62. Stnilta.
nm. uto.
.Slovenski Narod* velja v Mm»l|aaU
na dom dostavljen:
edo leto naprej .... K 24*— pol leta     _     ..... 12*—
četrt leta na mesec
6-2"-
v upravništvu piejcman:
celo leto naprej  .  , .  .  K 22*—
pol leta      m     • .  .  .   . H*—
četrt leta    „     ..... 55Q
na mesec   ■     . . , .   . 1*90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knailova mil en si. 5 (v pritličju levo,) telefon ŠL
lnaerati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., sa dvakrat po 14 vin., aa trikrat aH večkrat po 12 vin  Parte in zahvale vrsta 20 vin.
Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih inserdjah po dogovoru.
Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t d* to je administrativne stvari
——  Fosamesua Številka valja tt vinarjev. ———.
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine at m ozira. wWwtssi tlak««" telefon it. ti.
•Slovenski Narod* velja po požtli
za Avstro-Ogrško:
celo leto skupaj naprej .
pol leta     „ „    . .
četrt leta    „ .    . .
na mesec   - -    . .
K 25--. 13— . 6-50 . 2-30
za Nemčijo:
celo leto naprej      .  .  .  K 30-za Ameriko In vse druge dežele: celo leto naprej   .   ...   K 35.-
Vprasanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamks, U premisi v o (spodaj, dvorišče levo). Knailova nllea it 5, telefon At 80
Odgoditev državnega zbora.
Ceškonemška spravna pogajanja so se definitivno razbila in v parlamentu je bilo računati s češko ob-strukcijo.
Ker torej ni vladi preostalo nobenega upanja več, da bi mogla razne državne potrebščine spraviti pod streho ustavnim potom, je z včerajšnjim dnem odgodila državni zbor v svrho, da s pomočjo zloglasnega $ 14., ki je strašil že od novega leta sem, uveljavi predvsem povišanje re-krutnega kontingenta in druge nujne državne potrebščine.
Z uvedbo § 14. je v Avstriji ustava suspendirana in v državi gospoduje začasno faktičen absolutizem.
Poleg Albanije, tega zanikrnega deteta naše nesposobne diplomacije, ie sedaj Avstrija edina država v Evropi, kjer se vlada absolutno.
Ni nam to v čast, če nam bo pa koristno, to bo pokazala šele pri-hodnjost.
V našem državnem organizmu se neprestano ponavljajo in množe najrazličnejše krize. Dokaz je to, da je ta organizem bolan, prav nevarno bolan. Toda nikjer ni veščega zdravnika, ki bi s smelo operacijo odstranil klice, ki povzročajo kronično bolezen in neprestane komplikacije.
In ne bilo bi težko izvršiti in izvesti to rešilno operacijo, saj so že vendar vsemu svetu znani vzroki težke bolezni, ki razjeda naš državni organizem.
Ako bi biii naši državniki možje na svojem mestu, ako bi imeli v glavi le še količkaj možgan, bi morali že . davna uvideti, da Avstrija ne more več živeti, ako se pravočasno in temeljito ne reformira na glavi in na udih.
Zlo, ki jo duši in ki jo grozi tudi ugonobiti, je fiksna ideja, da se mora v Avstriji za vsako ceno ohraniti in očuvati premoč in nadvlada nemškega naroda.
To je ono zlo, iz katerega izbirajo vsa druga zla, ki glodajo na obstanku staroslavne habsburške monarhije.
To dejstvo so uvideli že najpro-svitlenejši duhovi vseh narodov, slepi in gluhi so dandanes v tem oziru, kakor se godi. še samo tisti, ki imajo
državno krmilo v rokah in ki odločujejo o usodi države in njenih narodov.
Gospodstvo in nadmoč enega naroda v Avstriji je dandanes naravnost anahronizem. časi, ko je morda peščica ljudi gospodovala celim narodom, so že zdavna prešli. V modernih časih živimo, ko odločujejo v javnem življenju individualnosti, ko igrajo v javnosti glavno vlogo številke in množice.
Nemci v naši državi tvorijo manjšino prebivalstva, torej je nekaj povsem naravnega, da se morajo prej ali slej umakniti s svojega nsur-piranega gospodovalnega stališča.
Če bi bili Nemci nvidljivi in preudarni, bi to že zdravna sami storili. S tem bi si zagotovili vsaj svoj položaj kot »primi inter pares < — kot prvi med enakopravnimi. Toda Nemci so udarjeni s slepoto in ž njimi tudi vsi avstrijski državniki.
Ne vidijo naravnega razvoja in dogodki v svetovni in naši notranji politiki prehajajo neopaženo mimo njih.
Krize, komplikacije v državi hočejo reševati s S 14. in z absolutizmom, in se ne zavedajo, da se s takimi otrovnimi sredstvi samo nevzdr-žema bližajo propadu.
\e otrovna palijativna, marveč radikalna zdravilna sredstva so tu na mestu, sicer bo nastopila katastrofa, ki bo razbila z elementarno silo nemško gospodstvo in pokonala obenem pod svojimi razvalinami tudi državo samo.
In zdi se. da se ta katastrofa bliža z brzimi koraki in da je neizogibna, ako se merodajni činitelji ob dvanajsti uri ne odločijo z enim mahlja-jem razsekaii nordijski vozel ne-vzdržljivih političnih in ustavnih razmer v ljubi naši Avstriji.
Čisto gotovo je namreč, da bolnega državnega organizma ne bo ozdravil ne § 14., nc absolutizem, marveč edino temeljita In vsestranska sprememba državne ustave v tem zmislu, da se oodeie vse^ narodom v državi enake dolžnost* in pravice ter enake svoboščine.
Brez tega sredstva pa n za našo državo leka, ona je pr večena razpadu in pogibljeji.
Sijajen usneh liudsfcega zastopnic.
l rzavrni in deželni poslanec Demšar vulgo Čočov France iz češnjice v Sevski dolini je s priprosto pritožbo na ljubo in na željo par Podlonkarjev odjede! i> mjceni in tudi Češnjičanoin letos čez 10.000 K na zaslužku v korist c. kr. gozdnemu erarju. Stvar je tale:
2e več let je c. kr. gozdno oskrbništvo oddajalo sekanje hlodov in drv ter spravilo v dolino, oziroma na žage in štacije zanesljivim drvarskim mojstrom, ki so prevzeto delo zanesljivo in dobro izvršili. Takim mojstrom je oskrbništvo potom direkcije vedno boljše plačalo in le-ti so tudi svejim delavcem in voznikom dajali večji zaslužek in tako so bili vsi zadovoljni. Tudi lansko leto se je v jeseni za letos tako oddalo. Prišla je pa zavist nekaterih podjetnikov iz občine, kjer gospodari poslanec Demšar. Vložili so pritožbo, da to ni po zakonu, ako se drvarska dela od strani erarja pod roko oddajajo.
Poslanec Demšar seveda je hitel s tako pritožbo na ministrstvo, da se imajo drvarska dela v gozdih po zmanjševalni dražbi javno oddati. V pritožbi je celo navedel, da tukajšnje oskrbništvo slabo gospodari, ker preveč dobro plača mojstrom Bohinjcem in je s tem že več tisoč kron proč vrglo.
Razume se samo ob sebi. da taki pritožbi ministrstvo drage volje ugodi in je razveljavilo jesenske pogodbe ter odredilo, da se morajo dela javnim potom oddati. To se je zgodilo in pred tednom dni so se ista dela oddala po javni zmanjševalni dražbi.
Prišli so k dražbi tudi pritožniki (samo Čočov France je doma ostal) in so prejšnjim podjetnikom, gozdnim mojstrom, ker so ti navzlic nizkim cenam obdržali dela. odjedli na zaslužku nad 10.000 K za eno leto in to v korist milijonskemu premoženju c. kr. verskega zakla Ja. To vsoto nc bodo trpeli samo mojstri, temuč vsi delavci in vozniki, ker jim le-ti ne morejo tako plačati, kakor lansko leto.
Da ne bo kdo mislil, da so ti mojstri kaki liberalci, povemo, da so to pristni klerikalci, ako sta g. Kem-perle iz Češnice in vulgo Tončk iz Dajn med mojstri, ki sta znana na daleč kot vneta pristaša S. L. S. je vse povedano, da g. Demšar ni hotel "liberalcev ubiti, temveč samo odjesti zaslužek, ker ima tudi žago, da kupuje les na Ilovci.
Ogorčenost Bohinjcev in Daj-narjev ie taka, da ako bi bil g. Demšar poslanski kandidat za radovljiški okraj, niti enega glasu ne dobi pri vo-Iitvi. Zatorej volilci iz loškega okraja, zgledujte se nad vašim poslancem in mislite si, da zastopnik gorenjskih kmetov je tudi pritožnik proti njim in njih zaslužku.
Milen mmM\ svetnik
Basfav Pire.
n.
V sobotni Številki »Slovenskega Naroda^ smo razmotrivali o izvajanjih in vtisih Pirčevega članka = 30 let<■:. Danes se hočemo pečati z njegovim drugim, še interesantnejšim člankom »V obrambo našega ugleda«, priobčenem v isti številki ^Kmetovalca^, toda vsled obsežnosti se moramo tu omejiti le na bolj važne in markantne odlomke. .
Gospod Pire pravi v tem članku:
»Kmetijstvo je obrt. kakor vsako drugo pridelovanje ali izdelovanje, je pa istočasno tudi znanost, ki sloni na praktični rabi naravoslovnih zakonov. Kot znanost se kmetiistvo prav lahko primerja z medicinsko znanostjo, saj veljajo zanjo skoraj vsi tisti kemiiski in biologijski zakoni; in še več, kmetijstvo se poslužuje teh zakonov ne le pri živinoreji, ampak tudi pri goiitvi rastlin, ki je največkrat še važnejša.
Le kmetijska strokovna izobrazba na znanstveni podlagi naredi kmeta in kmetovalca umnega aH celo umetnika v kmetijskem poklicu.
