Stev. 98.
V mm, t neilello, dne 3. moja 1925.
Posamezna Številka stane 3 Din
Leto LE
Naročnina
za državo Site:
na mesec......Din 30
zb pol leta..... „ 120
za celo leto .... „ 240
za inozemstvo: mesečno.......Din 90
Sobotna izdaja:
celoleino
t Jugoslaviji .... Din 60 v inozemstva.... . SO
Uredništvo Je v Kopitarjevi nllci 6/DI. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50, upravniitva 328.
prilogo
Cene Inseralom:
Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1*50 in Din 2'—, večji oglasi nad 45 mm vlSine po Din 2'50, veliki po Din 5 — in 4 —, oglasi v uredniškem delu vrstica po Dtn 6'—.
Pri vefijem naročilu popirat
Izhaja vsak dan izvzemSi ponedeljka in dnevu po prazniku ob 4. uri zjutraj.
POŠifilHa Mm v BOiOViBi.
Političen list za slovenski narol
Uprava je v Kopitarjevi ultci 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za Inseraie) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797.
F. Č.:
Katoličanstvo m obnova družbe.
Pred kratkim se je vršilo v Essenu veliko zborovanje nemške katoliške akademske omladine. Jasno je izkazalo pošteno hotenje nemških katoličanov, da se s širokim srcem loti problemov in nalog modernega časa in jih reši iz pravih katoliških nazorov in sil. Zborovanje je pokazalo, kako napolnjuje modernega katoličana prepričanje, da je danes čas katolicizmu ugoden; da se mu odpirajo nove možnosti; ne samo zunanje politične, kar se tiče vplivnosti in moči, ampak predvsem glede vsebine in duhovnih vrednot. Katolicizmu je danes dana velika prilika, dobiti zopet trdno zvezo z življenjem in kulturo časa. Ni dolgo še, ko se mu je pravica do udejstvovanja odrekala celo od malodušnih katoličanov samih. Danes so razmere drugačne. Liberalizem in indivi-dualizem sta po mnenju zborovalcev doživela katastrofalen polom. In če katolicizem sega v to podrtijo, je primoran zavzeti stališče tudi napram kapitaliz-m u , gospodarski obliki individualističnega liberalizma; mora gospodrastvo na jasen katoliški način preurediti. Gospodarstvo samo pa se ne more preokreniti brez spremembe in obnove družabnega življenja sploh. Zato treba začeti vsako delo za obnovo kulture pri socialnem vprašanju, tu je srčika vsemu; za novo ljudsko zajed-niško življenje ter socialno vzajemnost ire-ba delati in s temi vprašanji so se tudi predvsem bavili govorniki v Essenu bodisi v referatih, bodisi v porazgovorih.
Uvodna govora benediktinskega opata Hei-wegna in delavskega vodje Joosa sta bila temelja vsega razpravljanja. J o o s je podal v kratkih obrisih sliko duševnega stanja naše dobe in vse njene grozne raz-rvanosti. Zaprimo knjige — je dejal, — zapustimo studijsko sobo; položimo uho na zemljo in slišali bomo zadušeno hudovanje ljudstva. Na Angleškem in v Ameriki ni takih notranjih nasprotij kot v Nemčiji. Navedel je dejstvo, da so dežele, kjer more delavec v svoji delavni obleki na cesti srečati svojo hčer — dijakinjo, ne da bi prišel v zadrego. Najhujše na našem času ni mehanično delo delavca, temveč pomanjkanje človeškega spoštovanja, ki ga delavec najde. Posebno žalosten je odnosa} posedujočih do revežev. Vse se napr-tuje državi in organiziranemu skrbstvu z lahko utemeljitvijo, da posameznik pač ne more pomagati. Pozablja se, da revež ne rabi samo pomoči, ampak sočustvovanja. Pot do izboljšanja in rešitve more prinesti samo živa religioznost, ki ne gleda samo na korektnost dejanja in nepotrebno kazu-istiko, ampak na dejavno ljubezen. Religiozni človek je socialen človek, ki ga iščemo. Od tu gre dalje pot do ljudske zajednice in obnove družbe.
Z religioznim človekom v zvezi z gospodarstvom se je pečal predvsem opat H e r w e g e n. Izhajal je iz stvarne in principielne stroge kritike kapitaliz-m a , kojega bistvo je v tem, da kapitalizem ne služi samo kritju potreb, kakor srednjeveško gospodarstvo, ampak da umetno vzbuja in ustvarja potrebe, da jih potem more zadovoljiti in zvečati svojo produkcijo. Kapitalistično gospodarstvo ima zmisel kvečem za poedince, za skupnost gotovo ne; kapitalizem smatra nadalje go-spode.rsi.vo za glavo vse kulture, je izraz materializma in je nekrščanski. Katoliško gospodarsko naziranje, ki ne zabrisuje razlik med ljudmi, išče izenačenja v mističnem telesu Kristusovem, po njegovi nilosti. — Hervvegen je poudaril, da sprememba ne pride po zunanjem u^o-ru, temveč po krščanskem čutenju in mišljenju. Tudi odprava suženjstva ni "rišla od sužnjev, ampak prišla je od krščan-fckega mišljenja gospodarjev. Protikrščan-ski moderni elos dela ustvarja iz delavca tiroj; kako naj v takih razmerah pride do pravega življenja! Od tega novega suženjstva ne more rešiti novo poganstvo; samo krščanska religija more ustvariti socialnega človeka, brez katerega ostanejo brezuspešni tudi socialni zakoni.
Iz naslednjih govorov omenjamo samo sledeče: jezuit Przywara je govoril principielno in splošno o problemu zajednice. Lerchenfeld, bivši bavarski ministrski predsednik, o vprašanju stanovskih razlik. Profesor S t e f f e s , eden izmed najmodernejših katoliških teologov, je govoril v vznešenih in čustvenoživih ter domiselno nasičenih besedah o najvažnejših vprašanjih našega časa.
Predvsem pa je vzbudilo pozornost predavanja bivšega kanclerja S e i p 1 a , ki je govoril o mirovnem vprašanju in družbi. Brez retorike, z golo stvarnostjo je izvajal, da je vse, na čemer bolehamo, več ali manj v zvezi z vojno, ki je za nami; zato mora v nas in iz vojne zrasti ne-presegljivo teženje in hrepenenje za mirom. Ta mir more zveza narodov zavarovati; a mir mora že obstojati, ustvariti ga zveza ne more. Recept nove vojne, od katere pričakujejo nacionalisti pravi mir, ne more biti pravi. Tak recept, porabljen v praksi, mora voditi le do novih vojn. A tudi ostala sredstva niso zadostna; revizija mirovnih pogodb, izpolnjevanje obveznosti in tozadevna politika nas morejo približati miru, a popolnoma stvoriti ga ne morejo. Prava ovira za umiritev leži v notranjosti narodov samih. Ljudje in narodi, ki so med sabo brez miril, tudi v mednarodnih od-nošajih niso v stanu ustvariti miru; kdor torej hoče miru, mora predvsem delati na notranjo pomiritev ljudstva, za zajedniško življenje in obnovitev sk : osti in solidarnosti. Seipel je v tej zvezi posebno in z grenko žalostjo poudaril, da so danes stranke in razvoj strankarstva največja ovira, če kdo hoče ž njimi delati za državno korist in obči blagor.
Poročamo naj še o razpravi o gospodarstvu in etiki. Profesor G. B r i e f s je navedel dejstvo, da je konjunktura za moralo v gospodarsko-politič-nih debatah vedno bolj ugodna. Če se je pred nedavnim še odklanjala vsaka uporaba morale v gospodarstvu, začenja danes tisk podjetnikov vedno bolj izigravati krščanstvo proti marksističnemu razrednemu boju. A često je pri tem takoj očitno: morala — zato, da smo kriti! V katolicizmu so po Briefsu do sedaj dvojne težnje: socialno-politična, ki gleda bolj na delavca in novejša, ki se peča bolj s podjetnikom in smatra za potrebno, da bi čim več podjetnikov nostalo gospodarskih voditeljev in da bi ti potem po svoje odločali. Ta druga smer hoče predvsem dokazati, da krščanstvo ni gospodarstvu sovražno; toda tudi to naziranje vodi zelo lahko do kopije kapitalizma; zato treba povsem razumeti, da so se zlasti po vojni razvile tudi proti takim težnjam kakor proti vsakemu kapitalizmu zelo odločne rntikapitalistične smeri. Moderni katolicizem je šel tu prvi svojo pot. Socialne ->o-sledice vojne so po Briefsu te: čisto zgoraj: naraščajoča koncentracija, nakopiče-nje neizmerne gospodarske moči v rokah malega števila oseb; pri manjših podjetnikih dolga vrsta uničenih samostojnih eksistenc; pri inteligenci, pri uradništvu, srednjih slojih in prostih noklicih vedno večja odvisnost; duhovna ali gospodarska odvisnost širokih plasti; še bolj spodaj končno obširna proletarizacija v najrazličnejših oblikah. Sredstvi za izboljšanje pa sta predvsem sledeči: Država mora dobiti zopet oblast nad gospodarstvom, veliki gospodarski voditelji pa imajo pri nepregledni moči in vplivnosti koncernov prosto roko, da ravnajo v smislu nravnih načel. Ko je konkurenca več ali manj začela gi-niti, treba v okvirju koncernov delati, sicer je katastrofa gotova.
Diskusije so prinesle mnogo zanimivega, tako n. pr. izvajanje dr. Landmesser-ja, ki se je radikalno izjavil proti zadružništvu in organizacijam; zahteval je, da treba kapitalizem ob korenini ozdraviti, to pa more le katoliški človek; kajti kapitalizem je protestantizem. Kljub vsej presenetljivosti je prinesel nekaj porabnih predlogov za praktično delo, predvsem za katoliške delavske zveze in zveze delodajalcev..
Če končno pregledamo delo vsega zborovanja, se nam vsili kritika, da sc je mor-
da preveč poudarjala potreba novega mišljenja in čutenja; zahteva, da treba odznotraj navzven ozdraviti družbo in življenje ter gospodarstvo; in da se je pozabilo, da je zlasti gospodarstvo prekompli-ciran organizem, da bi se samo tako dalo predrugačiti. A ta naša kritika ne
sme iti predaleč. Vedeti moramo, da se pozitivno delo za družbo mora začeti v jedru: zato je prav, da so Nemci tam začeli, in če so tam nekaj dosegli in zjasnili, so dosegli cilj; saj so si ga gotovo tako ; stavili; vsega na en mah pa itak nobeden ni nikdar dosegel.
¥
Belgrad, 2. maja. (Izv.) Pašič je še vedno bolan in tudi danes ni zapustil svojega stanovanja. Ta njegova bolezen se različno komentira, splošno pa prevladuje mnenje, da je bolezen političnega značaja. Posebna skrb navdaja vladne kroge. Ministri so bili danes precej razburjeni in so vedno povpraševali na Pašičevo stanovanje, ali naj prisežejo, ker brez njega niso mogli oditi v dvor. Popoldne je Pašic sporočil ministrom, da ne bo zapustil stanovanja in da naj ministri prisežejo, ako hočejo. Okrog 6 zvečer so se vsi ministri razen Pašiča zbrali v predsedništvu vlade in odšli na dvor priseč. Akt prisege je bil popolnoma formalen. Izostali so pri tej priliki politični razgovori. Prisega je trajala par minut. Nato so se ministri porazgubili po svojih ministrstvih, oziroma stanovanjih.
V splošnem je opažati precejšen zastoj v vladi. Izvršujejo se samo tekoči posli in zbran je zakonodajni odbor, da razpravlja o zakonih, ki jih je vlada sprejela in poslala narodni skupščini. Radikali zatrjujejo, da je stanje, katero se je ustvarilo z demisijo in imenovanjem vlade, začasnega značaja in da se bodo začeli takoj ko Pašič ozdravi, živahnejši politični razgovori, da se ustvari nov položaj in nova vlada. Vsekakor je treba pribiti dejstvo, da je radikalni klub izredno nezadovoljen s tem novim stanjem. Mislijo, da je tndi Pašičeva bolezen v zvezi z nera/položenjem kluba. Vsi mislijo, da bo trajala ta bolezen toliko časa. da se nerazpoloženje kluba nekoliko poleže, da lažje opraviči svoje sklepe pred klubom, katerega o svoji demisiji in imenovanju nove vlade ni poprej nič obvestil.
o stanovanjskem
Večina odklonila skoro vse predloge opozicije. — Dr. Pivko glasoval proti predlogu Jugoslov. kluba, da se naj ustanovi višje stanov, sodišče v Ljubljani kakor tuči proti ostalim socialnim predlogom.
Eelgrad, 2. maja. (Izv.) Včeraj in danes je razpravljal zakonodajni odbor o stanovanjskem zakonu. Ker je debata o prvem delu zaključena, se je o posameznih členih samo glasovalo, ozir. so se smela na navzočega ministra Grisogona staviti vprašanja glede tolmačenja raznih določb zakonskega načrta. Vladna večina je pa sprejela zelo malo spreminjevalnih predlogov in je bil zakonski predlog sprejet skoro v isti obliki, kakor je bil predložen zakonodajnemu odboru. Najvažnejši predlogi opozicije so bili večinoma odbiti, ker poročevalec Bugarski skoro nobene še tako važne spremembe ni hotel sprejeti,
V prvem členu je bil sprejet dodaten predlog poslanca Šuperine, da veljajo glede svobodnega razpolaganja stanovanj v sterih zgradbah predpisi državljanskega zakona, v kolikor jih stanovanjski zakon ne omejuje. Pri členu 5. se je predlagalo da naj se pojasni, da spadajo pod obče-koristne ustanove, na katere se nanašajo omejitve zakona, tiste zadruge in zadružne zveze, ki po pravilih ne delajo z dobičkom. Olajševalni predlog za male obrtnike in trgovce je večina odklonila, ker njen poročevalec na nje ni pristal. (Dr. Polič je zaklicali »Težko je glasovati proti malim obrtnikom!«) — Na veliko začudenje opozicje je večina odklonila dodaten predlog poslancev dr. G o s a r j a in Smo-de j a pri čl. 10., da se gospodarsko sla-bejšim najemnikom v slučaju bolezni ali nezaposlenosti, če ne morejo najemnine plačati, stanovanje ne sme odpovedati. (Smodej je zaklical: »Vi ste zato, da sme gospodar vreči na cesto bolnika!«)
Pri členu 12. je minister za socialno politiko odgovoril na vprašanje dr. Bazale in pojasnil, da ima vdova z otroci po smrti družinskega očeta še nadalje pravico do stanovanja in se isto po zakonu ne sme smatrati za izpraznjeno. Predlog opozicije, da je država dolžna graditi stanovanjske hiše za svoje uradnike kakor tudi predlog dr. Bazale, da naj država podpira zadruge za gradnjo delavskih hiš, j je vladna večina odklonila! S tem je pa i vladna večina pokazala, da ji ni resno na 1 tem, da odpravi stanovanjsko mizerijo. Vladna večina je zavrnila spreminjevalni predlog dr. G o s a r j a , da naj se denar, ki se steka iz kazenskih glob, steka v korist loka 1 n i h fondov za zgradbo stanovanj, in sprejet je bil prvotni predlog, da se steka v korist »Fonda za zgradbo
malih stanovanj«. Poslanec Smodej je vprašal, kje je ta fond, o katerem govori člen 24., in zakaj se bo uporabil; na to vprašanje ni dobil odgovora. »Zdi se, da se bo denar stekal v Belgradu v hipotekami fond, ki se bo uporabil za Belgrad.«
Danes dopoldne je zakonodajni odbor razpravljal o drugem delu načrta, ki govori o ustroju stanovanjskih sodišč. Govorili so dr. Bazala, dr. Polič, dr. G o s a r, dr. Spaho, Kapetanovič in Drljevič. Vsi so kritizirali ustroj stanovanjskih sodišč, ki bodo draga in bodo ustvarjala dvoje vrst državljanov. Vsi so stavili svoje predloge. Dr. G o s a r je stavil več predlogov in jih je takole utemeljeval:	:
»Iz tega, kar smo slišali, se lahko vidi, da se mora temu načrtu ugovarjati. Nimam namena dopolnjevati izjav Šuperine, dr. Poliča in dr. Bazale, ampak samo izjavljam, da te predloga podpiram, zlasti smatram za umestno, da minister za socialno politiko sprejme predlog dr. Poliča, da se postopanje za slučaj stanovanjski sporov poenostavi, pospeši in poceni. Za slučaj, da poročevalec in minister ne bi hotela sprejeti niti enega stavljenega predloga, mislim da je najbolje, ako stvar ostane taka, kakor je bila dosedaj in da se namesto 27. člena vstavi sledeče besedilo: »Za reševanje in presojanje veljajo kot zakon predpisi stanovanjskega zakona od 20. decembra 1921 in pravilnik za njegovo izvrševanje.« — Vemo dobro, da dosedanje postopanje ni bilo najbolj natančno, vendar j se je ustanovila neka določena praksa in I zainteresirani poznajo to prakso toliko, da vsaj morejo sklepati, kako se razni slučaji rešujejo. Ako bo moj predlog sprejet, oz. dosedanje postopanje ostane še nadalje v veljavi, bomo imeli vsaj nekaj gotovosti, kako se bo v bodoče delalo. Ako pa vlada vstraja pri svojem predlogu, bomo zabredli v popolno negotovost, če se razveljavi dosedanje postopanje, nc bo judikatura prišla do stalne prakse. To jc eno. Za slučaj, da ta moj predlog, katerega nisem slavil iz strankarskih motivov, ampak iz stvarnih razlogov, propade, da sc v členu 28. spremeni besedilo takole: »To sodišče sestavljajo predstavitelj in dvoje sodnikov ali njegova namestnika, ki sta diplomirana pravnika in pa po cn predstavitelj iz vrst
hišnih posestnikov in najemnikov.«*"_ To
je bilo tudi dosedaj in mislim, da ni nobenega razloga, da bi se hišnim posestnikom in najemnikom jemale dosedajne pravice. To izziva vse polno upravičenih kritik. V slučaju, da bi se moj prvi načelni predlog odklonil, predlagam za člen 31, novo točko in da se točka, ki se glasi: > Za Slovenijo v Ljubljani čez Srem in Slovenijo«, popravi v toliko, da Slovenija odpade in sc zanjo ustvari posebno sodišče.* Na-glasiti moram, da ni nobenega pravega razloga, zakaj bi se ustanovilo višje sodišče za Slovenijo v Zagrebu. Stanovanjski soori
niso toliki spori, da bi jih bilo treba zavlačevati dve do tri leta, ampak jih je treba hitro rešiti in v kratkem času. Tudi niso take vrste, da smejo povzročati na tiaoče dinarjev pravdnih stroškov, ampak je treba rešiti vse najceneje. To so moji izpremi-njevalni predlogi.«
Večina jo vse predloge opozicije odbila, razen da se osnuje v Sarajevu stanovanjsko sodišče prve stopnje. Velik hrup je nastal med opozicijo, ko je minister odklonil predlog dr. G o s a r j a, d« se osnuje višje sodišče v Ljubljani. Minister je utemeljeval stališče s tem, da je Slovenija teritorijalno majhna, Zagreb je pa blizu. Višje sodišče bi bilo predrago. (Poslanec Smodej zakliče: »Zakaj ustvarjate tak aparat, ne sprejmete pa naših predlogov, ki bi aparat pocenili?«) Proti predlogu, da dobi Slovenija v Ljubljani sodišče, da bi nam ne bilo treba hoditi v Zagreb, je glasoval tudi dr. Pivko. (Dr. Bazala zakliče: »Oho, dr. Pivko!«) Dr. Pivko je odgovoril, da ima več zaupanja do Zagreba, kakor do Ljubljane. (Dr. Bazala: »Vaše besede niso iskrene!«) Dr. Pivko se je prvič pokazal v zakonodajnem odboru, pa je takoj glasoval proti predlogu v korist Slovenijo, kakor tudi proti predlogu dr. Go-aarja, da naj ima organizacija hišnih posestnikov in najemnikov svoje prisednike v stanovanjskem sodišču. Ko so poslanci Jugoslovanskega kluba dr. Pivka opozarjali na njegove dolžnosti kot zastopnika Slovenije, se je smehljal in glasoval za vse predloge večine, namesto da bi stavil proti-prodloge!
Vladna veffina stanovanjski zakon zelo forsira in hoče, da bi bilo delo v zakonodajnem odboru do pondeljka končano. Vladna večina namerava zakonski predlog sprejeti po skrajšanem postopanju. Ne bo dovolila govornikom, da se izjavijo o najnovejšem atentatu na socialno pravičnost, ampak bodo posamezni klubi smeli samo nakratko deklarirati svoje stališče.
PP-režim hoče podržavfti zadružništvo.
Anketa vseh zadrnžnib zvez o vladnem načrta.
Belgrad, 2. maja. (Izv.) Vlada je predložila narodni skupščini načrt zakona o kmetijskih kreditih. V ponedeljek se bo za razpravo o tem zakonu na skupščinski seji izvolil poseben odbor. Kakor vsi drugi zakoni, tako je tudi ta zakon take vrste, da bo največjo pridobitev revnih slojev, posebno pa kmečkega prebivalstva spravil v nevarnost, namreč zadružništvo. S tem predlogom je vlada hotela dobiti moč nad zadružništvom in pravo od ljudstva ustanovljeno zadružništvo uničiti.
Povodom tega zakona je »Glavni Zadružni Savez« sklical v Belgrad anketo vseh zadružnih zvez. Pod predsedstvom dr. Korošca so na anketi razpravljali o načrtu. Predsedoval je dr. Korošec. Pozdravil je navzoče in otvoril debato. Prvi je govoril tajnik Glavnega Zadružnega Sa-veza dr. Prochaska in je izjavil, da predloženi predlog ne sme biti sprejet. Za njim je govoril dr. K u 1 o v e c. Predloženi zakonski načrt nikakor ne more biti sprejet. Principi iz Francije, ki nam jih je v tej zasnovi izdelal Stojkovič, načelnik ministrstva, ne morejo pri nas veljati. V rancij se nikdar ni razvilo zadružništvo, medtem ko je pri nas zelo razvito. To vprašanje se mora rešiti v smislu zahtev zastopnikov zadružništva. S predloženim zakonskim načrtom hoče vlada vzeti zadružništvo v svoje roke in uničiti privatno. Pri zadružništvu se mora čim manj gle-
dati na politiko, ampak delati se mora v korist ljudstva.
Za njim je govril v imenu hrvatskih zadrug G e i 1 e r. Kakor on so tudi ostali
rivorniki ostro kritizirali ta predlog. Tako avle Radič, Preka, Staji č. Poslanec Pušenjak je poudarjal, da so bili dosedaj štirje zakonski načrti in da se vrši četrta anketa. Predloženi načrt ignorira mnenje poklicanih strokovnjakov. Cilj načrta je eliminirati obstoječe zadružništvo in ustanoviti državno zadružništvo. Stojkovičevi motivi ne drže. Denar se bo strankarsko razdeljeval in šel v zgubo. Kritizira razne določbe načrta, med drugim prevelik vpliv vlade na te zadruge. Graja ustanovitev 33 oblastnih zadrug, ki zahtevajo nepotreben ogromen birokrati-čen aparat. Ugotavlja, da je bilo v Nemčiji z državno pomočjo ustanovljenih 40.0000 zadrug, katerim pripada 30 odstotkov vseh gospodarjev kot članov. Na Francoskem je 44.000 zadrug, naš načrt pa, ki konira francoski zakon, ustanavlja samo 500 zadrug. Ako hočemo podpirati zadružništvo v prid kmetom, moramo ta načrt temeljito predrugačiti.
