi demokrati 77 glasov ln 3 odbornike, združeni komunisti in socijalisti 36 glasov in 1 ter Gospodarska stranka (radikali in nekateri samostojneži) 83 glasov — 1 odbornika. — Tako je SLS izvojevala v tej največji kmet-ski občini na Kranjskem sijajno zmago ln na dan volitev poudarila, da odklanja nasilje, da se ji hoče pametnega gospodarstva v občini. Naša zmaga bi pa bila še lepša, če bi se ne bilo veliko pristašev SLS volitev vzdržalo, kar je tudi treba obsoditi V občini Križe pri Tržiču je dobila lomeči 25 odbornikov SLS 17 odbornikov Občinsko-gospodarska lista je dobila 7!) glasov in 5 odbornikov, čevljarska lista 41 glasov in 2 odbornika, podobčina Dupljo 113 glasov 7 odbornikov, kmetsko-obrtno-delavska SLS 74 glasov 5 odbornikov, Se-niška podobčina 34 glasov 2 odbornika združeni delavci 27 glasov 1 odbornika' blok sporazuma-čevljarji 57 glasov, 3 od' bornike. Vseh volivcev v občini je bilo 548, volilo pa jih je 425. Zinaga SLS v Mostah. Pri nedeljskih občinskih volitvah v Mostah je bilo izvoljenih 33 občinskih odbornikov. Od teh je dobila lista župana Oražma 23 mandatov, obe nasprotni listi pa 10 mandatov. Zgradba občinske električne centrale je v polnem teku ter se računa, če ne bo posebnih ovir, da prične v šestih mesecih z obratom. Nekateri nasprotniki zavidajo sedanjemu županu Oražmu in njegovim sodelavcem slavo, da bo poleg nove krasne šole in vodovoda preskrbel občini še lastno elektriko in so napenjali vse moči, da električno centralo preprečijo, kar se jim pa ni posrečilo. Plebiscit, ki se je vsled njihove pritožbe moral vršiti v občini, je bil za nje porazen in so se občani z veliko večino, skoro soglasno izrekli za lastno centralo, Poštenemu delu čast! Nova »Delavska« zveza. Še eno o ^samostojnih« kmetih. Nikoli nismo verjeli, da je samostojneženi kuj za kmetske koristi. Opozarjali smo vedno, da je tisti njihov klic rkmet kmeta samo za varanje takih, ki premalo mislijo in prehitro verjamejo. Dogodki zadnjih dni so nam zopet dali prav. Tista kmetska stranka, ki je vedno govorila, da je samo kmetska, da se morajo kmetje organizirati brez ozira na drugo stanove, sedaj naenkrat prinaša oklic za novo »delavsko« zvezo, V kmetskem listu samostojnežev je ta oklic debelo natiskan. Mi nismo bili nikoli proti delavcem, ampak smo vedno povdarjali, da jo treba skrbeti za vse stanove, ker morajo biti v človeški družbi razni stanovi, kakor so pri človeškem telesu razni udje. Da danes o tem pišemo je samo radi tega, da opozorimo, kako čudno vlogo igra tako-imenovana Samostojna kmetijska stranka in kako so nasedli razni kmetje, ki so prehitro in preradi verjeli, da je SKS resna kmetska stranka. Vse se pri naših nasprotnikih spreminja. Včerajšnji republikanci so danes navdušeni monarhisti. Prejšnji avtonomist je sedaj centrallst. Nekdanji kričači na Cerkev in vero se pripravljajo, da z rožnim vencem v roki pokažejo svojo novo pobožnost in krščansko stališče. Naš kmet in delavec in obrtnik pa se bodo skupno smejali tem ubogim Savlom, ki bi radi postali Pavli. Z nobeno stvarjo bolj ne kažejo, da so bili in so v zmoti kot z vednim spreminjanjem. Slovensko ljudstvo pa vedno bolj uvldeva, da je edina poštena stranka tista, ki se nI izpremenila v svojem programu In to je naša SLS. Opozorilo. SPET SE SUČEJO. Samostojna kmetijska stranka, ki se jo sedaj združila z bivšimi republikanci, v svojem »Kmetskem listu« silno napada duhovnike, ki delajo v javnosti, zlasti pa naše poslance — duhovnike. To nc bi bilo nič novega in mi bi se ob takem napadu Kmetskega lista-: ne ustavili, ker smo na lake napade iz tega tabora tako navajeni, kakor na lajanje priklenjenih psov izza plota. Ljudje, ki se družijo s svohodmisel-nira Radičem, ki so tega moža pripeljali celo na Slovensko, da jc tukaj govoril proti naši duhovščini, ti pač nc morejo drugače! Kar so je Janezek naučil, to Janez zna. Od svoje mladosti do sedanje sicer še-le šestletne starosti so vedno po shodih in časopisih bruhali ogenj in žveplo na duhovski stan. Kako naj sedaj začno drugače? Na vse to pravimo, se ne bi ozirali. Novo pa je pri njih, da hočejo naenkrat kljub temu, da se zaletavajo kakor n. pr. g. Radič ali njihov list »Gruda« v verske resnice, vendarle naenkrat veljati za dobre kristjane. Njihov novi vodnik, nekdanji socialni demokrat, gospod Albin Prepeluh je namreč začel trdili, da stoji njihova stranka na krščanskem temelju. Mi se ne moremo radi ozkega prostora na dolgo o tej stvari razgovarjati z nanovo spreobr-njenimi častilci Radiča, vendar bi mislili, da bi ne smeli ti možje izpodkopavati tistega temelja, na katerem pravijo, da slone. In udarjati po verskih resnicah, se vendar pravi izpodko|>avati krščanstvo! Veliko kozličev se je že zaletavalo v vo-gelni kamen, ki je Kristus, pa so si razbili le glave. Tudi veliko volkov je že hodilo okrog v ovčjih oblekah in uganjalo hinav-ščino, pa so jih ljudje kmalu spoznali in napodili. Ce se spomnimo na to resnico vemo, da nobeno sukanje, ne na levo, ne na desno, ne bo rešilo samostojne stranke pred zasluženo smrtjo. Našim somišljenikom pa naj zadostuje to opozorilo, da nikjer ne nasedejo, če bi tudi izrabljali kričavi agitatorji Radičeve stranke ime kakega duhovnika. Dobro in poceni se kupuje v roanufakturni trgovini A. & E. SKABERNE — Ljubljana, Mestni trd 10. Najboljši vsake vrste za žganjekuho se dobijo pri tvrdki Jipetalija" v Ljubljani Kolodvorska ulica 18. d |ip» ■ EiiiU !.»«*■■»•• ^Tflr —•^pr® d Duhovniške sprememba v ljubljanski škofiji. Zavod sv. Stanislava: Franc Belec je imenovan za pravega gimn. učitelja z naslovom profesor; dr, Anton Čcpon za namestnega učitelja klasične in moderne filolo-^ije; za prefekta sta imenovana: Jožef Mlakar, kaplan na Bledu in Matija Tome, kaplan v Mokronogu. — Imenovan je za upravitelja župnije Gozd Matija Se-lan, prefekt v zavodu sv. Stanislava, — Premeščeni so bili: Janko Komljanec, prefekt v zavodu sv, Stanislava, kot kaplan v Prečino, K. Sparhakl, vikar v Novem mestu, kot kaplan v Vodice, Franc Blažič, kaplan v V dicah, kot vikar v Novo mesto; kaplani: Peter Flajnik iz Kočevja v Trebnje, Ivan Pivek iz Jesenic v Kočevje, Franc Krasna iz Semiča na Jesenice, Lav-rencij Kos iz Črnomlja v Semič, Alojzij Lunder iz Črmošnjic v Črnomelj, Janez Oražem iz Hinj v Črmošnjice, Viktor Perko iz Zagorja ob Savi v Hinje, Jožef Am» brožič iz Prečine na Bled. — Nameščeni so bili: Rudolf ICapš za ekspozita na Zdi-hovem, dr. Janko Ahčin kot kaplan v Mokronogu in dr. Jakob Žagar kot kaplan v Zagorju ob Savi, — V Ameriko (Cleve-land, Ohio) je odšel Albin Gnidovec, kaplan v Št. Vidu pri Stični. d Shod na Krškem polju. O shodu na Krškem polju, kamor so pripeljali pokazat Štefana Radiča, smo že pisali. Iz krške okolico sedaj dobivamo pisma, ki hvalijo usodo, da je pripeljala tega moža na Dolenjsko, kajti ljudstvo sedaj ve, da je res, kar smo o tem hrvatskem voditelju mi že davno napisali, še tisti častilci Radiča, ki so bili doslej zanj navdi-šeni, so se obrnili od njega. Pravijo, da ga na posebno ganljiv način priporoča neki gostilničar iz Krškega. On in še marsikdo je za zmeraj spreobrnjen. — Nekaterih stvari s tega tabora pa radi novega tiskovnega zakona, ki so ga kakor znano posebno Radičevci pospeševali, ne moremo priobčiti. d Amerika. Od izseljeniškega komi-sarijata v Zagrebu smo prejeli obvestilo, da se v Argentiniji težko dobi zaslužek. To velja zlasti za obrtnike, d Iz Amerike. Srebrno mašo je obhajal preč. g. Trobec v Brock\vay Minn. Zgorela je 67 let stara Frančiška Hren v Jnvinu. Umrla je v Clevvelandu Marija Kompcre roj. Plemberk doma pri Novem-mestu. Bankovcev po 5 dolarjev, ki imajo številko C 565 se bojijo, ponarejeni so. d Naši študentje so večinoma sinovi nepremožnih kmetskih in delavskih družin. Zato morajo živeti v pomanjkanju, pri čemer trpi zdravje in študij. Kako vse drugače bi lahko marsikdo študiral, če ne bi imel morečih skrbi, kako bo prvega plačal hrano in stanovanje! Olajšajmo jim težavni položaj s tem, da podpiramo »Dijaško podporno društvo v Ljubljani«, ki jim oskrbuje hrano in daje podpore. Kupujmo srečke dobrodelne