Kmetijstvo je silno razsežna obrt z raznimi panogami. Danes ni kmetovalca, ki bi mogel o sebi trditi, da obvlada vse kmetijske panoge, bodisi praktično ali teoretično.«
To drži! Toda premalo se to vppšteva ne samo od strani kmetovalcev samih, bodisi da se ti pečajo pretežno s poljedelstvom, živinorejo, z vinarstvom ali sadjarstvom, marveč celo od strani onih činiteljev, ki bi morali na to gledati in za to skrbeti, da dobijo kmetovalci dovoljno in pravo strokovno izobrazbo od ljudi, katerim lahko kmet zaupa in ki so v stanu ne samo teoretično, marveč tudi praktično, to je dejanski dokazati mu njegove napake; torej osebe, ki so v svoji stroki, za katero so nastavljeni in odgovorni, tudi temeljito vsestransko podkovani.
Gospod Pire piše namreč dalje:
»Je pa še tretji kmetijski poklic, ki se strogo praktično ne peča s kmetijstvom, ampak ima nalogo na podlagi svojega praktičnega in teoretičnega izšolanja v kmetijstvu poučevati o umnem kmetijstvu in ga pospeševati. To so vsi kmetijski učitelji in strokovni uslužbenci uradov in zavodov, ki kmetijstvo pospešujejo. O naši potrebi se ne pričkamo z nikomur, pac pa prepričano trdim, da je zaostalost našega avstrijskega kmetijstva v primeri s kmetijstvom v deželah z višjo kulturo prav zelo staviti na rovaš temu, ker nas veliko premalo vpoštevajo in naše delovanje omalovažujejo. Veliko smo temu sami vzrok, ker si ne znamo priboriti veljave in se zato z nami pometa. Na eni strani zahteva od nas država drago izšofanje ter naimanj dveletno kmetijsko prakso in končno še težki izpit za kmetijskega učitelja, na drugi strani nam pa država za te zahteve ne da tiste zaslombe, kakor v enakih razmerah pri drugih poklicih.«
To je tudi istina! Država zahteva od njenih kmetijskih veščakovjea-tere si bodi branže, dovršenje srednjih ali celo višjih kmetijskih šol, temeljito prakso ter še posebne izpite preden ga definitivno nastavi. Teh načel so se do zadnjih let držale tudi avtonomne korporacije. Toda v novejšem času so začele celo dežele teptati ta načela ter nastavljati osebe kot »kmetijske veščake« brez najmanjših tozadevnih študij, in to na celo prav odgovorna mesta, ter jih plačevati mnogo bolj kot one, ki so dopolnili vse študijske predpogoje in ki so tudi že žrtvovali vse svoje mlade moči državi in deželi v prid. Se-
LISTEK.
Kristalni zamašek.
Roman.
Francoski spisal M. Leblanc. (DaljeJ
Mirno je Lupin obesil slušalo na telefonski aparat Potem je prijel Daubrecqa za roko, ga posadil na najbližji stol in mu rekel:
— Tako, zdaj me poslušaj.
— Oh. oh, se je porogljivo zasmejal poslanec, kaj se tikava?
— Dovolim ti to, je izjavil Lupin. Ker je Daubrecq iz naravne ne-
zaupnosti poskušal osvoboditi svojo roko, za katero ga je držal Lupin, je
ta rekel:
— Nikar se nič ne boj. Pretepa ne bo. S tem bi ne pridobila ničesar, ne jaz, ne ti. Sunek z nožem? Komu bi koristil? Ne, ne! Samo nekaj besed, ampak nekaj besed, ki zaležejo. Poslušaj moje in odgovori mi tako točno, kakor bom jaz vpraševal. Kje je otrok?
— Jaz ga imam.
— Daj ga meni!
— Ne!
— Gospa Mergy se umori . . .
— Ne!
— Jaz pa pravim, da se umori.
— Jaz pa da ne.
— Saj je to vendar že poskusila!
— Ravno zato ne bo *ega več poskusila.
— Torej?
— Ne!
Nastal je za tren- ; po-
tem je zopet izpregovoril Lupin.
— Pripravljen sem bil na to. Tudi ko sem prišel semkaj k tebi, sem si mislil, da mi ne boš verjel historije, ki ti ie povem kot doktor Vernes. in da bo treba poseči po drugih sredstvih.
— Po lupinskih sredstvih?
— Tako je! Pripravljen sem bil ti povedati, kdo da sem. Ti si to sam uganil. Dobro! Toda to nič ne vpliva na moj načrt.
— Govori!
Lupin je vzel iz svoje listnice dve poli papirja, ju razgrnil in ju pokazal Daubrecqu:
— Tu je natančen, po številkah urejen zapisnik vseh stvari, ki smo jih jaz in moji prijatelji odnesli iz tvoje vile na bregu enghienskega jezera. Kakor vidiš, je teh predmetov 113. Izmed teh jih je bilo 68 prodanih in odpeijanih v Ameriko in so dotične številke rdeče prečrtane. Ostalih 45 predmetov je še v mojih rokah. To so najlepše stvari iz tvoje zbirke. Jaz ti jih vse povrnem, če mi izročiš otroka.
Daubrecq ni mogel prikriti, kako ga je ta ponudba presenetila.
— Oh. oh, je vzkliknil, ali ti je toliko ležeče na tem, da dobiš otroka?
— Da, je potrdil Lupin, kajti prepričan sem, da umrje gospa Mer-gy, če otroka ne dobi kmalu nazaj
— In to ti dela velike skrbi, don Juan?
— Kaj?
Lupin ie stopil še bližje pred Daubrecqa in rekel:
— Kaj si hotel s tem reči?
— Nič ... nič ... to mi je le tako na misel prišlo. Gospa Mergy je še mlada in jako lepa . . .
Lunin je zaničljivo skomizgnil z rameni in je dejal:
— Beži, beži, izpridenec! Kaj misliš, da so vsi ljudje na svetu tako brez srca in brez usmiljenja, kakor si ti? To se ti seveda smešno zdi, da vlomilec po poklicu, kakor sem jaz, izgublja svoj čas s tem, da igra don Kišota. Pa se moraš seveda vpraše-vati. kaki umazani nagibi me vodijo. Nikar se ne trudi. Ti kaj takega sploh ne moreš pojmiti. Odgovori mi raje na mojo ponudbo ... ali jo sprejmeš?
— Ponudba je torej resna? je vprašal Daubrecq, kateremu se je poznalo, da se za Lupinovo zaničevanje kar nič ne zmeni.
— Popolnoma resna. Tistih 45 predmetov imam shranjenih v nekem skladišču. Če prideš danes ob devetih zvečer z otrokom tja, pa ti jih izročim.
Dauhrecqov odgovor je bil seveda povoljen Odpeljal je bil malega Jacguesa, da bi mogel vplivati na gospo Mergv in jo prisiliti, naj že neha boj proti njemu. Toda poskus samomora, ki ga je storila gospa Mergv. je Daubrecqu pokazal, da je k; enil na napačno pot. Zakaj bi torej ne sklenil izredno ugodne kupčije, ki mu jo ie predlagal Arsen Lupin?
— Sprejmem ponudbo, je ponavljal dvakrat in trikrat.
— Tu imaš naslov mojega skladišča: št. 95, ulica Charles Laffitte v Neu;Iliju. Samo pozvoni.
— Kaj pa če bi jaz poslal generalnega tajnika policije. Prasvillea?
— Če pošlješ Prasvillea, je odgovoril Lupin, ga bom videl, naj pride od katereKoli strani, ker je taka lega mojega skladišča. Časa bo dovolj, da rešim sebe in da užgem slamo in seno, v katero so zaviti tvoji dragoceni meblji in gotiška bogoro-dica . . .
— A zgorelo bo celo skladišče..
— Mar mi je! Policija že tako nekaj stika tam okrog in jaz opustim skladišče na vsak način.
— A kaj mi jamči, da vse to ni le — past?
— Začni s tem, da prevzameš svoje meblje in izroči mi otroka Šele potem. Jaz imam zaupanje, da pojde vse gladko.
— Na vse si mislil, je dejal Dau-brecq.  Bodi  torej tako.  Ti dobiš
otroka, lepa Klarisa ostane pri življenju in vsi trije bomo srečni. Zdaj pa, če ti smem kaj svetovati, glej da izgineš in presto.
— Se še ne mudi!
— Eh?
— Rekel sem, da se še nc mudi.
— Kje pa imaš svojo pamet — Prasville mora biti že blizu.
— Ta bo počakal, jaz namreč še nisem pri kraju.
— Kako si rekel? Kaj pa še hočeš. Klarisa dobi svojega backa. Ali to ne zadostuje?
— Ne!
— Kako da ne?
— Gospa Mergv ima l; ...i
sina.
— Gilberta?
— Da!
— Kaj je ž njim?
— Prosim te, reši Giberta!
— Kaj si rekel? Jaz, da naj rešim Gilberta?
— Ti to lahko storiš; samo nekaj korakov ti je treba storiti .. .
Daubrecq, ki je bil doslej čudovito miren, je zdaj nagloma planil kvišku in udaril s pestjo ob mizo.
— Ne, tega ne! Nikdar! Nikar na to ne misli ... Jaz bi bil pravi tepec, če bi to storil.
Skrajno razburjen je začel hoditi po sobi. Vsled svojega zibanja pri hoji je bil podoben nerodnemu medvedu.
(Dalje prihodnji«.)
daj pa stopajo taki protežirana po že zorani zemlji kot nekaki rešitelji vsega kTnetrjstva, dičijo se torej s pavo-vim perjem, in zato ima gosp. Pire prav, ko pravi:
>So pa ljudje, ki nimajo pravega pojma o kmetijstvu, ki mislijo, da je vsak butec lahko kmetovalec, ki se čutijo vzvišene nad kmet) In kmetovalci in tudi nad nami kmetijskimi veščaki (dasi ne živimo v domišljavi popolnosti), in ti šušmarijo v našo stroko z napačnim poukom. Taki Sjudje so za kmete, kmetovalce, kmetijske vesčake in kmetijske specijaliste »kmetijski mazači«, kakor so na primer zakontni pisači za juriste tudi mazači.c
Tudi temu se ne da oporekati, kajti dandanes se čuti že vsakdo poklicanega predavati kjersibodi in ko-mursibodi o splošnem kmetijtvu, ali o posameznih strokah, ne glede na to, kaj skupaj sklatijo.