Načelnik poljedelskega ministrstva Stojkovič je v odgovoru zagovarjal zakonski predlog. Po njegovem mnenju bi bilo potrebno, da si vsak kraj ustanovi po eno kreditno zadrugo. Pravi, da mora biti po njegovem mnenju zadrugarstvo brez, vsakega »plemenskega, verskega in strankarskega obeležja.« Vse zadrngarstvo naj bo v rokah vlade! Na njegova izvajanja je ponovno odgovoril dr. K u 1 o v e e. Obrazložil je, da bi bilo potrebno že samo iz tega razloga, ker država ne more nikdar pokriti vseh kreditnih potreb kmeta, da se načrt o kmetijskih kreditih nasloni na obstoječe zadružništvo, ker ima ljudstvo vanj zaupanje in vlaga vanj svoje prihranke in zbira tisoče m tisoče denarja. Vse to se uporabi za ljudske potrebe. V nove zadruge, ki bodo umetno ustvarjene, ljudstvo ne bo imelo zaupanja in ne bo vanj vlagalo. To je en razlog, četudi ne edini, da bi morala država računali z obstoječim zadružništvom in zakon z ozirom nanj uravnati Predlaga, da se sprejme načrt vlade Davidoviča, ld je zakonski načrt izdelala v soglasju z vsemi interesenti.
Nato je bil izvoljen odbor, ki naj bi izdelal spomenico na vlado in spreminjeval-ne predloge: Pavle Radič, Prohaska, dr. Behmen, Stajkič in drugi. Ta odbor je popoldne izdelal spomenico in spreminjevalne predloge, o katerih bodo jutri razpravljali na sestanku, nakar bodo izvolili deputacijo, ki bo predloge izročila ministrskemu predsedniku in ministru za poljedelstvo.
Konferenca maše antante.
Belgrad, 2. maja. (Izv.) Kakor smo že poročali, se prične 14. t. m. v Bukarešti oz. Sinaji konferenca male antante, O dnevnem redu te konference, katero so odlagali že od januarja, se mnogo piše posebno po romunskih listih. Odlašanje so mnogo komentirali domači, posebno pa tuji listi. Romunski listi pišejo, da se bo največ razpravljalo o bolgarskem vprašanju, dalje glede Rusije in da bo ostalo, kakor je bilo dosedaj, vprašanje razmerja do Rusije nerešeno in da Rusije ne bodo priznali. Romunski listi razširjajo fantastične vesti. Zanimivo je, da se te vesti niso demanti-rale. Naši vodilni krogi sploh molče. Zunanje ministrstvo ne daje časnikarjem o dnevnem redu in o predpripravah za to konferenco nobenih pojasnil, tako da je naša javnost popolnoma navezana na poročila romunskega časopisja,
Srbske anekdote.
Hera in Turek.
Nek Turek je oral svojo njivo blizu mosta čez majhno reko. Mostu se je bližal Hera, ki je gnal nekoliko tovornih konj pred seboj. Turek je zavpil voloma, ki sta mu vlekla plug: »Naprej, naprej, voli! Celo vidva imata možgane v glavi, samo Hera jih nima!« Hera je slišal te besede ravno lco so njegovi konji stopili na most. Pustil jih je, da so sami šli čez most, sam pa je ostal, kjer ie bil in začel na ves glas tarnati/kakor da bi bil silno nesrečen in obupan: »Oj, moj Bog! Moj Bog! Kaj na svetu naj sedaj storim?« Turek je nehal orati in je šel k Heri. »Kaj pa je, da si tako nesrečen?« je vprašal. — »Joj! Joj!« je Hera tarnal dalje, »kaj mi je storiti? Videl si, kako so moji konji šli čez most in so sedaj na drugi strani mostu, jaz pa sem na tej strani! Kaj na svetu mi je storiti?« — »Ej, bedak, samo čez most pojdi, pa boš zopet pri svojih konjih!« mu je dejal Turek. — ?Oj, to je ravno tisto!« mu je odgovoril kmet še bolj nesrečen, »za nič na svetu se ne upam iii čez ta most.« — »Ampak, ti trapa,« je nadaljeval Turek, »ali ne vidiš, da so tvoji težko otovorjeni konji varno šli čez
1 Iz knjige Servin and the Serviane. Spisal Cedo
Mijntovifi London 1908.
5 Hera je skrajšano hne za prehriRnii««, rk-sirotflnvega kmeta iz Hercegovine, ki js Junak številnih narodnih pravljic ia anekdot. ,	--
most? Kako to, da bi še ti ne mogel iti varno čezenj?« — »Ej, ne! Za nič na svetu ne upam čez ta most! Ali ne bi mogel v soseščini ali vasi najti človeka, ki bi me za pošteno plačo prenesel na hrbtu čez most?« je vprašal Hera in pričel celo solze pretakati. — »Veš kaj,« je dejal Turek, »vas je precej daleč odtod in medtem, ko bi šel iskat kakega človeka, bi ti konji lahko ušli. Koliko mi pa daš, da te prenesem na hrbtu čez most?« — »Koliko bi zahteval, plemeniti moj aga?« — »Mislim, da ne bo preveč, če rečem dvanajst perperjev« (perper je bil v prejšnjih časih srebrn denar). »To ros ni veliko,« je zagotavljal kmet. Turek je nato zadel Hero na hrbet ga prenesel čez most, kjer ga je na drugi strani spustil na tla. Hera se mu je toplo zahvalil, nato pa je jel iskati po enem žepu, potem po drugem, nato spet za pasom, pa je navsezadnje žalostno rekel: »Pri moji veri! Niti enega perperja ne najdem v mojih žepih!« — »Hej, ti lopov!« je vpil Turek, »to si moral vedeti, še predno si bil na mojem hrbtu! Goljuf, lažnivec! Ampak motiš se, če misliš, da ti bo tvoja laž v korist. Nazaj te nesem na drugo stran, odkoder sem te prinesel in bom tako med tebe in tvoje kon je zopet postavil most in reko,
ZASTOJ V JUGOSLOVANSKO-GRŠKIH POGAJANJIH.
Belgrad, 2. maja. (Izv.) Pogajanja za pogodbo med nami in Grčijo so včeraj in danes popolnoma prestala, ker nismo mogli sprejeti grških predlogov, in ker grška delegacija še ni dobila navodil od svoje vlade, kako naj za ta slučaj postopa.
POGAJANJA ZARADI ŽELEZNIH VRAT.
Belgrad, 2. maja. (Izv.) Jutri bi se bila morala pričeti konferenca med Romunijo in našo državo radi vprašanja Železnih vrat. Radi predpriprav v zunanjem ministrstvu za konferenco male antante je konferenca odložena.
ITLIJANSKO-JUGOSLOVANSKA POGAJANJA.
Belgrad, 2. maja. (Izv.) Italijanska vlada je pritisnila na našo vlado radi pogajanj v Firenci, da naj jih ne zavlačuje in da naj se končno izjavi glede italijanskih predlogov glede reške luke, zlasti glede Taon de Revela. Radi tega je vlada pristala, da se prično pogajanja tekom prihodnjega tedna. Dr. Rybaf odpotuje jutri, tako da bo v torek že v Firenci.
PRVI ZNAKI SPORAZUMA.
Zagreb, 2. maja. (Izv.) Policijski ravnatelj ctr. Bedekovič bo odstavljen, ker je prepovedal »Slobodni dom«. Prepovedal ga je v soglasju z ministrom za pravosodje, minister za notranje zadeve Maksimovič pa prepovedi ne odobrava.
OBČINSKE VOLITVE V ZAGREBU.
Zagreb, 2. maja. (Izv.) Doslej so vložile svoje kandidatske liste za občinske volitve sledeče stranke: 1. Komunisti (nosilec liste Ivan Krdelj). 2. Narodni socija-listi (dr. Politeo). 3. Frankovci (dr. Budalc). 4. Obrtna zveza (Janko Štengel). 5. Radikali (dr. Čimič). 6. Hrvatska ljudska stranka (dr. Markulin). 7. Samostojni demokratje (Moden). 8. Hrvatski napredni blok (inž. Košutič). 9. Gospodarska zveza (Stiassny). 10. Davidovičevi demokratje (Samuel Kocjan). — Volivcev je v volivnem imeniku izkazanih 35.234, skoro 3000 več kakor pri volitvah za državni zbor.
PRVI NASTOP RADIČEVCEV V JAVNOSTI.
Zagreb, 2. maja. (Izv.) V nedeljo bo veliko zborovanje narodno-socialnega naprednega bloka na Wilsonovem trgu. Govoril bo dr. Trumbič. To bo prva priložnost, da pojasni dr. Trumbič javno pre-okret v Radičevi stranki
Izjave novega sovjetskega poslanika v Rimu.
Rim, 2. maja. Novi sovjetski poslanik Kargencev je te dni sprejel časnikarje in jim zagotovil, da njegov prihod nikakor ne pomenja kake izpremembe v sovjetski politiki nasproti Italiji Med obema državama postajajo odnošaji čimdalje prisrč-nejši. V gospodarskem oziru bo mogla Rusija v kratkem dobavljati Italiji večjo množino premoga, nego predvideva trgovinska pogodba, ker se izkoriščanje premogovnikov v Donski kotlini izredno hitro razvija, Uvažanje ruskega premoga, nafte in žita je za Italijo tem ugodnejše, ker more prevoz izvršiti z lastnimi prometnimi sredstvi. Gospodarstvo Rusije se hitro urejuje: valuta in proračun sta trdna in minolo leto so dohodki presegli proračun za 250 milijonov zlatih rubljev. V Ukrajini in Sibiriji je posejana površina dosegla že blizu predvojni obseg. Industrija je zvišala produkcijo za tretjino. — Kar se tiče politke, so v zunanji politiki problemi, glede katerih more najti Rusija skupno črto z Italijo preje nego s katerikoli drugo državo.
PRAVDA PROTI DE BONU.
Rim, 2. maja. Preiskovalna komisija senatnega sodnega dvora je zavrnila udeležbo civilne stranke — Matteottijeve družine — v pravdi proti sen. De Bonu, ker da v tem procesu temeljem dejanskega stanja sploh ne more priti v poštev.
PO VOLITVAH V NEMČIJI.
Berlin, 2. maja. (Izv.) V Hannoverju so priredili Hindenburgovi pristaši svojemu načelniku bakljado. Pri tej priliki je prišlo do velikih pobojev med Hinden-burgovci in njih političnimi nasprotniki
HINDENBURGOVA PRISEGA.
Berlin, 2. maja. (Izv.) Hindenburg bo nastopil svoje mesto 11. ali pa 12. maja. Glavna točka njegovega uradnega nastopa bo njegova prisega na republiko. Hindenburg bo prisegel predsedniku državnega zbora dr. Loebe-ju. Pred poslopjem držav, zbora bo Hindenburgu izkazala predpisane časti častna stotnija, ki jo bo Hindenburg pregledal v civilni obleki.
BURGENLAND.
Eisenstadt, 2. maja. Burgenlandski deželni zbor je v svoji seji dne 30. t m. z dvetretjinsko večino glasov sklenil, da je
Ri2. maja. Včerajšnji dan je potekel po vsej državi popolnoma mirno. Udeležba na praznovanju je bila zelo različna. Dočim so ponekod došli na delo vsi delavci, jih je po nekaterih obratih, n. pr. v Turinu manjkalo 40—90 odstotkov, v Milanu do 70 odst., v Trstu je manjkalo kovinarjev 95 odst.; v Tržiču se je delo redno vršilo. Mir se ni nikjer kalil.
Dunaj, 2. maja. Praznovanje 1. maja je na Dunaju in po celi Avstriji poteklo čisto mirno.
Berlin, 2. maja. V Berlinu in po celi Nemčiji je 1. maj potekel popolnoma mirno.
Praga, 2. maja. Praznovanje 1. maja se je povsod vršilo v najlepšem redu.
Pariz, 2. maja. Po dosedanjih poročilih je poteklo praznovanje 1. maja po celi državi čisto mirno. Splošno se je opazilo, da je praznovalo veliko manj delavcev kakor prejšnja leta.
in tam lahko stokaš
j!« Tako rekoč
je prisilil ugovarja jočega Hero, da mu je «opet sedel na hrbet in ga prenesel čez most na drugo stran. Tnm ga je popustil iu ee vrnil k svojima voloma in olutciu čez
nekoliko trenutkov je Hera mirno stopal čez most in ko je bil na drugi strani, je zaklical: »Oj, plemeniti aga! Tvoji voli imajo bržkone več možganov kot Hera, a četudi jih imam malo, sem te imel za osla, ki me je dvakrat nesel čez most.«
Hera in aga.
Hera je nesel nekoliko dobre, popolnoma čiste pšenice na trg. Nek Turek je vzel nekoliko te pšenice v roko, jo z velikim zanimanjem ogledoval pa dejal naposled: »V tej tvoji pšenici najdem mnogo grašice.« — »Gotovo, aga, prav imaš; gra-šica je vmes,« je odvrnil Hera. — »Vidim, da je tuda snetjava,« je nadaljeval Turek.
—	»Prav res, gospodar; nekaj pšenice je snetjave.« — »In še daleko ni čista. Prst in prah vidim v njej,« je zopet rekel Turek.
—	»Res, ne morem tajiti. Mnogo prsti in prahu je v njej, kakor pravi plemeniti aga.« Turek je še nadalje grajal pšenico in kmet mu potrdil vse, kar je rekel. Navsezadnje je Turek vzkliknil: »Ako skušam jaz v nič devati tvojo pšenico, se da raztolmačiti, ampak kako to, da jo tudi ti?« — »Veš, aga, ker si moj gospod, jaz pa tvoj služabnik, in če se je tebi zdelo prav lagati o moji pšenici, sem menil, da je moja dolžnost, da ti pomagam lagati,« je Hera mirno pojasniL
nera in Kadi.
Hera jo vstopil pri Kadiiu kot kravar v službo. Ram je imel hidi kravico, ki jo je s Kadiievimi vred gnal na paše. Neki dan
se je ena od Kadijevih krav spustila v boj s Herovo kravo, katera jo je s svojimi ostrimi rogovi močno ranila. Hera se je takoj podal h Kadiju, ki je v svojem uradu delil pravico, pa mu je dejal: »Častiti efendi, tvoja krava je močno ranila mojo kravo.«
—	»Kdo more biti za to odgovoren?« je vprašal pravični Kadi. »Ali je kdo mojo kravo prisilil, da je napadla tvojo kravo?«
—	»Tega ne, ampak iz svoje volje sta se pričeli iznenada bosti.« — »No, prav žal mi je, ne morem ti pomagati. 0 kravah nimamo nobene postave in v takem slučaju ne morem izreči nobene sodbe,« je izjavil Kadi. — »Potemtakem mi ni treba nič plačati, ker je moja krava tvojo močno ranila, ne-li?« je vprašal Hera. — »Kaj! Tvoja krava je poškodovala mojo kravo? Počakaj malo, da pogledam v kyitab (zakonik), kaj pravi postava.« In Kadi je iztegnil roko po knjigi, Hera pa jo je prestregel in mu rekel: »Pri moji veri! Kakor nisi pogledal v kyitab, ko je šlo za mojo kravo, tako tudi ne smeš pogledati vanj sedaj, ko gre za tvojo kravo!«
Hera in padiša.
Hera je stopil pri turškem sultanu kot vrtnar v službo. Ena točka dogovora je bila, da bo kaznovan s smrtjo, ako ga zalotijo pri kaki nepoštenosti. Hera je služil nekaj r asa pošteno, nekoč pa se je pregrešil, ker je ukradel iz padišovega vrta fige. Privedli so ca čred sultana, ld mu je rekel: »Dobro
glavno mesto Burgenlandske poslej Eisen-stadt. — Predlog, da se pošlje Hindenbur-gu "iastitka na izvolitvi predsednikom nemške države, je deželni zbor malone soglasno odklonil. — Izvolili so novo deželno vlado, ki je sestavljena iz dveh socialistov, dveh kršč. socialcev in enega landbundov-ca. Predsednik je Moravitz.
PROTI KOMUNISTOM V FRANCIJI.
Pariz, 2. maja. (Izv.) Oblasti nadaljujejo hišne preiskave pri komunistih. Našli so že zelo zanimiva poročila. Pri raznih državnih uradnikih so našli poročila o stanju državne uprave, potem načrte o telefonu in brzojavu, kako naj bi se ta služba vršila v slučaju prevrata, potem načrte pariških utrdb in pariških vojašnic. Tudi načrte francoskih letališč so našli pri komunistih in natančne sezname na letališčih se nahajajoče municije.
ZLATA VALUTA V ANGLIJI IN FRANCIJA.
Pariz, 2. maja. (Izv.) Vpeljavo zlate valute v Angliji smatrajo francoski gospodarski krogi za veliko nevarnost za Francijo. Francoski nacijonalisti pravijo, da je Anglija prišla do zlate valute na francoske stroške.
ANGLEŽI O DOGODKIH V BOLGARIJI.
' London, 2. maja. (Izv.) Komisiia. obstoječa iz pristašev delavske stranke, je po svojem povratku iz Sofije priobčila senzacionelno poročilo o dogodkih v Bolgariji. Poročilo komisije pove, da je bilo za časa njenega bivanja najmanj 4000 oseb zaprtih in več sto oseb brez sodbe usmrčenih. Vso moč ima v rokah vojaška kamarila. Poročilo navaja dalje, da je sedanja bolgarska vlada za časa svoje vladavine dala obsoditi na smrt več tisoč oseb. Poročilo zaključuje s sledečimi predlogi: 1. Proti zaporom in usmrtitvam brez obsodbe naj vlože vse vlade svoj protest; 2. zastopnikom Anglije in Zedinjenih držav naj se dovoli obisk kaznilnic; 3. število vojakov naj se 31. maja zopet zniža in 4. volitve v Bolgariji naj se izvrše popolnoma svobodno, da pride do veljave pravo mnenje ljudstva.
AMERIKANSKI NAVAL NA EVROPO.
Newyork, 2. maja. (Izv.) Število potnikov, ki so se dosedaj prijavili za potovanje v Evropo, znaša že danes nad 200 tisoč. Vse paroplovne družbe imajo vse potniške prostore zasedene do meseca oktobra.
PETROLEJSKA KONCESIJA V TRANSKAVKAZIJL
Rim, 2. maja. Iz Moskve poročajo, da Je transkavkaška vlada podelila italo-oelgijski anonimni družbi koncesijo za 30-letno izkoriščanje petrolejskih studencev na hiraški stepi v območju 125 ha.
VELIKA ŽELEZNIŠKA NESREČA.
Berlin, 2. maja. (Izv.) Danes zjutraj je na poljskem koridorju proti Gdanskemu med postajama Svarošin in Stargrad skočil iz tira D-vlak. Lokomotiva in več vagonov je padlo daleč po bregu navzdol. Mrtvih je 25 oseb in sicer 11 mož, 12 žen in 2 otroka. Težko ranjenih je 12, lahko ranjenih pa 6 oseb. Preiskava je dognala, da gre za zločin,
STRAŠEN VIHAR.
Newyork, 2. maja. V Teksasu je divjal strašen vihar. Mrtvih je 30 oseb, ranjenih pa 60.
veš, da te po najinem dogovoru čaka sedaj smrtna kazen. Ker si mi pa toliko časa pošteno služil, ti hočem izkazati usmiljenje v tem, da ti dovolim, da si sam izbereš, kakšne smrti želiš umreti.« »Ali se lahko zanesem na tvojo besedo, o veliki, mogočni padiša?« je vprašal Hera. — »Gotovo,« je odgovoril padiša. »Dobro veš, da sultan nikdar ne prelomi svoje besede.« — »Dobro; potem želim umreti smili visoke starosti, kakor je sploh mogoče.« Padiša se je nasmejal Herovi pretkanosti in mu odpustil.
Hodža in cigan.
Hodža in cigan sta neko noč prenočila v Iiiši nekega revnega kmeta, ki jima je mogel samo majhnega piščanca ponuditi za večerjo. Ko se je piščanec pekel, reče cigan hodži: »Efendi, ta piščanec je vse premajhen, da bi utolažil glad dveh lačnih ljudi. Zaradi tega predlagam z vso ponižnostjo tvoji večji modrosti, da greva, medtem ko se piščanec peče, in si malo iztegneva utrujene ude pa malo zaspiva. Ko se prebudiva, si poveva drug drugemu, kaj se je sanjalo, in oni, čegar sanje bodo lepše in čudovitejše, naj ima celega piščanca!« Hodža, svest si večje zmožnosti Iznajdljivosti, je radevolje pritrdil temu nasvetu. Legla sta po tleh in hodža je kmalu zaspal. Ko je cigan slišal hodžo smrčati, je počasi vstal, odšel v kuhinjo in pojedel celega piščanca. Čez nekaj časa je hodža vstal in zbudil ci-gaha rekoč: »Ciganče, sedaj pa si povejva sanje!« — »Prosim, kar pričnite!« je dejal cigan. »TL ki si moj vičjl, moraš prvi do-
Fr. Kolene:
K vprašanju gimnazije v Murski Soboti.
Ako j* merodajnim krogom v prosvetnem ministrstvu na tem, da Prekmurje dobi »časoma duhovne voditelje — domačine — kar je v interesu našega vsestranskega napredka, Se bolj pa v interesu države same — ki bi med svojim narodom vzbujali narodno zavest, širili duševno in v zvezi s to materielno kulturo ter na ta na. Sin dvigali prekmursko ljudstvo na ono stopnjo razvrit in napredka, na kateri stojijo ostali Slovenci, ukinitve višjih razredov na gimnaziji v Murski Soboti ne smejo dovoliti. S tem korakom bi bil zadan našemu razvoju ki se je komaj začel, — smrten udarec in bd zopet zavladale razmere, v kakršnih smo živeli preti prevratom.
Človeku se nehote dozdeva, da ljudje, ki odločajo o prekmurskih zadevah — bodisi verskih, prosvetnih, kulturnih, bodisi političnih in gospodarskih — nimajo niti najmanjšega vpogleda v naš položaj, ker drugače ni mogoče razumeti postopanja z nami. Ker spadamo v okrilje Slovenije, nas postavljajo v isto vrsto z ostalimi Slovenci. Tega pa nihče ne pomisli, da smo bili od Slovenije do leta 1919. ločeni, da smo skozi stoletja živeli pod razmerami, ki so usmerjale naš vsestranski razvoj v drugo smer, pod okolščinami, ki so nam branile vsak napredek — namreč takega, ki bi nam kot Slovencem bil v korist, — ki so nas nekako težile, tako da se nismo mogli gibati v pravem razmerju s splošnim razvojem sosednih narodov. Res je, da tudi ostali Slovenci niso bih svobodni in se niso mogli gibati popolnoma prosto. Vkljub temu pa je položaj v deželah, ki so bile pod nadvlado Avstrije, popolnoma drugačen, ko v Prekmur-ju, ki je spadalo, pod madžarsko upravo. Bilo bi predolgo, da bi raziskovali vzroke, zakaj so se mogli avstrijski Slovenci vkljub pod-jarmljenosti povspeti do tako visoke stopnje vsestranskega razvoja in zakaj se Prekmurje ni moglo. Dovolj je povedano, ako pomislim«*, da je bilo avstrijskih Slovencev blizu en milijon, »vogrskih Slovencov« pa niti sto tisoč ne. Avstrijski Slovenci so imeli v dunajskem parlamentu svoje narodne zastopnike, o usodi Prekmurja pa so govorili v budimpeštanski skupščini tujci, ki so se samo za časa volitev obračali na Prekmurce in si pridobivali njihove glasove z nasiljem, če z guljašom ni šlo. In kako so ti zastopali naše interese, si lahko vsakdo misli.
Veliko neorientiranost gotovih krogov kaže tudi namera prosvetnega ministrstva, da se ukineta višja razreda na gimnaziji v Murski Soboti. Kdor upošteva naše sedanje razmere, z lahkoto uvidi, kako velikega pomena je za Prekmurje popolna (8razredna) gimnazija, sprevidi pa tudi, da bi pomenila njena ukinitev neozdravljiv polom v narodnem in pro-svetnokulturnem oziru. Da pa to ne bi bilo koristno za nas in državo, je jasno.
Da se bo bolj jasno videlo, kako nujen je obstoj gimnazije v Prekmurju — ker je že tako, v Murski Soboti — ne bo od več, če se ozremo nekoliko v dobo pred prevratom.