loterije tega društva! Loterija obsega nad 1000 krasnih dobit- kov, med njimi nov Fordov avto za 42.000 Din, konj s kočijo, popolna sobna oprava, obleke, foto-aparat itd., itd. d Zlata maša v Preski. — Slavnostno oblačilo si je nadela naša prijazna vasica v nedeljo, 13. t. m. da jo prisrčno proslavila dan, kakršnega še ni doživela naša župnija v skoro poldrugstolelnem obstoju. Naš velepriljubljeiii župnik-duh. svetnik B r o n c e je ta dan slavil z daritvijo zlate maše v mladeniški čilosli vzlic visokim letom, ki mu jih je dala dočakati božja Previdnost. Odlikovan kot častni kanonik je zapel Slavo Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobre voljo. O pač, ljudje, njegovi župljani, in celo oni iz' sosednih župnij, so mu izkazali te dni toliko spoštovanja, toliko prisrčne ljubezni, ki jo enako vrača njim častitljivi jubilant, da je bil ginjen do solz, ko je podelil svojim papežev blagoslov po slavnostnem cerkvenem govoru nadpastirja, prevzvišenega g. knezoškofa dr. Antona Bonaven-tura. Zunanji znak prisrčne ljubezni je bila na predvečer slavja prelestna razsvetljava vzlic neugodnemu vremenu, in drugi dan prekrasen sprevod vseh društev ter številnih narodnih noš med celim gozdom mlajev, okrašenih z neštetimi venci in zastavami. Bil je v resnici dan Gospodov v čast ne le jubilantu temveč v čast celi pre-ški fari. Prečastitemu zlatomašniku pa dodeli Bog dočakati v zdravju in medsebojni ljubezni udanih mu faranov še bisarno in železno mašo. Bog ga živi t F. K-n. d Zakon o srednjih šolah je izdelalo ministrstvo prosvete. Minister bo načrt predložil ministrskemu svetu in narodni skupščini. d Židovska verska šola je zopet odprta, Ministrstvo za prosveto je odredilo, da smejo židovski otroci, ki so vsled Pri-bičevičeve naredbe morali iti v državno šolo, zopet prestopiti v svojo versko šolo v Osijeku. d Vzporednice na samostanskih šolali v Ljubljani se zapro. Naše samostanske šole bijejo že par mesecev skoraj boj za obstanek. Bivši minister Pribičevič je ukinil plače njihovim učiteljem, sedaj pa je načelnik prosvete v Ljubljani hud liberalec in Sokol dr. Pestotnik na predlog ljubljanskih učiteljev, ki so tudi po večini Sokoli, prepovedal, da ne smejo samostanske šole v Ljubljani imeti več učencev kot jih gre v en razred, vse preko-številne učence in učenke morajo odsloviti in poslati na drž. šole. — Kmetje, ali vam ni usoda samostanskih šol lep nauk? d Iz »Županske zveze«. Podružnica za ribniški in velikolaški okraj je imela dne 8. sept. v Ribnici svoj lepo uspeli občni zbor, ki se ga je udeležil tudi poslanec Škulj ter delegat glavnega odbora iz Ljubljane Kristan. Načelnikom je bil zopet soglasno izvoljen marljivi župan Ant. Pogorele iz Strug. Glavno in najvažnejše delo je organizacija, in ta občni zbor 3l Je bil namenjen le temu delu. Vsi govorniki so v prvi vrsti poudarjali veliko važnost organizacije. Zato naj pristopijo k »Županski zvezi« vsi izvoljeni občinski zastopniki. V združitvi je moč! d Slovenska katoliška društva za vi-sokošolcc v Ljubljani: Danica, Zarja in Borba vabijo mladeniče, ki eo dovršili gimnazijo in vstopajo na vseučilišče. Prosimo krščanske stariše, da priporooc svojim sinovom vstop v ta društva. d »Domoljubov« listek. Za prehod bo prinašal »Domoljub« lepo črtico iz ruske zgodovine. Vsi se še spominjamo poročil o strašnem umoru ruske carske rodbine. Naš listek pa nam slika usmrtitev Ivana, ki je hotel postati car, ko je bila na prestolu slavna carica Katarina. d Nobena loterija še ni nudila tako lepih dobitkov kot jih ima dijaška. V zadnjem »Domoljubu« so bili našteti. Preberi še enkrat tisti odstavek med dnevnimi novicami in kupi srečko, da ne zamudiš sreče. d Čuden pozdrav! Na Bledu so 8. septembra zborovali samostojneži. Prišli so zraven tudi novi zavezniki Radičevci. Ob tej priliki je imela svoj sestanek mladina, ki hodi za svobodomiselnim Radičem in ima neko »Zvezo kmetskih fantov in deklet«. Da bi mogli med vernim slovenskim kmetskim ljudstvom najti pristašev, so svobodomiselni visokošolci iz društva »Njiva« šli naprosit ljubljanskega župnika Barleta, nafj jim gre na Bled maševat. — Gospod, ki ni menda vedel, da ima opraviti z ljudmi, ki v svojih listih taje verske resnice in napadajo duhovnike, je pisal na to povabilo dolgo pozdravno pismo samostojnim fantom in dekletom V tem pismu jih pozdravlja in imenuje »viteze Gospoda nebes in zemlje«. — Ta zmota katoliškega dušnega pastirja je seveda izzvala veliko ogorčenje mod našimi somišljeniki. Ker bo gospod brez dvoma kmalu izprovidel, s kakimi ljudmi ima opraviti, zato prosimo naše pristaše na kmetih, naj se ne razburjajo. — Naša prosvetna društva so morala že marsikaj prenesti, naša stranka je pre-eriala marsikak vihar, — pa bo tudi ta dogodek kmalu pozabljen. Naše organizacijo bodo rastle in prospevale v blagor našega katoliškega ljudstva, četudi nas vcasiih kdo ne more razumeti. Nade nasprotnikov, da bi jim ljudje radi tega pozdrava katoliškega župnika sledili, so vendar čisto prazne. Vsak tak ali podoben poskus, naj bi prišel od koderkoli, bo naletel na odpor našega ljudstva. d Slovenci! Dno 10. oktobra 1925. je peta obletnica nesrečnega koroškega plebiscita, ki je odtrgal od našega narodnega telesa enega najlepših delov jugoslovanske zemlje, zibelko Slovenstva, slovenski Korotan. Nemci v Avstriji pripravljajo za ta dan šunme veselice, da proslavijo to svojo z lažmi in prevaro izvojevano zmago nad našim narodom. Tem večja je naša dolžnost, da se ta dan spomnimo koroških Slovencev, da obnovimo svojo ljubezen napram njim. V lo svrho pripravlja Jugoslovenska Matica s pomočjo in sodelovanjem vseh na-rodno-obrambnih in drugih društev za 10. oktober resne manifestacije po vsej Sloveniji, na katerih naj ves naš narod enodušno in odločno izrazi svojo zahtevo po združitvi z rojaki onstran Karavank, Zato pozivamo vse A1 Slovence, da se pripravijo za 10. oktober, za naš >Koroški dan« in da se v polnem Številu udeleže manifestacij, kjerkoli se bodo iste vršile. d Svetovni zbor Iramasonov brezvercev je bil koncem avgusta v švicarskem mestu Cirihu. d Tristo milijonov ljndi je sedaj več na svetu kakor jih je bilo pred 15 leti. Leta 1910 je bilo namreč 16G0 milijonov ljudi, sedaj pa jih je 1900 milijonov na celem svetu. V tem času se jo prebivalstvo pomnožilo v Ameriki za 26 odstotkov, v Evropi pa le za 3 odstotke. d Nagla smrt. Posestnik in gostilničar Anton Tomšič iz Vel. Račnc je šel v soboto zjutraj s svojimi sovaščani na božjo pot na Križno goro pri Ložu. V nedeljo zjutraj so se vračali od tam skozi Bloke na postajo v Vel. Lašče. Četrt ure pred Vel, Laščami je padel Tomšič na tla in je bil takoj mrtev. Zadela ga je srčna kap. Pokojni je bil šele 34 let star ter zvest in odločen pristaš naše stranke. Pokoj njegovi duši! d Z rokami je zadavii volka, V vasi Dubrava pri Mostaru so volkovi tudi sedaj v poletju delali veliko škodo. Kmet Stojan Zadro je baš videl, kako je volk, ki je že poprej odnesel mnogo ovac, zopet planil v stajo, V naglici in jezi je možak kar golorok planil na volita. Vnel se je strašen boj in kmet bi bil svojo nepre-vdinost kmalu plačal z življenjem. Dobil je več ran. Toda vendar se jc možaku pomračilo, da jc zagrabil volka za golta-nec in ga zadušil. d Popadljivi psi. Na Rudniku je po-padel pes delavca .Jakoba Grma in ga ugriznil v trebuh. Grm jc moral k zdravniku. — Na Valvazorjevem trgu je ugriznil pes v levo roko dijakinjo Danico Jcrala. d Samomor. Dne 5. sept. se je obesil v Št. IIju pri Mariboru pred svojim stanovanjem progovni delavec Ivan Bresnik, Star je bil šele 39 let. d Zasledovana je ciganka Rajhanl ali Rajb, ki po Gorenjskem prerokuje srečo ljudem ter od njih izvablja denar. Te dni je prerokovala in prikazovala razne čarovnije po-sestnici Frančiški Tišlar, vsled česar je imenovana postala umobolna. Čudno, da so dobijo šo vedno taki ljudje, ki gredo na limanice cigankam, ki jih odirajo za denar in pripravijo vrhu tega še ob pamet. d Moža ubila s sekiro, V Čalmi v Slavoniji sta Živela zakonska MiloŠičeva v večnem prepiru. V soboto zvečer je prišel mož vinjen domov in je hotel ženo udariti s sekiro po glavi. Žena pa mu je sekiro izvila iz rok in ga udarila štirikrat po glavi, da je obležal mrtev, d Ljubljanska porota je pretekli teden tako-le sodila. Miha Jevšnik, ki je udri v hišo Janeza Vrečarja, udaril gospodarja in gospodinjo s polenom po glavi in hotel hišo oropati — kar se mu pa ni posrečilo — je dobil deset let težke ječe. Fant ima še dve večji tatvini na vesti. — Leopold Skubic je bil obsojen na 8 mesecev strogega zapora, ker je tako neprevidno ravnal z orožjem, da je ustrelil v trebuh svojo lastno zaročenko. Kriv je iantovski pretep na Fužinah pri Ljubljani. — Joso Tvicki, prodajalec pomaranč, sadja in drugih drob- narij, je okradel v vlaku posestnika Ivana Rožiča. Vzel mu je 4500 Din gotovine. Mož se brez dela potepa po svetu. Dobil jc pet let težke ječe. — Janez Grintal je občin-ski ubožec na Križu pri Kamniku, Je skoro popolnoma slep. Hodil je od hiše do hiše in dobil vsak dan pri kakem posestniku hrano in ležišče. V zahvalo je enemu izmed posestnikov zažgal kozolec. Svojc-časno je zažgal tudi domačo hi.