Pripetilo se je že takim domiš-ijavcem, da so jih poslušalci, ko so uvideli kakšno korifejo da imajo pred seboj, in naš prefrigan kmet to prav kmalu pogrunta, z raznimi ugovori in vprašanji v tako zadrego spraviti, da je dotičnik moral s svojim predavanjem prenehati z izgovorom, da se ni za to predavanje dovolj pripravil (!), ker da ni računal na tako udeležbo.
To je pač žalostno spričevalo za dotičnika, nič manj pa za onega, ki sili tako strokovnjaško in neizkušeno revo k javnemu nastopu. Pravemu veščaku se za taka predavanja ni treba pripravljat, ker on lahko odgovori na vsako bodisi še tako zvito vprašanje.
Če že pridejo taki protežiranci do tako dobrih siužb. naj se v božjem imenu dobro maste, a naj bodo potem vsaj toliko previdni, da ne silijo v ospredje tam, kjer bi morali pokazati največjo skromnost.
Ne bomo se glede tega spuščali v daljno kritiko, saj živimo v dobi, ko pameten nasvet ne najde več ozira, vendar moramo izreči gospodu jubi-larju. cesarskemu svetniku Gustavu P i r c u, zahvalo, da ie tako odkrito izrazil svoja mnenja, in zato mu želimo iz srca, da bi še mnoga leta ostal to kar je in takšen, kakor je!
Iz cerkve pregnani.
Znano je. da stanuje v Berolinu kakih 80.000 Poljakov, ki so vsi katoličani. V Moabitu stanuje posebno mnogo Poljakov. Tam je prišlo v nedeljo zjutraj vsled pruske prepotent-nosti in nemške narodne nestrpnosti v cerkvi sv. Pavla do velikega škandala v cerkvi. Več poljskih rodbin je zahtevalo, da se vrši prvo obhajilo njihovih otrok v poljskem jeziku. Zal doslej še ni nobenega poročila iz krogov prizadetih rodbin, zato moremo podati le poročilo cerkvenega predstojnika, ki je pa gotovo pristransko. Njegovo poročilo pravi, da so zaprosili Poljaki, da se njih otroci za prvo obhajilo poduče ločeno od drugih otrok v poljskem jeziku. Cerkveno predstojništvo je to odklonilo, ker za tako dovoljenje ni bilo upravičeno. Poljske otroKe je nato podučeval neki tovarniški delavec, ki pa ni imel pravice podučevati, ker kot katoličan v zadnjih letih ni izpolnjeval svojih dolžnosti. Zato je dobilo cerkveno predstojništvo že v zgodnjih jutranjih urah prepoved, obhajati otroke. Istočasno je poslalo policijsko ravnateljstvo oddelek policije. Ko so prišli poljski otroci s starši v cerkev, smo jih opetovano pozvali, da naj cerkev zapuste, ker pa tega niso hoteli storiri. je posredovala policija. Policija je nato prepovedala božje službe do popoldneva. — Tako daleč je prišlo torej že na Pruskem, da gonijo Slovane celo iz cerkve.
Spbsho-turSIia mirovna pogodba.
Iz Carigrada poročajo, da je srbsko-turška mirovna pogodba podpisana in »Pressbureau* priobčuje tudi posamezne člene te mirovne pogodbe, iz katerih posnamemo najvažnejše točke.
Oba dela smatrata londonsko mirovno pogodbo za ratificirano. Prijateljsko razmerje med obema državama se zopet prične in tudi prejšnje pogodbe ožive zopet. Diplo-matične in konzularne zveze se takoj obnove.
Kar se tiče državljanstva, določa pogodba, da so prebivalci v pokrajinah, ki pripadejo Srbiji, srbski državljani, imajo pa pravico tekom treh let optirati za turško državljanstvo. Tam rojeni in v inozemstvu živeči pa smejo v tem času optirati za srbsko državljanstvo. Muzlima-nom med opcijsko dobo ni treba plačevati vojaške takse in se 3 leta ne smejo siliti v vojaško službo.
Privatna posest sultana in manske dinastije se bo respektirala. O vseh spornih vprašnjih odloča haaško razsodišče, ravno tako tudi o privatnih posestih otomanske države. VaKufe upravlja dotična verska občina, ki se prizna kot juristična oseba.
Srbska vlada prizna muzlima-nom v novih pokrajinah iste državljanske in politične pravice, kakor drugim prebivalcem. Muzlimani imajo prostost verskih vaj in sultanovo ime se imenuje v molitvah. Priznajo se muzlimanske privatne šole in po-dučuje se tudi v turškem jeziku. Višji mufti je nadzornik teh šol.
Grob sultana Murata na Koso-vem polju se ohrani in respektira, muzlimanska pokopališča se ne smejo prodati.
Ker prevzame srbska vlada glede družbe orijentskih železnic in železnice Solun - Bitolj na svojem ozemjlu pravice, bremena in obveznosti otomansKe vlade, se izroče ta vprašanja   pariški finančni komisiji.
V posebnem aneksu izjavlja srbski delegat, da Srbija ne bo izpreme-nila nobene mošeje v cerkev, turški delegat pa da zatrdilo, da bo dala turška vlada vse olajšave, če bo hotel kak Srb, ki je turški državljan, sprejeti srbsko državljanstvo.
Grof Witte o položaju. •
Neki budimpeštanski poročevalec ie imel z grofom VVittejem razgovor, v katerem je ta baje izjavil: Da obstoja napeto razmerje, temu je vzrok, da položaj ni razjasnen. Prvič balkanske zadeve še niso končane, — kar se je zgodilo, je šele prvi akt velike drame. Nov element v splošnem labirintu vprašanj tvori razmerje med Avstro-Ogrsko in Romunsko. Res je, da je v zunanjostih razmerje še isto, gotovo pa je tudi, da so se čustva izpremenila. Drugič pa obstoja v razmerju med trozvezo in tripel-entento vedno sumljiv element. Če tudi Rusi nimamo agresivnih načrtov napram Nemčiji, je vendar gotovo, da vzbujajo čustva Francozov napram Nemčiji gotove pomisleke Tretji vzrok vznemirjenja leži zopet v balkanskih vprašanjih. Kako se more trditi, da je balkanska kriza končana, ko vendar vidimo, da so pričele vse države takoj po vojni z novim oboroževanjem? Četrti vzrok je ta, da se bliža trgovinska pogodba med Rusijo in Nemčijo svojemu koncu. Naše trgovinske pogodbe so tako važne, da ni mogoče vedeti, kaj se bo zgodilo. Car in ruska vlada sta miroljubna. Car želi preprečiti vojno, pa samo če to ni državi v škodo.
Staiersbo.