Skozi stoletja smo živeli na meji med Madžarsko in Avstrijo. Pot nam je bila odprta na vse strani in to je bilo kolikor toliko ugodno za našo višjo (srednješolsko izobrazbo), ker je vsak lahko sel študirat, kamor je hotel — odločil se je lahko tudi za slovensko — oziroma takrat nemško — gimnazijo. Gimnazij pa smo imeli na razpolago več ko dovolj. Na meji »Slovenske krajine« je bila gimnazija v Monoštru (St. Gotthardu), nekoliko dalje v Sobotišču in še bolj na severu v »Koszegu«, ki je bila v Prekmurju najbolj znana in jo je obiskovala večina takratnih prekmurskih di-
vedati sanje, zatem bom pa še jaz svoje.« — »Dobro,« je pričel hodža, »umrjoč človek ni imel nikdar krasnejših sanj, kakor sem jih jaz pravkar imel. Sanjalo se mi je, da me je naš prerok Mohamed (češčeno bodi njegovo ime!) povabil, naj ga obiščem v nebesih. V ta namen je spustil iz nebes svilnato lestvico na zemljo in jaz sem pogumno plezal po njej, dokler nisem dospel do nebešk ega praga. Tukaj me je prerok silno prisrčno sprejel in zaukazal, da mi takoj donesejo pipo z najboljšim tobakom, pa čašo kave in šerbeta. Nato je poklical iz raja huriske, da mi prinesejo rahatlo-ktnna (turško nebeško veselje) in drugih nebeških slaščic, in z vsemi temi stvarmi so mi dražestno postregle. Prerok mi je tudi podaril žezlo iz čistega zlata, da ž njim prisilim nevernike, da verujejo vanj. Vendar nisem upal vzeti žezla seboj, da ga ne bi uzrli roparji, mi ga ukradli in me še celo ubili. Sedaj mi pa še ti povej svoje sanje, a sem že naprej prepričan, da se ne morejo meriti z mojimi.« — »Prav gotovo ne,« je odvrnil cigan. »Sploh se mi ni mnogo sanjalo. Videl sem, kako te je povabil prerok k sebi, sem te videl, kako si plezal po lestvici in kako te je prerok vzprejel na nebeškem pragu. Potem sera pa dejal sam pri sebi: Hodža bo sedajle vsekakor imel imenjlno večerjo pri preroku v nebesih, in zaradi tega ni nobenega vzroka, zakaj bi čakal nnnj, da hi pojedel še tistega bornega piščanca tukaj 1 In tako sem vstal pa pojedel piščanca, medtem ko si ti pil nebeško radost iz rok huriskl«
jakov. Avstrijska Slovenija nam je nudila ptujsko (nemško) gimnazijo, mariborsko pa-ralelko, gimnazijo v Celju in Ljubljani. Gimnazij je bilo torej dovolj. Kljub temu pa se je dogajalo, da so bila leta, ki niso dala nite enega absolventa. V malem številu tistih, ki so se podali v arednjo šolo, je pa bilo število pravih prekmurskih Slovencev še manjše. Povečini so bili uradniški sinovi in otroci trgovcev — Judov, katerih je bilo v Prekmurju precej. Razmere pa so se po prevratu izpre-menile. V Murski Soboti se je odprla gimnazija in v prvi razred se je takoj vpisalo za naše razmere nenavadno mnogo dijakov. Da je število teh naraslo v 6. letu obstoja gimnazije na 226, je naravnost občudovanja vredno, posebno, če pomislimo, da nas niti 100 tisoč ni in da Prekmurci prej niti niso imeli pravega smisla za srednješolsko izobrazbo.
Nastane vprašanje, kako si naj razlagamo ta pojav? Kje tiči vzrok prejšnji rezervira-nosti skozi stoletja in tako nenadnemu zanimanju takoj v prvih letih prevrata? Da je na spremembo v precejšnji meri vplivala samozavest in neki ponos, ko smo lahko rekli, da imamo lastno gimnazijo, je nepobitno dejstvo. Edini činitelj pa to ni, temveč moramo iskati pravi vzrok v naših gospodarskih razmerah.
Naš gospodarski položaj je nekaj čisto svojega in ni najti kmalu dežele, ki bi nam bila v tem oziru vsaj približno podobna. — Prekmurje je proletarska dežela, kraj malih kmetov — če se človek, ki ima od 3—5, v najboljšem slučaju 10 oralov zemlje, sploh lahko imenuje kmet — ki niti pojma nimajo o srednjih, še manj pa o velikih kmetijah. Gospodarjev, ki le s težavo preskrbljajo svoje družine, ki so navadno zelo številčne — saj je znano, da je relativna gostota v Prekmurju skoraj 100, stojimo torej na drugem mestu v Jugoslaviji — je do 70%. In ravno v tem dejstvu hči vzrok, da Prelcmurec ni pošiljal svojih otrok v šole, četudi so bili nadarjeni in so želeli postati duševni delavci. Ni jih mogel pošiljati, ker mu razmere niso dopuščale. Tudi večina tistih prekmurskih Slovencev, Id so bili tako srečni, da so lahko šli na srednje šole, je vršila svoje študije s tujo pomočjo. Nekateri so šli k Salezijancem, ki so jih sprejemali skoraj brezplačno — in teh je bilo razmeroma največ —, drugi so bili sprejeti v sirotišnice (>Keke Adolfi Arvahdz« v Koszegu), nekatere pa so podpirali privatniki (beltinski grof Zichy in drugi). — Za svojo osebo lahko omenim, da že deseto leto — ljudskošol-ska leta niso všteta — trgam hlače na šolskih klopeh, a nisem mogel riniti naprej brez tuje pomoči. V sličnem položaju se nahajajo tudi drugi. Kar je prekmurskih dijakov v Mariboru, Ljubljani, Zagrebu, vsi morajo uživati dobrote dijaške kuhinje in dijaške večerje. — Otvoritev gimnazije v Murski Soboti pa je položaj zboljšala. To zboljšanje obstoji v tem, da je skoraj polovica dijakov — ki so v bližini Murske Sobote — na stanovanju in hrani doma pri starših, drugi pa sa pomagajo na ta način, da poravnavajo mesečnino za stanovanje in hrano z naravnimi prispevki. To pa je pri nas velike važnosti, ker je prekmurski i kmet take narave, da domače pridelke — o katerih misli, da jih dobiva zastonj — rad da, ne izpusti pa rad denarja iz svojih rok in to iz enostavnega vzroka, ker ga ima zelo malo. Tema dvema okolnostima je pripisovati, da je naraslo število prekmurskih dijakov na 225.
Kakor hitro pa se gimnazija v Murski Soboti ukine, nastane izprememba in čez nekaj let doživimo, da se povrnejo stara »suha leta« in bodo redke vasi, ki bodo imele kakega dijaka. Kakor namreč naši ljudje radi slabe gospodarske situacije prej niso mogli pošiljati svojih otrok na tuje šole, tako jih ne bodo mogli tudi sedaj. To njim bo celo bolj težko, ker so naše gospodarske razmere sedaj še mnogo slabše — nahajamo se v krizi, ki vodi v popoln polom, ako ne pride pomoč.
S temi dejstvi naj računijo tisti, ki jim je poverjena naloga, da odločajo o usodi naše srednje šole.
J^e vprašajte zakaj,
čokobdo da se prepriMa a njeni fini kakovosti.
+ Radičevci o novi vladi. »Vreme« poroča, da je njegovemu sotrudniku izjavil ugleden član Radičeve stranke sledeče: »Naš klub je ponudil Pašiču skoro brezpogojno sodelovanje. Mi končno nismo zahtevali več kakor da se samostojni demokratje iz vlade odstranijo. Odgovor na našo ponudbo je sestava nove vlade. Mi bomo še počakali, da vidimo, če je tudi nova vlada proti nam. Vse kaže, da radikali niso razumeli našega preokreta. Mi pa bomo radikalom dokazali, da smo vse, kar smo storili, storili iz čistega prepričanja.«
-j- Dr. Maček in tovariši bodo izpuščeni. »Hrvat« poroča, da bodo na podlagi razsodb zagrebških sodišč dr. Maček in tovariši izpuščeni iz zapora. Tudi glede Radiča je po poročilu »Hrvata« verjetno, da bo izpuščen, ker z ozirom na sodnij-sko preiskavo proti dr. Mačku tudi proti Radiču obtožba ni utemeljena.
-f Nova vlada — »zakrpa«. Zagreb-ške »Novosti« poročajo, da je nova vlada po izjavi nekega radikala samo »zakrpa . 'fa »zakrpa« pa ne bo ovirala nadaljevanja
pogajanj med radičevci in radikali, ki se razvijajo jako ugodno.
-f- Resnost »Slov. naroda«. »Slov. narod« je pred par dnevi poročal nekaj o nekem dualizmu med Srbijo in prečan-skimi kraji. »Samouprava« piše sedaj o »Narodovem« poročilu: »Čudimo se, da je »Slov. narod« tako neresno stvar mogel natisniti, ker ga ni človeka, ki bi to verjel. Informacije kakšnega lista so lahko senzacionelne, ne smejo pa biti fantastične, najmanj pa bedaste.«
Tovaorraat sisi rauesl
je panj čebel. Kdor se hoče poučiti o tej tovarni, naj bere žnideršičevo knjigo „Na'i panj." Dobi se pri 31. HUMEK v Ljubljani 43 Din.
Hotodršico za nos potegnil! Kdo in kdaj* Bilo je takole: Nekega dne v najhujši agitacijski dobi pred zadnjimi državnozbor-skimi volitvami pribrenči v našo vas imeniten avto. Iz njega izstopi kraljevi minister za šume in rude dr. Žerjav. Pojasnil je takoj radovednim Hotencem in Hotenkam, da je prišel pogledat, kako je meja urejena, ker se mu menda abogi Hotenci v srce smilijo. Sveto je obljubil, da se hoče potegniti za hotenske pravice ter spraviti še ostali, sedaj pod italijansko oblastjo nahajajoči se del občine pod Jugoslavijo. In mi smo verovali ter čakali, kaj bo storil on kot aktivni minister. Toda — namesto izpolnjenih obljub — splošno razočaranje. Namesto veselja in pravice vidimo in bomo vedno gledali tik pred pragom Italijo. Vidimo, kako pre-sekavajo državno mejo po naših najlepših gozdih. Vidimo živo rano na svojem telesu. Mi pač dobro vemo, da je dovedla do te obljube g. Žerjava samo agitacija, samo to je pozabil, da je s to obljubo zadel ob najr bolj skeleeo uašo rano. In ravno v tem slučaju se je izkazala najbolj resničnost sv. pisma, ki pravi: »Norec, kdor zaupa v človeka.« Gospodu Žerjavu pač bolj. kaže glasovati za nove davke, kakor pa reševati Ho-tence.
Radovljica. K vajeniški razstavi 1. t. m. smo brali v članku o razstavi: »Zal, da niso vsi obrtniki razumeli pravega namena razstave.« Mi z veseljem pozdravljamo vajeniško razstavo, ki so se je udeležili naši bodoči obrtniki. Milo se človeku stori, ko bere dan za dnem o vajeniški razstavi na veiesejmu v Ljubljani. Kajti iz novic je razvidno, da je to razstavo posetil po večini ves obrtni naraščaj iz vse Slovenije. Le Radolčani na Gorenjskem, znani po jako razviti obrti, smo zastali, ker nimamo obrtne šole, dočim jo ima že vsak količkaj razvit kraj. Odkar nas je zapustil nadučitelj Pleničar, se vidi, da nazadujemo v splošnem na učnem polju. Nasilje, ki ga izvajajo nekateri gospodje v našem mestu, se gabi že vsakemu človeku. Če hočemo napredka, dajte vajencu priložnost, da se vsaj toliko nauči, kakor njegov tovariš drugod. Ali res hočete ubiti zadnjo iskrico veselja do uka v gorenjskih vajencih? Tudi ti bi radi v nedeljo pohiteli v belo Ljubljano in pokazali, kaj znajo in da vidijo, kaj drugod premorejo njihovi tovariši, pa niso mogli. Po čigavi krivdi?
Stari trg pri Ložu. (Da se spoznamo.) Kakšne velike gospodarske važnosti so za naše kmetsko in delavsko ljudstvo pravilno vodena konsumna društva, o tem je prepričan danes vsakdo. Mi se ne čudimo, da so se tedaj, ko so se pričela ustanavljati širom slovenske domovine, nasprotni listi zaganjali vanje z vso besnostjo ter sramotili in omalovaževali te prekoristne zadruge. Liberalni trgovci in vaški oderuhi so pač vedeli, da sta s tem uničena njihova gsopodarska moč in' politični vpliv, katerega so imeli do tedaj nad našim ljudstvom. — Starotrško konsumno društvo je bilo ustanovljeno eno izmed prvih leta 1894. Da je ves čas obstanka trn v peti našim liberalnim trgovcem, to smo imeli vedno priliko slišati in videti. Tolikega sovraštva ter zagrizenosti in onemogle jeze pa le nismo pričakovali, kolikor ga je izbruhal nedavno-tega na seji gremija trgovcev na Rakeku v nas kraj došli dobro znani človek. Ta človek si je drznil med drugim izraziti še to bedarijo, da naj se konsumna društva obdavčijo kar največ mogoče, oziroma, da se morajo zatreti. Izbruhi onemogle jeze tak i hI e oseb pač ne morejo škodovati našemu konsumu. Ljudstvo ima vsaj sedaj priliko videti, kje in kateri so njegovi največji sovražniki. Ako se je pošteno in zavedno naše ljudstvo obrnilo od omenjenega hudega gospoda, je Ie sam kriv, kajti on se je pokazal tako zagrizenega sovražnika SLS ter tako grdo postopal proti našim ljudem, da je s tem izgubil vse zaupanje in spoštovanje pri ljudstvu. Naše konsumno društvo naj pusti lepo pri miru. Večji ljudje so se že zaletavali vanj. ko on. a niso nič opravili in tako bo tudi njega piš vzel, ko bo naše društvo še trdno stalo.
Devica Marija v Polju. V nedeljo 3 .maja igrajo naši dijaki, Id hočejo potovati v Rim, najboljšo poljsko veseloigro »Teške ribe»;, ki jo je spisal Poljak Balucki. Ker je namen plemenit, se odzovite vsi v obilnem številu in pri-hltite ob pol 4. v »Društveni dom«, da se tam razvedrite za tri ure. Dosedanji uspeli nastopi mladih dramatikov vam jamčijo velik dramat-ski užitek.
Vrh Sv. Treh kraljev. Letošnji (»mladan-ski shod na belo nedelio ie bil zelo dobro obl-
skan. Cerkveno slovesnost sta to pot zlasti povzdignila glasba in petje. Dr. Čerinu sicer ni bilo mogoče poslali na Vrh obljubljenih godcev, ker je priredil isti dan simfonični koncert v Hrastniku, vendar je prof. Janko Ravnik z izbornim spremljevanjem na orgijah dal Filke-jevi maši tak sijaj, da se je nabito polna cerkev poslušalcev čutila >kakor v nebesih«. Tudi [Wagnerjev »Jubilate« je napravil na navzoče globok vtis. — Sodelovali so še komponist Marij Kogoj, Jankov brat Tone, gojenec mojstrske šole klavirja v Pragi, gdč. Verbičeva, koncertna pevka v Ljubljani gdč. Šeberjeva, kon-servatoristinja v Ljubljani gdč. Kavčičeva iz Žirov in člani domačega pevskega zbora. Kakor se čuje, namerava prof. Ravnik za jesenski shod o Malem Šmarnu (8. sept.) naštudirati K. Doušavo Missa solemnis in D in jo proizvajati, ako mogoče, z malini orkestrom. Ugled in sloves Vrlia, ki je lepa izletniška turistov-
ska točka, s tem sigurno močno narašča.
Laško. Dne 80. aprila 1925 Je prevzel dolžnosti gerenta okrajnega zastopa Laško mesto odstopivšega notarja Avg. Drukarja dr. ltoš. Tako je namreč predlagal gavar Pinka va velikemu županu v Ljubljani. Prvo delo novega gerenta dr. Roša in njegovega namestnika Voduška je bila odstavitev okrajnega cestnega nadzornika in tajnika Ivana Magda-lenca. Ni nam znano politično prepričanje cestnega nadzornika, ker nas to ne zanima in tudi k službi ne spada. Vemo pa, da je oče petero nepreskrbljenih otrok in da je bil kot bivši progovni mojster zelo delaven in spreten cestni nadzornik in tajnik. Zaradi omenjenih vrlin se je občinstvu in sosvetnikom zelo priljubil. Menimo, da nimata odločilne besede v tej zadevi dr. Roš in Vodušek, ampak gerentBki sosvet Ta je Magdalenca v službo sprejel in ga edini tudi lahko odpusti.
—	§ 126. uradniškega zakona pravi, da se stalni uslužbenec postavi na razpoloženje, če se ukine zvanje, ki ga ima, ali urad, pri katerem službuje. Uslužbenec, ki je na razpoloženju, mora opravljati posle svoje ali sorodne stroke, ki mu jih odredi pristojni organ, če ustrezajo njegovemu dotedanjemu delu, in podeliti se mu mora prvo prazno mesto, ki je enako njegovemu dotedanjemu položaju. Tako zakon, ki si ga učiteljstvo razlaga na ta način, da bi se mogel navedeni člen uporabljati nanj le tedaj, ako bi se razred, v katerem je kdo poučeval, iz kakršnihkoli že vzrokov ukinil. Dogajajo pa se slučaji, da uporabljajo v prosvetnem oddelku ta člen ne oziraje se na to, ali se je ukinil razred ali ne in prestavljajo učiteljstvo brez vsake podlage, tedaj nezako: nito po našem mnenju. Kogar prestavijo po tem členu, naj vloži takoj prošnjo za dnevnice in pritožbo na ministrstvo!
—	Stanovanjski zakon velja še do 15. maja. Po členu 93. novega finančnega zakona o dvanajstinah za mesece april, maj, juni in julij velja stari stanovanjski zakon še do 15. maja 1925.
—	Iz konzularne službe. Za častnega konzula naše države na Dunaju je imenovan Gjor-gje Josimovič, konzul v pokoju.
—	Doyen konzulov na Reki. Konzuli evropskih in ameriških držav na Reki so izvolili za svojega doyena jugoslovanskega konzula Filipa Dobrečiča.
—	Naši vojni strokovnjaki v Društvu narodov. Te dni sta odpotovala v Ženevo, da sodelujeta v Društvu narodov kot vojna strokovnjaka naše države, general Danilo Kalafa-tovič in fregatni kapitan Vladimir Marjaševič, načelnik mornariškega odseka glavnega ge-neralštaba.
—	Umrl je 29. aprila v Kočevju g. Ivan Klemene, orožnik v pokoju in knjigovodja pri tvrdki A. Kajfež. Naj v miru počiva!
—	SOletnica šolskega in narodnega dela. Dne 1. t. m. se je v Novem Sadu vršila akademija v proslavo 501etnega učiteljevanja profesorja Milana A. Jovanoviča-Bobe. Profesor Jovanovič je pod starim režimom služboval na srbski pravoslavni veliki gimnaziji v Novem Sadu ter je vzgajal mladino v narodnem duhu.
—	Staroupokojcncem v vednost, gospodoma ministru za promet in ministru za socialno politiko pa v upoštevanje. Glede na članek, objavljen v »Slovencu« dne 17. aprila, štev. 85 pod naslovom >Rodbinske draginske doklade državnih upokojencev« obveščam vse državne staroupokojence, da sem kot staroupokojenec državnih železnic že na članek, ki je bil pri-občen v »Slovencu« dne 1. januarja pod naslovom »Vsem državnim nameščencem, kateri se čutijo prizadeti pri družinskih dokladah«, napravil potrebne korake na pristojnem mestu, kjer so mi svetovali, naj napravim prošnjo na podlagi člena 38, kar sem tudi storil. Od ravnateljstva državnih železnic v Ljubljani, kontrola izdaktov, sem prejel sledeči odgovor: >Na Vaš dopis Vas obveščamo, da po zadnji uredbi ne pripada draginjska do-klada otrokom preko 16 let, ki se uče obrti. Navedeni člen 38. pa velja za upokojence, upokojene po novih in ne po starih predpisih.« Kakor je razvidno iz gori navedenega odgovora, smo v naši državi še vedno upokojenci dvojnih vrst, novi in stari, to je oni s pravicami in taki brez pravic. Difficile est satiram non seribere. Pri tej priliki naj Še enkrat omenim krivico, ki se godi tudi železniškim invalidom, nezgodnim rentnikom iz časa pred preobratom, to je »starim invalidom«. Ti reveži dobivajo še vedno isto rento, katero so prejemali pred desetimi in dvajsetimi leti, seveda s to razliko, da so prejemali rento poprej v zlatih, danes jo pa prejemajo v papirnatih kronah. Prejemki so samo 64 krat manjši orl prejšnjih. V nel>o vpijoča krivica ae godi posebno še železniškim popolnim invalidom, to je onim, ld so ponesrečili pri izvrše-v.\ svoje naporne službe in so bili pri zdravil .i preiskavi spoznani za nesposobne za \ o , ridobitveno delo (80 do lOOodstotni in-
!u i;. Taki bi morali prejemati popolne dra-> o doklade, kakor oni upokojenci, ki so :■:•-,ivili popolno število službenih let. Kajti čl. 18. uradnega lista štev. 27 z dne 24. marca i i, -J se glasi: »Civilni in vojaški upokojenci in opokojenke, ki uživajo osebno pokojnino in
.Ti upokojeni po zvršetku popoluih službe-
. k i.-totako popolni invalidi Itd. dobivajo popolno draginsko doklado i« člena 3L kakor
aktivni uslužbenci.« Ne vemo, kako posamezne državne uprave ta člen interpretirajo. Resnica je, da nas »starih« železniških popolnih invalidov niso upoštevali. Ni posebno častno za civilizirano državo, v kateri imamo ministrstvo za socialno politiko in v posameznih pokrajinah še posebej oddelke za socialno politiko, da pusti te reveže v bedi in pomanjkanju, ko je vendar jasno ko beli dan, da s svojimi predvojnimi rentami ne morejo živeti. Ravnateljstvo državnih železnic v Ljubljani pa prosimo, da nam pojasni člen 18. gori navedenega uradnega lista. — Staroupokojenec in invalid.
—	0 hišica očetova, Bog živi te! Vsak človek si želi lastnega doma, kosa grade, kjer lahko mirno v Bogu zaspi. — Tako približno nam je pisal pred kratkim delavec iz Trbovelj, ko je naročil 5 loterijskih srečk Ljud-* skega doma v Št. Vidu nad Ljubljano. — Res, veliko zanimanje vlada za naše srečke. Že 30.725 jih je v prometu širom naše lepe domovine. In želja vsakega je, da bi mu sreča prinesla prekrasen dar. Res, z eno srečko, katera stane samo 10 Din, se lahko zadene lepa zidana hiša v modernem slogu čez 40 m2 zazidane ploskve, obstoječa iz 2 sob, kuhinje, shrambe in veže v neposredni bližini kolodvora Št. Vid-Vižmarje, torej tik Ljubljane. Drugi dobitki so: konj z vozičkom, lepa dobra molzna krava, spalna oprava, šivalni stroj, kolo, prašič itd. itd. Skupno je 1348 dobitkov v vrednosti skoraj pol milijona kron. Žrebanje bo dne 25. junija 1925. Srečke razpošilja Loterijski odsek Ljudskega doma v Št. Vidu nad Ljubljano.