šo, ki je popolnoma pogorela- Sedel bo štiri leta v težki ječi, — Stanko Lap, trgovec v Gradcu pri Litiji, je v silni razburjenosti ustrelil Andr, Turka, posestnika istotam. Turk je onečastil ženo Lapovo in ko je mož to zvedel, je šel in streljal. Porotniki so bili mnenja, da je Lap, ko je zvedel za strašno novico o svoji ženi, bil tako razburjen, da ie izgubil razsodnost in so ga oprostili, Turk je bil svoje smrti deloma sam kriv, ker je pripovedoval ljudem, kaj je napravil z Lapovo ženo. — Anton Eržen z Vrhnike je bil obtožen, da je oropal Frančiško Mačkovo na Verdu pri Vrhniki in ji vzel ves denar. Toda pri razpravi se mu ni moglo prav ničesar dokazati in porotniki so ga oprostili vsake krivde. d V Mariboru so sedeli pred poroto: Vladimir Kosel, poštni uradnik, ki je ob-dolžen, da je zlorabljal uradno oblast; razprava še ni končana. — Štefan Steinauer iz Čakovca in Štefan Hozjan, posestnik v Črensovcih. Prvega so dolžili goljufije, pa so ga porotniki oprostili, drugega pa, da je ubil nekega fanta in ukradel kokoš in petelina; ta je dobil 5 let težke ječe. — Dragolin Dukarič je ukradel kobilo in /.rabe. Fant je star šele 20 let. Razprava je preložena. — Marija Horvat jc bila ob-dolžena, da je hotela zastrupili moža z arzenikom. Pa ji niso mogli ničesar dokazati in so jo izpustili. Mož zelo grdo ravna z njo, pretepa jo kot živino, — Neža Bra-tuškova jc dobila 5 mesecev strogega zapora, ker ni skrbela za svojega nezakonskega otroka, ki je vsled pomanjkanja hrane umrl, — Mihael Emeršič je obsojen na 3 leta težke ječe, ker je — sicer precej vinjen in razburjen — ustrelil svojega soseda Cafuta. —Elizabeta Ribič je svojega moža Franceta večkrat udarila z motiko po glavi, da je vsled tega umrl. Mož je spal, ko ga je napadla; bil je takoj mrlev. Ni bil srečen zakon Ribičev, Zakonca s!a sc pretepala, preklinjala in zmerjala, in žena je rada gledala za nekim Janezom Lešnikom, Sedaj bo pa sedela 6 let v težki ječi, — Jurij Poljanec je hotel zažgati v Sp, Goričah pri mlinarju Smreč-niku. Za to grdo nakano se bo pokoril eno leto v težki ječi. d Rop v kmetijskem društvu v Gorjah. 53.000 Din je pobral iz blagajne kmet. društva v Gorjah neki Janez Pogačar. Napadel je poslovodkinjo Cundričevo, jo davil do nezavesti in med tem ropal. Toda sreča mu ni bila mila. Orožniki so ga dobili še tisti dan in ga izročili sodišču. Tudi denar je dobilo društvo nazaj. Veins najnovejše volneno blago za ženske obleke in bluze A. & E. SKABERNE - Ljubljana, Mestni trg 1®' aIROn DDnD01ffB .„ _i_I.IJILI.i_IW.I- -iii I ... i i i i i i ' I ii i l.v.-.--l'l-l'UILi-l-lU-' III I I I I I I I ' I II ZAGORJE OB SAVI. Izreden dan je bil 13. avgust* za Zagorje. Orlovska družina Je ta dan praznovala prav slovesno svoj praznik mesto 8. septembra je bilo videti {do 70 članov v kroju s svojo lepo novo zastavo prikorakati v cerkev in pristopiti k obhajilni mizi. Posebno lopo je bilo to, da je cela orlovska družina pela masne pesmi kar spodaj v cerkvi — torej nekako ljudsko petje. Novega župana Se nimamo, ker je zoper volitve romalo vse polno pritožb na glavarstvo. Narodni socialisti ne morejo preboleti, da so jim radi ponarejenega podpisa listo razveljavili, demokrati pa žalostno in g skrbjo gledajo, kako vedno bolj raste SLS. Drugače si ne vede pomagati, kot s pomočjo višje sile, zato se neprenehoma pritožujejo sreskomu poglavarju sedaj zoper delavsko zvezo, sedaj zoper SLS. Samo to je križ, ko njihove besede niso več vsemogočne, kot so bile še pred pol leta, ko se prestavljali krši. učiteljice. ST. PETER PRI NOVE* MESTU. Mesec« junija smo bili v »Domoljubu« objavili dva dopisa o učiteljici Višnarjevi, ki se je bila drznila prepovedati otrokom, da je celo zunaj šole na cesti ne smejo pozdravljati s pozdravom »Hvaljen Jezuse 2e takrat smo bili zapisali, da se bo boj, ki ga je Višnarjeva začela s tukajšnjim ljudstvom, zanjo slabo končal. Nismo se motili, ko smo učiteljici napovedali, da si bo polomila zobe, ker je ugriznila v granit... Zgodilo je tako. Višnar-ieva je imela r Št. Petru stalno mesto in vendar je učila pri nas samo 3 tedne. Sedaj službuje na Dvoru pri Žužemberku. Edino pametno, da je ŠU od tukaj stran. O pravem času je to spoznala menda sama in pristojna oblast. — Pri Rilljovih na Letnici so imeli nedavno po noži roparje. O praven času so jih zaslišali. Vnel se je boj. v katerem je dobil eden domačih sinov vež poškodb, nekoliko pa je bila ranjena tudi gospodinja. Vlomilci so morali ■ bežati brez plena. IZ RATEČ PRI ŠKOFJI LOKI. Naše kat prosvetno društvo je 6. in 8. sept uprizorilo dramo »Za pravdo in srce« in prvii je nastopil domači tamburaški ibor. Da je bil ta moralni uspeh omogočen, gre zasluga g. župniku, ki je pred 17 leti dTuštvo ustanovil in dal pobudo da je (ara pred 2 leti zgradila ližen Društveni Dem in ode.-, dalje režišerja, ki je igro učil in deškim fantom, ki so se kot že pri koncertu, tako tudi topot združili i nami in pokazali, da ima Go-dešit nele dobre pevce ampak tudi dobre igralce. IG. (Davidov boj z Goljatom se nadaljuje.) G. Senk pišejo: »G. kaplan, vem, da duhovske hišo ne spadajo pod stanov, zakon, zato bo pa še bolje za Vas, ker Vam ne bo treba plačevati davka od stanarine.« — Kot pri zgodbah starega zakona in pri branju mojih pismenih prošenj, so jo g. 8. polomili tudi pri poznavanju stanovanjskega in davčnega zakona. Duhovske hiše ne spadajo pod stanov, cakon se pravi, da ml v normalnih časih nobeno županstvo ali kdo drugi ne more v kfipla-nijo vsiliti koga na storovanje, že jaz nočem. Ker pa kaplanlja ne spada pod stanov, zakon, zato pa se ni ročeno, da no spada pod davčni zakon. Ce bi jaz dobival letno 1800 stanarine, bi moral skoraj vse plaža« davkariji. In tudi moje. stanovanje v kaplaniji mi šteje davkarija med moje dohodke. Sicer pa mislim, da bi morali biti g. S. prav dobro podkovani v raznih davčnih zadevah, ker...! Pokojni g. ŠtrumbelJ so take stvari prav dobro znali. Zopet pišejo g. S.: »Jaz pa pravim, da jedro tega prepira je to, ker kaplan pobira dohodke, popravo Pa zahteva od obžine.c — G. 8. povejte mi, ali je občina že kdaj kako stvar popravljala pri kaplamjj in ali fe obžina že kdaj odloževala, kdo Ko stanoval v obeh preostalih sobah? Sami sto pisali v Kmet. listu 1. 7.: »županstvu se ni priznalo nobenega gospodarstva v kaplaniji.« Co bi torej županstvo moralo imeti kaj oblasti v kaplaniji po postavi, pakaj si j0 niste kot tri letni ižanski župan tudi Mvojevali potom okr, glavarstva? Ali naj morda topet režem, da tudi v tej stvari niste bili dobro podkovani? Zakaj niste šli takrat čeprav kot mali David v boj proti Goljatu za pravice obžine? Kdo je torej kriv, da ižanski kaplan na tako nežuven nažin krati občini njone pravico? Ali morda 6 Davidov izpod zelene samostojne zastave in 5 mož liberalne trdnjave, torej 11 obč. mož ne more ižanskega kaplana, in naj »i bo po mnenju g. Šcnka tudi velikan, ukrotiti, da bo spoštoval pravice dopisnik tudi g. S. — »Bodimo vredni potomci naših pradedov, ki so v boju za kmečko pravdo stisnili jeklene roke, potresi! železna vrata v gradu in spravili v prah...!