Trboveljske občinske volitve. Ker se je za graškimi listi oglasil tudi klerikalni »Slovenec^ (gl. št. 54), da smo se narodni trboveljci borili zoper industrijo, konstatiramo, da je bila občina 20 let v nasprotnem vodstvu ter da ni v vseh teh letih ::ikdar nastopila proti industriji. Naj i .mški in klerikalni dopisniki svojo *~ditev dokažejo, sicer jim ostane mad ž, da so faiotje in lažnjivci. Da se oomo prav dobro poznali, priobčuje no tu dosledno omenjeni dopis iz du ovni-škega »Slovenca«: »Pomen bčin-skih volitev v Trbovljah. Pri ravno izvršenih volitvah je v tretjem razredu (prej slov. liberalen) prodrla socijalnodemokraška lista brez boja, v drugem razredu (preje liberalen) rudniška lista, v prvem razredu, kjer so že preje rudniški ravnatelji in uradniki imeli skoro vse mandate, pa je ostalo pri starem. V drugem razredu so izvoljeni 4 zastopniki rudnika in pa 3 liberalci in naši. Kratko moramo označiti posledice teh volitev s tem, da je dosedanje neomejeno slov. liberalno gospodarstvo v tej največji slov. občini na Štajerskem (ima 14.000 prebivalcev) razbito, — upamo za vedno: pokazalo se je, da liberalna stranka brez naše podpore tudi v Trbovljah nič ne pomenja. Z narodnega stališča je obžalovati, da je nemški vpliv v občini narasel; ni pa se bati, da bi zastopniki industrije svoj vpliv izkoriščali v šovinističnem smislu. Zato je vse kričanje liberalnih listov o boju, ki ima sedaj priti, prazno besedičenje; tista dva liberalca bosta v občinskem svetu pač malo pomenila. Če hočejo liberalci boj, naj ga začno skupno z nami zoper rdečo internacijonalo in potem bo lepa občina kmalu zadobila po večini slov. narodno zastopstvo. Z našega strankarskega stališča so se stvari tako ugodno razvile, kakor le bilo pričakovati. Največja napaka se je storila od liberalcev, da niso sprejeli od industrije slovenskima strankama ponuđeni kompromis, da se ji prepusti I. razred, med tem ko industrija voli skupno slovensko listo v II. razredu in podpira narodne kan« I
dkhUe v IU. razredu. Ker so liberalci
to ponudbo odklonili, zato se tudi mi nismo eksponirali za Izgubljeno stvar« tembolj ker S. L. S. v L razredu ni imela glasov. Liberalci bodo v bodoče ob vsako moč v občini, ako primerno ne ovažujejo nas in ako industriji ne priznajo vpliva, kateri Ji pristoji — Trbovlje so etapa v vrsti porazov, katere oživlja slov. liberalna stranka v štajerskem Posavju. Za Rajhenburgom je padel Št. Peter, Senovo voli našega župana, v Loki, svoji nekdanji trdnjavi, so liberalci sfrčali iz prvega in drugega razreda, dne 14. t m. pa se tam vrše dopolnilne volitve v 3. razredu, kjer* se vrši boj Ie med nami in demokracijo; liberalci se nam že sedaj obešajo na pete, pa zaman. S porazom v Trbovljah je liberalna stranka zgubila zadnjo postojanko v laškem okraju. Če bodo sedaj kričali o nemškonacijo-nalni zmagi, je to le pesek v oči; po tujih hrbtih ne bodo več lezli do moči! Celjski general dr. Kukovec plaka na razvalinah Jeruzalema!« K temu pripomnimo: 2upan Vodušek je nameraval sklicati vse stranke na razgovor, kjer bi se sklenil kompromis. Ker so bile zahteve demokratov in Nemcev prevelike (vsaka stranka je zahtevala 10 od 30 mandatov!) in niso hoteli ne za las odnehati, so stopili v dogovor le naprednjaki in klerikalci. Ta razgovor je bil v Trbovljah v občinski pisarni ter je zastopal klerikalce župnik Časi. Tu se je sklenilo ponuditi demokratom 8 mandatov tretjega razreda, če vendar ne odnehajo pa cel tretji razred, industriji pa v I. razredu 6 odborniških mest. To zadnje se je ravnatelju Heinrichu takoj telefonično sporočilo, a mož je, kakor znano, kategorično odklonil, češ. vseh 10 ali nič! Ko so zborovalci (tudi g. župnik Časi) čuli odgovor, so razkačeni in ogorčeni nad ravnateljem, ki se ni hotel niti pogajati, sklenili boj v I. in II. razredu. G. župnik je tudi povedal, da bo velikonočno izpraševanje prestavil tik pred volitve, kjer bo mogel največ storiti za zmago slovenske stvari. Ko se je govorilo o razdelitvi odborniških mest ter se je ponudilo župnikovi stranki troje mest, je bil popolnoma zadovoljen. Češ, tu se ne gre za klerikalce ali liberalce, gre za to, da ostanejo Trbovlje slovenske!! Zdaj pa preberite, prosimo, še enkrat gornji dopis v »Slovencu«, ki ga je pisal sam isti g. Časi, ozir. po njegovih navodilih eden od kaplanov!! Ni treba menda mnogo besed, vsakdo bo vedel, koliko je ura bila. Le nekaj vprašanj še. na katera naj si da vsak sam odgovor: 1. Zakaj je gosp. župnik izročil nekemu kmetu (gotovo še drugim!) nemško listo za II. razred?? 2. Ali se je isti g. župnik le slučajno sešel z Nemci v vaseh? 3. Ali se je dopisnik »Tagespošte« le zagovoril, da je zmagala v II. razredu »kompromisna lista?- Ali ni morda res zmagala neka kompromisna lista, o kateri pa noben pošten človek ni ničesar znal? 4. Ali mislite, da n" dobil soc. demokrat Malovrh za svoje izdajstvo nobenega plačila? 5. Ali ste tako naivni, da sodite, da so nas ^dali le voditelji demokratov in klerikalcev? Če ste, blagor vam, pa odgovorite le na prva 4 vprnSanja, je že Mirti precej odgovora! Mogoče še kai!
Tz Hrastnika nam poročajo, da ie reška kemična tovarna v Kolmu na Češkem kupila kemični tovarni v Hrastniku in Gaberju pri Celiu. Dotična tovarna izdeluje v veliki meri umetna gnoiila in hoče to panogo goliti tudi za jugoslovanski trg. V narodnostnem oziru bi bil ta nakun za Hrastnik in za Gaberie precejšnjega pomena. Uoati je vsai, da novi lastniki ne bodo pripuščali svojim uslužbencem nem^kutarske politike kakor io n. pr uganiaio službenci hrvaške tovarne za cement na Zidanem mostu.
V Loki prt Zidanem mostu so bili nri nadomestnih občinskih volitvah izvoljeni klerikalci. Socijalisti so s svoitmi kandidati na celi črti propadli. Občinski odbor v Loki je torej po dveh tretjinah slovensko-klerika-len, po eni tretini pa nemškutarski. S temi volitvami je boj za to občino končan:pri prvih volitvah so zmagali slovenski naprednjaki in socijalisti, pri drugih in tretjih pa nemškutarji in klerikalci. Občina bo imela klerikalno večino kakor dosedaj.
V soboto dne 14. t. m. je promovira! na staroslavni Karlo-Ferdinan-dovi češki univerzi v Pragi doktorjem prava g. Mate Suhač, odvetniški koncipijent iz Celja. Čestitamo!
Iz Celja. Za slovenjgraškimi za-plotniki so se oglasili proti »proporcu v spodnještajerskih mestih« komaj novopečeni šoštanjski »meščani«. Ker se jim je pa zdelo preneum-no protestirati proti nameravani uvedbi proporca v Celju, Ptuju in Mariboru, so rekli kar splošno »v spodnještajerskih mestih«. Hote ali nehote so s tem »nemški« Šoštanjča-
ni priznali, da, je treba zavrniti vsako misel na proporc ne le glede spodnještajerskih avtonomnih mest, temveč tudi gle(Je ostalih mestnih, trških in kmečkih občin. Res je, da moramo Slovenci z vsemi silami delati na to, da se vpelje proporc v vseh narodnostno mešanih ali sploh v vseh občinah na Spodnjem štajerskem. Potem bo lahko vsakdo dosegel svoje zastopstvo pri občini in konec bo marsikaterega nepotrebnega prepira. O tem pa bodemo sicer še razpravljali.
Iz Celja. V malih naših razmerah in v trdem našem narodnostnem boju, v katerem igrata baš obrt in trgovina toliko vlogo, je pač pomembno dejstvo, da obhaja znani neutrud-ljivi organizator spodnještajerskih slovenskih obrtnikov Ivan Rebek te dni dvajsetletnico svoje obrti. Iz lepe Vipavske doline doma je šel g. Rebek zgodaj po svetu in prišel pred dvajsetimi leti kot mlad mojster v Celje. Narodne obrti še takrat v Celju nismo skoro nič imeli. Nemškutar-ji so vedeli med kmečkim ljudstvom vzdrževati mnenje, da mora biti obrt nemška, če res kaj velja. V mestu Celju samem so pa preganjali mestni mogotci slovenske obrtnike, kar so jih mogli, tako c'a je zgubil vsakdo pogum se nast_! Tudi slovenski ključavničar Re- ni dobil nikjer v mestu prostora : jo obrt, niti dovoljenja za njo s'. .:ogel pri mestnem uradu izpo i! Začel je za to v občinski hiši na Brega in še Ie po dveletnem boju in prizadevanju dr. Dečka se je posrečilo Rebeku ustanoviti v Celju. S pridnostjo si je pa mladi mojster kmalu pridobil občinstvo in iz skromne delavnice se je razvilo njegovo podjetje že v pravcato veleobrt, ki daje že lepi vrsti ljudi kruha ter je največji obrat te vrste v mestu Celju in daleč naokrog. Ravno ob 201etnici je mojster Rebek vpeljal v svojem podjetju motorni obrat. Znano je in smo že omenili delavnost Rebekovo za organizacijo našega obrtništva; je pa Ivan Rebek s svojo rodbino vnet in požrtvovalen sotrudnik pri naših društvenih prireditvah, omenjamo tu le sodelovanje pri C. M. podružnicah in v Dramatičnem društvu; Rebekovo politično delovanje je prav tako znano, saj je bil že ponovno državno- in deželnozborski kandidat v mestih in trgih. Takih stebrov našega bodočega slovenskega meščanstva smo lahko veseli in želimo g. Rebeku še v nadalje enako lepih uspehov.
Iz Celja. (Bojzaobrtneza-druge.) Poročali smo že pred tedni, kako so pogoreli nemškutarji pri dopolnilnih volitvh v načelstvo okoliške gostilnicarske zadruge. Ta sramoten poraz je načelnika Wobnerja tako vjezil, da je odloži! načelstvo. V ponedeljek dne 16. marca se je volil drug načelnik in je izvoljeni gosp. Confidenti iz Zavodne, za pod-načelnika pag. Šušterič iz Te-harja. Gostilničarska zadruga je prešla s tem popolnoma v narodne roke. Nemškutarji so se tudi tokrat zbirali pri svojem bratcu Pristouscheg-gu, a ko so videli, v kakem številu prihajajo Slovenci na občni zbor, so se poskrili in so poslali le znanega Petschucha gledat, kaj se godi. Razveseljivega jim menda ni nič povedal. Gostilničarska zadruga je tokrat tudi sklenila pristop k Zvezi južno-štaierskih obrtnih zadrug. — V mestu se je vršil v nedeljo pri Rebenscheg-gu občni zbor mesarske zadruge za celjski okraj. Dasi imajo Slovenci tudi v tej zadrugi večino, jih je vendar vkljub pozivu prišlo premalo na občni zbor, tako, da je njihova kandidatna lista za načelstvo propadla za dva glasa. Sprejel pa se je soglasen sklep, da se v bodoče kaznuje vsak član z globo po 10 K. ki se občnega zbora ne udeleži. Za ta predlog so v naglici glasovali tudi nemškutarji, a so pozneie obžalovali svojo naglico. Tako se bo vsaj Slovence prisililo do gospodarstva v tej veliki zadrugi.
Iz Ponikve ob Južni železnici. Za postnjenačelnika pride sem revident Josip M o h o r k o iz Zidanega mosta. Gospod Mohorko je užival kot uradnik na Zidanem mostu splošne simpatije in upamo zato, da se bo tudi med nami dobro počutil.
Vincenc Malik — izgine iz političnega življenja? »Montagszeitung« ve povedati, da odloži Malik po preteku dobe svoj državnozborski mandat. Ustanovil je na Dunaju svojo šofersko šolo.