—	Iz farmacevtskih krogov. Dne 26. t. m. je bil X. redni občni zbor Zveze lekarniških sotrudnikov sckcije Slovenije v Mariboru. Po sklepu zagrebškega kongresa ZLS v novembru pret. leta prevzame vodstvo sekcije zveze za Slovenijo Klub mariborskih farmacevtov. Na občnem zboru je bil izbran za predsednika in dopisnega tajnika Mr. Srečko I. Depedcr. Razen tekočih vprašanj sekcije so se pretresala tudi splošna stanovska vprašanja. Posebno je bila povdarjena želja, da ministrstvo narodnega zdravja čim prej uresniči predloge vseh stanovskih organizacij v vprašanju farmacevtskega študija, in sicer v prvi vrsti v tem pogledu, da se farmacevtski tečaj na zagrebškem vseučilišču razširi v stolico za farmacevtsko kemijo in tehnologijo. To bi bila prva stopnja v preosnovi farmacevtskega študija. Seveda žele vsi člani, da dobimo čim-preje popolno farmacevtsko fakulteto v Zagrebu. Razen tega tehtnega vprašanja jc bilo sklenjeno, da se povabijo vse farm. organizacije v državi, da pristopijo zvezi zasebnih nameščencev. Natančen potek občnega zbora bo objavljen v strokovnem glasilu Farmaceutski Vjesnik«. Poleg delegatov iz Ljubljane, Celja in drugih mest Slovenije sta prisostvovala občnemu zboru tudi urednik »Farm. Vjesnika« Mr. Dane J. Hranilovič in podpredsednik hrv. farm. društva Mr. Milan Berkes iz Zagreba. Opozarjamo vse kolege v Sloveniji, da se v bodoče za vse informacije, tičoče se sekcije Slovenije, obrnejo na naslov: Mr. Srečko I. Depeder, Maribor, lekarna Wolf. — Odbor.
—	Novi zdravniki Okrožnega urada za zavarovanje dclavcev v Ljubljani. Na seji upravnega odbora dne 21. aprila t. 1. so bili za pogodbene uradne zdravnike imenovani primarij dr. A. Kiihar v Ptuju, dr. J. Trenz v Celju in dr. M. Neuberger v Hrastniku. Službe zdrav-nikov-uradnikov so se med drugimi sistemi-zirale na Jesenicah, v Kranju, v Radečah pri Zidanem mostu, Rušah, Šoštanju, Tržiču in na Vrhniki.
—	Stroški razkuževanja. Na našo notico >Glas iz Dolenjskega« v štev. 91 z dne 24. 4. 1925 smo prejeli od državnega higijenienega zavoda v Ljubljani nastopno pojasnilo: Noben desinfektor ne sme in ni zahteval za razkuženje sob in oprave po nalezljivi bolezni Din 300 plačila, ker je razkuževanje kot tako brezplačno. Pač pa se sme v smislu epidem-skega zakona z dne 14. aprila 1913 od premožnih strank zahtevati povrnitev stroškov za desinfekcijska sredstva. Za revne stranke nosi stroške desinfekcijskih sredstev občina, ki pa, ako je v slabem gmotnem stanju, lahko prosi državo za delno, največ 50 % povračilo teh stroškov.
—	Zdravnikom, ki so bili v vojni službi.
>Udruženje bolničkih lekara u Beogradu« poživile vse zdravnike, ki so bili kot medicine!
dodeljeni vojni službi, pa še niso imenovani za rezervne častnike, da mu takoj pošljejo svoje vojaške listine.
—	Izpit za rezervne artilerijske podporočnike so te dni napravili v šoli za rezervne častnike v Sarajevu sledeči Slovenci: Ing. Saša Mis, Josip Gorup, Vladimir Šenk, Ivan Ro-jina, Roman Golob, Anton Zmuc, Drago Ko-šak, Franjo Kocjančič, vsi iz Ljubljane; Janko Dekleva, Marcelj Jenčič, Josip Pucelj, Milan Ivanetič iz Maribora; Anton Šumi iz Kranja; Slavko Guštin iz Metlike; Marjan Švajger iz Črnomlja; Slavko Troha iz Idrije; Albert Hauptman iz Zagorja. Vsi omenjeni so napravili izpit z odličnim in prav dobrim uspehom.
—	Umrl je v zagrebški bolnišnici dr. Jo-van Polovina, odvetnik v Požegi in član bivše hrvatsko-srbske koalicije v hrvatskem saboru.
—	Poliklinika v Sombora. V Somboru so pravkar dovršili lepo, moderno zgradbo poliklinike, za katero je napravil načrte hambur-ški profesor dr. RupL Zgradbo so sezidali iz denarja, namenjenega kot poročni dar kralju in kraljici. Polikliniko prihodnji mesec slovesno otvorijo.
—	Viharna ženska skupščina. V Zagrebu se je 29. t. m. vršil občni zbor »Hrvatske Žene«, katere vodstvo bi rado dobilo v svoje roke frankovsko krilo. Pri volitvi novega odbora so hotele glasovati tudi članice, ki so se bile vpisale šele v zadnjem času. Policijski komisar je pa to v smislu pravil odklonil, nakar se je dvignil med zborovalkami silen vihar. Policijski komisar je skupščino razpustil.
—	Trgovina z dekleti. Te dni so v Belgradu aretirali nekega Jožika Vilyja, ki se stalno peča z zavajanjem odnosno prodajanjem deklet v javne hiše. Tudi začasa aretacije jc bil v družbi z mladim dekletom, kateri je bil obljubil zakon in jo pravkar hotel odvesti v Subotico, kjer ima njegova mati javno hišo.
—	Ponarcjalci denarja v Žombolju. Te dni so v Žombolju aretirali ponarejalsko družbo, ki je ponarejala in razpečavala romunske in naše nove lOOdinarske novčanice. Falzifikati so izvrstni in jih je težko ločiti od pravih nov-čanic. (Sodijo, da je družba doslej spravila v promet za pol milijona dinarjev falzifikatov.
—	Za ljudsko zdravje v Južni Srbiji, Dne 28. t. m. so v Resnu, Bitoljska oblast, otvorili ljudski zdravstveni dom. Polovico zgradbe zavzema moderno ljudsko kopališče, v katerem se more vsak dan skopati do 300 oseb, Kopanje je brezplačno. V drugi polovici doma je urejen ambulatorij proti malariji, kjer bodo dobivali malarični bolniki bolniško oskrbo in zdravila brezplačno.
—	Proga Beli Monastir—Baracjsko Petrovo Selo. Te dni so dovršili popravljalna dela na progi Beli Monastir—Baranjsko Petrovo Selo ter se je otvoril na progi reden promet.
—	Zanimiva pravda. Pred okrajnim sodiščem v Osjeku se te dni vrši pravda med slikarjem Filakovcem in lekarnarjem Tarni-kom, Tarnik je bil pri Filakovcu naročil tri ogromne slike za honorar 70,000 Din. Prvo: »Krist na križu« je že dovršil, pri čemer mu jc Tarnik služil kot model. Tarnik s sliko ni bil zadovoljen, češ da Kristus ni dovolj eleganten, da kralj Gašper nima njegove »frizure« itd. Odpovedal je nadaljnji dve sliki, za prvo pa ponudil odškodnino 17.000 Din. Fila-kovac je proti Tarniku vložil tožbo za odškodnino 60.000 Din, za dosedaj izgubljeni čas in trud pa še posebno odškodnino. Na razpravi zaslišijo kot strokovnjake slikarja Račkega in prof, dr. Iso Kršnjavija.
—	Drava narašča. »Hrvatski list« poroča, da jo Drava v Osjeku narastla za 2 metra 64 centimetrov iznad normale. Nevarnost povod-nji je velika. Iz ogroženih krajev ljudje beže.
—	Saharinska tihotapska družba prijeta. V torek so aretirali deloma v Škofji Loki deloma v Medvodah večjo tihotapsko družbo Stare et komp. Tihotapce so aretirali, blago v vrednosti nad 100.000 Din so pa zaplenili. Vodja dražbe je bil baje Stare. Bil je do nedavno lesni trgovec. Nesrečne trgovske ko-njukture in usoda tolikih današnjih lesnih trgovcev je pognala tudi Stareta na boben in zgolj neizprosna beda ga je najbrž tirala v zatočišče tihotapstva. Oblasti so najbrž že dalj časa slutile in sumile velikanski dotok saharina preko Avstrije, toda dražbe niso mogli izslediti in, no ja, izslediti jo je nazadnje v današnjih razmerah tudi težko. Šefa ljubi janske carinarne je priskočil na pomoč nek znan mladi Ljubljančan, ki se sploh bavi z raznimi čednimi posli. Bil je Staretov prijatelj, mu je zaupal, ta pa je fingiral »prekupčevalca«. Stare mu je izdal vse in tako sam sebi zadrgnil vrv okoli vratu. Je že tako na svetu.
—	Za svojo sprejmem popolno siroto — deklico — v starosti od 2. do 4. let. Naslove sprejema uprava pod št. 2901.
—	Dražba lova. Lov krajevne občine Sora pri Škofji Loki se bo oddal v soboto, dne 6. junija 1925 ob 10. na uradnem dnevu v občinski pisarni v Škofji Loki potom javne dražbe v zakup za dobo petih let, to je za čas od 1. julija 1925 do 30. junija 1930. Zakupni in draž-beni pogoji so na vpogled na okrajnem glavarstvu v Kranju.
—	Marsikdo, ki je poznal >Pekatote« iz predvojne dobe, si jih je že poželel. Zlasti Primorci, ki se nahajajo med nami, so jih težko pogrešali. Kakor nam poroča nova tovarna v Ljubljani, bodo vsi trgovci v kratkem času založeni s »Pekatetami«, da jih bo dobiti do mestih in po deželi,	9244
O
L A J S A N A
PLAČiLA ZA B L S K E D A J E
BERNATOVli
—• Velika tombola v prid gradbi doma na Mirni gori, ki bi se morala vršiti danes popoldne, se radi slabega in nestanovitnega vremena preloži na nedeljo 10. maja.
—	Hrastniški pralni prašek se peni, čisti in razkužuje.	1029
—	Ali že veste? Kaj pa? Da je pričola tovarna čokolado Mirim izdelovati tudi rženo in sladno kavo prvovrstne kakovosti.
—	Krasno oblekco za birmo in druge priporoča Krištofič -Bučar, Ljubljana.
—	Krasne modne mako cefirje za srajce in bluze, panama, oksforde, gradi za spodnje hlače in raznovrstne sifone je pravkar dobila direktno iz najboljših čeških tovaren v veliki izbiri tvrdka: F. in I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. Vsled ugodnega nakupa zelo nizke cene. Tvrdkino geslo; Le dobro blago ter mali, a tem gosteji dobiček.
kupite najbolje in najcenešje pri tvrdki palača »Ljubljanske kreditne banke« in Gospo-sveteka cesta 14. Vsi DELI, OPREMA in PNEVMATIKA na zalogi!
¥
p Loga nazionale v Sežani. Lega nazio-nale je sedaj tudi v Sežani otvorila otroški vrtec. Otroci so ves dan v zavetišču in dobivajo opoldne kosilo.
p Smrtna nesreča. Dne 1. maja je v goriški tovarni za cement 50 letnega delavca Frančiška Marinič iz Deskel zgrabil stroj in ga popolnoma zdrobil.
p Izkoriščanje bauxita v Istri. V zadnjem času so začeli v Istri s sistematičnim izkoriščanjem bauxitnih rudnikov. Glavni odjemalec rude je Nemčija, ki rabi bauxit za pridobivanje aluminija. Za prevažanje materiala iz jam grade ob obali železnice in druga prometna sredstva.
p Javna bolnišnica v Idriji. V Idriji se jo sestavil odbor za proslavo 25 letnice vladanja Viktorja Emanuela III. Odbor namerava zbrati potrebno vsoto, da se v Idriji ustanovi javna bolnišnica s 30 posteljami in operacijsko dvorano. V to svrho naj bi se primerno popravila dosedanja izolacijska bolnišnea. Občina nastavi enega za mesto, drugega za mestno okolico, tretjega za Cerkno in okolico. Razen tega je v mestu rudniški zdravnik.
p Napredek na Sv. Gori. Na Sv. Gori pri Gorici so 1. maja t. 1. postavili poštni nabiralnik.
p Zopet žrtve vojnega streliva. Povodom izpraznjevanja min pri Vrtojbi se je po nesreči užgala ena izmed njih in ubila 58 letnega Andreja Kovačiča iz Renč, ki je zapustil ženo in 4 otroke, in 29 letnega Andreja Fajt, tudi iz Renč.
p Skrajna zloba. Trgovcu Mihi Žunta ■» Butorah, občina Tinjan, so zlikovci porezali trte v dveh že popolnoma obdelanih vinogradih.
p Odmevi šolskega štrajka v Sv. Petru v Šumi. Kakor smo že svoj čas poročali, so se občani v Sv. Petru v Šumi (Istri) uprli proti neznosnim šolskim razmeram s tem, da otrok niso pošiljali v šolo. Štrajk je trajal tri tedne, nakar so oblasti obljubile odpomoč, obenem pa zapretile z globo, ako bi otroci še dalje izostali iz1 šole. Ljudje so nato otroke takoj poslali v šolo. Na šoli se pa kljub dani obljubi oblasti ni ničesar izpremenilo. V prvem in drugem razredu poučuje učiteljica, ki je prošnje staršev za hrvatski pouk enostavno zaklenila v miznico in poučuje samo v italijanskem jeziku. V 3. razredu poučuje učiteljica, ki sploh ne razume nobene hrvatske besede. Vrhu tega so dobili sedaj starši naloge, da plačajo globo zaradi šolskega štrajka. Orožniki so pa po vasi iskali dopisnika »Puč-kega Prijatelja« in izvršili več hišnih preiskav.
p Iz slovanske strankarske politike. »Pucki Prijatelj« se peča z napadi na slovansko duhovščino v Istri, ki so izšli minule dni v »Popolo di Trieste« in »LAzione«. Dopisi, ki so bili navidezno poslani iz Pazina, so trdili, da seje slovanska duhovščina, imenoma župnik Milanovič, sovraštvo proti Italiji ter pri-aigujejo v hrvatskem jeziku. Dopisnik je pozival škofa dr. Fogarja, naj napravi red. »Puč-ki Prijatelj« izjavlja, da izvirajo ti napadi iz slovanskega tabora, in sicer iz tistih krogov, ki v svojem časopisju napadajo isto slovensko duhovščino, češ da je premalo narodna, ali celo protinarodna. Iz istih krogov da je izšla tudi ovadba, vsled katere se je v uredništvu »Pučkega Prijatelja« vršila hišna preiskava.
p Konec slovenskega fašizma. Ob izpre-membl režima med primorskimi Slovenci ni bilo malo takih, ki so si hoteli na cenen način zagotoviti oblastna in koristonosna mesta v deželi. Prelevili so se čez noč v najzagrizc-nejše Italijane, oblekli črne srajce in začeli pljuvati v lastno skledo, kolikor se je le dalo. Izpočetka so jih Italijani sprejeli z odprtimi rokami, misleč, da so to res predstavitelji glo-venskega ljudstva in da jim bo — izvzemši »agitatorje« — prej ali slej sledilo v italijanski tabor. Tedaj ie cvetela nšenica Peternallijem
in Bandellijem. Toda ljudstvo sc ni dalo zapeljati ter je poturice enostavno izključilo iz svojih vrst. Polagoma so se jele tudi Italijanom odpirati oči in preden so se poturice ogrele na svojih vplivnih mestih, so že tudi leteli z njih. Peternellijeva »Nova Doba« jc M Čela hirati in je izhirala, a fašisti so začeli sami Čistiti svoje vrste in metati iz njih slovenske smeti. To je pravkar storil tudi goriški fašjo. Tako je sedaj ozračje razčiščeno; slovensko ljudstvo je bolezen fašizma brez resne Škode prestalo in pojde slejkoprej za svojimi preizkušenimi pravimi voditelji.
p Podpora Verdijevemu gledališču t Trstu. Tržaški občinski svet je dovolil v svoji eadoji seji 200.000 lir podpore Verdijevemu gledališču.
p Zveza hišnih gospodarjev v Trstu je naprosila svoje člane, naj pri sedanjem odpovednem roku najemnin nikar preveč ne zvišajo.
p V Trst 90 pripeljali lani 2,518.750 kg norddh živali (rib, pajkov, školjk itd.) v vrednosti 11 in ena tretjina milijonov lir; leta 1923. so Jih pripeljali 2, 412.145 kg.
p V Vel. Lošinjn se je kopališka komisija nanovo konštatirala in je sklenila napravo norih del v prelepi tamošnji okolici, 2o odstotkov kopaliike takse bodo nakazali ubožnemn zaklada.
p Tatvine. Na Reki so 12. aprila ukradli k blagajne lista >La Vedetta d' Italia« 8000 lir, r Poli so pa vdrli zlikovci v prazno vilo in so pobrali vue, kar je bilo kovinastega, tudi vodovodne cevi, nakar je bila naenkrat vsa hiša pod vodo.
p Skladišče. V novi tržaški prosti luki Duca d' Aosta so izročili svojemu namenu veliko novo skladišče, ki ima za 5000 kvadratnih metrov prostornine in sprejme lahko za 500 ragonov blaga. Ogrodje je iz lesa, postavili so je pa v 80 dneh
p Gorica ne mara za nobene gostilne več. S »stilni ča rji so poslali na podprefekturo spo-itenloo; rekli so, da je v Gorici gostilniških »bratov ie itak preveč, 276, in so prosili, naj tfada ne da nobenega dovoljenja več.
Spcciehto ta gospode DUHOVNIKE nadi najccnej«
Sežne in Hufiertus-plašče
br PELERINE samo iz prvovrstnega in nepremoč-fveja blaga konfekcijska in modna TRGOVINA
Fran Lukič, Pred škofijo 19.
\i štajerske.
š Smrtna kosa. Umrl je 1. maja g. Janez Sušnik, dolgoletni škofijski revident v Mariboru. Rojen je bil 1861 v Ljubljani, kjer e tadl pri Sv. Jakobu novo mašo pel. Kapla-loval je na Vranskem, na Teharjih, pri Sv. Štefanu, v Vuzenici in v Dobovi. Župnik je bil na Črešnjevci pri Slov. Bistrici. Zadnjih IS let je preživel v Mariboru. V svojih mladih lotih se je živahno udeleževal narodnega življenja in je moral zaradi tega precej trpeti. Svetila mu večna luč!
Š Loterija Doma ubogih v Mariboru Za 50 Din dobite 10. junija L 1. novo hišo s 1 sobami in vsemi pritiklinami, ako si kupite srečko dobrodelne loterije Doma ubogih v Maribora Ne zamudite ugodne prilike!
š Ljudski oder r Mariboru vprizori dne I. maja ob osmih zvečer Janez Jalenovo narodno dramo ▼ Štirih dejanjih »Dom«. Vpri-»ritev bo nekaj posebnega za Maribor. — Vstopnice se dobijo v predprodaji v prodajalni Tiskarne sv. Cirila in njene podružnice v Aleksandrovi cesti 6. Cene vstopuicam so: Sedeži po 10, 7, 5 Din, stojišče po 2 Din. Med odmori sodeluje lasten gledališki orkester, ki Ima na sporedu povsem novo naštudirane glasbene komade. K obilni udeležbi vabi — uprava.
š Trbovlje. V nedeljo dne 3. maja t 1. Kmetijo celjski gimnazijci tudi Trbovlje z Mo-ličre-ovo komedijo »Skapinove zvijače«. Nastopili so z njo drugod že štirikrat in dosegli pov3od izvrsten uspeh. Igra je izredno zabavna in vzbuja polno smeha- Predstava bo ob 7. zvečer v dvorani Delavskega doma. Vsi, ki ste prijatelji poštenega razvedrila in prijatelji »ašega dijaštva, iskreno vabljeni!
š Zagorje pri Kozjem. Naznanja se vsem festilcem in romarjem M. B. v Zagorju pri Kozjem, da se vršita po stari navadi tudi leto« dva glavna romarska shoda in sicer: 1. »Zagorski shod« tri dni po prazniku Vnebo-hoda t j. 22., 23. in 24. maja. 2. »Leskovški shod« v nedeljo pred sv. Lovrencom i j. dne 9. avgusta. Poskrbelo se bo za večje število pridigarjev in izpovednikov.
Zdravje v sttsas-osfli!
Prebavni organi postajajo toliko slabejši, kolikor je človek starejši. Izgube svojo sposobnost in hrane ne prebavljajo več tako popolno, kot v letih polne moči. -Dnevno skodelica »Ovomaltine« za zaju-terk odstranjuje vse težave. Dobiva se povsod v škaljicah po: 100 gr za Din 18-50
OBLEKE
lcakor tudi vea druga oblačila ta moške, fanta in dečko, polovico ceneje kot povsod dobite edinole v nadrobni prodajalni konfekcijske tovarne Fran Doronda & Cie., Ljubljana, Erjavčeva cesta i, nasproti dramskega gledališča. — Ročna trpežna ii-dclavat — Oglejte si sortirano talogot
iz Koroške.
k Na občnem zbora Političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem
30. aprila v Celovcu se je sprejela sledeča resolucija: ff. Z največjim ogorčenjem zavračamo neosnovana in naravnost žaljiva podtikanja zveznega kanclerja dr. Rameka v seji parlamenta dne 3. marca t. L, ki identificirajo vsako zakonito prizadevanje narodnih koroških Slovencev j>o dosegi od koroškega deželnega zbora in koroške deželne vlade slo-vesno zajamčenih ustavnih in manjšinskih pravic s protidržavnim stremljenjem in ire-dento, ne da bi moglo navesti enega samega slučaja nelojalnosti. Tako postopanje obsojamo tem bolj, ker zvezna vlada ni smatrala za potrebno, preden je podala ono izjavo, položaj Slovencev na Koroškem objektivno preiskati in zašli Sati tudi legalne zastopnike slovenske manjšine, kar bi moralo nazimnje zveznega kanclerja o položaju koroških Slo-vencev bistveno izpremeniti. — 2. Nasproti trditvam zveznega kanclerja, da koroški Slo- i venci nimajo povoda, se pritoževati proti ka- I kršnemkoli zapostavljanju zlasti na šolskem ! polju, ugotavljamo sledeče: Tri slovenske j ljudske šole, ki so v omenjenem poročilu iz- 1 reono navedene kol dokaz, da Slovenci odklanjajo slovenski pouk, so obstojale že dolga leta pred vojno in je štela leta 1913. triraz-redna slovenska javna ljudska šola v St. Jakobu v Rožu 248 učencev, štirirazredna zasebna slovenska šola v Št. Rupertu pri Veli-kovcu 220 učencev in enorazredna slovenska javna šola v Selah 80 učencev, poleg katere je obstajala enorazredna utrakvistična šola z 28 učenci. Slovenska šola v Selah je bila leta .1916. združena s tamkajšnjo utrakvistično šolo v utrakvistično dvorazreanico, ker se med vojno takemu predlogu ni bilo mogoče pro-tiviti. Ostali dve slovenski šoli, na katerih je vedno poučevalo učiteljstvo izrecno slovenske narodnosti, pa so šolske oblasti po plebiscitu dale zapreti in so ostale vse tozadevne prošnje in intervencije brezuspešne. Vsled pritožbe na Zvezo narodov leta 1922. na novo ustanovljeni slovenski šoli v št. Jakobu v Rožu in Št. Rupertu pri Velikovcu pa nikakor nista odgovarjali določbam šolskih zakonov in željam slovenskih interesentov, vsled Česar jih ljudstvo odklanja. Glede ljudske šole v Selah se je po triletnem boju slovenskih občanov doseglo, da se vsaj prvi dve šolski leti poučuje v materinem jeziku. Kar se tiče utra-kvističnih šol, ugotavljamo, da se na teh šolah ne samo sistematično izriva vsak slovenski pouk, marveč se dogajajo celo slučaji, da se slovenskim otrokom prepoveduje v prostem času govoriti med seboj v materinem jeziku (Podljubelj, Šmarjeta v Rožu) ali pa se učencem dajejo nagrade, ako se odpovedo medsebojnemu občevanju v slovenskem jeziku. Konstatiramo, da je nastavljenih ua utrakvi- i stičnih šolah veliko število učiteljev, ki slovenskega jezika bodisi sploh niso zmožni ali ga pa govorijo zgolj v slabem narečju, dočim so za slovenski pouk kvalificirane učitelje namešča v nemških krajih ali pa se jih pušča sploh brez službe. Protestiramo proti načinu, po katerem se je vršilo ljudsko štetje z ozirom na jezikovno narodno pripadnost ter odklanjamo, da bi to ljudsko štetje nudilo pravo podlago, na kateri bi se moglo rešiti manjšinsko vprašanje na Koroškem. — V odbor so bili izvoljeni gg.: Ferdo Kralger (prei-sendik), dr. Petek (prvi podpredsednik), J. Vošpernik (drugi podpredsednik), I. Stare (tajnik), A. Gastl (blagajnik), F. Lapuž, J. Vintar, V. Grčblacher, B. Burovnik in I. He-bein, odborniki:
k Duhovniške vesti. V Vovbrah so dobili novega župnika v osebi g. Krištofa Zebedina. Ljudstvo ga je z vesoljem sprejelo. — Iz Pli-berka je prestavljen kaplan Jožef Musger; bil je rojen Nemec, a vnet duhovnik ter se jc naučil toliko slovensko, da je mogel izvrševati svoje dolžnosti. Ljudstvo ga ohrani v lepem spominu. — Med župnikom v Št. Ilju ob Dravi in župnikom posl. Poljanccm se menda vrše pogovori, da bi zamenjala svoji mesti. Šentiljski nemčurji so poslali na razne oblasti deputucijo, ki je protestirala proti temi'. Ljudstvo, ki v resnici v cerkev hodi, bi pa župnika Poljanca z veseljem sprejelo.
k Smrtna kosa med koroškimi Slovenci. V zadnjem času je pobrala smrt na Koroškem več zvestih in uglednih Slovencev in Slovenk, v Podkraju sta umrla Janez Skuti pd. Gra-
dišnik in Travar. — V Holbičah je umrla gospodinja Zupijeva. — Pri Sv. Lenartu ob Sedmih studencih je umrla 76 letna Antonija Tru-pejeva, v Korpičah pa gospodinja MeŠnikova.