« — Kar groza je človeka, že se v duhu spomni na te jeklene roke pradedov, katerih potomci na Igu se pa imenujejo mali Davidi. — Da bo trikrat Iletno, bom še prihodnjiŽ nekaj povedal. Takrat se bomo še enkrat pomenili o velikem zvodu, oziroma kot ga imenujejo g. S. o 33centnem bronastem orjaku. Prihodnjič se torej nadaljuje Davidov boj z Goljatom pri 33 eent-nem bronastem orjakut in sicer brez prače, samo s peresi. — C. M. — PETROVCE. Nikdar se v Pctrovžah v tem lepem biseru divne slovenske Savinjske doline še ni zbralo ljudstvo v takem številu kakor na praznik Male Gospojnice dne 8. septembra t i. To je bil dan naše katoliške mladine. Toda ne samo mladina, ta dan je manifestirala s to mladino cela Savinjska dolina, že pri prihodu jutranjih vlakov so se jele zbirati pred kolodvorom in na trgu pred cerkvijo številne množice ljudstva, ki so prišle z vozovi, peš na konjih in z vlaki. Orli v krojih, na čelu jim konjenica so hiteli na kolodvor sprejet in pozdravit novodošle geste. Ob zvokih godb ii Radeč se je pomikal sprevod proti cerkvi. Ob pol 9. uri se je vršila slovesna sv. maša za udeležence. Po sv. maši se je sprevod razvil proti lepo okrašenem telovadišču v Dobrišivasi. Popoldne ob pol 3 se je pričela javna telovadba. Nastopili so žlani, članice ter ženski in moški naraščaj, ki so točno izvajali posamezne raje. Posebno nastop 120tih uniformiranih orličev je bil spremljan z burnim aplavzom. Istotako so žele priznanje članice s svojimi simboličnimi vajami in orodni telovadci. Nad vse mičen je bil ra-jaluj pohod med katerim se je vršil Ljudski tabor. Dr. Hodžar je v imenu Jugoslovanskega kluba pozdravil zbrano članstvo ter mnogobrojno navzoče občinstvo. V svojem govoru je povdarjal temeljna načela Orla. Kakor naši predniki in ves naš narod živi po načelih Krista tako naj mladina stoji vedno na braniku za vero naših pradedov. Mnogoštevilne množice ljudstva so govorniku burno pritrjevale. Članice pa so govornika obsipavale s cvetjem. Telovadni nastop je zaključila lep« sestavljena zaključna skupina. Na to se Je razvila prosta zabava, ki je bila po svojem vzornem in najlepšem poteku dokaz pravega in poštenega veselja. HINJE. (Odkritje voj. spomenika in blagoslovitev društv. doma.) Tisti, ki mislijo m govore, da smo Hinjei il Suhe Krajine 100 let za luno, te bridko motijo! Ktera izmed bogatih in obširnih dolenjskih fara Je g svojim v vojski padlim domažinom ž« postavila spomenik? Pri nas smo ga blagoslovili na Mali Šmaren. 42 mož in fantov se iz vojske ni vež vrnilo in tem junakom je na pokopališču v Men spomin postavljen mogočen spomenik. K tej izredni slovesnosti je v naš do sveta oddaljen kraj prihitel bivši vojni kurat, nar. poslanec g. dr Kulovec, ki se je v vznešemh besedah spominjal vojnih žrtev, ki so umrle, kot je vklesano na plošči, nc za se, ampak za druge. Naj se vse - je omenil dalje - ki bodo tod mimo hodili, spomnijo tistih, ki so na oltar domovine položil svoje življenje, naj se pa spomnijo tudi tistih M so poizgubi moža, očeta ostali sirote. - FVci.ln domača godba sta slovesnost ttborno Povzdignila, že zjutraj po prvi sv. maši je g. poslanec imel v domu političen sestanek, katerega se je veliko število mož udeležilo. - Popoldne e bil blagoslovljen novi društveni dom. Zopet je govoril g. Doslanoo, ki Je posebno naglašal, da naj bo ta dom, nosi napis t '»Veri in omiki« za vsakega larana njegov drugi dom, kjer bo žrpal vsega, kar potrebuje za versko, gospodarsko in izobraževalno izpo-polnjenjo. — Končno bo fantje igrali v največje zadovoljstvo nabito polne dvorane igro: »Vse naše*. Ce bi torej ml bili tako dalež za luno, bi nam spomenik padlim vojakom in zidava novega društvenega doma ne prišla na misel! Dolenjci, mi Sifr" hokranjčani prednjačiino! D. M. V POLJU. (Žalosten dogodek z možmi.) V nedeljo, duo 20. septembra so bile v naSf občini volitve župana. Za župana je bil Izvoljea Ivau Gartroža iz Zadobrove, Ob tej priliki se je dogodil žalosten dogodek, ki jo v dno duše užalil marsikaterega zvestega somišljenika naše stranke, ki je mislil, da ima opraviti na tako imenovani »gospodarski listi« z možmi. V soboto pred volitvami je namreč prinesel Žerjavov demokratski lisi »Jutro« naenkrat izjavo gori imenovanega Gartroža, da je njegova lista »napredna«. Vsak ve, da je naprednost lepa rež, ravno tako pa vsakdo razume, kaj se pravi biti v »Jutru« ali »Slovenskem Noro* du« pohvaljen kot »naprednjak«. Po tej izjavi so: volili gospoda Ivana Gartroža za župana Žerjavov« ei, komunisti, samostojneži in tisti somišljeniki SLS, ki so bili na tako imenovani »gospodarski listi«, pa so sedaj s svojimi glasovi Gartrožo napravili za »naprednega« župana. Vsa slovenska javnost bo mislila sedaj, da so Žerjavovci r naši obžini postali vsemogočni in nas bo smatrala morda radi tega kot izdajalce slovenskega naroda. Zlasti je težko onim. ki so nasedli v najboljši veri, da koristijo občini in volili tako zvano »gospodarsko listo«, ki se j< po izjavi »Jutra« izkazala za »napredno«. Ob težki prevari zagotavljamo slovensko javnost, bomo znali v prihodnjič temeljito pomesti t ras« nimi možmi in da bo naša obžina naši stranki it« kazala zopet isto zaupanje, kakor ga je izkazala ob zadnjih državnozborskik volitvah. Ne sodite naf torej po tem žalostnem dogodku, kakor da bi bili vsi taki možje. Slišimo, da je Gartroža poslal tajništvu SLS neko pismo, v katerem trdi, da je bit prisiljen podpisati izjavo za »Jutro«. Ker pa na besede nič ne damo in može sodimo po dejanjih^ naj si vsakdo tudi o tem napravi sam svojo sodbo,. RADOMLJE. (Poglobitev društvenega življenja). Pretečeno nedeljo smo imeli v svoij sredi g, kons. svetnika Janeza Kalana, ki nam je v prA> ščansko in društveno življenje med našimi rojaki v Nemčiji, kjer so krščanske organizacije marsikj« na mnogo višji popolnosti kot pri nas v nekaterih mlačnih krajih. Njegov govor nam je segel do dn|( srca, in marsikomu izvabil solze v odi. — Kaj p* pri nas v Radomljah? Ali se smemo ponašati ef kakim posebnim društvenim življenjem? Kaka neki, ko pa manjka dobrih zgledov prav tam, od koder bi jih morali najbolj pričakovati. Ravnotako! je z moralo v naši na zunaj sicer lepi vasi. Besed« mičejo in zgledi vlečejo. Pri nag pa niti enega nitf drugega, namreč v dobrem pomenu... Orel rea nekaj giblje, toda to nam nti dovolj. Treba je tudi poglobitve duha. Odkod pa naj pride le-ta? Iz gostiln? — Šolo bo treba razširiti. Pa pravita da nI denarja. Seveda ne, ker se govori, da občina m prejema v redu doklad na vino. Zakaj ne? Gosp. gvetniku Kalanu pa naj velja naša srčna zahval« za dragocene besede, ki naj bodo našim x glase« opomin. Največja izbira vsakovrstnega sukna in hlačevine za molke obleke' A. & E. SKABERNE - Ljubljana, Mestni trj tO, Varno naložite svoj denar v Vzajemni posojilnici v Ljubljani, poleg hotela »UnionV Obrestovanje najugodneje. Posojila proti vknjižbi na posestva, proti, poroštvu Ud, GROSUPLJE. (flbčinske volitve.) Kakor marsikje drugod, tako je bil tndi pri Ma po dobrotah centralizmu razpusčeu občinski •dber, v kaierem je bila večina naših moi z županom Mihom Adamičem. Tabo je zasedel županski stolec g. gerent Ivan Rus, ki se je za to čast boril ie 3« let iz kakih moi in katere stranke je gereiHski sosvet, ni treba omenjati. Na zahtevo našega poslanca Smodcja 60 razpisane občinske volitve na dan 24. septembra. Volivni listi sta samo dve. Prvo so vložili naši liberalci tako tajno, da ni dal gerent niti pred cerkvijo razglasiti kedaj jo čas za vlaganje kandidatnih list. To je lep dokaz, kako strašno so Je vnaprej bojo naši liberalci svoje polomije. Pristaši SLS smo »vedeli komaj 12 ur pred potekom roka za vlaganje kandidatnih list, ter z največjo naglico sestavili kandidatne listo SLS. Zato naj ne bo nikdo užaljen, Če «iso vse vasi zastopane v listi, kjer to ni bilo mogoče v tako kratkem času izvesti. Ker se pa nasprotniki ua vse načine trudijo, da bi obdržali občino v svojih rokah, zato se naj sleherni potrudi, da pripelje