Južnostajersko hmeljarsko dni* štvo v Žalcu vabi k XXXIV. rednemu glavnemu zborovanju, ki se vrši v nedeljo, dne 22. t. m. ob 3. popoldne v gostilni gosp. Ossendorfa (delniška pivovarna) v Žalcu z običajnim sporedom.
Nova Ciril-Metodova podružnica na Štajerskem. Do lani so imele vse Slovenske gorice edino podružnico v Št Lenartu. Od takrat so se ustanovile delavne podružnice: Sv. Jakob-Sv. Juri-Sv. Marjeta: Sv. Ana na Krembergu; Sv. Trofica-Sv. Anton;
Vurbenk-Sv. Martin-Sv. Barbara. — Pretečeno nedeljo pa se le ustanovila taka podružnica za Št Andraž in Sv. Bolfenk, največ po zaslugi narodnega učiteljstva, posebno g. Kovačeca. Vsakega zavednega Slovenca mora taka probuja veseliti, le andraški kaplan kuha jezo ter je nalašč sklical ob isti uri neko zborovanje v nasprotno hišo. Čeravno so nahujskane ženske govorile, da ne bo nihče dobil odveze, kdor se udeleži našega zborovanja, korakalo je zavedno prebivalstvo obeh spolov mimo kaplanovega nadzorstva pogumno v šolo, s katere je plapolala naša slovenska trobojni-ca. Kmalu se je napolnila prostorna Šolska soba. Zborovanje je otvoril z lepim nagovorom gosp. nadučitelj Strelec, nakar je njegov zbor zapel navdušeno narodno himno. Nato je govoril g. dr. Tone Gosak iz Ptuja »O pravicah slovenskega naroda«. Gospod predavatelj je za svojo razpravo žel glasno priznanje. Sploh je postal mladi gosp. odvetnik priljubljen pri ljudstvu, ker rad žrtvuje prosti čas in denar za pouk ljudstva. — O namenih Ciril-Metodove družbe je popularno govoril potovalni učitelj gosp. A. Beg. Pristopilo je nad 30 članov. Odbor se je izvolil sledeči: Predsednik gosp. A. K o v a č e c, učitelj; podpredsednica ga. Tilka Strelcev a. nadučiteljeva soproga; tajnik g. Vinko S o r k o, trgovec; blagajničarka ga. učiteljica Marica Kovačečeva. Odborniki: g. Friderik M a r i n i č, nadučitelj (Sv. Bolfenk), Janez Čuček, Jakob Čeh, Mar. M a r i n i č e v a in Fr. R e p i č. Novi odbor nam je jamstvo za obstoj in razvoj podružnice.
Slovensko gledališče v Mariboru. Za prihodnjo igro »Quo vadiš?«, ki se vprizori prihodnjo nedeljo dne 22. marca t. I. ob pol 8. zvečer v Narodnem domu, vlada po mestu veliko zanimanje ter se je že začela pred-prodaja vstopnic. Opozarjamo ponovno slavno občinstvo iz okolice v prvi vrsti, da se blagovali prav pridno poslužiti predprodaje, da ne bo na dan predstave moralo oditi radi pomanjkanja prostorov. Predstava je podobna igri »V znamenju križa«, ki bo pa imela sicer še večji efekt kakor »V znamenju križa«. Torej urno in brez odloga si naročite vstopnice.
Iz Ptuja. Kakor že naznanjeno, vprizori se na praznik dne 19. marca v dvorani Narodnega doma v drugič »Naša kri« pri znižanih cenah. Začetek točno ob pol 4. popojdne. Gostuje g. M. V a u h n i k iz Maribora. Vabimo cenj. občinstvo, zlasti iz dežele, da pohiti ta dan v velikem številu v Narodni dom.
Zahvala. Podpisana Zveza si uso-ja za velikonočni podporni dar 100 K izreči svojo zahvalo slavnemu obrambnemu društvu »Branibor« v Ljubljani z željo, naj bi se obrtniki temu za obrtni stan vedno naklonjenemu velevažnemu društvu izkazali hvaležni z vsestranskim pristopom. Zveza južnoštajerskih obrtnih zadrug. — Predsednik: Zupane.
Kakšne so koroške utrakvistiČ-ne šole. Guštanjska utrakvistična šola ima nekega učitelja Linharta in učiteljico Duhovo iz Ljubljane. Obe te učni »moči« sta se izkazali zopet enkrat v pravi germanski luči. Ker so tri učenke te šole pozdravile učiteljico nemške šole v slovenskem jeziku, se je ta prišla pritožit na utrakvistično šolo in posledica je bila, da sta gori omenjeni učitelj in učiteljica zaprla učenke, jih zmerjala in psovala ter pestila, da morajo vsakega, pozdravljati le v blaženem nemškem jeziku, ker slovensKo itak noben človek ne razume. Najbolj žalostno na tem dejstvu pa je, da se doslej še ni našel nobeden, ki bi bil podučil prepotentne zagrizence o lepem vedenju in o ravnanju z otroci. Ali otroci domačinov že v šoli ne bodo imeli več miru pred germanskimi hujskači?
Dva sleparja. V neki hotel v Trbižu sta prišla 14. t. m. dva potnika ter sta hotela plačati svoj zapitek v zlatu. Ker natakarica ni mogla menjati, sta plačala z drobižem ter jo prosila, da zmenja vsakemu pet-kronski tolar. Ko je natakarica poiskala pet kron in položila na mizo, so jo slučajno poklicali v drugo sobo. Ta trenutek sta porabila oba sleparja, da sta vzela denar in izginila. Na kolodvoru sta si kupila vozne listke y Ljubljano. Brzojavili pa so za njima in na Jesenicah so ju orožniki aretirali.
Primorsko.
Odlikovanje. Cesar Je podelil ravnatelju pomožnih uradov na c. kr. finančnem ravnateljstvu v Trstu, gospodu Oskarju Schrevu zlati zaslužni križec s krono.
Posledica Italijanskih nasDstev na Revoitelli. Kakor se uradno poro-
ča, ostane Revoltella za nedoločen čas zaprta. Predavanja na tej šoli so bila že v soboto sistirana. Ravnateljstvo je baje že odredilo strogo preiskavo zadnjih dogodkov. Kot protest proti italijanskim nasilstvotn je bilo. Kakor poročajo z Reke, na Sušaku napovedano zborovanje, katero pa je bilo prepovedano. Kljub temu se je posrečilo, da je bila pozneje prepoved preklicana. Zborovanja na Sušaku se je udeležila ogromna množica, ki je ogorčeno protestirala proti divjaštvu italijanskih dijakov na visoki trgovski šoli Revoltella.
Zopetna nasilstva. V Trstu Italijani naravnost besne proti Slovencem. Tako je napadla tudi v soboto zvečer neka italijanska tolpa iz boljše družbe dva Slovenca in sicer nekega Miho Lukača in nekega Jos pa Mahneta. Nekdo je udaril Lukača z železno palico tako po glavi, da se je ta takoj nezavesten zgrudil, dočim se je Mahne napadalcev branil tako dolgo, da je prišla straža, pred katero so Italianissimi takoj pobegnili na vse strani. Lukača so morali prepeljati v bolnišnico. — V nedeljo zjutraj nekako ob 3. pa so našli v bližini kavarne »GiardinL« zidarja Ivana Remana, ki je imel več ran z nožem ter so mu bila predrta tudi pljuča. Ali gre tudi tu za podobno nasilstvo, še ni znano.
V Ajdovščini se vrši dne IS. t. m. ob 8. zvečer v dvorani g. Bratina zanimivo predavanje »O našem gospodarskem položaju«. Predava g. dr. Josip Agnelettc. Vstop prost.
Protest proti dogodkom v Trstu. Tudi v Splitu je prišlo do odmeva vsled dogodkov v Trstu. Hrvati so se zbrali na trgu in demonstrirali proti italijanskim nasilstvotn. Neka gruča mlajših ljudi je razbila tudi šipe na neki italijanski hiši.
Ponarejene poštne nakaznice. V zadnjem času je bilo v Trstu izplačanih več poštnih nakaznic, oddanih pri poštni filijalki št. 3 ter naslovljenih na ime Francesco Perich. Nakazane so bile večje vsote. Sedaj se je izkazalo, da so bile nakaznice ponarejene. O storilcu ni sledu.
Reka - New York. Kakor se poroča iz Reke, ustanovi Cunardline na zahtevo ogrske vlade novo ogrsko paroplovno družbo Reka-New York. Za to pa je še treba, da se iz-premeni pogodba med to družbo in Austro-Americano.
Med Dalmatinci in Arabci. V staromestni gostilni »Alta bella Ve-nezia« so se sprli trije Dalmatinci z dvema arabskima kurjačema, najbrže zaradi neke deklice. Tekom pretepa je er?en izmed Dalmatincev hotel udariti Arabca s stolom, ta pa ga je zabodel z nožem v vrat. Dalmati-nec. 28!etni kurjač Juresić iz Metkovića je kmalu nato umrl. Morilec pravi, da je Osman Ahmed iz Adena.
Dan mladine.
Dunaj, 15. marca 1914.
Dne 11. t. m. je obhajala dunajska napredna mladina pomemben praznik. Na ta dan je namreč priredila »Slovenija pokojnemu Aškercu akademijo pod naslovom »AšKerčev večer«. Program navedenega večera ni bil preobširen, pa vendar dovolj raznovrsten, da je zapustil v pričujoči mladini (ker navzoča je bila v pretežni večini mladina) prijeten vtisk.