Samo peci znamko
Ba veliko.
Ita malo.
Najbolj«! Bivalni stroj je edino lo
fiterii filter
«• rodbino, obrt in industrijo
' 1! bu LVeiernovegtt .<pom. o)k>. Pouk v rcz.-sja brssplaien. Večletne ft»r»ncije.
MliffltiHjipniili.
in samo v V2 kg zavojih dobiš zanesljivo izvrstne TESTENINE.
iz LJubljane.
PRVI MAJ.
Letošnji prvi maj je bil mrzel in deževan. Ob petih zjutraj sta obe najboljši godbi v Ljubljani zbudili zaspano meščanstvo, z zelenjem okrašeni so dali izraza prazniku fija-kerji, vozniki in mlekarice, ob devetih dopoldne se je pa zbralo srednjo število socialističnim strankam pripadajočih starih in največ mladih delavcev, žensk in otrok pred Mestnim domom. Kadar je praznik, so s praznikom v tesni zvezi govori in pri govorih navdušenje. Državni uradi — država namreč štedi — se praznika sicer niso udeležili, preobloženi so z delom. Zato pa je »Jutro« prvi maj pozdravilo z uvodnikom, v katerem je prvi maj reklamiralo za SDS in reklo, da je ?prvi maj — božji mir« ali vsaj pot do božjega miru, :>po kateri (tako govori »Jutro«!) naj bi hodili dobri ljudje (Žerjav et coinp.) in nosili na vse strani srečo Svobode, Enakosti, Bratstva.« V to svrho je poslal »Jutrov« šef na shod pred Mestnim domom 80 stražnikov, ki so priznano dobri ljudje, kot svojo reprezentanco, da v lepih uniformah dostojno praznujejo praznik prvega maja in radi pestrobojnosti in lepšega učinka še okoli 60 orožnikov, tako da je topot tudi oborožena sila praznovala praznik delavnih stanov v znamenju enakosti, ljubezni in svobode. Ker je deževalo in ker so govori pred Mestnim domom trajali do 11. ure, pota pa so bila blatna, ljudje že utrujeni, stražniki in orožniki tudi, jc vlada delovnemu ljudstvu ljubeče odsvetovala obhod po mestu. V nadomestilo se je vršila popoldne socialistična delavska veselica na Gradu. Radi bratstva, enakosti in svobode se je udeležilo veselice tudi izredno število stražnikov, okrog 50, skoro več, nego je bilo ostalih udeležencev. Navzoči so pogrešali samo še g. ministra dr. Žerjava, da bi bilo veselje bolj popolno. Krščansko&ocialno delavstvo je prvi majnik praznovalo kakor običajno s sv. mašo na Rožniku, kamor pa vlada ni poslala svojih zastopnikov, ker je bilo prezgodaj v jutro. Na vsak način pa je treba beležiti, da je postal pod PPŽ režimom
pni ma jnik pravi — državni praznik. » * *
lj Misijonar iz Sudana v Afriki. Dalmati-nec p. Bernard Kohnen, misijonar iz Sudana v Afriki, člau misijonsko družbe »Sinov najsvetejšega Srca«, je za svojo misijonsko 20-letnico prišel v Evropo in predava po Slovenskem in Hrvaškem o svojem misijonu Lul pri zamorskem rodu Šiluk. Prav v te kraje je pred 75 leti kot prvi misijonar šel oznanjat Kristusa naš rojak dr. Ignacij Knoblehar an Abuna Soliman. DŠV (Družba za širjenje vere) jo porabila to priliko in g. misijonarja p. Kohnena naprosila za predavanje, da tako saj skromno proslavi trikratni srebrni jubilej Kno-bleharjevega mišijona, pa tudi 103. obletnico, odkar je bila DŠV ustanovljena (3. maja 1822). G. misijonar bo predavanje spremljal s 60 lepimi skioptičniiri slikami iz"svojega misijona. Prireditev se vrši v Ljudskem domu danes ob 5 popoldne in ob S zvečer, dvakrat zalo, da se gostje lahko zvrste. Sedeži po 3 in 2 Din se dobe v predprodaji v Ljudskem domu cel dan. stojišča so prosta; prosimo pa prostovoljnih prispevkov za pokritje stroškov in za patrov misijon.
lj Umrla jc snoči oh pol 12. gdč. Anica Z r i m š e k, bivša blagajničarka pri tvordki Grobelnik. Pogreb bo v torek popoldne iz hiše žalosti Miklošičeva cesta št. 9. Svetila ji večna luč! Preostalim naše iskreno sožalje!
Ij Petindvajsefletnica gospoda Josipa Pov-heta. Gospod Josip Povhe, znani igralec, ki jc mnogo let sodeloval na slovenskih in hrvatskih odrih v dramah in operetah, je dosegel letos 25. leto svojega gledališkega delovanja. Petindvajsetlctnico bo obhaja! 6. maja t. 1. Nastopil bo v naslovni vlogi Nušičeve veseloigre Narodni poslanec*, ki se vprizori ta dan prvikrat v ljubljanskem gledališču.
Ij Zopet ena žrtev. Včeraj je zapustil Ljubljano dosedanji ravnatelj okrajne bolniške blagajne g. Ivan Kocniur in se odpeljal v Zagreb na novo službeno mesto. Njegov odhod iz Ljubljane so izposlovali samostojni demokratje, da porinejo na mesto priznanega strokovnjaka moža po svoji volji. Gospod Kocmur je bil kot socijalistični občinski odbornik demokratom že d-olgo bodeč trn v peti in poskušali so že dolgo 7, vsemi mogočimi sredstvi moža moralno in gmotno uničiti. Toda c. Kocmur je, vzdržal vse napade iu nebroj disciplinarnih preiskav, ki so mu jih današnji mogotci naprtili, je vzdržal nad vse rastuo. Čist in neoma-
deževan gre v Zagreb, odkoder se bo ravno tako čist zopet vrnil v Ljubljano, kot mož poštenjak ln kot prvovrsten strokovnjak. Za njegovo mesto se potegujeta dr. Joža Bohinjec in dr. Arzelin, oba vneta Žerjavova pristaša. Njuna slava pa bo trajala lo tako dolgo, dokler bo dr. Žerjav še minister. Onda zbogom vsi skupaj!
lj Rokodelski dom. Kat. društvo rokodelskih pomočnikov obhaja letos sedemdesetletnico svoje ustanovitve. Društvo bo praznovalo svoj pomenljivi jubilej 27. in 28. junija s primerno slavnostjo. Prosimo, da vsi, ki žele sodelovati pri slavnostni predstavi, pridejo jutri, v pondeljek 4. maja, ob 8. zvečer v dvorano Rokodelskega doma Obenem opozarjamo, da se vrše pevske vaje vsak torek in petek ob 8. in tamburaške vaje vsako sredo in soboto ob 8. zvečer.
lj Staršem in vzgojiteljem v pretres. Ve-levažen faktor pri telesni vzgoji naše mladine je gotovo skrb za lepo zraslo telo. Telesne hibe ne zapirajo samo marsikateremu vele-nadarjenemu človeku pot k gotovim poklicem, temveč vplivajo tudi silno škodljivo na splošno zdravstveno stanje in povzročajo zgodnja hiranja. Zato je dolžnost vsakega, da s« posluži prilik, ki jih nudi za ozdravljenje hi-gijenični in ortopedični zavod na Bleiweisovi cesti. Zavod deluje Se dve leti pod skrbnim nadzorstvom specialnega zdravnika v blagor mladine. Pomoč s« nudi otrokom s skrivljeno hrbtenico, z znaki grbe, v rasti zaostalim, z okroglim hrbtom, z visokimi rameni itd. Napake, ki se v kali opazijo, se hitro odstranijo, ako je bolezen bolj razvita, je seveda potrebno več potrpljenja. Močno razvite hibe se dajo le omejiti, kar ima pa za bolnika tudi svoj vrednost. Starši se opozarjajo, da naj nikf ne čakajo tako dolgo, da postanejo napake na zunaj vidne in da se ne tolažijo z obič.1 nim izgovorom, češ, da je še čas, da še ni tako hudo itd. Tudi je treba poudarjati, da so posebno deklice v razvoju podvržene skriv-ljenju hrbtenice in današnje velike šolske zahteve povečajo to nevarnost še bolj. S hvaležnostjo je treba še omeniti, da so državni in dobrodelni zavodi telesnemu vzgajallščn prijazno naklonjeni in da mu pošljejo mam-katerega, ki je zdravljenja potreben. Zato naj tudi starši, katerim je na srcu blagor svojih otrok, ne zamudijo prilike in naj se informirajo v dotičnem zavodu. Pojasnila se dobijo vsak dan med 4 do 6.
lj Na Rožniku bo danes ob 9 «v. maše s pridigo, popoldne ob 5 pete Iitanije. Obakrat darovanje za cerkev.
lj Smrtna kosa. Dne 30. aprila se je preselil v večnost g. Jernej Glavič, ugleden trgovec in posestnik iz Sp. Šiške. Bil je w> ren gospodar, skrben družinski oče, trden v verskih in političnih nazorih, skratka, bil Je> mož in značaj. Za podružno cerkev sv. Jer neja v Sp. Šiški se je zelo trudil ln predlanskim žrtvoval mnogo časa, truda in denarja za nova zvonova, katerih bi brez njegovega prizadevanja še danes ne bilo. Nebeški Oče naj mu bo plačnik, mi njegovi prijatelji pa m» ohranimo hvaležen spomin! — V Sp. ŠiSki je 1. maja nenadoma umrl g. Josip Seidl, posestnik, trgovec in gostilničar. Pokojni je MI zadnji župau v Spodnji Šiški, preden se je priklopila Ljubljani. Blag mu spomin!
lj Preselitev ravnateljstva državnih železnic. Ravnateljstvo državnih železnic se je pre^ selilo iz vojašnice Vojvoda Miiiča v Ljublfaiv ski dvor na Miklošičevi cesti, kjer vtradtije od ponedeljka, dne 4. t. m. dalje.
lj Belokranjska tombola je radi no ugodneera vremena preložena na nedelja 10. maja,
lj Nalezljive bolezni v Ljubljani. V
od 22. do 30. aprila t. L so bili v Ljubljani naznanjeni sledeči slučaji nalezljivih boieztri« 1 škrlatinke, 2 ošpic. 1 davice in 4 duiljivega kašlja.
lj Tedenski zdravstveni iskat. V dami o<f
22. do 30. aprila 1925 je bilo v LJubljani rojenih 42 in 1 mrtvorojen, tako da odpade o« 1000 prebivalcev 40.61 rojstev. Umrlo je * tem času 22 oseb, od tega 13 tujcev; na 100*» domačih prebivalcev odpade 8.48 smrtnih slučajev med domačini. Vzrok smrti je bila v 4 slučajih jetika na sopilih, v 1 oSpice, v f rak, v 4 bolezni na srcn, v 1 driska, v 1 porodniške bolezni, v 2 prirojena slabost, v 2 starost, v 2 smrt vsled nezgode, v 6 dtnge bolezni.
lj Samomor. Ločena žena Angela Podr žaj je zadnji čas živela v zelo razdrapanih razmerah. Pred dnevi smo poročali, da io neka ženska skočila v Ljubljanico in pri usodnem skoku še vskliknila: »Marija pomagaj!« Kakor zvemo, je sedaj točno dognano, da je bila ona ženska Angela Podržaj, ki «0 je ir, obupa vrgla v Ljubljanico. Trupla do sedaj še niso našli.
lj II. ženi tis tični večer. Drevi ob osmih bo v Mestnom domu na prošnjo dijakov zopet predaval zenitistični pesnik Branko Ve Poljanski iz Belgrada. Vsebina predavanja l>o čisto drugačna kakor na prvem večeru. V pondeljek se g. Poljanski odpelje v Belgrad.
lj 0 tragičnem dogodku na Dolenjski < e ti, o katerem smo poročali v zadnji številki, sroo zvedeli, da jo Ivana Kocjan že delj čnsa Vezala znake duševne bolezni Ce je izvršila -•<-I momor, je to storila v popolni zmedenosti. \"i nn izključeno, dn ie po nesreči padla v vodnjak. ko je hotela najeti vodo. Pokoj 11 i ca je i bila stara 57 let. Bila je dobra žena in skrbna mati. Nai v miru DOČival
gcmrESfie , m s vm
Btev. 9S.
Cerkveni vestnik.
RIMSKIM ROMARJEM
naznanjamo sledeče:
1.	Odhod na romanje ho 26. maja. Vlak odide iz Maribora ob 10. uri predpoldne in bo stal na vseh postajah do Rakeka ter imel zvezo z vzemi stranskimi progami. Iz Rima se vrnemo 4. junija ter pridemo domov r soboto 6. junija.
2.	Sprejem pri sv. Očetu bo na binkoštno soboto obenem s Hrvati ter nas bo pri tej priliki nad 3600 jugoslovanskih katoličanov zbran ih.
3.	Prihodnji teden dobijo romarji načrt Rte s in knjižico, katera obsega opis rimskih rnamenHosti, navodila in molitve za jubilejno pobožnost, razna važna navodila ter seznam vseh romarje.v.
4.	Vseh romarjev je 627.
5.	Romarji si naj preskrbe po možnosti laški denar, ako nam kdo pošlje naš denar, mu tudi odbor preskrbi lire.
Izlet ▼ Near.^1.
Za izlet v Valle di Pompei fNc-apel) je po programu določen torek, dne 2. junija. Stroški za ta izlet bodo znašali 300 do 400 dinarjev in jih nosi vsak sam. Izletniki se v "»redo jutro vrnejo v Rim in gredo lahko z nami domov.
Hrana med poriom v Rim in nazaj.
V Rimu samem plača odbor za vse romarje hrano iti stanovanje. Med potom v Rim to nazaj pa si morajo romarji hrano plačati »ami. Za pot do Rima je najbolje, da romarji vzamejo primerna živila seboj, n. pr.: mrzlo pečenko, kruh. malo sira, prepečcnec itd. Nazaj grede pa bo treba hrano kupiti.
Odbor je povprašal glede cen za hrano v Benetkah, v Padovi Ln v Assisi, kjer se ustavimo med potjo. V Padovi bi imeli zajutrek, r Assisi obed in mogoče še malo južino, v Benetkah pa zajutrek in obed. Zajutrek obstoji tx kave, kruha in surovega masla, obed _pa iz juhe, deloma iz dvojnega mesa in pri-knhe, sadja, kruha in pol litra vina. Vsa ta hrana na celem potu stane skupno 43 lir, t. j. okroglo 112 dinarjev. To naznanjamo radi tega, Ha romarji vedo, koliko približno bedo porabili za hrano na Italijanskem.
Za tiste, ki sc ločijo od dragih romarjev ir gredo sami domov, še enkrat naznanimo sledeče: 1. Za tc romarje znaša popust na ftalijanski železnici tje in nazai samo 30 odstotkov namesto 50 odsototkov. Zato bodo morali ti romarji doplačali za železnico, in *icer bo treba doplačati za III. razred 55 lir ali okroglo 150 dinarjev; za II. razred pa 88 lir ali okroglo 240 dinarjev. Ta znesek sc bo . pobral takrat, ko se jim bo izročila karta. Ti romarji ie lahko potujejo tudi v Rim ločeno od nas z vsakim navadnim vlakom, ki ima vozove dotičnega razreda.
2. Imeti mcwajo za našo državo navaden potni list, ki si ga dobijo pri srezkih pogla-varstvih. Za ta potni list nc rabijo italijanskega vizuma. Namesto italijanskega vizuma dobijo od odbora posebno legitimacijo, za katero nam morajo najpozneje do 4. maja poslati mehko fotografijo.
4. Do 4. maja nam naj javijo tudi progo, po kateri sc hočejo voziti domov, da jim oskr-himo železniško karto. Kdor nam vsega tega do imenovanega dne ne počlje, ga smatramo za navadnega romarja.
4. Romarji smejo prekinifi vožnjo dvakrat na potu v Rim in dvakrat na povratku.
Za odbor: Dr. Anton J e v o v š e k.
c Procesija pri sv. Tnžefn. ki se obhaja v*ako leto aa praznik Varstva »v. Jožefa, bo danes ob 4 popoldne.
r Kongregacije pri »v. .Toižefn se uljudno prosijo, da se udeleže procesije. Sveče se dobe pri cerkvenih vratih.
e II. MarijiiM kongregacija pri uršulin-trah ima danes ob dveh redili mesečni -Iiod. Pridite vse!
c Ifonutnje k sv. ftmi na Koroškem se vrši t fcrodo 6. maja. Vsi priglašeni romarji naj se gotovo romanja udeleže! Potna dovoljenja s*o v r"du.
Učiteljski vestnik.
Zopet dve novi žrtvi. G. Kristina Hafnerjev;*. učiteljica \ Radovljici, je premeščena kot siiplentka v Besni nje. Vzrok: članica »Slomškove zvezn« je. In ko bo ujene auplenture v Begunjah konec, tedaj naj se zopet seli. Tako postopa sedanii prosvetni režim z ubogo, bo-lehno učiteljico, ki ima že deset službenih let za seboj in je bila ves čas dosedanjega službovanja vedno odlično ocenjena. Pa ne samo to. ona je tudi sicer kulturno delavna. Druga žrtev '»■ go.-podieii« Anica Lazarjeva. učiteljica v (iuv h. Poslali so jo sedaj proti koncu šol. let;; nn raznoloženje in na njeno mesto vrinili v- lcl r hišo UJU-jarko, ki se ji je potožilo i " bl: ni Ljubljane. Tudi za lazarjevo nimajo pu.-;'i . "a v..roka. saj je tndi ona izvrstna učiteljica.
Novi»nc»U,i-i rnomoljska pedrahim Slom-
-I.ove ?.'■'('z", ima svoje prihodnje zborovanje v ecir.k. dne 7. maja t. L v Semiču v ondot-
Doi m i>n doh"du dopoldanskega ljubljan-!■ p;..; i vi; a. Na dnevnem redu «j predavanja ;,. firt!št*-cnc zadevo. Vabljeni podporni člani n p ij;d i ji. Naj nam bo to majni£ki izlet. — N—ulnik.
Prosveta.
pr Spored IV. abonma koncerta Filhar-manične družbe v pondeljek ob 8. uri v Fil-harmonični dvorani: Gnjesin: Dve miniaturi. Matner: Mislecu. Štrejher: Arabsko. Obuhov; Čakal te bom. Prokofjev: Glas ptic, Melodija. Vejsberg: Kitajska pesem, Rdeča roža. Krejn; Narcis, Pesem Aliskana. Mjaskovski: Divni grad, Aleksandrov: V album. Lurje: Odtegnje-na. Šaljiva. Vstopnice od 30 Din navzdol v Matični knjigarni.
pr Drnštvo Prijatelje? humanistične gini nazije. Pri od borovi seji dne 26. aprila L L se je ugotovilo: V zadnjem času so pristopili k društvu štirje ustanovniki ter 172 rednih članov iz vseh vrst izobražencev. Ustanovama znaša 100 Din, članarina 5 Din. — Društvo zasleduje gibanje glede humanističnega pouka v drugih državah ter bo s tem podalo svojim članom ob koncu leta tiskano poročilo. — V prihodnjem šolskem letu 1925-26 bo prirejalo predavanja o svojih upih in ciljih. — Za mariborsko oblast se zaenkrat po želji prizadetih ne ustanovi samostojno društvo, ampak Prijatelji v tej oblasti pristopajo k edinemu društvu v Ljubljani — Poročila o odb. seji z dne 10. januarja L 1. smo bili poslali trem dnevnikom v Ljubljani, a prinesel ga je samo »Slovenec«.
—	Društvo bi rado izdajalo svoje glasilo; ker pa je to zaenkrat nemogoče, pa da bi bili člani vendarle vsaj nekoliko v stiku z antiko in svojimi lepimi spomini iz dijaških let, priporočamo naročbo lista 3-W i e n e r B 1 ii 11 e r fiir die Freunde der Antika«, ki je letos stopil v III. letnik, izda letno 10 številk in stane številka 5 Diu (dvojna številka 1. 2. letošnjega letnika stane 8 Din). Kdor želi naravnost naročiti, naj piše: Wien IX., Postamt 69, Postfach. Celoletne naročnine ne sprejme; zdi se, da se noče vezati glede cene v bodoče. Ker za pošiljate v na Dunaj list nima položnic, je naše društvo pripravljeno posredovati. Kdor nam javi (Društvo P. h. g., I. drž. gimn.), da list želi, mu pošljemo položnico, da nam pošlje približno letno naročnino 50 Din, vse drugo oskrbimo mi. Prosimo, do 17. maja. List ima v 1.-2. številki to-le vsebino (v glavnem): Žen-slvo v cesarskem Rimu (vseuč. prof. dr. Eg-ger), rimska drž. meja med Baselom in Bo-denskim jezerom (prof. dr. Schneider), Kako kupiš antične predmete v Grčiji Ln Italiji, ne da bi bil goljufan (prof. dr. Lamer), Kako so si stari govorniki vežbaii glas (Armiu Krum-bacher), O vi. 1844. v Chiusi najdeni t. zv. Francois vazi (s prilogo), Življenje in delo filozofa Plolina (G. Mehlis). Sledijo poročila o znamenitih knjigah, važnih za študij antike.
—	Kdor se hoče prijetno pomladiti in marsikaj lepega ponoviti, priporočamo. — Prijave za članstvo sprejema t. č. blagajnik prof. Kuno bor.
pr Mali lord. Roman. Angleški napisala F. Ii. Burnett. Poslovenil K. Pribil. Din 24-—, vezana Din 36'—. Jugoslovanska knjigama v Ljubljani.
pr Pregled zgodovine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Sestavil profesor (Silvo Kranjcc. Din 18-—, vezano Din 24'—. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
pr »Zbori«. (Mesečna revija za novo zborovsko glasbo.) Urejuje Zovko Pre lovec, izdaja pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Peta številka prinaša dva zbora Ivana. Ocvirka in sicer moški zbor /Sja-j i š *unašoe ter mešani zbor M o j a pomlad«. Oba sta lulika iu namenjena podeželskim zborom. »Zbere- vsem pevskim društvom in prijateljem petja toplo priporočamo v naročbo.
pr .Slovenska kritična revija >Kritika< je 1 ravnokar izšla. Josip Vidmar piše >0 naših polemikah«: ; Stane Kosovel pretresa dramski repertoar ljubljanskega gledališča; Josip Vidmar poroča o > Vdovi Rošlinki«, potem o dr. Prijateljevih .'Predhodnikih ruskega realizma«; sledi drug drobiž. »Kritika« stane celoletno 50 Din, posamič 5 Din. Naroča se: Ljubljana, Gledališka ulica 5—23.