vse naše volivce na dan volitev, če-jprav je v delavnik da bo naša zmaga temvečja. ZGORNJA ŠIŠKA. (Občinske volitve.) . Mislili smo ie, da hoče naš gerentski sosvet po svoji nezmotljivi vednosti vladati v naši občini do uovega Noetovega potopa. Vseeno pa to razpisale oblasti volitve na nedeljo dne 27. septembra. Volivci občine Zgornja Šiška! Zavedajte se, da je dan 27. septembra odločilen za Vas. Ta dan mora zmagati pravica nad krivico, poštenje nad pepoštcnjein. Združena Kmečko delavska obrtna lista mora zmagati tako popolno, da bode v novem občinskem odboru ostal le še kak zijav deniokratarček s tiho željo, da tudi on enkrat zaspi spanje pravič-uega. Mi pa se zavedajmo, da tu nc gre ra osebo, temveč za princip, za vzvišen ideal, za procvit in blagostanje naše občine! Niliče naj ne ostane doma! DRUGA skrinjica v naši občini mora biti poina!! MIRNA. (Orjunskc slovesnosti.) Orjuiia je 8. septembra imela razvitjo prapora. Dan jc bi/ lep in jim jc bil všeč, a nam ie bolj. Zakaj, če bi deževalo, bi sc Orjuna izgovarjala. da je udeležba izostala radi slabega vremena. Tako pa ni nobenega izgovora. Na Mimo so jih napovedali na vagone, a gotovo 800 ljudi. Take revščine nismo pričakovali. Prišlo jih ni niti 70 in z mirenskemi Orjunci vred niso dosegli številke 80. Tudi so bili nekateri domačini tako neprevidni, da s« za Orjuiio agitirali in delali. Prav, le ne hinav-Sfinc. temu zabavljati, na skrivaj pa delati! Enega pa ne bomo prezrli. Gerent je govoril, da ko zavlada Orjuna, pride bratska ljubezen. G. Peček, ali ste vlekli za nos ljudi, ali sebe. Tudi Radovenca Še ni pozabljena. Par dni pred razvitjem prapora Je Orjuucc France Rugelj, krojač na Mirni, oklal i »oženi Antona Kastelica, da se slednji zdravi v Ljubljani. Menda nc boste rekli, da imenovani nt Orjuuec, kakor nekateri po Mirni lažejo. Če nt, povejte, zakaj pa je bil v sprevodu v kroju? Kot »brat« pri Orjuni se ljudem niso prikupili gospod gerent na volitve. Mirna Orjuncev noče! Druge zanimivosti drugič! IG. (Naše društvo in prva igra.) V Katol. domu se že nekaj časa pripravljamo s petjem in igro za prvo predstavo, ki se bo vršila prihodnjo nedeljo dne 27. septembra ob 3. nri popoldne. Igrali bomo ljudsko igro s petjem v petih dejanjih: »Revček Andrejček«. Prod igro nastopi društveni moški zbor in zapoje tri pesmi: »Sijaj solnčece«, »Zvezda« in »Oj Doberdob«. Tudj vstopnino smo znižali. Sedeži prve vrste so po 6 Din, druge vrste po 4 Din; stojišča za odrasle 2 Din, za otroke po 1 Din. Za prve sedeže si bo društvo do prve predstave napravilo tudi nove klopi in vsi sedeži bodo od letos naprej zaznamovani s številko. Vsaka vstopnica za sedež bo imela številko določenega sedeža. Da ne bo pred igro pri blagajni prevelike gnječe, se bodo vstopnice prodajale v nedeljo na dan igre cel dopoldne v trgovini gospe Merzelj, kjer si bo vsak lahko naprej kupil vstopnico in si tako zasigural določen sedež. Po litani-jah ro bodo dobivale vstopnice v dvorani pri bla-6l * Bajni. Zauimanje za to igro je že sedaj veliko in upamo, da bo ta lepa ljudska igra in petje privabilo takoj prvič innogo občinstva. Nikjer drugje ne dobiš za par dinarjev toliko prijetne »abave, kakor če prideš v nedeljo v Katoliški dom na lg gledat »Revčka AndrejČka«! FARA PRI KOSTELU. Dne 14. septembra je na Vrhu št. 4 umrl v 86. letu starosti posestnik Anton Šegulja. Pokojni jc bil vzor krščanskega moža, dober gospodar m sosedom dober sosed. Svetila mu večna luč! VRH. Umrl jc v Račevi kovač Jurij Peternel. Rajni je bil niož-značaj: po mišljenju in življenju iskreno krščanski zvest pristaš SLS in skoraj od začetka naročnik in bravcc »Domoljuba«. V miru z Rogom in svetom jc odšel v boljši svet. — Pokoj njegovi duši! VOJAŠKE ZADEVE. Z. S. V. v Ljubljani javlja, da ie bil na rednem občnem zboru zveze bivših slovenskih vojakov dne 30. avg. 1925 izvoljen sledeči odbor za poslovno leto 1925/26: predsednik: Martin Colarič; I. podpresednik: Jernej Hafner; II. podpresednik: Nace Mihevcj tajnik: Franc Bonač; namestnik: Ivo Matičič; blagajnik: Rudolf Wagner; namestnik in zastopnik invalidov: Valentin Sterle; odborniki: Franc Pavlin, Rado Sturm, Josip Lončar; odbornika za bivšo Štajersko: Anton Krepek. Franc Standegger; pregledovalca računov: Fr. Ore-hek, Završnik. — Odbor se najiskreneje zahvaljuje samostanskemu predstojniku na Brezjah za vse velike zasluge in izkazane prijaznosti. Izmed vseh oblasti je pač vojaška oblast pokazala največ zanimanj za nos, ko je na Brezje odposlala tako častno zastopstvo. Njej prav posebej naša zahvala. Zahvaljujemo se za točno, solidno, pošteno postrežbo, železniškemu ravnateljstvu in celokupnemu osobju, da je šlo našim možem vsestransko na roko. Odbor je storil vse korake, da bi bilo glede listkov vse v redu, vendar je umevno, da so se pri takem navalu pripetile nekatere neprijetnosti. Če se je komu zgodila na železnici kaka krivica, naj to nemudoma javi naši zvezi, Miklošičeva cesla 7, v Ljubljani. Slovenskemu časopisju brez razlike istotako hvala, ki je neumorno agitiralo za naš dan. Naknadno še sporočamo, da je Njega Veličanstvo kralj Aleksander na našo adaitostno brzojavko blagovolil sledeče odgovoriti: »Bled, 31. avrtusta. Veličanstvo krali Aleksander blagovolio je primiti sa zadovoljstvom srdačne pozdrave sa-veza slovenačkih ratnika i zahvaljuje. Prvi adjutant Djeneral Hadžič.« — Pri pozdravnih govorih na občnem zboru treba še omeniti govor tov. Špunta iz Kranja, ki se je spomnil žrtev f)o prekem sodu ustreljenih in se zavzemal za to, da i one dobe dostojen kraj večnega počitka. Kraj in dan prihodnjega sestanka določi TSled soglasnega sklepa odbor zaupnikov. Članarina znaša za vsakega člana bivšega vojaka iz svetovne vojne letno 6 Din, ki naj jih zaupniki tekom leta nabirajo in potom naših položnic pošljejo glavnemu odboru v Ljubljano. Tovariši! Zaupniki) Videli ste sami, da je v najkrajšem času naša organizacija postala najbolj močna in najbolj priljubljena v celi Sloveniji) S svojo možatostjo, prizanesljivostjo m požrtvovalnostjo jo razširjajte še dalje, blažite strankarske in osebne spore, delajte za mrtve in pohabljene tovariše) Zaupniki naj se vsi vedno obračajo na odbor Z. S. V. Ljubljana, Miklošičeva cesta 7 a. Novi naj javijo svoje naslove, ysi pa naj nas podpirajo z dobrimi nasveti. Položnice in slike sestanka se dobe tudi pri Zvezi. — Odbor Z, S. V. m w —^ POSVETU m_&&__m Zborovanje zveze narodov. V ponde-ljek, 7. t. m. je francoski ministrski predsednik Painleve v Ženevi otvoril zasedanje zveze narodov. V svojem pozdravnem nagovoru je med drugim z zadovoljstvom omenil Avstrijo, ki jc s podporo Zveze narodov ozdravila svoje finance in je dejal, da upa, da bo kmalu mogoče odpraviti mednarodno kontrolo nad njo. Z odobravanjem je bil sprejet njegov predlog, naj se Nemčija pozove, da vstopi v Zvezo. Svoj govor je zaključil s pozivom na vse narode, naj ohranijo mir. Za lo zborovanje vlada po celem svetu veliko zanimanje. Ni čuda! Saj pa so se zbrali za-stopniki 54 držav. Vsi mogoči jeziki se eu-jejo po ženevskih ulicah. Pozornost vzbuja tudi Radič, ki z isto zgovornostjo hvali Pa-šiča in monarhijo, s kakršno je pred nedavnim časom zagovarjal republiko in u-drihal po Pašiču. Pred volitvami na Čehoslovaškem, Češkoslovaško vladno večino tvori pet strank z več ali manj nasprotujočimi si in različnimi programi. Tekom triletnega obstoja te vladne večine pa je prišlo med vladnimi strankami do precejšnjih naspro-tij. Razume se, da je treba pri neprestanih kompromisih marsikaj popustiti, česar so se že vse stranke naveličale, zato nekatere hote izzivajo spore. Znan je slučaj, kako so svobodomiselne stranke s Husovo proslavo izzivale iit žalile katoličane, ki pač težko vzdržijo v družbi takih zaveznikov. Zato je pričakovati, da kmalu pride do razpada vladne koalicije, kar bo imelo za posledico volitve. Zviti Turki. Mosul je mesto, ki leži v prednjeazijski deželi Mezopotamiji na razvalinah starodavnih Nimir ob reki Tigridi. Za to mesto se že dalje časa preprajo Angleži in Turki. Ker se niso mogli pogoditi, so predložili spor Društvu