V začetku večera nam je orisal g. dr. Prijatelj Antona Aškerca kot boritelja za največje človeške vrednote. Boj za resnico je bila vsebina njegovega plodonosnega življenja. G. govornik nam ni govoril o pesniku balad in romanc, temveč o možu boritelju, propagatorju napredka in svobodne misli. Mogočno je učinkoval kontrast. Na eni strani narod klerikalen, zasužnjen, na drugi mož, bo-ritelj. titan. Govor je navzočo mladino popolnoma osvojil in nehote smo stiskali pesti in se zaklinjali v svoji notranjosti, da hočemo pesnika posnemati v njegovem nevtrudljivem boju za najvišje človeške vrednote. Hočemo biti fanatiki resnice in fanatiki v boju zoper škodljivce slovenskega naroda. Naravnost fascinuioče je vplival apel govornikov na koncu: Mladeniči polni krvi in ognja, ki greste v domovino, bodite v boju za narodov prospeh možje Antona Aškerca. Nato je recitiral tov. Ig. Gruden par Aškerčevih balad. Recitacija je bila v splošnem dobra, samo mestoma bi si bili želeli krepkejšega po-vdarka. Najlepša je bila balada o Čožotih, kateri je prisoditi sploh prvenstvo   med »Jadranskimi biseri«.
Ga. Jeanetta pl. Foedranspergo-va nam je zapela par pesmi in dve ariji. Njen glas je prišel do popolne veljave še le pri zadnji njeni točki. Ker je g. I. Rijavec nenadoma zbolel, je sodeloval kot njegov namestnik g. I. Trost. gojenec dunajskega konservatorija, virtuoz na gosli.
Kakor povedano, je bil večer
namenjen mladini, oni mladini, ki ji
ni vseeno, ali zre slovenski narod v
Rim, ali na Dunaj, ali pa veruje v lastno silo, v lastni paradiž.
Dnevne vesti.
— Iz kluba občinskih svetnikov narodno - napredne stranke v LJubljani smo prejeli: Gospodje iz kluba
klerikalnih mestnih svetnikov so zadnjo soboto v »Slovencu« priobčili nekako uradno izjavo, s katero opravičujejo svoje glasovanje pii zadnji seji mestnega sveta. Ali so se gospodje prea javnostjo opravičili ali ne, to nas malo briga; ravnotako nas ne briga precej odurna polemika z naprednim časopisjem. Vidi se :iam pa v interesu mestne uprave umestno pečati se s to ne preveč duhovito izjavo gg. Lillega in tovarišev. Zrasla je na zelniku tiste površnosti in neresnosti in — skoro bi dejali — neprostovoljne naivnosti, katera diči krdelo naših klerikalcev v mestnem svetu ljubljanskem. Najprej pravijo, da so glasovali proti povišanju deželnih doklad, ker so sami prepričani, da dežela Ljubljano preveč obremenjuje. To priznanje se vzame v vednost, ker je ta točka v celi izjavi edina, ki je resna, seve če je odkritosrčna. Na drugem mestu pa na-glašajo gg. Lilleg in tovariši, da so glasovali proti zvišanju deželnih doklad, ker hočejo ostati dosledni. In to doslednost nočejo kazati v tem, da bodo v bodoče proti vsaKemu na-daljnemu povišanju doklad od katerekoli strani. S tem pa bode Ljubljani brez dvojbe pomagano, posebno če pomislimo, da Ljubljana med vsemi deželnimi mesti skoro najmanjše doklade pobira. Kako si gg. Lilleg in tovariši položaj predstavljajo, da naj mesto izhaja s 35% doklado, dočim pobira dežela 75^, nam ni jasno; jasno nam pa je. da ta gospoda v mestnem svetu ne bo smela ničesar zahtevati,ker se ji bodo z njeno izjavo vsikdar lahko zamašila usta. Sicer je pa brezuspešno s takimi mestnimi svetovalci se pričkati, ker Ljubljana ne bo mogla kreniti s pota mirnega napredka in naj se gg. Lilleg in Šte-fe temu še toliko upirata! Pametno ljubljansko meščanstvo pač dobro ve, da se iz nič ničesar narediti ne da in da bo morala občina, ako bi hotela ustreči zahtevam, katere se od vseh strani na to mesto stavijo, skrbeti za nove dohodke. Če pa hočeta Lilleg in Stefe priti na magistrat kot avtomata, od katerih bodo rumeni cekini leteli, potem je sklep kluba S. L. S. mestnih svetovalcev utemeljen, potem bodo v* istini smeli glasovati proti povišanju doklad od katerekoli strani. Če pa Lilleg in Stefe omenjene naloge prevzeti nočeta ali morda ne moreta, potem pa je sklep klerikalnega kluba izviral iz najbolj bedaste — v dr. Krekovem smislu — demagogije, katera razsodnemu človeku prav čisto nič ne imponira. Ta v govoru stoječa izjava obsega še drugi dve točki, na kateri se moramo nekoliko ozreti. V izjavi se poje tista znana pesem o našem deželnem odboru, da namreč mestni svet ljubljanski ne živi noč in dan v trepetajočem respektu pred r enje-no oblastjo in da z županom \ "ed ne leži teden za tednom na trebuhu pred gospodom deželnim glavarjem' Pesem o tem ostudnem servilizn i nam že do grla preseda. Deželni dvorec vendar ni nikaka mošeja, v katero bi smel človek le takrat vstopiti, če je pred vratmi izzul čevlje in gospod deželni glavar gotovo noče biti kak kitajski mandarin, pred katerega bi se moral župan le s trebuhom ob tleh priplaziti. Po našem mnenju mora vsak deželni odbor uradovati po obstoječih postavah in po pošteni vesti. Če ima Ljubljana pravico kaj zahtevati od deželne vrhovne oblasti, potem se ji mora to dati brez ozira na to, katera politična stranka ima večino na ljubljanskem magistratu. In ravno gg. Lilleg in tovariši so dali deželnemu odboru v svoji izjavi naj-občutnejšo brco trdeč, da bi deželni odbor Ljubljani marsikaj dovolil, če bi druga stranka — prejkone stranka gg. Lillega in Stefeta — vladala na magistratu. S takimi nazori se deželnemu odboru in gospodu deželnemu glavarju pritisne na čelo pečat politične pristranosti in vrhovna deželna oblastnija se potisne na nivo političnega svinjaka, kjer prešički vsakega pohrustajo, ki z njimi ne kruli. Sicer pa. gospodje, bodimo pravični! Ali res sedanja mestna uprava proti deželnemu odboru tako postopa, da so očitki izjave utemeljeni? Ali sedanji župan v istini uganja kako pogubonosno opozicijo ali pa vsaj kako pasivno rezistenco proti deželnemu odboru? Vse to so same domišljije, ki so se tzkuhale v glavi gg. Lillega in Stefeta. Mestna uprava si je vsikdar v polni svesti svt "h dolžnosti nasproti deželnemu odboru, podvrže se skoro vsaki re-
šitvi smešnih Kregar - šteietovin pritožb m brez ugovora prenaša deželnega odbora revizijo, ki traja sedaj že skoro štiri mesece na ljubljanskem magistratu. Da so gospodje v svoji izjavi pogreli tudi račune mestne občine, je naravno; saj so ti računi edina kost, na kateri glodajo že mesece in mesece. Trditev, da je Ljubljano v tem pogledu primerjati zadnji hribovski vasi, je tako abotno neumna, da skoro ne zasluži resnega odgovora, Nikdo ni trdil, da Ljubljana ni zapisovala vsakoletnih svojih dohodkov in izdatkov in izključeno je, da bi revizija deželnega odbora dognala kako poneverjenje. Vse se suče samo in zgolj le okrog zneskov, ki so se porabili za druge namene, nego je v to bil privolil deželni zbor. To je sicer nepravilnost, ali vendar le nekaka formalna nepravilnost, ker so se z izdanimi zneski napravile reči, ki so še danes tukaj in ki gotovo služijo v korist ljubljanskega mesta. Ena stvar pa je, o kateri gospodje v svoji izjavi molče, o kateri bi pa pravzaprav morali najbolj kričati. In ta stvar je, da deželni odbor sam postopa z nekako pasivno rezistenco, da namreč najvažnejše zadeve, ki se tičejo mesta, ne rešuje. Tukaj imamo pred očmi predvsem revizijo na magistratu, proti kateri se župan niti s prstom ni uprl in katera bi pri dobri volji deželnega odbora bila davno že lahko rešena. Pozabiti pa tudi ne smemo, da pritožba, ki je bila julija meseca 1912 vložena proti proračunu za leto 1913, še danes ni rešena. Tudi o kaki rešitvi pritožbe proti proračunu za leto 1914. še danes ni sluha ne duha. — Proti takemu uradovanju naj se gopodje iz klerikalnega kluba pritožujejo, ker je v resnici precej škandalozno in pravne države nevredno. Deželni odbor ima svoje pravice, Česar nihče ne taji. ima pa tudi svoje dolžnosti. Nikakor torej ne gre, da bi bahato sedel na svojih pravicah, svoje dolžnosti pa skrival pod svojimi podplati. Tukaj je torej tisti Ro-dos, kjer Liileg in Štefe lahko pleše-ta politični svoj tango, mesto da bi izdajala smešne izjave, kakor je bila ona v sobotnem »Slovencu«!