Narodno gledališče v Ljiifoifapi.
DRAMA: Začetek ob 20. uri zvečer.
Nedela, 3. maja: VDOVA ROŠLINKA. Izven, Ponedeljek, 4. maja: PEPELUH. Red B. Torek, 5. maja: Zaprto. Sreda, 6. maja: NARODNI POSLANEC. 25let-nica umetniškega delovanj« g. Jos. Povheta. Izven.
Četrtek, 7. maja: Zaprto. Petek, 8. maja: NARODNI POSI A NEC. R. F. Sobota, 9. maja: KAR HOČETE. Red E. Nedelja, 10. maja: NARODNI POSLANEC. Izven.
OPERA: Zažctek ob pol 20. uri zvečer. Nedelja, 3. maja: CARMFN. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 4. maja: Zaprto. Torek, 5. maja: AIDA. Vika Čaleta — Aida.
Dimitrij Orlov — Rsdames. Red C. Sreda, 6. maja: DON PASQUALE. Red D. Četrtek, 7. maja: AIDA. Vika Čaleta — Alda,
Dimitrij Orlov — Radamcs. Red A. Petek, 8. maja: Zaprto. Sobota, 9. maja: GLUMAČ! — Canio Dimitrij Orlov. — CAVALLERIA RUSTICANA —
SatiluZza Tnierryeva. Izven. Nedelja, 10. maja: RUfSALKA, Ljudska predstava pri znižanih cenah, Izven.
Orlovski vestnik.
Sv. Pavel pri Preboldu. Na splošno željo občinstva ponovi tukajšnja orlovska mladina »Akademijo« v nedeljo dne 3. maja t. L ob 3 popoldne v Društvenem domu. Že prvokrat so posebno zanimanje vzbudile simbolične vaje, ljubke telovadne igrice in alegorija »Kralj Matjaž« v 5 slikah. Vse va je se izvajajo z spremljevanjom klavirja. Ljubitelji naše mladine vljudno vabljeni. Bog živi!
Naznanila.
Dr tuba st. Elizabete. Osrednji svet družbe sv. Elizabete ima redno mesečno sejo prihodnji torek, L j. 5. L m. ob 4. uri popoldne.
Frančiškanska prosveta ima 10. maja ob S zjutraj na Rožniku sv. mašo. Pevci imajo vajo v nedeljo, 3. maja ob 8 zvečer.
Šentjakobska prosveta v Ljubljani priredi v nedeljo 3. majnika ob osmih zvečer sktop-tično predavanje o »Vroči Afriki«.
šiškarji, pozor! Drevi ob 8. po šmarnicah vprizori draniatski odsek šišenske prosvete Finzgarjevo žaloigro »Razvalina življenja« v samostanski dvorani v prid nove cerkve. Vljudno vabljeni.
Celodnevni izlet Stolne prosvete v Rep-nje. Prihodnjo nedeljo dne 10. t. m. poleti ljubljanska Stolna prosveta v Repnje pri Vodicah. Pri tej priliki obiščejo udeležniki Skaručino, Vodice, Zapogc in Smlednik. — Prijave sprejemajo posamni odborniki in uprava »Slovenca«, kjer sc izvedo tudi vse podrobnosti. Priglasila se sprejemajo do srede zvečer.
Predelana Finžgarjeva dramB »Naša kri« se na splošno željo občinstva ponovi v nedeljo dne 17. maja ob 7. uri zvečer v Ljudskem domu v Št. Vidu. Ker je s to predstavo tudi zaključena pomladna sezona na našem odru, prosimo, da si vstopnice pravočasno oskrbite. Vstopnice se od 7. maja naprej razprodajajo pri K a u t m a n u v Rt. Vidu. Da je igra splošno priljubljena, priča zadnja udeležba. — Odbor.
Turistika in šport.
S. K. Ilirija otvori v nedeljo, dne 3. maja pri tekmi s Haskom svojo na novo zgrajeno pokrito sedežno tribuno. Izpolnjeno je s tem dolgoletno stremljenje kluba in želja publike in odboru kluba gre vsekakor priznanje, da je znal vkljub težkim gospod, razmeram uresničiti ta načrt. S svojo kopalnico in oblačilnico ter sedaj s tribuno je Ilirija izpopolnila svoje igrišče v toliko, da se naša Ljubljana tudi v pogledu športnih prostorov in igrišč lahko kosa z ostalimi našimi prcstolr.imi mesti. Upajmo, da bode to resno in požrtvovalno delovanje naša publika upoštevala in v bodoče pokazala več zanimanja za naš šport, ker sedanja mlačnost publike napram športu ogroža v finančnem oziru nadaljnjo uspešno dciovaujc in morda tudi obstoj naših klubov. Zatorej ne uničujmo sami svojega narodnega dela s svojo brezbrižnostjo. Tribuna jc dolga 25 metrov in globoka 6 metrov ter vsebuje 204 sedežev in 12 lož po 5 sedežev. Vsekakor jc treba priznati, da je cela zgradba zelo posrečena, ker pogled z nje sc nudi na celo igrešče kakor iz ptičje perspektive. Dohoda na tribuno sta dva in sicer z obeh stranic. Na sprednji strani pressža streha bo nudila publiki absolutno varnost pred dežjem, naši Iliriji pa želimo, da bi ji tribun:, donašala one denarne koristi, ki jih želi in potrebuje.
Hrvatski akademski športni klub (Hašk), Zagreb gostuje danes po daljšem presledku zopet v Ljubljani. Igra proti našemu prvaku SK Iliriji, ki mu hoče revanžirati svoj lanskoletni poraz v Zagrebu. Dasiravno je Hašk naš vsakoletni gost, vendar ima njegovo moštvo enako kakor ono Gradjanskega in Concordije veliko privlačno silo za našo publiko in so tc-kme s temi moštvi vedno nekaka športna senzacija v Ljubljani. Ime Tlaška, Gradjanskega in Jugoslavije iz Belgrada jc znano danes vrlo dobro v inozemstvu, kjer so vsi trije klubi neštetokrat častno zastopali naš jugoslovanski tport. Hašk ima v svojem moštvu tudi naših pet državnih reprezentančnih igralcev, kateri vsi nastopijo danes. Pri tej tekmi nastopi po daljšem presledku tudi Vinck, eden onih, ki so dosedaj zabili največ golov za naše barve. Mošvo upravičeno uživa sloves skrajno fair-igre in upravičeno jc pričakovati, da sc nam bode v nedeljo zopet nudi! lep šport z cbeh strani. Tekma prične ob pol treh in sicer na prostoru Ilirije.
Slovanski svet.
si Unija sovjetskih republik je, kakor po-; nemarno iz poročila zadnjega kongresa iz-vrševfilnega odbora Unije v Tiflisu marca tega leta, sestavljena iz sledečih držav (republik) in pokrajin: I. Ruska Socialistična Federativna Sovjetska Republika (RSFSR). ki jo tvorijo naslednje avtonomne republike: 1. Ba-škirska republika, 2. Dagcstan, 3. Karel ska republika, I. Krim. 5. Nemška povolška republika, 6. Tatarska republika, 7. Burjatsko-Mongolska republika, 8. Jakulska republika in 9. KirgiŠka republika; dalje avtonomne pokrajine.- 1. Aidsko-Čerkoska pokrajina. 2. Votjaska pokrajina, 3. Inguška pokrajina. 1. Kabardinsko-Baikarska pokrajina, 5. Kalnim-ška pokrajina, 6. Karačajsko-čerkeska (Sirsko) pokrajina, 8. Mariška nokr»iiinu. 9. Se-
verno-Osetska pokrajina, i!0. Čečovska pokra, jina, 11. ČuvaSka pokrajina, 12. Kara-Kirgi-Ska pokrajina, 18. Ojratska pokrajina to 14. Kara-Koltaška pokrajina. — II. Ukrajinska Socialistična Sovjetska Republika in Multanska (Moldavska) Republika. — III. Transkavka-ška Socialistična Federativna Sovjetska Re. publika, v kateri so združene: 1. Republika Aserbejdžan, 2. Republika Nahičevan, 3. Zg, Karabashiška avtonomna pokrajina, 4. Armenska Republika in 5. Gruzinska (Georgij ska) Republika, h kateri spadajo: Abhasiška in Adshariška Republika ter Južno-Osetska avtonomna pokrajina. — IV. Uzbeška Repub-lika. — V. Turmenska Republika.
si SOlctnica praške Mestne hranilnice. Tc dni jc obhajala praška Mestna hranilnica 501etnico svojega obstoja. Zbrala je doslej 1 milijon vlagateljev. V spomin 50letnicc so iz. dali hranilno knjižico s št. 1,000.001, in to nn ime predsednika Masaryka. Zanimivo jc, da jc bil prvi vložnik Mestne hranilnice pred 50 leti Frant. Palackf. Vlagatelji Mestne hra. nilnice so večinoma mali ljudje ter jc 120.000 vlagateljev, katerih vloge ne presegajo 1000 Kč, Ln 250.000 takih, katerih vloge ne preso-gajo 20.000 Kč. Sploh je v vseh češkoslovaških hranilnicah 81 odstotkov vlagateljev, katerih vloge ne dosegajo 6000 Kč. — Povodom 50-Ictnice izda Mestna hranilnica hranilne pole, glaseče se na 5 Kč, ki jih v svrho propagande za štedljivost razdeli med šolsko mladino. Za stavbne podpore jo zavod ustanovil fond 1 mi-lijona Kč. Za zgradbo centralnega socialnega zavoda je pa dal zavod mestni občini na razpolago kredit v znesku 40 milijonov Kč. Razen tega je zavod poklonil podpore raznim društvom in dovolil posebne remuneracije svojim uslužbencem.
si Omejitev učiteljišč na Češkoslovaškem, Zaradi premnogoštevilnega učiteljskega naraščaja, za katerega ni dovolj služb na razpolago, hoče češkoslovaško naučno ministrstvo omejiti število učiteljišč. Zaenkrat šol ne bo zaprlo, r>ač pa znatno omejilo število učencev.
sv Smrt poljskega sKkaria. V Rimu je emrl znameniti poljski slikar Ivan Ztyka, ki jc znan zlasti po svoji sliki »Bitka pri Racla-vvicah«.
sv Češkoslovaško zlato. L. 1924. so v največjem zlatem rudniku Češkoslovaške Boudnv proizvedli 261 kg čistega zlata. Del tega zlata jc rudniška uprav . prodala bančnemu uradu finančnega ministrstva, iz ostalega pa jc dala na lastni rčun kovati češkoslovaške cekine, ki jih kujejo v državni novčarnici v Krcmnici sv Naselitev ruskih beguncev v Južni Ameriki. Po naročilu Društva narodov potuje v Južno Ameriko posebna komisija, da preišče in prouči na licu mesta možnost naselitve nekaj tisoč ruskih beguncev v Južni Ameriki. Komisija potuje najprej v Montevideo, pntem pa bo obiskala še druga južnoameriška mesta.
sv I,judsko gibanje na Češkoslovaškem, V prvem četrtletju 1924. je bilo v celokupni češkoslovaški republiki rojenih 93.610 živih otrok ali 27.69 na vsakih 1000 prebivalcev. Število rojstev je po različnih pokrajinah zelo različno: v Podkarpatski Rusiji zna^a 48.31, na Češkem pa 22.13 na 101H) oseb. Umrlo je v gori navedeni dobi 36.105 oseh ali 16.2,3 na 1000 prebivalcev. Naravni prirastek znaša torej ,39.306 oseb. Umrljivost dojenčkov pojema ter je umrlo v navedenem času vsega 12.835 otrok r l. letn starosti. Vsled starostne -labosti je umrlo 9146 oseb, na jetiki 6306. na raku SPG3 oseb. Zakonov sc .je sklenilo v navedenem času 31,502 proti •.'9.460 v isti dobi 1. 1928. Nezakonskih otrok je bilo rojenih 10.169 proti 10.244 1. 1923.
sv Invalidi na Češkoslovaškem. Kakor češki listi pišejo je danes v.češkosL republiki še 85.146 invalidov, 51.089 vdov, 100.000 sirot in 38.000 bližnjih sorodnikov v vojni padlih ali invalidnih bivših vojnikov. Doslej .i*1 podelila vlada invalidom 16.000 trafik in tobačnih zalog. Invalidskih pridobitnih zadmsr je 130. od teh deluje uspešno 25 do 80. Od o"24 v vojni oslepelih invalidov sc popolnoma preživlja z lastnim delom "282. Po invalidskih domovih .ie zelo malo oskrbovancev —
vsega skupaj komaj 400.
..... i1.1 i , ■ i i .......... —*
S« JCCs Sa !w J^t
najboljši in vendar najcenejši strol rodbino in obrt. — Nadomestni deli za vse stroje, i. ^oroc, Ljubljana pnloča Ljubljanske kroditue baokft
RAVNO TAKO.
Neka tvrdka hoče, da se vsak uslužbenec, ki prepozno pride, vpiše v knjigo in zapiše tudi vzrok zamude. Navadno prvi, ki pride, zapiše: Vlak zamudil. Drugi pa kar naprej: Ravno tako. Nekega dne je bilo spel enkrat vse polno takih podpisov z besedami: ravno tako. Pni je bil pa zapisal zgoraj: Moja žena je dobila dvojčka.
ZA FILATELISTE.
Povodom 75. obletnice prvih belgijskih poštnih znamk bodo izdali 1. junija trinajst različnih znamk po 100.000 kosov. Znamke bori"1 Imele sliki kraljev Leopolda T. in Alberta.
V največjem prahu in dežju ostane Vain oblek) intsklnal Naročite taknj predpisan.- ob! 'lir za motociklistc Bajarzo od Din 320 do Din 400
DRAGO SCHWAB - LiuiJijana.
Gospodarstvo.
F. Ž.:
Odsev krize sz bilanc za leto 1924.
Velika večina naših podjetij ima končno svoje račune za lansko leto sestavljene. Slika, ki jo nudijo objavljene in neobjavljene bilance, je skrajno neugodna in ne obeta nič dobrega za bodočnost.
Na tem celotnem utisu ničesar ne izpre-minjajo uspehi, ki so jih dosegli naši denarni zavodi, zlasti bančni. Naglasiti je treba, da letih je nastala cela vrsta denarnih ustanov, ki bi v normalnih razmerah ne imeli pravice in možnosti obstanka. K dosedanji ugodni konjunkturi denamiške obrti je mnogo doprinesla za vse naše gospodarstvo kvarna kreditna politika Narodne banke. Od 1 milijarde 103 milijonov dinarjev, kolikor je bilo v preteklem letu dovoljenih kreditov, odpade na denarne zavode ca. 607 milijonov, to je nad 55%, kateri odstotek je za Slovenijo gotovo še večji. Ves ta kredit, ki ga je računala Narodna banka po 6%, so oddali denarni zavodi svoji klijenteli po obrestni meri, ld je šla normalno nad 20% ter dosegli tako neupravičeno visoke dobičke, seveda na škodo industrije, obrti in trgovine.
Naša industrija ima težko leto za seboj. Visoka obrestna mera, pomanjkanje carinske zaščite, dvig dinarja lanske jeseni, splošna stagnacija in zmanjšana kupna moč konzuma, vedno bolj rastoče število dubioznih terjatev, velike izgube pri poravnavali in konkurzih, vei ti in nešteti drugi momenti so bili vzrok, da je mnogo tovarn ustavilo obrate, nekaj podjetij je likvidiralo, nekaj jih je šlo v konkurz, mnogo jih je prešlo v tuje, inozemske roke in le malo jih zamore zaznamenovati napredek. Najtežje je pač trpela naša lesna industrija. V trdih časih preizkušnje se bo izkazalo, kaj je življenja zmožnega in kaj samo plod povojne konjunkture. Odpraviti bo treba vsepovsod notranje tehnične in organizatorič-ne razloge neuspeha, režijo do skrajnosti skrčiti in intenzivnejše izrabiti vse produkcijske faktorje. Na uspehu naše industrije zavisi gospodarska bodočnost agrarno pasivne Slovenije, zato je nadaljni razvoj dinarjevega lcur-za življenjske važnosti za nas vse. Moramo si biti na jasnem, da bo imela dolgotrajna, neizprosna deflacija za našo mlado industrijo, ki bazira ne samo glede obratnega, temveč v precejšnji meri tudi glede investiranega kapitala na kreditu, veliko hujše posledice kot na primer za staro češko industrijo, ki je imela v dolgih letih razvoja možnost amortizirati svoje naprave.
Nič bolj ugodno ni bilo preteklo poslovno deto za našo trgovino. Vzroki so podobni: visoka obrestna mera, nestalnost dinarjeve vrednosti, ki onemogočuje sigurno kalkulacijo, pomanjkanje denarja, velike izgube vsled poravnav in konkurzov. Zlasti pa pade v oči neverjetno zmanjšanje konzuma in vsled tega manjši promet, ki so ga mogle doseči posamezne tvrdke. Kar se tiče vloge Ljubljane v naši veletrgovini, je važno dejstvo, da se je precej skrčil njen delokrog v času, odkar se je tako zelo zvišala voznina za kosovo blago napram vagonskim pošiljatvam. Oddaljenejših krajev ni mogoče več obdelovali in tako je pritegnil del odjemalcev nase Zagreb, drugi del pa Karlovec. Zelo občutijo naši trgovci tudi popolen izpad vojaških dobav, na katere ima nekak monopol neka belgrajska tvrdka,
ki ima po vseh garnizijah svoje zastopnike. Kolikor bolj se je krčil odjem, toliko ostrejša postaja konkurenca, ki zavzema že pretirane oblike.
V tekočem letu se ne mara situacija nič zboljšati. Kriza se prenaša tudi na denarne zavode, ki ne morejo več najti dobrih odjemalcev za svoj denar. Izpadel bo tudi precejšen del zaslužka pri devizni kupčiji in pri uverenjili, ker je zastal skoro ves izvoz. Neizogibna posledica vsega tega bo znižanje obrestne mere, ki bo prvi znale zboljšanja.
se je vršil 30. aprila v prostorih banke v Ljubljani v navzočnosti vladnega komisarja g. Fran Mramorja. Predsednik g. dr. Jakob Mohorič se je uvodoma spomnil dosedanjega vladnega komisarja g. dr. Fr. Rateja in mu izrekel zahvalo za njegovo naklonjenost s prošnjo, da jo ohrani tudi v svojem novem delokrogu zavodu in njegovim institucijam. Nato je podal poročilo Upravnega sveta, ld poudarja v svojem splošnem delu, da je trpelo gospodarstvo preteklega poslovnega leta še vedno pod depresijo, ki je nastala kot posledica deflacijske finančne politike. Najvažnejši problem našega gospodarstva je ureditev mednarodne vrednosti dinarja in splošna zahteva naših pridobitnih krogov je, da se dinarska valuta stabilizira. Carinska, zaščita domače produkcije, ki je bila že doslej nezadostna, je postala vsled dviga dinarja docela iluzorna. Tudi davčna bremena so izredno visoka in pri splošni gospodarski stagnaciji tembolj neznosna. Banka je v preteklem letu svoj engage-ment pri industrijskih podjetjih znatno reducirala, sicer pa krog svoje klijentele zelo razširila in otvorila novi podružnici v Celju in Novem Sadu. Bilanca izkazuje: Aktiva: Blagajna Din 8, 357.000; valute Din 700.000; menice Din 11,000.000; vrednostni papirji Din 6,000.000; dolžniki Din 180,000.000 (med njimi denarni zavodi Din 18,000.000); inventar Din 1,200.000; nepremičnine Din 6,400.000. — Pasiva: Delniška glavnica Din 12 milijonov; redni rezervni zaklad Din 2.990.000 (z letošnjo dotacijo Din 3.093.000); rezervni zaklad za dubiozne terjatve Din .150.000 (z letošnjo dotacijo Din 430.000); pokojninski zaklad 360.000 (z letošnjo dotacijo Din 460.000); hranilne vloge na knjižice čez Din 40,000.000; upniki Din 136.000.000 (med njimi denarni zavodi Din 8,000.000); čisti dobiček Din 2 milijona 60 tisoč. — Celokupni promet je znašal 7 milijard, tako da je v prošlem letu napredoval za 40 odstotkov. Vloge na knjižice So se dvignile od 23 na '10 milijonov, tako, da so napredovale za ničmanj kot 74 odstotkov. — Občni zbor je sklenil, da od čistega dobička dodeli 5 odstotkov rezervnemu zakladu Din 103.028.82, pokojninskemu fondu za uradništvo Din 100.000, rezervnemu fondu za dubi-ozne terjatve Din 280.000, gg. delničarjem se plača 12 odstotna dividenda, upravnemu svetu 8 odstotne in nadzorstvenemu svetu 2 odstotne tantijeme. — Na dnevnem redu je bila dopolnilna volitev upravnega sveta. Predsednik se je v imenu občnega zbora zahvalil g. inž. Dušanu Sernecu, ki je izstopil iz Upravnega sveta, ko je bil izvoljen za narodnega poslanca, za njegovo požrtvovalno delo v prid zavodu. V Upravni svet sta se nato na novo izvolila gg. dr. Anton B r e c e 1 j, zdravnik v
Ljubljani, in Srečko K o b i, veloindustrijalec na Bregu pri Borovnici. V nadzorstveni svet so bih izbrani dosedanji člani. — Občni zbor je pokazal vsestranski uspešni napredek tega našega odličnega domačega denarnega zavoda.
Tržno poročilo.
Ljubljana, 2. maja 1925.
Semena. Cene v nadrobni trgovini so sledeče za kg: inkarnatka detelja 13 Din, lucer-na 30, hmeljna lucerna 18, švedska detelja 33, bela detelja 66, mačji rep 18, pasja trava 32, angleška ljulika 17, laška ljulika 19, mehka stoklasa 12, ovčja bilnica 15.
Umetna gnojila. Cene so za 100 kg v dinarjih: amonijev sulfat 20/21% dušika 650, apneni dušik z 16 do 17 % dušikom 320, čilski soliter 475, kalijeva sol 42% (brez soli) 160, kostni superfosfat z 18% v vodi raztopne fosforne kisline 150, z vrečami, mavec (gips) za gnojenje 50 z vrečami vred, razldejena kostna moka 26°f0 fosforne kisline 21/2% dušika 190, rudninski hiperfosfat 16 do 18 % 90, surova kostna moka z 4% dušika in .1.6% skupne fosforove kisline 140, Thomasova žlindra s 17/18% fosforne kisline 140.
Vinogradniške potrebščine. Eponit vinski 65 Din za kg. Enokarbon (Oenocarbon), pre-par., ogljen prah za čiščenje vina 65 Din za kilogram. Bakreni vitriol 210 za tono. Cena je zelo čvrsta radi povišanja voznine v Italiji. Tudi cene žvepla so v Italiji čvrste in notira: ovojno rafinirano žveplo zmeljeno 83.50 lire, dvojno rafinirano, ventilirano 94 lir. Tloristel-la 73.50 lire za 100 kg brutto za netto inkl. 50 kg vreče postavno vagon Trst. Na Sušaku notira zacarinjeno blago 245—260 Din pro vagon Sušak za 100 kg brutto za netto inld. 50 kg vreče.