narodov, ki naj odloči, čigavo bo to mesto. In že poslušajo delegatje 54 držav v Ženevi tako angleškega, kakor turškega zastopnika ki jih vsak po svoje prepričujeta, da bo edino prav, če pripade Mosul po mnenju enega Angležem po mnenju drugega pa Turkom. Turki pa dobro poznajo pregovor: :>Bolje drži ga, kakor lovi ga«, so že oborožili 40.000 mož močno armado in so jo poslali nad Mosul. To armado pa vodijo sami pen-zijonirani generali. Angleži se radi tega silno razburjajo in so že stavili turško vlado na odgovor, ker Turki ne čakajo na odločitev Zveze narodov glede Mosula. Turška vlada pa se izgovarja, kakor se je italijanska takrat, ko je pesnik d' Annun-zio s fašisti in vojaštvom zavzel Reko in pravi, da so šli stari generali kar »na svojo roko« nad Mosul in zato vlada ne prevzame nobene odgovornosti. Splošna Šolska obveznost v Rusiji. Ruski sovjeti so se prepričali, da le izobražen narod kaj pomeni v svetu. Zato so vpeljali splošno šolsko obveznost. Tozadevni zakon vsebuje stroge kazni za starse, ki bi se branili otroke pošiljati v šolo. ■Pifiif 7 PRIfTNOfT Nekaj o orehih. Oreh je jako dobra tržna roba, ki se navadno prav lahko in razmeroma dobro proda. Pa bi se še laže in mnogo bolje, ko bi ga ljudje za kupčijo pripravili, žal, da se nihče ne briga za to — še manj nego za drugo sadje. Ko začno pogosteje padati z drevja, jih navadno prav grdo polomastijo in oklatijo, malo izvečjega izluščijo in prav površno na kak neprimeren način posušijo — pa je vsa priprava gotova. Tako umazano, na črno posušeno mešanico debelih in drobnih, dobrih in slabih orehov potem prodado. Seveda, proda se tudi taka roba, ker orehov ni nikdar preveč in tudi ne obrode vsako leto. Ljudje jih hočejo imeti in ako ne dobe boljših, kupijo pač slabejše. Eno tretjino vsaj bi pa lahko dobili naši producenti več zanje, ko bi jih pripravili na trg kakor se spodobi. Lepo tržno blago dobimo, ako orehe takoj, ko jih spravimo z drevja, temeljito o p e r e m o, potem pravilno posušimo in nazadnje razberemo. Peremo orehe zato, da imajo lepo belo lupino. To je sicer zunanjost, pa z njo vendar toliko pridobimo, da se delo izplača. Priporočajo sledeče postopanje: Sveže orehe denemo z luščino vred, v kolikor se jih še drži, dva dni namakat v vodo. Potem jih olupimo in v kaki primerni posodi peremo na ta način, da jih v vodi, ki ji dodamo nekoliko sode, temeljito premešamo z brezovo metlo. Nazadhje jih spiramo s čisto vodo toliko' časa, da odteka neskaljena voda. Nato jih prav natanko razgrnemo na suhem zračnem prostoru, da se nekoliko obsuše. Na ta način oprani orehi so potem, ko se posuše, tako beli, da se ločijo od neopranih kakor noč in dan. Sedaj pride pa sušenje. Orehi za trg morajo biti na belo posušeni, ker le taki imajo pravo veljavo. Jedro pa ostane belo, ako jih sušimo počasi, pri nizki toplini, kakršna je n. pr. na krušni peči. Iz izkušnje lahko trdimo, da se orehi nikjer tako lepo ne posuše kakor na temenu kmetske peči, ki je vsak dan kurjena. Tu je v naš namen najpripravnejša toplina. Dobro ee dado orehi posušiti sicer tudi v sušilnici, toda se ne sme tako kuriti kakor za drugo sadje. Pred vsem je treba paziti, da je v sušilnici primeroma nizka, enakomerna toplina okrog 40° C. V krušni peči ali v sušilnici med drugim sadjem se orehi pokvarijo, ker se posuše prenaglo in jedra po-rjave ali počrne. Orehe za seme sušimo samo na zraku in na solncu. Kdor jih pa namerava sam sejati, naj jih kar sveže vloži v vlažno zemljo v zaboju, ki ga čez zimo zakoplje v zemljo na vrtu. Na pomlad, ko izkale, jih pa sadi na stalno mesto. Ko se orehi suše, jih moramo večkrat premešati; to jako pospešuje enakomerno sušenje. Preden jih vzamemo iz sušila, se moramo prepričati, če so dovolj suhi. Premalo suhi splesnijo in se kmalu popolnoma pokvarijo. Nazadnje je treba orehe tudi r a z -b r a ti. To je najlažje delo. Izberimo drobiž in kakorkoli pokvarjene, natrte, pi-škave, popačene plodove. Izbirek se porabi doma, lepo zbrano enakomerno blago se pa drago proda kot namizni orehi. Tudi ni prav, da bi mešali dobre sorte s tankimi lupinami s koščaki, ki so polovico manj vredni. Shraniti moramo orehe na suhem prostoru, najbolje kje pod streho v redkih vrečah" varno pred mišimi. Gospodarska obvestila. DENAB. g Vrednost denarja 22. t. m. V Curihu je notiral dinar 9.20 centimov. Tuje valute so se na domačih borzah trgovale po sledečih tečajih: funt šterling Din 273, dolar Din 56.2, nemška marka Din 13.36, švicarski frank Din 10.87, šiling Din 7.93, francoski frank Din 2.66, lira Din 2.31, češka krona Din 1.67, bolgarski lev Din 0.39, romunski lej Din 0.28, 10.000 mažarskih kron Din 7.92. g Ustaljen je dinarja. Po belgrajskih listih namerava finančno ministrstvo za cel čas jesenske izvozne sezone držati dinar na sedanji višini. Manjše izpremembe niso izključene. To se da sklepati iz držanja Narodne banke in finančnega ministrstva na borzah v Zagrebu in Belgradu. CENE. g Ljubljanska blagovna borza. Pšenica bačka na bački postaji Din 255, pšenica domača v Ljubljani Din 260, oves slavonski postavljen v Postojno Din 175, koruza slavonska v Ljubljani Din 215, fižol man-dalon postavljen v Postojno Din 340, laneno seme v Ljubljani Din 550, krompir rožnati na štajerski postaji Din 60, med v pločevinastih posodah po 25 in 50 kg na nakladalni postaji Din 250. g Tržišče z lesom. Večina blaga se je kupila po cenah, določenih za blago postavljeno na mejo: testoni monte Din 550, bastings Din 590, madrieri Din 580, kur-zoni Din 750, deske pod mero Din 540, bukova drva Din 23.50, bukovo oglje Din 87.50; blago na nakladalni postaji se je plačevalo: smrekovi in jelovi hlodi Din 225, bukova drva Din 17.50, bukovo oglje Din 80. — Trgovina z lesom je v zadnjem času malo oživela. Posebno povpraševanje po stavbnem lesu prihaja iz Italije. Pričakovati je, da bo pri količkaj stalni valuti ostala kupčija nekoliko časa precej živahna. Amerikanci so se začeli zanimati za naš les, pa tudi na Grško in v Turčijo ga gre v zadnjem času precej. g Žitno tržišče. Na našem žitnem tržišču se pokazuje delno naraščanje cen, ki pa nima globljega vzroka. Posledica je to zmanjšanega dovoza spričo deževnega vremena in večjega povpraševanja s strani domačega konzuma, pa tudi inozemstva. Najbolj se je povpraševalo po pšenici, ki notira v Sremu okrog 26Q Din in v Vojvo- p V Selcih in Železnikih je zadnjo nedeljo imel lepe politične shode posl. Brodar. Udeležba je bila povsod dobra. Zborovalci so povsod odobrili politiko SLS, soglasno izrekli svoje zadovoljstvo in zaupanje Jugoslovanskemu klubu in SLS. Sklenjene resolucije odločno zahtevajo, da SLS vztraja v svoji načelni borbi za avtonomijo Slovenije in pravice katoličanov. Istotake sklepe so napravili tudi zborovalci na shodih na Trati in v Poljanah nad Škofjo Loko. p Politično zborovanje volilcev SLS je bilo dne 13. t. m. v Črnomlju. Zborovalci so odobravali jedrnata izvajanja posl. Brodarja, izrekli popolno zaupanje SLS in Jugoslovanskega kluba in ogorčeno obsojali izdajalsko politiko Radičevo in njegovih priveskov v Sloveniji, vsled Česar moramo poleg Hrvatov sedaj trpeti še Slovenci. Krepki medklici so padali na Radiča. p Dr. Spahova muslimanska stranka v Bosni. Dne 13. septembra je zboroval v Sarajevu glavni odbor JMO. Načelnik Dr. Spaho je imel programatičen govor v katerem jo povdaril potrebo po reviziji ustave in autonomistični ureditvi države. Tozadevno je stranka napravila tale sklep: Glavni odbor obžaluje, da s sporazumom med NRS in HSS ni ustvarjen tisti pravi narodni sporazum, za katerega se je JMO skupno z dosedanjimi in bivšimi zavezniškimi strankami borila. Obžaluje, da vladal ne izpolnuje, kar je v deklaraciji slovesno obljubila. Glavni odbor nalaga poslanskemu klubu, da nadaljnje započeto borbo za popolno enakost in pravičnost, za spoštovanje samouprave, za zakonitost in red v državni upravi, proti nasilju, korupciji in strankarstvu. Glavni odbor ugotavlja, da se je z izvajanjem agrarne reforme pogazilo načelo enakosti državljanov, da se z vzdrževanjem komisarjev v občinah v Bosni in Hercegovini