-r Kar po vrsti! Takole meseca novembra lanskega leta so deželni mogotci odredili revizijo gospodarstva mestne občine ljubljanske ter poverili ta posel posebni komisiji, obstoječi iz 10 deželnih uradnikov. Ta komisija »deluje« že sedaj malo-dane pol leta, pa še ni dala od sebe nobenih drugih fig. kakor tiste, ki jih prekrojene in s smrdečo gnojnico prepojene priobčuje v gotovih presledkih poštenjak Štefe v »Sloven-čevih« predalih. Za Ljubljano je na to prišla na vrsto Idrija. Tudi tam je revizijska komisija že tedne in tedne na delu. a o rezultatu te revizije še ni ničesar slišati. No, zdi se, da se je deželnih kristjanov polotil neke vrste revizijski furor, zakaj v sobotni seji deželnega odbora se je sklenilo, da se ima revidirati tudi gospodarstvo mestne občine v Postojni, in se je poveril ta posel dvema deželnima uradnikoma. Torej sedaj je na vrsti Postojna in stavili bi glavo, da bo velemožni deželni odbor v kratkem zopet sklenil, da se izvrši revizija še v drugih občinah, ki so v naprednih rokah, kakor na primer v Novem mestu. Kranju, Metliki itd. Nimamo prav ničesar proti zares stvarnim revizijam, ki so vselej ne samo umestne, marveč tudi koristne, odločno pa zavračamo take revizije, ki nosijo že vnaprej pečat pristranosti in st<-ankarstva in ki niso ničesar drugega, kakor navadno politično šikaniranje, namenjeno zgolj v to, da se županom in obč. zastopom, ki ne trobijo v klerikalni rog, pokaže in dokaže moč velemožne deželne gosposke in se jih po možnosti diskredi-t a v javnosti. Deželni odbor pa je cdredii revizijo mestnega gospodarstva v Ljubljani. Idriji in Postojni ne morda iz stvarnih razlogov, maiv-č zgolj iz strankarskih in političnih, ker so imenovane občine v naprednih oziroma protiklerikainih rokah. V tem grmu tiči zajec! Če je že deželna gosposka tako vneta za red v občinah, zakaj se tako previdno izogiba odrediti revizije tudi v klerikalnih občinah? In tu bi bile nemara revizije nekoliko bolj potrebne, kakor na primer v Ljubljani, Idriji in Postojni. Vemo na primer za klerikalno občino, kjer se je županu sodno dokazalo, da je občino osleparii fai oškodoval za lepe novce, vendar se deželnemu odboru ni zdelo potrebno poslati v dotično občino revizijsko komisijo. A takih klerikalnih občin je več! Tu, tu, deželni kristjani, bi bilo potrebno, da bi zastavili veliko metlo!
4- »Grazer Tagblatt« na smrtni postelji. »Grazer Tagblatt«, ta naj-strupenejši sovražnik vsega, kar je slovensko, ta propagator nemškega gospodstva od Delta do Adrije, leži v agoniji in njegovi zdravniki mu na-
povedujejo bližajoči se konec. Upravništvo »Grazer Tagblatta« namreč razpošilja naročnikom zaupna pisma, v katerem se jim naznanja, da preneha list izhajati s 1. aprilom t. I., ako se ne zavežejo, da bodo vsaj dve leti vsako četrtletje plačevali poleg redne naročnine še najmanj 1 krono. To obvezno izjavo morajo naročniki poslati najkasneje do 20. t. m., sicer list 1. aprila ne izide več. »Grazer Tagblatt« stoji torej pred propadom, ako ga v zadnjem trenotku ne rešijo katastrofe naročniki, kar pa je zelo dvomljivo. Slovenci, proti katerim je ta list osredotočil vso borbo in katerim je največ škodoval s svojimi podlimi in zlobnimi denuicijacijami, za »Grazer Tagblattom-< seveda ne bomo pretakali solza!
— Dež. poslanec g. Fr. Koša k je
snoči po dolgem bolehanju umrl. Pokojnik je bil celih 37 let župan na Grosupljem in skoro 20 let deželni poslanec ter je vžival simpatije v vseh krofih. Prijazni skromni pokojnik je v deželnem zboru sicer pripadal klerikalni stranki, a je bil v njenih vrstah gotovo eden najbolj zmernih in najbolj koncilijantnih mož ter je marsikdaj z bridkostjo priznaval, da gre njegova stranka v mnogih stvareh predaleč. Za njegove zasluge kot župan je bil odlikovan z zlatim križcem. Blag mu spomin!
- Objava zveze avstrijskih državnih računskih uradnikov. Minuli mesec je zborovala zveza avstrijskih državnih računskih uradnikov na Dunaju. Na tej skupščini se je soglasno sklenilo pojasniti občinstvu, da službena pragmatiKa ni donesla uradništvu nikakega zboljšanja plač, ampak se je le uvedlo časovno napredovanje, to se pravi uradnik doseže po gotovi dobi let prejemke višjega plačilnega razreda, če je dobro kvalifikovan; ni mu torej treba čakati, da slučajno avanzira na mesto, ki je izpraznjeno vsled smrti ali upokojitve prednika. Gmotni položaj se zboljša po časovnem napredovanju le majhnemu delu uradništva in še to le momentano. Prej ko slej mora tedaj organizacija stremiti po tem, da se res zvišajo prejemki uradništva. Službena pragmatika zlasti ne ustreza želji računskih uradnikov, ki so po izobrazbi, ki jo za računsko službo predpisuje cesarska naredba z dne 21. novembra 1866, upravičeno upali, da jih vlada uvrsti v kategorijo B in ne C Časovnega napredovanja; avstrijski državni računski uradniki, bodo tedaj tudi še nadalje delali na to, da vlada ustreže tej pravični, tedaj upravičeni žeji. Ker je ravno računska in kontrolna služba za urejeno državno gospodarstvo tolike važnosti in si mora računski uradnik še le potom zasebnega študija za časa službovanja pridobiti vse tisto obsežno znanje postav in predpisov, ki ga zahteva njegova služba, zato je treba, da se kur z na univerzi za državno računovodstvo tako spopolni in razširi, da si bodo obiskovalci tega kurza že pred vstopom v državno računsko službo pridobili vse znanosti, ki jih potrebujejo v svoji stroki. Redni obisk tega kurza je dovoliti le maturantom gimnazije ali realke. Na tej skupščini se je slednjič sklenilo tudi delati na to. da se zvišajo prejemki vdov in sirot, ker že dolgo več ne odgovarjajo sedanjim cenam živ-Ijenskih potrebščin. Organizacija računskih uradnikov bode tudi v bodoče v splošnih uradniških zadevah delovala skupno z drugimi uradniškimi organizacijami, pri tem pa vedno varovala koristi svojih članov.
— Nov ustanovnik »Matice Slovenske«. Predsednik »Matice Hrvatske« dr. Oton Kučera je stopil v krog utanovnikov »Matice Slovenske«.
— Gosposvetsko polje ob 500-letnici vstoličenja zadnjega koroškega vojvode. Pod tem naslovom je priredila »Akademija« včeraj v veliki dvorani »Mestnega doma« javno predavanje. Predaval je profesor g-Robert K e n d a, že takoj pri nastopu pozdravljen s ploskanjem, od mnogoštevilno došlih poslušalcev. Zlasti mnogoštevilno je bila navzoča pri predavanju šolska mladina, ki je napolnila skoro celo dvorano. Tako izredno velik obisk je pri predavanjih le malokdaj zaznamovati in je mogoč le, če je tangirana narodna zavest in patrijotizem. Občinstvo je sledilo predavanju z največjim zanimanjem in ni štedilo s pohvalo predavatelju, čegar besede so vedele užgati v mladih srcih iskro domoljubja.
— 28letnlca zvestega službovanja. Te dni obhaja gospa Josipina Bolte roj. Burger 251etnico svojega zvestega službovanja pri znani tvrd-ki Franc Szantner. Redek slučaj je to, zato je treba čestitati gospodarju, kakor uslužbenki.
— Nadzorovanje izseljencev. Vsled ukrepa ministrstva za notranje stvari se Je na kolodvorih in tudi v ždezniSkih vlakih upeUalo strožje I
nadzorovanje izseljencev. Potnike, osobito vojaške obvezance, ki mislijo potovati v inozemstvo, se bo na podlagi obstoječih predpisov, posebno v smislu § 13. ministrskega razglasa z dne 10. maja 1867, drž. zak. št. 80 pozvalo, da se izkažejo s potnimi listinami. Vsak potnik je obvezan oblastvenim organom, ki se izkažejo z legitimacijo, svoje potne listine pokazati. Tako revizijo se bo na dotične m izkazilu s prilepljenjem revizijske znamke potrdilo.
Krščansko - katoliški župan v Mostah zloglasni Joža Oražem, ljubljenec deželnega odbora, vzjr krščanske čistosti in zakonske zvestobe, pričakuje vesel dogodek izven svoje rodbine. Kdor hoče kaj natančnejšega izvedeti, naj se potrudi mimo njegove hiše, kjer je slišati neprestani kreg in prepir radi bodočega novega državljančiča. No, pa kljub temu so oča Oražem katoliški vzornik, radi katerega so deželni mogotci odpustili paznika Bučarja, ker le-tega žena ni hotela služiti njegovi pohotnosti.
Ljubimkanje, ljubavni roman v 3 delih Artur Schnitzlerja, v glavni vlogi Valdemar Psilander se predvaja danes v kinematografu »Ideal«. Roman »ljubimkanje« v filmu imel bode gotovo enako velik literaričen uspeh, kakor na odru. Od petka 20. do četrtka 26. Življenje in trpljenje Jezusa Kristusa. Ta film je izdelek znane svetovne tvrdke Pathe Freres in je najnovejša, popolnoma kolorirana vprizoriiev pasionskih iger. Ta film je velezanimiv ne le po svojem zadržanju, marveč tudi po umetniški inscenaciji, mojstrski igri. vzorni fotografiji in očarujoči koloraciji, tako da bode gotovo vsakega obiskovalca zadovoljil.
Samomor. Danes zjutraj si je Josip Rape. oženjen vratar v predilnici, rojen 1870. 1. v Ljubljani, pristojen v Rafolče, z nožem prerezal vrat. Dobili so ga nezavestnega ležati v krvi in ga z rešilnim vozom prepeljali v deželno bolnišnico, kjer je kmalu nato umrl Mož je že delj časa bolehal in opažali so, da se mu je v zadnjem času večkrat malo bledlo. Samomor je izvršil v svoji baraki, vesti o kakem umoru so neutemeljene.
Senzacijonelen pobeg. K tozadevni včerajšnji notici o begu Jereba iz ljubljanskih zaporov, poročamo dodatno, da je predrgnil Jereb omrežje na oknu z nožem in da so ga prijeli v Borovnici.