* * *
g Cene živine, telet in prašičev dno 2. maja 1925 v Ljubljani. Voli debeli za kg žive teže Din 10.25—10.50, voli rejeni 9.50—10, voli za vprego po sposobnosti 8.50—9.50, krave re-jene 7—8, krave klobasarice 4.50—6, telice debele 9—9.50, teleta težja debela 14—15, teleta lažja rejena 13—13.50, teleta zaklana po kakovosti 18—19, prašiči peršutarji 14.50—15, prašiči debeli lS.50—16.25, banaški špeharji 16—16.50, prašiči zaklani po kakovosti 17 do 19. Cene so pri goveji živini in teletih ostale neizpremenjene. Le za debelimi prašiči je več povpraševanja in se to blago sedaj lažje proda. Kakor je pričakovati, bodo cene ostale tudi naprej neizpremenjene.
g Povišanje ažija. S 1. majem t. 1. je vstopilo zvišanje ažija od 10 na 11 v veljavo. Kakor javljajo »Narodne novinec istega datuma. Iz tega je sklepati, da z nameravanim uve-Ijavljenjem carinske tarife ne bo še tako hitro kaj.
g Konkurz. Ob imovini Ivana Katza st., posestnika v Slovenski Bistrici, je razglašen konkurz.
g Odobrena poravnava. Sodno je odobrena poravnava, ki jo je sklenila prezadolženka firma Tavčar in Svetina, stavbinsko podjetje v Ljubljani, z upniki in po kateri mora prezadolženka plačati 60odstotno kvoto v štirih četrtletnih zaporednih obrokih po pravomočno-sti sodne odobritve.
g Zborovanja odsekov Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Poročali smo že, da se vrši redna javna seja zbornice dne 6. maja ob 9, uri dopoldne. V ponedeljek in torek se vrše seje posameznih odsekov, dočim se vrši seja združenih odsekov v torek do-
poldne. Zborovanja odsekov se vrle: V poi nedeljek ob 3. pop. seja fin. odseka, v torek ob pol 9. dop. seja obrtnega odseka, ob 10. zboruje industrijski odsek, ob 11. pa trgovski odsek. Na seji združenih odsekov bodo ob* ravnavali poleg točk dnevnega reda javne seje tudi sledeče: Vprašanje zbornične ekspoziture na Sušaku, poročilo o načrtu za prezidavo zborničnega poslopja, poročilo zborničnega podpredsednika g. I. Ogrina o sejmu v Mir lanu, poročilo o reorganizaciji urada za pon speševanje obrti, ureditev delovnega časa itd.
g Ustavljeno poravnalno postopanje. Poravnalno postopanje v zadevi Antona Čebulja, trgovca in posestnika na Jesenicah, je pravnomočno ustavljeno, ker se je dolžnik z vsemi upniki izvensodno poravnal.
g Carinski dohodki. V drugi desetini men seca aprila letos so znašali carinski dohodki 48,025.071 Din napram 59,779.316 v prvi de^ setini istega meseca. Posamezne carinarnice so dale sledeče dohodke: Ljubljana 4,319.750 Din, Maribor 2,256.303 Din, Jesenice 460.177 Din in Rakek 400.282 Din.
g Izpremembe pri carinarnicah. Finančno ministrstvo je odredilo ukinitev postranske carinarnice v Tržiču in carinskega oddelka v Celju.
g Promet novosadske borze v lanskem letu. Promet novosadske borze je znašal v lanskem letu 206.500 ton, od tega 183.600 ton žito, ostalo moka. Skupna vrednost je bila 59 milijonov dinarjev,
g Dovoljenje kritja v Kč za poljedelske produkte iz Jugoslavije, Ogrske, Romunije in Poljske. Iz Prage poročajo, da je bančni urad češkoslovaškega finančnega ministrstva dovolil z 1. majem letos kritje za uvoženo žito, živino, meso in animalične produkte jugoslovanskega, ogrskega, poljskega in romunskega izvoza v Kč. Kritje v drugih državah se bo dovoljevalo v inozemskih valutah po mednarodnih uzancah in po izbiri uvoznika. Tudi se ne bo dovoljevalo v Kč za uvoženo moko in mlinarske produkte.
g Svetovna konferenca za stabilizacijo valut. »Times« javlja iz New Yorka: Na Wall-streetu računajo z možnostjo, da bo vlada severoameriških Združenih držav sklicala konferenco za stabilizacijo svetovnih valut. Ko bo stabiliziran angleški funt šterling z ozirom na dolar, bodo morale tudi Francija, Belgija in Italija podvzeti korake za stabilizacijo in tako slediti primeru Anglije.
Darovi.
Za ekskurzijo elektrotehnikov v Italijo je nabrala gospa Mara Hedžetova znesek 2.800 Din in sicer so darovali na polo gospe nabirateljice: gradbeno podjetje Ing. Dukič in drugi 1000 Din, Trgovska banka 1000 Din, g. Hedžet, veletrgovina 300 Din, dr. Fran Novak in dr. Alojzij Kokalj po 200 Din, L C. Mayer, Ljubljana 100 Din, Feliks Urbane, Ljubljana, 100 Din, Kmetijska posojilnica 100 Din. Nadalje je daroval dr. A. B. Jeglič, knezoškof ljubljanski 500 Din. Vsem cenj. darovalcem iu posebej gospe Hedžetovi izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo. Istočasno prosimo vsa cenj. podjetja in osebe, ki so prejele naše prošnje, da iste čim prej mogoče rešijo radi bližnjega odhoda ekskurzistov v Italijo.
Našla se je damska ura. Dobi se pri g. Završniku, Šelenburgova ulica 1.
Našla se je manjša vsota denarja. Dobi se v Strossmayerjevi ulici 3, pritličje.


II
OGLASI t
Vsaka drobna VirsSSca	3'50 ali vsaka toese«Sa. SO par, Naj-
manjši 5 Din. Oglasi nad devel vrstic se računajo više. Za odgovor znamko!

KUHARICA
IŠČE službe v župnišču. — Ponudbe pod Stev. 2810 na upravo »Slovenca«,
Krojaškega
VAJENCA sprejme takoj PETER RUS — BLED.
dobro vzgojeno, bi se takoj sprejelo za lahko hišno delo in k otrokom, staro 15—18 let. -Naslov v upravi štev. 2884.
Francoščino in nemščino
poučuje temeljilo diplomir. učiteljica. Prijave pod Bou-vard it. 2840 upravi lista.
samostojna, vešča slovenske in nem. korespondence, sc sprejme takoj v veletrgovino v mesto na Gorenjskb. - Ponudbe jc nasloviti na upravo lista pod Veletrgovina 2784.
Čevljarski FOMOČNIK dobi trajno delo; zmožen mora biti finih šivanih del, tudi »Komtes«; oziram se samo na prvovrstno moč. Za hrano in stanovanje je preskrbljeno, nastopi lahko takoj. - KONRAD MEHLE, čevljar, mojster, Tržič, Gor,
Vdova brez otrok
dobra kuharica in gospodinja, išče mesta kot gospodinja. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod Stev. 2889.
NE ORDINIRA od 3. do 10. majnika.
MASAŽO za dame izvršuje asistentinja ortopedič. zavoda. - Naslov v upravi 2869,
pridno in pošteno, starost ne čez 25 let, ki zna kuhati in opravljati lahka domača hišna dela, sprejme tričlanska boljša rodbina v Ljublj. V gospodarstvu jc šc hišna. Naslov v upravi pod št. 2370.
Graščina v Ribnici IS Č E
dobrega kočijaža
Plača po dogovoru. — Re-flektanti naj se obrnejo na naslov: Oskrbništvo graščine Ribnica — Dolenjsko.
sostanovalko"
se išče za takoj. - Naslov v upravi lista pod it. 2887.
PEKOVSKI pomočnik
bivši samostojni mojster — IŠČE stalne službe. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Praktičen« 2906.
Pisarniška moč!
Gospodična, popoln, sposobna strojepisja in slovenske stenografije, dobi stalno službo. Prošnje z navedbo referenc in plače naj prinesejo prosilke do 12. t. m. osebno v Gradišče štev. 7 (pritličje, levo, 3. soba).
U. J. N. Ž.
POLETNO
stanovanje
se išče za dobo 2 mesecev v Ljubljani za štiri odrasle osebe, po možnosti s tremi sobami, kopalnico in kuhinjo. Prednost ima stanovanje z uporabo vrta. — Ponudbe je poslati pod itev.
2821 upravi »Slovenca«,
Krasno STANOVANJE
2 parketni sobi, kuhinja in
pritikline, se odda začet-
kom maja v Preski št. 52,
5 min. od postaje Medvode. - Vprašati: Preska it. 52.
in dve JEDILNICI iz trdega lesa, lepo politr., naprodaj v Škofji ulici 13, dvorišče.
PRODAM^!
večjo množino govejega in konjskega SENA — različne vozove v dobrem stanju; r.apol krite z gumijevimi kolesi, i a n d a v c r j e, še nov trenski VOZ, tovorne vozove, konjsko opremo, moško kelo, Wertheim blagajno in harmoniko. — Ivan ČERNE, Vidovdanska cesta št. 24 — gostilna Možina.	2892
ČISTO SVINJSKO
iačo masi
v lastni topilnici topljeno, imam stalno v zalogi. Najnižje dnevne cene, — Cenj.
naročila na tvrdko J. POPOVIČ - Ljubljana.
PRODAM
po jako ugodni ceni več 14-kar. zlatih predmetov: 1 dvojna moška in 1 dam. verižica, uhani itd. - Naslov v upravi lista pod itev. 2893.
železni pult
za shrambo knjig, dobro ohranjen, se kupi. - Ponudbe upravi lista pod itev. »100«.
Proda se
po izredno znižanih cenah
več orehovih SPALNIC, JEDILNIC in drugo pohištvo. - Andr. Kregar,
stroj, mizarstvo, Št Vid nad Ljublj., naspr. kol. Vižmarje.
sna
za shrambo knjig, dobro ohranjena, se kupi. — Ponudbe je nasloviti na upravo »Slovenca« pod »1«.
Državno konces. ZASEBNO UČILIŠČE ZA
G. PETAČ
Ljubljana, Valvazorjev trg 6 (pritličje).
Opreira
za neveste, od priproste do najfinejše izvržbe, priporoča trgovina perila
HED. ŠARC
Ljubljana, Šelenburtfova ul. 5. Prodajo se tri dobro ohran.
POSTELJE
in dve nočni OMARICI po jako ugodni ceni. - Kje, pove uprava lista pod it. 2886.
IVAN MOLEK, sedlar, Vrhnika 122, priporoča tvojo delavn. za ličenje vozov.
KROMPIR
semenski in za jelo, prodaja vsako množino na drobno in na debelo po konkur. ceni G. E. - Novi Vodmat it. 3.
Proda se GLASOVIR
zelo dobro ohranjen, in nekaj POHIŠTVA. - Naslov v upravi lista pod U«v. 3867.
5-HŠ& naprodaj,
Kupec se lahko takoj vseli; 4 sobe prazne in kuhinja. Velik vrt in dvorišče. Na periferiji mesta. Cena ugodna. Naslov sc izve v upravi »Slovenca« pod itev. 2778.
CIGARETNI PAPIR
zopet stalno na zalogi. — A Lampret, Krekov trg 10.
HARMONIKA
trivrstna, močna, še nova, naprodaj. Zaloška cesta 13, VTata 17.	2866
Razpis.
Občina Šmarjc-Sap razpisuje oddajo MIZARSKIH DEL v novi občin, hiši v Šmarju. Vsa nadaljna pojasnila se dobe v občinski pisarni v Šmarja do 10. maja. 2865
Hf|75l lepa, zelo molzna, l\U&a 8C proda. - Gra-daška nlica 14.	2864
Enodružinsko HIŠO
malo, z novim gosp, poslopjem, prodam v ljublj. okol. Zraven je sadni in zelenjad. vrt. - Naslov sc izve v upravi lista pod itev. 2813,
Stanovanje
jar- ZASTONJ
na deželi, kdor bi poleg sebe kuhal šc moji teti; živila preskrbljena. - Poizve se v upravi lista pod Mer. 2851.
DOBRO VPELJANA
v zelo promet, kraju Slovenije, na debelo in drobno, se radi družin, razmer pod ugodnimi pogoji proda. -Takojšnji prevzem. Stanovanje v hiši. — Naslov pove uprava lista pod štev. 2815.
Zaradi družinskih razmer JS?"- se proda
30 panjev čebel
na Ilovici it. 45 pri Ljublj.
PRODAM POSESTVO
7 oralov, 5 minut od post. kamniške železn., poslopja v zelo dobrem stanju, elektr. luč. — Ponudbe na upravo pod »Lepa prilika« 2905.
MOŠKO KOLO
prodam za prav nizko ceno. SELO 48 — MOSTE. 2902
NAPRODAJ
2 HARMONIKI
in sicer: dvovrstna 300 Din, trivrstna 500 Din. — Poizve se Jenkova ulica štev. 16.
Svoje veliko, ceno
stanovanje
sredi Ljubljane, zamenjam tudi z dražjim in neugodnim z onim, ki odkupi pohištvo 2 »ob, predsobe in kuhinje za 25.000 Din. Zamenjam tudi v novo hišo z višjo najemnino ali v drugo mesto. Nu|ne ponudbe pod »Mestni trg« na upravo »Slovenca«.


Olga RMež-Kosler, ing. Anton Rndež, Gerta baronica Lazzarfni- Kusler, Oskar Kosler, Olga Zorc-Rudež, Anton Rn-dež, 1'eter Marko Rudež, Henrik baron Lazzarlnl, dr. Vi ji ko Zore, naznanjamo tužnim srcem, da je naš preljubljeni sin, pastork,
brat in svak, gospod
i ^Mrn^kmmi
MARIJA SEIDL naznanja v svojem in v imenu ostalih sorodnikov tužno vest, da je njen iskreno ljubljeni soprog, brat, stric, gospod
bivši žnpau Spodnje Šiške, meščan ljubljanski, posestnik, trgovec, gostilničar, predsednik raznih narodnih društev itd.
danes po kratki mučni bolezni preminul.
Pogreb blagopokojnega se vrši v nedeljo 3. maja 1925 ob 15. (3.) uri popoldne iz hiše žalosti, Spodnja Šiška, Celovška cesta 63, na pokopališče pri Sv. Križu.
Maše zadušnice se bodo darovale v raznih cerkvah.
V Ljubljani, dne t, maja 1925.
ŽALUJOČI OSTALI.
Stran &
StOVfiOTT!, dne 8. maja 19B&.
Btov. 98.
Dve harmoniki
chroraaiiško izvrstne, 1 čisto nova, 1 malo rabljena, naj-solidneje delo, močni in prijetji glasovi, aluminij jeklo, heligon basi (kranj. sloven. sistem, brez konkur., mora vsakomur dopasti, sc radi odpotovanja takoj prodasta za 2000 in 4000 Din. Vprašanja na: ŽARKOVIC — Zagreb, Slovenska 3/IO. 2839
Čemu
Ko tudi najtežje bolečine obiaiuje takoj:
mazilo cir. J.Peera
Iz kopališča Schallerbacb. Proti protiuu, revmatizmu.
Uporablja se tudi t kopališču Schallerbacb samem, kakor tudi drugje z izvrstnim ■uspehom in pri zastarelih boleznih protin-revmatizma, nevralgie, išias itd. - Cena
za steklenico 8 Din. Glavno skladišče: Apoteka
KRAJČOVIČ, Vukovar.
Na dvorišču pri Figovcu jc naprodaj OGLJE, gorenjska ŽIMA in morska TRAVA po nizki ceni.	2829
ra-ff«
Mlina M tr® 7
proobliknjo slamnike » svileno klobake {»o Tmjno-■vejSih modelih in n«jniJ> iifa cenah. Iatot&ko raoSIt* klobuke.
najboljši pravi MarS-nero«š šumeli limo-nadni bonboni Scause Zastopstvo in tovarniško skladišče za Jugoslavijo,
Ljubljana, Krekov t. 8
Stavbno podjetje
LJUBLJANA MOČNIKOVA ULICA 13 (Stari Vodnat).
Izvršuje vsa v zidarsko stroko spadajoča dela. — Delo strogo solidno.	2273
NAGROBNE VENCE
raznobarvno umet. cvetlično listje, tnirini venci in šopki za svatbe, razni sestavni deli za vence, umetne cvetice, vsakovrstni papir itd. nudi n aj c c n e j e : rado PREGRAD, cvetličarna — Podčetrtek. Domač proizvod
Modni salon
Ljubljani - Stari trg 21
jma vedno v zalogi najnovejše damske in dekliške SLAMNIKE in KLOBUKE. -Žalni klobuki vedno v zalogi. - Popravila se sprejemajo.	2513
l Sijepušin
$I§ek
priporoča boljše tamburice, strune, par-titure in vse potrebščine za vsa glasbila
iHsport-E&sport
Generalna agencija Salo2n952vo Reklamuo oglaševanje Pojasnila Sn nasvetE
8ox15S-fl. Hartford, Conrt. U. S. Amerika.
Uftill^O visokodebelne f S ll!ŽlfS# priznano lepih vrst, kakor tudi vrtnice plezalke in vrtnice žalujke, nudi cenj. občinstvu ANT. FERANT, trgovski vrtnar, Ljubljana, Ambrožev trg 3. Naročila se sprejemajo tudi v cvetličnem paviljonu pri frančiškanskem mostu.
SREBRNE KRONE
kupujem. - Ponudbe upravi lista pod šifro :> KRONE«.
prihranite, uko pred nakupom blaga za obleke, perila, sraic, ovratnic, naglavnih rut, šerp, obrisalk, nogavic, odej, najrazličnejšega drugega blaga ter usnja, obiščete trgovino. kjer so najnižje ccne in sicer pri tvrdki
Oglas.
Prodam lepo posestvo,
na katerem se redi lahko 8 do 10 glav živine, z vsem gosp. poslopjem, pridelkom in premičninami. - Posestvo leži tik glavne cestc in železnice, četrt ure od Litije. — Poizve sc pri: RAŽUN, fotograf — Litija. 2830
Pri
»Solncu«
za vodo
inayer.
»««■1.1». MAJZELJ & RAJŠELJ
Ljubljana, Turjaški trg št. 1.
'	aST
LOKOM OB IO
Woll-L»nis do «00 HP tovarniško novi ali generalno popravljeni s tovarniškim jamstvom tudi v najem
bMI Bi sesalni nt,
DScsel-maforii
brez kompresorja,
pisni na surovo olje.
Generalno zastopstvo tovarna za motorje DARMSTADT
mifnsM strvVi,
iras5smt!s5ie.
Poglejte naše skladišče! Plačilne polajšave. Kompletna montaža. ,,,, ,
lritaFiscierl.il. iT
Perilo za gospe, gospode in otroke. Vsa oprava za novorojenčke. Venčke za neveste in birmanke. EDINA zaloga abtahov (peče). Kravate, nogavice, rokavice, oblekce za otroke itd. Tovarniška zaloga vseh vrst pletenega blaga. Vsakovrstne jopice in jum-perje cn grons — en detail.
Pletene sandale
35/45 Din 130.—, moške kakor ženske HOKS čevlje Din 185.—, ženske nizke čevlje Din 120.—, bele otročje čeveljčke 19/25 Din 20.— prodaja, dokler traja zaloga — Konkurenci jo, Ljubljana VIL
Vež hrastovih in orehovih
spalnih oprav
in PISALNIH MIZ poceni naprodaj pri mizarju JOS. KURNIK, Zg. Šiška. 2860
Večja, popoluoma renoviran.i
HS^A na Proractnen' krami"" ju Ljubljane, obstoječa iz mnogih stanovanj, večjih trgovskih lokalov in z veliko, takoj prosto restavracijo, za 850.000 Din na-proda j. - Več se poizve v upravi lista pod St. 2855.
izdelovalec glasbil, Marsševac pri S^r	»3'II/ Varaždinu — izdeluje vse vrste
rioiin, mandolin, kitar, flavt in tamburic. — Cenike in dopise brezplačno.	283{
na veseličnera prostoru Ijubljan. ■	velesejma, solidno zgrajen, krit z
Eternitcns, se za nisko ceno PRODA. Pripraven je kot vri)« paviljon, ker je v tem stilu zgrajen, ali pa kot stojnica, ker se ga lahko z malimi stroški prenese. Podrobnejše informacije pri tvrdki KHAM, naspr. Uniona,
m
nDnMIHa
Iffi
po »to ugodnih cenah dobite edino ia pri
VO&, umusmeh, S©dma ul. 7
Boljša rodbina treh oseb išče za SPLIT marljivo 0 F SCI F k> zna popolno voditi gospodinjstvo in je iUL.ir\l»k. posebno izvežbana v kuhi. - Pojasnila daje oglasni zavod J. KAIČ, — SPLIT.	2833
pri Zagrebu, zdravijo protin, revmatizem, iSias. ženske bolezni itd. Stalna vojaška godba, električna razsvetljava, kino, lastna radio postaja in razne zabave. Izven glavne sezone znatni popusti na ceni. — Pojasnila daje brezplačno Kopališka uprava Krapinske Toplice.	2226
Nc VII 151/25—1.
I?
Zagreli. Pantovčak i b.
M
5
obžajmane, t vagon, 1000 Din za m8, lepo blago, takoj proda JOsKO ZALOŽNIK, 28-16
Potrta in žalostna javljam prijateljem in znancem, da mi je umrl 29. aprila 1025 predragi soprog in oče, gospod
priporočam: URE, ZLATNINO in SREBRNINO «■ kar kupite najbolj po ceni
pri tvrdki
Ivan PAEIŽ,
Stari trg št. 20.
št, 38 v Kočevju
orožnik v pokoju in knjigovodja psi tvrdki A. Kafiež v Kočevju.
Obenem se zalivaljujem vsem, ki so spremili predragega mi rajnkega na zadnji poti ter mi izkazali sočustvo, zlasti gg. orožnikom, lovskim tovarišem rajnkega in pevskemu zboru za poslovilne pesmi. - Enako velja moja srčna zahvala vsem, ki so pomagali rajnkemu med boleznijo, pred vsem pa gospodu Kajfežu za njegovo veliko pomoč.
Kočevje, dne 1. maja 1025
Fianja Kleasenc roj. Gorjanec, soproga.
Ivanček in Martka, otroka.
Radi preselitve v Nem. Avstrijo se proda prostovoljno
f-M
do 7. junija 1925 olertnim potom. Event. se prodajo ta član samo še preostali deli posestva dražbenim potom, in sicer v hiši mesto »Trst« dne 7. junija 1925 ob dveh popoldne. Prodajalo se bo po nastopnem redu in po sledečih najnižjih ponudbah: I. Dvonadstropna hiša z 21 stanovanjskimi prostori, letna najemnina nanje je v trenutku prodaje na razpolago, za 180.000 Din. - II. Hlev in gospodar, poslopje v površini 225 m* in 3.5 m5 in v dobrem stanju, za 50.000 Din. - IIL Skladišče s površino 95 m2, za 20.000 Din. - IV. Zemljišče, in sicer ob cesti Kočevje—Livold okolu stanovanjske hiše in za pokopališčem mesta Kočevja, v površini 2.5, 1.8 in 2.2 ha, v celoti ali pa posamezno po boniteti za ceno od t—7 Din za m3. - V, 3 gozdni deleži v največji bližini mesta, deloma zaraščeni z doraslim lesom (jelka in bukev), vsak del okroglo 5 oralov »velik, za vsoto od 15—20.000 Din, — Oferta prejema in daje vse potrebne informacije lastnik J. WENUSCH — KOČEVJE 38.
Na prostovoljni dražbi se bo v Preski št. 52 dne 10. maja 1925 cfo 3 popoldne prodala popolnoma nova, v lastni režiji zidana, prav solidna enonadstropna vila št. 52 v Preski pri Medvodah nad Ljubljano; v prodpritličju klet, soba, kuhinja, pritikline, v visokem pritličju 2 parketni sobi, kuhinja, pritikline, v prvem nadstropju velika soba, 2 kabineta in kopalnica. Zraven vrt in njiva 3211 ms, 5 minut od kolodvora, vila pripravna za letovišče, njiva za lesno skladišče. — Izklicna cena 150.000 Din. Pogoji so na vpogled pri podpisanem sodišču, soba štev. 37.
OKRAJNO SODIŠČE V LJUBLJANI,
odd VIII,, dne 24, aprila 1925.