gazi načelo samouprave priznanih ver, da se s sedanjo gospodarsko politiko zapostavljajo železniški interesi v Bosni in Hercegovini, da je državna uprava v rokah strankarskega in nekvalificiranega uradništva. Vse to zelo ovira ureditev notranjih razmer. dini celo 270 Din. Tudi promet bele moke je živahen, medtem ko se po črni moki malo povprašuje. Moka »0« notira 450—460 Din na nakladalni postaji. g Tržišče jajc. Cene za jajca se splošno v celi državi utrjujejo, ker postaja produkcija vedno manjša. V Sloveniji se poprečno prodaja na drobno komad po 1.75: Din, le drobnejše blago se dobi tudi še pO 1.50 Din. Izvoz jajc je običajen. V Švico in Nemčijo izvažamo jajca za ceno 210—212 švicarskih frankov za zaboj. Na Dunaju notira prvovrstno jugoslovansko blago 20 do 21 grošev komad, dočim so jajca iz drugih krajev cenejša. V Londonu stane jugoslovansko blago 16 šilingov za 120 kosov. Nakupne cene v naši državi se gibljejo medl 1-1.25 Din kos., ... O GDSPDDltiin g Tržišče i vinom. Iz večine vinorodnih krajev naše države poročajo, da bo letošnji pridelek vina v državi jako majhen in tudi kakovost ne bo dobra, kakor dosedaj kaže. Vsled teh poročil so tudi cene vina stalno čvrste in deloma tudi še rastejo, posebno za kakovostno dobro blago. Tako se plačuje v Hrvatski za liter Din 6 do 10, v Dalmaciji za bela vina med Din 5 do 7, v okolici Vršca za devet odstotna bela vina med Din 5—5.25, za 10 odstotna po Din 5.50 za liter. g Cene fižola. Kolikor je mogoče soditi po splošnih poročilih padajo cene letošnjega fižola. V začetku se je plačeval ribničan po Din 3.80, sedaj se ga dobi že po Din 2.75 do 3. Za mandalon je cena sedaj po Din 2.50 pri producentu, vendar po njem ni dosti povpraševanja, tako da ga je težko oddati po Din 3.30—3.40 postavljen franko v Postojno brutto za netto. Najboljše cene se dado doseči še za koks, to pa zato, ker ga je še malo na trgu, ker še ni zreL Cena mu je približno Din 3.25. Kako se bodo razvijale cene v bodočnosti, je danes težko preiskovati. Nekateri mislijo, da bodo cene vsled dobre letine še nadalje padale; drugI so pa mnenja, da se bodo sedanje cene še držale. Izvoz fižola na Francosko se je v zadnjem času popolnoma ustavil, ker je francoski trg z njim dobro založen. ŽIVINA. g Ljubljanski Živinski sejem 16. t. m. Na ta sejem je bilo prignanih 145 konj, 29 žrebet, 38 volov, 43 krav, 12 telet in 90 prašičkov za rejo. Cene so bile: konji 5 do 15.000 Din par, žrebeta od 1200—1800 Din komad, voli I. vrste Din 8.75, II. vrste Din 8, IIL vrste Din 7 za kg žive teže. Krave debele Din 6—7JoO, krave klobasarice Din 4.50—6; prašički za rejo po Din 100—200 komad. Prodanih je bilo 86 konj, 19 žrebet, 37 volov, 34 volov, 8 telet in 62 prašičkov. RAZNO. g Vodstvo gospodinjskega tečaja y Smili o hi pri Novem mesta nam sporoča, da ne more sprejeti nobene gojenke več, ker bo vsa razpoložljiva mesta zasedena. Gospodinjski tečaj se prične 1. oktobra In končuje 31. marca t. 1. Na zavodu podučujejo Bolske sestre in dva strokovna učitelja Grmske kmetijske šole. g Izgledi vinske letine. Vesti o letošnji letini vina po raznih krajih naše države se različno glase. Na Hrvatskem si obetajo dobro letino, ker kaže grozdje večinoma zelo dobro. V B a n a t u pričakujejo mnogo obilnejši pridelek od lanskega, vsled tega cene padajo, ker je še dovolj starega vina na razpolago. V Hercegovini bo slaba letina, ker je solnce ožgalo vinograde ln peronospora osmodila trte. V Južni Dalmaciji kaže trta splošno dobro in se pričakuje ena izmed boljših letin. VsrednjiinseverniDalma- 0 i j i so vinogradi zelo trpeli po suši in peronospori, zaradi česar bo letina slabej-Sa. V S1 o v en 1J i splošno tožijo čez Blabe izglede o trgatvi, ker je neprestano deževno vreme. Pojavlja se že gniloba na grozd- &Na vsak način letina ne bo dobra ne po ožini ne po kakovosti. 5' Kako ravnamo pri opeklinah. Dr. Homan piše o opeklinah sledeče: Opekline delimo v tri vrste. Najlažje so tiste, pri katerih koža le za nekaj časa zardi in peče; hujše so one, kadar se pokažejo na zardeli koži rumenkasti, različno veliki mehurji; najhujši pa, kadar se udje prizadetega spečejo ali posušijo ter se koža ali mišice ali kosti izpremenijo v rjavo skorjo ali oglje. Primeri se, če se otroci igrajo z žvep-lenkami, ali če jih brezskrbne matere puščajo preblizu ognja, da se jim vname obleka in se opeko. V strahu letajo semtertja, ne vedoč, da obleka v sapi še raje gori. Ako se ti vname obleka, vrzi se na tla, povaljaj se po njih, stiskaj obleko k sebi z rokami in otepavaj po njej, ali pa se po-krij s kako plahto ali odejo, da ogenj zadušiš. Ravno tako stori svojemu bližnjemu, če opažiš, da se mu je vnela obleka. Poderi oldne po večernioah l »odo pa telovadna akademija z raznovrstnimi in zanimivimi telovadnimi točkami članov in ):ara-fičaja z deklamacijami in govorom. Nastopi tudi moški pevski zbor. — Vsak prijatelj našega Orla 1)0 gotovo poselil to našo slavnostno akademijo. l!og živil n Prosvetni tečaj za može iu fanto se bo vršil dne 11. oktobra 1925 v »Kamniškem domu«, v Kamniku. 2e danes vabimo na ta važen tečaj vse zavedne fante in može iz okolice in inesta, da so udeležijo predavanj. — Prosvetno društvo Kamnik. n Orlovske kroje proda pilštajnski odsek. Cena okrog 750 Din. Vsa pojasnila daje: Julij Schmidt, p. Pilštajn, štajersko. n Dramatični odsek v Št. Vidu nad Ljubljano. Igra »Narodni poslanec« se bo v nedeljo 27. septembra ponavljala. Začetek točno ob 7 zvečer v Ljudskem domu. Preprodaja vstopnic je od srede naprej pri »Kavtmanut — Ivanki Zakotnik v št. Vidu. Ker jo oder popolnoma na novo opremljen, zato vabimo tudi okoliške goste, da si ga ogledajo. Se bodo pri igri prav od srca nasmejali. marno priklonil in je odšel. Zapahi so spet zaropotali in oddaljujoči se koraki so znanih, da je konec obiska. Zunaj je hodila kakor prej saino straža. Ivan je stal doslej nepremično. Njegova desnica, osenčujoča oči, je krčevito pritiskala čelo. Močen zbor moških je naglo pretresel zrak, zvoki so prihajali skozi slabejšo steno. Ivan je padel na kolena in za njim njegova stražnika. Zvoki prelepe pesmi so se vedno močnejše oglašali. V sobi je gospodoval dolgo časa molk, kar je pridušeno ihtenje naznanilo, da ima Ivan zopet enega svojih najtežjih hipov. Čelo njegovo se je zopet in zopet sklanjalo k tlom, dotikalo se jih je s tako gorečnostjo, kakor bi klečal molilec v kapeli sami. Naglo je vzdignil glavo kvišku in iz njegovih ust je vedno glasneje prihajala molitev jetnika. Glas njegov se je tresel neizrazno ganljivo. Ne znam takih molitev, o Stvarnik, kakor drugi! Prosim te, daj mi svoje solnce, daj mi svoje zvezde in svoj vihar, daj mi svoj širni svet in naučiti se hočem moliti. Če pa nočeš, da bi me grelo tvoje solnce, da bi se poigral z zvezdami in poletel z viharjem tvojim, zalraj si me za vedno vzel s poti, po kateri bi prišel v smrt in pokoj? Dal si mi starše in zibko in si me vzel iz nje in odtujil staršem; dal si mi prijatelje in z njimi svobodo, dopustil pa si, da so nas zasledovali ko divje zveri, da sem izgubil prijatelje in svobodo. Dopustil si me topiti v jezeru in vleči me s splašenimi konji, a vendar mi nisi dovolil, da bi šel k počitku. Ah, daj mi smrt ali pa solnce, solnce k Ivan je umolknil. Tudi petje je utihnilo. Ivan si je otrl solze, stresel glavo iri vstal. Pogled njegov je obtičal na polno razsvetljenem obrazu poročnika Čekina, po čigar licu je spolzela debela solza. Pristopil je k njemu, prijel ga za roko in vprašal z otroško mehkim glasom: »Zakaj jokaš, dragi moj — povej mi — zakaj?