IZVRŠUJE NAČRTE IN PRORAČUNE, PREVZEMA STAVBNA DELA VSEH VRST, KAKOR TUDI PRE-SOJEVANJA IN CENITVE VSAKOVRSTNIH POSESTEV POD SOLID. IN NAJUGODNEJŠIMI POGOJI.
od lastne opekarne na Viču, priznana kot najboljša kakovost, in od skladišča, OPEKARSKA CESTA štev. 18, po najnižji dnevni ceni.


ri£K

dne 23 aprila 1925, podolgoletni bolezni v Arco preminul.
Zemeljski ostanki pokojnega so se po svečanem cerkvenem blagoslovljenju v Arco nato v Verotii vpepelili.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah. Ortnck- Ribnica, dne 1. maja 1925.

DeinISka glavnica: 50,000.000 Din Rezervni zakladi ca. 10,000.000 Dir.
centraBa: ijubljana^ Dunajska cesta
podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Oorlca, Kranj, Muribor.
MetkovIC, Novi Sad, Ptuj. Sarajevo, Split, Trst. Agencija: Logatec. Se prlporofn s« vse v banCnoM roko spadafoCe po*!e
Brscojavitni naslov: Banka EfiuJfolfsair&aa
TeSelon štev.: 2*51, 502, 503 in 504
MMMMBMMBM———
POZOR!
Ali že veste, da se
POZOR!
trgovina MARIJA ROGELJ
sedaj nahaja na
Sv. Petra cesti št. 26, poleg Kolodvorske ulice.
Priporoča svojo krasno pomladansko zalogo Stolov, cajgov, cefirja, klota, oksiorda, delena, kambrika, Sifona, bele in rujave kotenine, platna za rjuhe, dalje moSko in žensko perilo, svilene jumperje, krasne rute in Serpe, kravate, nogavice, pavolo iu drobnarije. — Povsod se javno govori, — da se pri meni dobro in najceneje dobi!	MARIJA ROGELJ.
Prostoveijna seta
. lerlslBvs)
;spi\y . Jarna, dr.zo.z.wCeiju
dobavlja v kakovosti nedosegljivo
m\m in terpentinovo milo znamke
z vrtom in vinogradom poleg, v Novem mestu, zraven poslopja okrajnega glavarstva, se vrši dne 12. maja 1925 dopoldne ob pol 9, uri na licu mesta. — Izklicna cena 200.000 Din.	2822
Prva slovenska parna vutaizecija vseši vrst
PETEK ŠKAFAR, Ljubljana, Rimska cesta Stev. 11
Opr. St. I—7175/25—2.
2896
»Okrožni urad za zavarovanje delavcev v
Ljubljani« bo oddal potom javne ponudne obravnave slikarska, pleskarska in parketarska dela ter dobavo in montažo okenskih zagrinjal pri gradnji urad. poslopja na Miklošičevi cesti.
Zapečatene in na ovitku z napisom: »Ponudba za izvršitev.........del in dobav
v uradnem poslopju Okrožnega urada za zavarovanje^ delavcev v Ljubljani« opremljene ponudbe je vložiti najpozneje
DO 12. MAJA 1925 ob 12. nri
pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev, Turjaški trg št. 4/1. v Ljubljani.
Ponudbe, ld bi došle pozneje, ne bodo v nobenem slučaju vpoštevane. Okrožni urad si pridržuje pravico, da odda dela brez ozira na višino ponudene vsote, posebej pa še, da ev. porazdeli posamezne partije del po svojem aprevidu na razne ponudnike.
Za ponudbo, oddajo in izvršitev razpisanih del merodajni predpisi, pogoji, načrti in proračuni so reflektantom na vpogled pri Okrožnem uradu za zavar« delavcev med uracln, urami-ozir. si jih morejo tam nabaviti za napravno ceno.
V Ljubljani, dne 1. maja 1925.
Hubertns
V-V-"--	.-i.; • .:|#tst
Mil
d. z o. z.
Pleskarstvo m crkosiikarstvo
Specijalna delavnica za imitiranje vseh vrsj lesa in marmorja.
m
Igriška ulica štev. 6. (Poleg dramskega gledališča.)
Hh
in PIANINI, novi in rabljeni po zmernih cenah vedno v zalogi. Oddaja tudi na obroke. — M. ROPAŠ, Celje.
Najpopolnejši ST©SSW13I£ šivalni stroji
za šivilje, krojače In čevljarje
ter za vsak dom. Preden si nabavite stroj, oglejte si to Izrednort pri tvrdkl
I«. BA1AOA
3'lubljane Šelenburgova uiica 6/1. Brezplačen pouk. 15 let. jamstvo
Telefon ste-v. 980.
Pri nakupu
blaga za moške obleke si oglejte na vsak način prej specialno zalogo češkega in angleškega sukna v razpošiljalnici
Josip Ivančlč
LJUBLJANA :s Miklošičeva cesta St 4
(nasproti frančiškanske cerkve).
Največja izbira I Na drobno !
Cene tovarniške I Na debelo !
Na zahtevo se pošljejo vzorci brezplačno!
Razpis oddaje gradil, del.
Stavbeni odbor na Čatežu ob Savi razpisuje zgrad- . bo novega ŽUPNIJSKEGA POSLOPJA na Čatežu ob Savi, pri katerem se more uporabiti že na licu mesta prijpravljeni material. — Natančne informacije dobe re-flektanti pri župnijskem uradu na Čatežu ob delavnikih' med 14. in 16. uro. — Ponudbe se morajo pri gori imenovanem uradu položiti najkasneje do 8. maja 1925 opoldne, istočasno tudi 10% ponudene vsote kot kav« cija. — Stavbeni odbor si pridržuje pravico, izmed prit spelih ponudb osvojiti eno, ali pa v nepovoljnem pri« meru tudi ne sprejeti nobene ponudbe, in sicer ne glede na višino ponudene vsote. —• Zgradba mora biti dovršena najkasneje do 29. avgusta t. 1. — Stroškovnik (popis posameznih del) se dobi pri gori imenovanem uradu za 200 Dm.
Stavbeni odbor na Čatežu ob Savi, 1
dne 30. aprila 1925.
za dobro uvedeno razpošiljalno za krojače po povzetju se išče za takoj. Samo oni, koji dela za krojače, in siccr v mestu in vsej okolici, naj se oglasi. Možnost zaslužka je zagotovljena z izredno nizkimi cenami blaga v vsakem pogledu. — Ponudbe pod šifro: Zastopnik 11-262« na INTER-REKLAM D. D. ZAGREB — Strossmayerova 6,
^FTfft^apsamfs trgovce in izdelovalce klo-jamu bukov, da sta zastopnika za celo kraljevino SHS za Itlojbulte iz slovitih svetovnih tovaren
pravih Borsalino Mica Časa
HSIckel CarafošaLgjlhti (volnenih) in Stul za klobuke kakor tudi ostalih potrebščin
ninu
Kne: Kihajlova 18
I
j Beograd
Knez Mlhajlova 18
moška 17. Ješkega sevljota In fini dunajsko konfekcija Din 660. fina domska volnena obleka Din 240. Danski plaši Din 450. fantovska obleka Din 75. dekliška obleka Din 50,
KazpoiiUjaveletrgovlna
Stermscki, «ue št. 13
llustrovanl cenik 2 faz 1000 slikami se pošlje vsakemu zastonj, vzorci od sukna kamcarna ln razne manufakturne robe pa samo za 8 dni na ogled. Kdor prida z vlakom osebno kupovat dobi nakupu primerno povrnitev vožnje. Naroflla fez Din 500 poštnine prosto. Trgovci engross cene.

GRADBENI ODBOR NA LAVERCI raz,
pisuje

za zgradbo osnovne šole in gasilnega doma na Laverci. Načrt in stroškovnik je interesentom na vpogled ozir. se dobe pri načelniku odbora gosp. Ivanu Ogrinu, vel. trg. in pos. na Laverci pri Ljubljani, kjer se tudi debe nadaljnja pojasnila in vlagajo ponudbe do 16. maja ob 12 opoldne.
PRIPRAVLJALNI ODBOR za zgradbo šole na Laverci pri Ljubljani.
Po$9ra2esi££: IKIsrž Kanrašb, Ptai, Rmek
" irMes

77
Ljubezen in
Angleški spisal Jack London, prevel J. M.
Med raznimi ugodnimi vplivi, ki so izvirali iz rastočega ožjega poznanja z De-do, je bilo tudi to, da Daylightu ni bilo več toliko do pijače. Poželjenje po alkoholu se je zmanjšalo, tako da se je naposled sam zavedel tega. Ona mu je bila nekako potrebna zapreka. Misel nanjo mu je bila liki koktail, oziroma mu je vsekakor nadomeščala več koktailov. Od naporov svojega nenaravnega mestnega življenja in napetih hazardnih operacij se je zatekal h kok-tailom. Zgraditi si je moral za vedno steno, ki bi mu nudila olajšavo od velike napetosti, in Deda je bila del te stene. Njena osebnost, njen smeh, valovanje njenega glasu, nemogoči zlati žar njenih oči, svetloba na njenih laseh, njen stas, njena obleka, njene kretnje na konju, vse to, o čemur je vedno in vedno razmišljal, mu je v resnici nadomestilo marsikateri koktail ali škotsko visko s sodavico.
Vkljub trdnemu sklepu obeli je bilo v njenih sestankih vseeno precejšna mera skrivnega. Ti sestanki so bili v resnici ukradeni. Na izlet nista jezdila javno celemu svetu v brk. Nasprotno, sestajala sta se vedno neopaženo in je ona jezdila še naprej od z mnogimi vrati opremljene stranske ceste iz Berkeleya, du se snide z njim spotoma. Jezdila sta tudi samo po neobljudenih cestah in sta rajši prekoračila drugo pogorje in potovala med kmečkimi ljudmi, ki so bili na potu v cerkev in ki bi iztežka spoznali Daylighta po njegovih slikah v časnikih.
Spoznal je, da ie Deda izvrstna iahal-
»s w m m f IP t® f W t" _ „, „ m,j £. a ®>i sk te*al a si & m
Hiipšfjif m rumu m
toflile ESS tačta pssBs nsfta^iiele Sta


ka, dobra ne samo v ježi temveč tudi v vztrajnosti. Lili so dnevi, ko sla prejezdila šestdeset, sedemdeset in celo osemdeset milj. Na teh dolgih, neprekinjenih pohodili sta se zelo spoznala. O čem drugem razen o sebi nista imela dosti govorili, in dočim je ona dobila i zborno vzgojo glede potovanja po severnih krajih in kopanju zlata, si je on zopet ustvaril točko za točko vedno jasnejšo sliko o njej. Opisovala mu je svoje dekliško življenje na ranči, brbljala o konjih, psih, ljudeh in stvareh, dokler ji ni bilo, kakor da iznova preživlja celo dobo svoje porasti in razvoja. Sledil ji je skozi čas propasti in smrti njenega očeta, ko je bila primorana zapustiti vseučilišče in stopiti v pisarno v službo. Pravila je tudi o bratu in dolgi njeni borbi, da bi ga ozdravila, in o svoiili sedaj ginevajočih na-dah. Daylight je priznal, da se je iaže sporazumel z njo, kakor si je mislil, dasi se je vedno zavedal, da je bila za vsem in pod vsem, kar je vedel o njej, skrivnostna, mamljiva ženska. Vse to je bilo — bil je tako skromen, da je priznal samprisebi — morje brez obale, brez zemljevidov, ki o njem ni vedel prav nič, po katerem pa je moral vseeno voziti.
Njegov večni dosedanji strah pred žensko je izviral iz nerazumevanja in ga je tudi oviral, da ni dosegel nobenega razumevanja. Deda na konju, Deda, ki je trgala mak po poletnih brdih, Detla, ki je z brzimi stenografskimi potezami beležila njegovo narekovanje — vse to mu je bilo umljivo. Ni pa poznal one Dede, ki se je tako naglo izpreminjala iz razpoloženja v Razpoloženje, one Dede. ki so ie vztrajno branila jezditi njim, zatem pa iznenada nri volila, tiste Dede, v čiie očeh se ie
venomer zlati žar porajal in izgineval in mu šepetal migljaje in vesti, ki niso bile za njegova ušesa. V vsem tem je videl bleščeče se globine spola, priznal njihovo mikavnost in jih vzprejel kot nedoumljive.
Še draga njena stran je bila, ki je ni-rrtalo ni poznal. Poznala je knjige in posedovala tisto tajnostno in strašno reč, ki se ji pravi »kultura«. In vendar ga je venomer presenečalo, da se jima ta kultura nikdar ni vsiljevala v razgovor. Nikdar ni govorila o knjigah, umetnosti in podobnem. Kakor je bil on preprostega duha, tako je našel tudi njo malodane enako preprostega duha, Ljubila je, kar je bilo preprosto, in življenje na prostem, 'pa konje in hribe, solnce in cvetlice. V teh krajih je našel deloma nove cvetlice, pri katerih mu je ona bila vodnica, mu razkazovala različne vrste hrasta, ga seznanila z madron in manzanito, ga podučevala o imenih, načinu življenja in nahajališčih neskončnih vrst divjih cvetlic, grmov in praprotja. Drugo veselje mu je narejalo njeno bistro oko za gozd, ki ga je bila iz-vežbala na prostem, tako da mu je le malo ušlo njegovi bistrosti. Neki dan sta se za preizkušnjo skušala, kdo bo uzrl večje število ptičjih gnezd. In on, ki se je vedno ponašal s svojim ostro vežbanim opazovanjem, je moral napeti vse sile, da je s svojim številom prekašal njeno. Koncem dneva je bil samo za tri gnezda pred njo in še od teh je zoper eno močno ugovarjala in je celo sam resno priznal, da dvomi o njem. Čestital ji je in ji dejal da mora njen uspeh izvirati odtod, ker je bila sama kakor ptica, imela bistri ptičji vid in hitre kretnje.
Čim bolj jo je poznal, tem bolj je bil prepričan o tej ptičji lastnosti v niei. Radi
tega je rada jezdila, je sklepal. To je bilo najbližje približanje poletu. Polje maka, žlebina praprotja, vrsta topolov ob podeželski cesti, čreslobarvasta rjava barva obronka, žarek solnčne svetlobe na daljnem vrhu — vse to je vzbujalo v nji hitro veselje, ki se mu je dozdevalo kakor izbruh petja. Veselila se je majhnih reči in je bila videti, kakor da vedno prepeva. Celo v resnejših rečeh je bilo isto. Ko je jezdila na Bobu in se je s to krasno živaljo borila za nadvlado, so bile v njej na višku razvite lastnosti orla.
To hitro njeno malo veselje je bilo tudi njemu vir radosti. Veselil se je v njo-nem veselju, njegove oči so se tako vznemirjeno vpirale vanjo kakor so bile njene vprte v predmet njene pozornosti. Z njeno pomočjo je tudi pričel natančnejše razločevati in ostrejše uvaževati naravo. Pokazala mu je barve v naravi, ki ne bi o njih sanjal, da so tam. Poznal je samo navadna barve. Vse rdeče barve so mu bile rdeče. Črna je bila črna, rjava je bila čisto razločno rjava dokler ni postala rumena, ko ni bila več rjava. Škrlatasta barva mu je bila vedno rdeča, tako nekako kot kri, dokler ga ni drugače poučila. Nekoč sta jezdila po visokem grebenu, kjer je od vetra pozibavani mak plamenel konjema okrog kolen, in ona je bila vzhičena spričo črt daljne pokrajine. Sedem jih je, je naštela, on pa, ki je celo svoje življenje zrl po pokrajinah, je prvikrat doznal, kaj je >od-dalja«. Potem je vedno z bolj videčim očesom gledal obličje narave in vžival radost v gledanju razvrščenih vrst dvigajočih se pogorij in počasnem premotrivanju škrla- . lastili poletnih meglic, ki so se vlačile po »ustih eubah daljnjih hribov.
UNDERWOOD
pri JCtad. Baraga, Ljub^ena
Selenburgova ul. 6/1. Telefon šiev. O.
D
Popolnoma varno naloiSte svoj denar v
▼ Ljubljani, r. z. z o. z. na Miklošičevi cesti poleg hotela »Union«.
Hranilne vloge se obrestujejo
nalugod^ejSe.
Varnost rradijo lastna palača, hotel »Union«, hiše in zemljišča. — Krediti v tekočem računu. — Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva i. t. d. — Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah.
Na obroke! rot^VSt
gospode in dame u lastne, prvovrstne krojačnice dobite proli ugodnemu odplačevanju na obroke le pri tvrdki
JOBiAN ** nnucavi
dr. z o. z. — MARIBOR — Tattcnbaehova ui. 2.
Najnovejši damski klobuki
došli v modnem salonu
IDA ŠKOF- WANEK, NASLED.
Ljubljana, Pod Trančo 2
Preoblikovanje in predelovanje se točno izvrši. Priznano solidne cenel	Priznano solidne cene!
Mlekarska zadruga na Vrhniki
ima v zalogi polnomasten najfinejši
SIR V HLEBIH
20 do 90 kg, ki ne zaostaja prav nič za pravim ernendolcem.
Blago solidno!	Cene nizke!
5$
BS8BHEKHRmBaaBBn9aRHBa8W8HHnBii;innHai
jgj	m
a Pod častno zaščito zveznega predsednika g g	gospoda dr. Mihaela Hainisch.	S
i iišliif Mi i
| od 3. mm 99
4«
do 15
/p »ir-t
» wt
f Bil
* B
p
. jumja I
9 H B
Najcenejše In največje skladišče dvokoles, motorjev, otroških vozlCkov, šivalnih strojev, vsakovrstnih nadomestnih delov, pnevmatike. Posebni oddelek za popolna popravo, emajliranjein pontklanje dvokoles, otroških vozičkov, šivačih strojev itd. — Prodaja na obroke. — Ceniki franko.
F. B. L. tovarna
Ljubljana, Karlovška cesta štev. 4.
ljudska
B B
B
B
n ■
a is
H ■
H
B
■
B
■
B
B B
B .	-	------— t— —-----
a . m vseh podružnicah avstrijskega prometnega gi biroja.	g
B	j"
BBSSSaSBRSBtilHBBSBBaaaB&BBBBaBBBBBflBBB
Lovska razstava in razstava lovskih trofej. Velike domačinske slavnost i (Heimatsfeste). — Znatne vozne olajšave na avstrijskih zveznih železnicah na podlagi razstavne legitimacije.
^as$taws®e iz&asnJse
se dobivajo pri vseh avstrijskih poslaništvih, konzulatih, konzularnih zastopstvih, pri avstrijskih trgovskih zbornicah in pri centrali
nn;
li!
registrovana zadruga z neomejeno zavezo v LgublJaaS
obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru brez vsakega odbitka, — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojsko, iz lastnih sredstev. — Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomenjenim jamstvom za vloge vsi člani z vsem 3vojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost
vseh vlog.
Hranilne vloge znašajo nad 200 milijona kron
'mmmimmmmmimM S
Stroški pri »porabi bencina.
11
v
da se bodo slanrunEfci za gospode in dečke vseh vrst do najfinejših, ker se je nova zaloga izredno ugodno kupila, najceneje prodajali v trgovini
Jgs« Pok
\upj
LMana. Selcnburgo?® f. Mša Jtatirans
, najsolidnejše in najcenejše elektromotorje, tur-
•	bogeueratorje in vse ostale električne stroje. |
, električne centrale, električne železnice, cuk- j
•	rarne, pivovarne, rudniške naprave itd. itd. t
Obračajte se v vseh primerih na pisarno v Ljubljani! Poset inženirja brezplačno na razpolago.
vedno na skladišču
i.Hamppet
Ljubljana fiPEkgu try štes.lD,
Telefon Stev. 247.
Adagstiraf sv©| aMo-frafetor »II stabilni motor s patent.
iAG-gen«ralorj em.
Z Prospotste In reference daje
I Ljubljana : Telefon 560 mm	Bohoričeva nlica 24.
Stroški pri vporabi oglja.
§a moške obleke
velika i^bera in ni^ke cene
iH. tihMauc Svi Škofu*, Sjublfana
Mineralno in blatno
iličče DA1
radioaktivni topli izvori 38 do 50° C Najuspešneje zdravljenje: ženskih bolezni, revmatizma, podagre, išiasa, slabokrvnosti in splošne slabosti
Celo leto otvorjeno ! Ugodno letovišče! Zmerne cene. Ugodne železniške zveze 1
Izven glavne sezone znatni popust! Zahtevajte prospekte od Ravnateljstva kopališča.
se bo tekom leta oddalo v najem v novem poslopju v Ljubljani ob Miklošičevi cesti. - Vsi lokali so opremljeni s centralno kurjavo in električno razsvetljavo ter imajo večja kletna skladišča. - Natančnejše podatke dobe reflek-tantje v pisarni Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Turjaški trg 4/1.
tiufcljana, Sosiiasvctsiia cesta 2-
Najboljši Bivalni stroji in uletilui stroji. - Izborna konstrukcija in olopnntna izvršitev iz tovarno v Uncu. — Ustanovljena 1.1887 — Vezenja poučuje brezplačno. — Posamezni ileli. — 10 letna riaran-■ ij,i. — Pisalni stroji ,ADLER' in ,UEt ANTA*. Kolesa iz prvih tovarn .)>( BK0P1'- STYRIA.: ,WA.FFENBAD< in ,KAYSKB'
JtF- ZA DAME dobite pri tvrdki
M. TREB^R - Ljubljana
Sv. Petra cesta štev. 6 — po sledečih cenah:
Beli, platneni, na 1 špango, z leseno peto	.	.	120 Din
Beli, platneni, na 2 špangi, z leseno peto	.	.	120 Din
Beli, platneni, na trake, z leseno peto .	.	. 120 Din
Sivi, platneni, na 1 špango, z leseno peto	.	.	120 Din
Sivi, platneni, na 1 špango, z usnjeno peto	. 120 Din
Sivi, platneni, na trake, z usnjeno peto	.	.	120 Din
JSp> POŠILJA SE TUDI PO POŠTNEM	POVZETJU!
NOVO!
NOVO!
vlada za zgradbo stanovanjskih hiš v sistemu
ker je zidanje v tem sistemu tehnično in ekonomsko dovršeno, najhitrejše in najcenejše. Splošno pozornost
vzbujajo $<<
kateri nadomeščajo lesene stropnike, železobetonske preklade itd. Natančnejše podatke dobite pri stavbnem podjetju JAKOB ACCETTO, sin Ing. Viktor Accetto in drug, Ljubljana, Tabor štev. 2.
pliša, moqueta, afriqua, strune, peresa, gradla za mo-droce, rolete, jute, platna, žeblje in ostalih tapetniških in sedlarskih potrebščin nudi po najnižjih cenah
f,
ZAGREB
Na debelo!
\
Petrinjska ulica 3
Telefon broj 21—83.
dvorišče. Na drobno!
za ose razmere s Ssidrasaifžiiaa-tsllrasš-
mShsS fn eiekfra»!a«Spčrni{!3!l regiaforil
dobavlja: strojna tovarna in livarna
ss
ST. B»©LTEW in Heldenhelni.
| Do sedaj je postavljenih čas SOOR Sur&SH S CH.	k. S. — Dalje izdeluje zatvornice, jezove,
|> vse stroje za papirnice in celulozne in karton, tovarne, stroje za uži«allce, transmisije itd. Znano solidni ti prošziodi in prvovrstne konstrukcije! Zastopnik: Inž. G. ZEMANEK, Ljubljana, Gorupova ul. 17. Tel. 621
K P
S B S
m
m
ni I
iS
M
M
te-iL.
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 10
t v iBstni palači via i vis hotela nUnion"),	Telefon št. 57 in 470.
Pačrns poštno Čekovnega urada za Slovenijo Stev. 11.945, v Zagrebu itev. 30.080
Puc!;-i<2nlce: CELJE, DJAK0V0, MARIS0R, NOVI SAD, SARAJEVO, S0MB0R, SPLIT, SiCENIK.
Ekspozitura: BLED.
KapHaE in rezerve skupsto nad Din 15,000.090'-.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardirn vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne iu borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. ioterije.
r?daja konzorcij >Slovencac.
Odgovorni urednik: Viktor CončiC.
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.