« (Dalje.) Razno. Sladkor v Italiji. Letos je šla poraba sladkorja v Italiji za 6 odstot. nazaj. Doslej je porabila vsaka oseba osem kilogramov sladkorja na leto. i Ogromen časopis. Zad-ilogramov, tako da pride njiS enkrat je izšel Jaso- na eno Številko poldrugi pis »New York Times« kilogram. Kaj, to je ča-spet na 192 straneh, ka-jsopisl kor smo že enkrat poro-| Pctindvajsctlctnica vod-čall o njeni. Izšel je v ljivih >Zopclinov«. Letos 505.000 izvodili, ki so je 25 let, odkar se je 'tehtali skupaj 875.000 ki-'grof Zeppelin s svojim ] vodljivim zrakoplovom dvignil prvič v zrak. Ob-j držal se je v zraku 17 minut. Samo šo dvakrat se je še Zeppelin s tem zrakoplovom dvignil, potem so bila pa njegova sredstva izčrpana. Šele j pet let pozneje je dobil toliko denarja, da je zgradil drugo vodljivo zračno ladjo. Kako gremo naprej I Takrat je ! ostala ladja 17 minut v ! zraku, lani jc pa plaval zrakoplov ZR III. na po- tovanju iz Evrope v Ameriko nad 80 ur po zraku. Pogovor med Evropo in Ameriko v žepu. Znali i odkritelj in iznajditelj jMarconi je kazal v Lon-I do majhen aparat, tako velik kot dlan na roki. Kokel je, da bo kmalu prišel čas, ko se bomo s pomočjo tega aparata lahko pogovarjali z Ameriko, brez vsakega drugega pripomočka. Prijazen župan. Zupan mesteca Filletole pri Genovi na Laškem, nekdanji častnik, je stavil, da bo sestrelil prijatelju klobuk z glave. Streljal je in je prijatelja ustrelil. Ker je župan znan kot nasilnež, si nihče ni upal črhniti besedice o tem in je vsa javnost mislila, da se je dotičnik sam ustrelil. Slednjič je pa prišla stvar vendarle na dan in so župana aretirali. Lepa starost. Najstarejša Londončanka je gospa Ana Bullen. Te dni je praznovala 105. rojst. dan. Korist kinematografa. V velikem francoskem obmorskem mestu Marseil-le so bile občinske volitve. Zmagala je vladna stranka. Nasprotna stranka se je pa pritožila in je dokazala, da so bili vo-livni imeniki ponarejeni. S pomočjo kinematografa^ so fotografirali volivne imenike in so dokazali, da je bilo 18.000 volivcev mrtvih ali pa da so se že pred leti izselili iz mesta. Hiter vlak. Med mestoma New York in Saint Louis v Ameriki so vpeljali nov vlak, z največjo razkošnostjo opremljen. Razdaljo 2000 kilometrov prevozi v 24 urahi Prijazno vprašanje. Angleška kraljica je obiskala razstavo v Newbleyu in je tam kupovala. Pa pristopi k nji triletni deček Humphrey in jo vpraša: »Kako gre mojemu kralju. Ali se mu je že na bolje obrnilo?« Kraljica je dečku smejaje zatrdila, da gre kralju žfe bolje. Gostilna v aeroplanu. Največji zračni brzovlak je angl. aeroplan »Van-guard«. Sedaj so ga pre-ustrojili v letečo gostilno in je začel ta teden voziti med Angleško in Francosko. V aeroplanu je 50 sedežev za popotnike, v sredi je pa velika miza, s katere dajejo natakarji popotnikom jedila in pijače. V vozu 1« električna razsvetljava m kurjava. Daleč smo že. To je hotel! V Ameriki zidajo hotel s 65 nadr stropji. Imel bo 4500 sob, najmodernejše opremljenih g kopeljo, telefonom itd. Specialna mehanična delaunica za poprapo pisalnih, računshih in drugih strojen_MDV1K_ Ržena ŽIICH se samo ena! To ve vsaka gospodinja, ki hoče imeti r.a mizi okusno, zdravo in re- dilno kave. Zalo zahteva v trgovini le Ž B K O v rdečem zavitku. POZCR prod ponaredbamll Kdor si hoče nabaviti P« izvanredno nizkih cenah rpzno in pločevino (železno, pocinkana, medeno in bakreno) — kakor razno emajiirano POSODO tpr sploh vse v železninsko stroko spadajoče blago, naj si ogleda zalogo bivše veletrgovine Jug, imp. in eksp. podjetje R. PEČLIN, Kranj, kjer se vrši razprodaja vsega bl2ga vsled izpraznitve trgovskih lokalov. 6309 Bogata izbira naravnih in umetnih mlinskih KAMNOV za vsakovrstno meljavo proti garanciji po zmerni ccni samo pri tvrdki ČADEŽ in BRCAR, Ljnbijana, Kolodvorska ul. 35. IVajfcoljSi Šivalni stroj Jc e d ( n o le Josip Peteiinc>a znamk? Orltzner Sn AtJSer za rodbino, obrl In Indualrijo Kjllbiiana blizu Prelenrcveg« spomeniki, cb vodi fouk v vezenju brezplačen. Vefltloa garancija. Delavnica ®«i popravila tla veliko Telefon 913 «1 mile Služba organista in cerkvenika se razpisuje pri župni cerkvi v St. Juriju pod Kit-mom. Dohodki: 70 mern. pšenice in rži, 8 mern. ovsa ter ca. 15. mern. krompirja in nekaj fižola v kolekturi, '„00—1000 Din letno od pogrebov, črnih petih maš in porok. Dobil bi tudi službo občinskega tajnika z mesečno plačo 250 Din. Nastop službe 1. novembra t. i. — Župni urad Št. Jurij pod Kmnom. Kupujejo se suhe eofie vedno in v vsaki množini ter plačujejo najbolje, kakor tudi ktm-.no, janež, fižol itd. - Trg. firma: J. KUŠLAN, trg. z dežel, pridelki, Kranj, Go.e.ij. fi lili liiiii mil dobite blago za obleke, kotenino, narejene obleke, čašaste hlače, srajce, kravate, licgavice, rute itd. pri Stari trg štev. 16. NE ZAMUDITE I NE ZAMUDITE! PitMOil, Ljubljana, Selenbiirgma ulja b ~ m\m\ 13UR30VEC LJUBLJANA :: Stritarjeva ulica št. 5. Priporočava se s-avnemu občinstvu pri nakupu BLAGA za OBLE'E. Največja izbira svilenih R'JT in ŠERP. — Postrežba solidna ter nizke ccae. Popolna oprema za neveste. EXCCllft najboljši in vendar najcenejši stroj ii! .'} za rodbino in obrl. t M VELIKA prodaja damskili plaščev! Trpežni športni Din 40T-, modni šovjot 550 Vclour laGOU Volour Jalti 720 -, glatki sukneni 800 -, lini moilno-sukueni 9C0 - MODELI Velour h „Iliborot»ou kožo 10U0 modno snkno „K!ectriku 1.S0-, Eskimo Volour s 1'anterkanin 1650 najnovejši modeli 8 Cliinohilla Opusom 2COO -8000 - v veletrgovini Ster-meckl, Celje, Stev. 19. Conik zaBtonj. — Vsaki kupec dobi darovnico. V ZLATO VREDNOST naložiš denar in milijonar postaneš prej ali slej, ako kupiš turške srečke. Vsaka zadene. Pojasnila brezplačno. Pisina pod »Izguba nemogoča« 6162 upravi. za rodbino in obrt. Nadomestni deli za vse stroje. J. Goreč, LJubljana, Palača Ljubljanske kreditne banke Najboljša telesa najceneje, Vsakovrstne dele in opremo. Pri nakupu zimskih potrebščin sc vam toplo pri. poroča splošno znana, domača in solidna tvrdka Logar & Kaian v Kranju na Glavnem trgu. Najnovejše volneno blago za moške in ženske obleke in pliš za plašče, barhanti za obleke in perilo, zimske rjuhe, oksiorti itd. Blago iz prvih čeških tovarn. Na veliko in malo. PČTZELO ZNIŽANIH DNEVNIH CENAH si lahko nabavite raznovrstno manufakturno blado za ženske in moške obleke ter k temu spadajoče potrebščine, nadalje vseh vrst galanterijo kakor tudi špecerijsko blago in železnino pri R. Rutnerja nas!., Vrhnika Na zalogi vse potrebščine za Šivilje in krojače, ka< terim dajem popust. - Postrežba točna in solidna, Ivan A. Tudi letos si je nabavil kakor vsako leto Grosek v prej Plevnik & šerak Trebnjem veilkcTizbiro*'1"0 BsakoDrstnega manufabturnega blaga po zelo nizkih cenah. Posebno ugodno kupite pri njem Double Stole za moSke površne suknje, detenaste, volnene in svilene naglavne rute, plete, volnene kocke, Strikane jopce, zimsko moško, žensko in otroško perilo, kovtre, klotaste in navadne, posteljne odeje, konjske koče, itd. = Veliko zalogo ima v vsakovrstnem železju kakor: Sine za kolesa, osi, palično železo, valanc, podkve za konje, žico, žičnike, okrogle bruse, železno in pocinkano pločevino, mrežo za ograjo, itd. Po jako ugodni ceni ima tudi svinjske kotle znamke »Maria Zeli« v vseh velikostih. — V zalogi ima: Sipe za okna v vseh velikosti in jih reže brezplačno vse vrste steklenice, kozarce, cilindre, viseče in stenske svetilke, ročne in hlevske svetilke »laterne«. Vedno se dobi po najnižjih dnevnih cenah: sladkor, sol, petrolej, bencin, kolomaz in cement. — Na novo je upeljal klobuke od navadne do najboljše vrste po zelo nizkih cenah. Gospodarji in gospodinje ! Ako hočete biti z dobrim in cenenim blagom « f Ir postreženi, potem se podajte v Trebnje v znano trgovino ^^ * ® ^^ Tel, št. 57, 979 in 470. Račun postnega čekovnega urada za Slovenijo št. 11.945 Zadružna gospodarska banka d. d. Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Brzojav.: Gospobanka. v lastni palači (vls h vls hotela „Union"). Podružnice: Celje, Djakovo, Maribor, Novi Sad, Sombor, Split, šibenik. Ekspozitura: Bled. Kapital in rezerve skupno nad K 60,000.000--, vloge nad K 800,000.000— Daje trgovske kredjte, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tu,e valute m devize, Spre,ema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne transakcije pod neugodnejšimi pogoji Amerlkanski oddelek: Direktne zveze z ameriškimi bankamL - Urejevanje ameriških zapuščin. Pooblaščen prodajalec srečk Državne razredne loterije. TW Izdajatelj: Dr. Frane Kulovec. II' Urednik: Franc Zabret; Za Jugoslovansko tiskarno: Karel Ceč,