Izgubljene stvari v času od 1. do 15. marca 1914. 1 sivo krilo. 1 lOkronski bankovec, 1 denarnica s 110 K, 1 zlat uhan, 1 ročna torbica z 68—70 K denarja, 1 denarnica s 12 K. 1 črna pelerina, 1 belo konjsko po-grinjalo, 1 zlata moška ura z 2 za-klopcema, 1 denarnica z zlatim prstanom, 1 kuverta s 4 lOkronskimi bankovci, 1 lOkronski bankovec, 1 denarnica s 4 K. 1 srebrna vratna, verižica, 1 srebrna vratna verižica, 1 srebrna moška ura, 1 rjava denarnica z 11—12 K, 1 rjava denarnica s 13 K 08 v, 1 ročna torbica stvaljena z biserno matico. Te stvari je izročiti policiji. — Najdene stvari v času od 1. do 15. marca 1934. 1 stara denarnica s 5 K 04 v, 2 lOkronska bankovca, 1 rjav klobuk za gospode. 1 lOkronski bankovec, 1 ročni voziček, 1 stara denarnica z verižico iz kovine, 1 lor-gneta iz železa, 1 ročna torbica s 14 K 06 v. 1 zlat prtan z 1 diamantom, 1 delavska knjižica na ime »Verzoia«. Te stvari se dobe pri c. kr. policijskem ravnateljstvu.
Korodira obpamh?.
Ciril - Metodova podružnica v Kranjski gori ima v nedeljo dne 22. sušca ob pol 6. popoldne v hotelu »Slavec« svoj redni občni zbor. Poroča stari odbor in voli se nov odbor in delegatje. Pridite mnogoštevilno Člani in prijatelji družbe.
Društvena naznanila.
Zanimanje za jutrišnji ljudski koncert jublianskega »Zvona« je precejšnje, vendar ne gre predprodaja vstopnic tako od rok, kot bi se bilo z ozirom na pomen koncerta pričakovati moralo. Da se ga lahko udeleže tudi trgovski nastavljenci, ki so pred praznikom dlje časa v službi zaposleni, se je nastavil začetk koncerta nekoliko po osmi uri. — Prijatelji petja, kupujte vstopnice in agitirajte za čim večjo udeležbo!
Kabaretna družba »Laterna«, katera nastopi jutri, v sredo 18. t. m. na večeru Narodne čitalnice, je neverjetno bujno sestavljenia: ljubljanska subreta, vročekrvna Španjolka, čikoška dvojica iz kraljestva viteške paprike, divji cowboyi iz dalnjih prerij, vodopristna nigerčka, pregrešni »Tango brasiliano« takoj poleg Čveteroperesnega ensembla »La fur-lana», internacijonalni pevec - humorist, gracijozne Parižanke poleg mračnih skandinavskih kino - igral-*
Stran 4.
•SLOVENSKI NAROD", dne 17. marca 1914.
" * - i -
62. Štev.
cev. Cela zmešnjava. Začetek točno ob pol 9. zvečer. Posetniki naj se radi reda in mini v resnic! na to ozirajo, ker bi se sicer obširni program ne mogel gladko razvijati. Zaradi delnega pokritja precejšnjih stroškov se Je določila vstopnina, in sicer: za člane 1 K, za člane z rodbino skupno 3 K, za nečlane po 2 K. Posluša se udobno pri pogrnjenih mizah. Po končanem sporedu sestanek »Later-nec z občinstvom in — ples.
Gospodarsko in izobraževalno društvo za Dvorski okraj. V našem včerajšnjem poročilu popravljamo, da je bil za odbornika izvoljen gosp. Kraigher, hišni posestnik in krojaški mojster in za pregledovalca računov gosp. dr. O r a ž e n.
Društvo slovenskih trgovskih sotrudnikov v LJubljani vljudno vabi cenj. gg. kolege na VIL redni občni zbor, ki se vrši v soboto, dne 21. marca točno ob 9. zv. v salonu restavracije »Perles« z običajnim dnevnim redom. Cenj. gg. Člane se prosi, da se istega polnoštevilno udeleže.
-Slavec . 31. občni zbor pevskega društva »Slavec« se je vršil v nedeljo v društvenih prostorih v »Narodnem domu« pri vsestransko ugodni in zadovoljivi udeležbi. Zborovanje je otvoril predsednik gosp. Dražil, ki je po pozdravu udeležencev dmenoval za zapisnikarja g. Hladnika Iv., za overovatelza zapisnika pa gg. Iv. V e h a r j a in Iv. Bogataja. Konštatiral je sklepčnost občnega zbora in je med drugim poudarjal, da je poteklo to leto jako ugodno. Pred vsem se je spominjal dejstva, da se je pevski zbor »Slavca« pomladil z mladimi močmi, predvsem z novim ženskim pevskim zborom. Pozdravil je novi mešani zbor in tudi vrle mlajše pevce, ki so vstopili tekom minolega leta k društvu-xSlavec« je razvijal svoje delovanje v širni domači zemlji. Razprostrl pa je svoja krila tudi čez meje domače zemlje in ožje domovine, te zanesel našo lepo slovensko pesem na jug k bratom Hrvatom in na sever med naše brate Čehe. Nadalje je omenjal predsednik v kratkih besedah notranje delovanje društva. Spomnil se je umrlih članov, povodom Česar so se dvignili zborovalci s sedežev in je pozval končno vse navzoče k vztrajnemu in složnemu delu v prid slovenski narodni in umetni pesmi. V slogi je moč! Nato je podal tajnik gosp. Ludovik F r at i n a svoje tajniško poročilo. Iz tega poročila, ki je oako temeljito in dobro sestavljeno, posnamemo sledeče: »Slavec« je deloval v minolem letu vsestransko [jako agilno in tudi uspešno. Poleg internih stvari omenjam predvsem javne prireditve našega društva. Vršile so se: Pomladanska veselica, podoknica nevesti Bahovca mL, udeležba pri pogrebu soproge podpornega člana gosp. Oblaka, udeležba povodom petdesetletnice »Čitalnice« v Kranju, izlet čez Vintgar na Bled, pogreb pevca Al. Gorjupa, vrtna veselica pri »Novem svetu«, pogreb podporne članice ge. Zabu-kovčeve, Martinov večer, društveni zabavni večer, prireditev povodom 251etnice podpredsednika gosp. M. Oblaka, pogreb gosp. Prevca in g. Mullerja. Poleg tega je priredilo društvo tekom minolega leta več jako dobro uspelih društvenih večerov. Kot običajno vsako leto, je imelo društvo tudi letos svoje plesne vaje, katere je vodil konc. plesni učitelj g. Ljudevit Č e r n e ml. Zaključni ven-ček se je vršil dne 14. februarja, ki je uspel jako ugodno. 2e izza več let so znane v Ljubljani maskarade pevskega društva »Slaveckatere obiskuje vse občinstvo, skoro bi rekel, brez izjeme stanov. Tudi letošnja Slavčeva maskarada, ki se je vršila dne 22. februarja, je uspela izborno. Nato se je spominjal tajnik gosp. F r a t i n a umrlih članov, in sicer: Al. Gorjup, Iv. Adamič, ga. Eliz. Za-bukovec, g. Miiller Julij in Arenštajn Vaclav, ter ustanovitelj gosp. Josip Prevc. Društvo je štelo v tekočem letu v ženskem zboru 26 izvršujočih članic, v moškem zboru 40 izvršujočih članov, dalje 5 častnih članov, 32 ustanovnih članov in 187 podpornih članov. — Društvo »Slavec je tudi član več drugih društev. — Iz blagaj-nikovega poročila, poročevalec gosp. M i c c u I i n i č, posnamemo, da je imelo društvo tekom leta 5246 kron 50 vin. dohodkov in 4872 K 35 vin. stroškov. Na predlog gosp. Hlad-n i k a je dobil blagajnik, odnosno cel odbor absolutorij. S priznanjem je bilo sprejeto tudi tajnikovo poročilo. Volitve: Izvoljeni so bili: predsednik gosp. Dražil Iv.*, podpredsednik g. Bogataj Iv.; tajnik g. Fra t ina Lud.; blagajnik gosp. Micculi-n i č Rud.; odborniki gg.: Hladnik Ivan., Bogataj Makso, J a n č i -gaj Ivan star, Podržaj Fr. in Baraga Lud. Za namestnike gg.: V e h a r Ig., H ii b s c h e r Jos. in Hubad Josip; za revizorja gg.: Krmec Ivan in Grošelj Jernel in za namestnika gosp. Plorjan-č i Č Stanka V ženskem zboru so bi-
le izvoljena gdč. I ž a n c Melita, kot načelnica; U r a n i č Dora, podnačel-nica in Slanovec Marija kot na« mestnica. Zastavonoša Ve kar Ig.; 1. namestnik Knez Anton in 2. namestnik Miklavčič Anton. Po daljši debati glede raznih internih stvari, posebno glede letošnjega Jubileja, Je nato predsednik s krepkim pozivom na novo vztrajno delo zaključil zborovanje.
Pevsko društvo »Zvon« v šmart-
nem pri Litiji je v nedeljo pri občnem zboru soglasno izvolilo kot častna člana za zasluge, ki sta si jih pridobila za to društvo gdč. Kristino Demšarjev o, sedaj učiteljico v Cerkljah pri Krškem in gosp. Ivana Razborška, posestnika in trgovca v Šmartnem pri Litiji, čestitamo!
Občni zbor Radovljiške podružnice Slov.  planinskega  društva se
vrši dne 29. marca 1914 ob 3. uri popoldne v prostorih g. Peternela na Bledu (Rečica) hotel Triglav z običajnim dnevnim redom.
Jeseniški Sokol. Bratskim narodnim društvom in vsem rodoljubom širom Slovenije. Letos dne 7. junija praznuje Jeseniški Sokol lOlet-nico svojega obstanka. Minulo je 10 let, odkar se je vsadilo sokolsko seme na ogrožena jeseniška tla, 10 let, odkar je prvič zagrmelo iz mladih Sokolskih grl na ušesa nemškemu molohu: do sem in ne dalje. Kdor je pazno zasledoval delovanje Jeseniškega Sokola, je pač vsakdo prišel do zaključka, da toliko in tako strahovitega preganjanja ni preneslo še nobeno društvo kakor Jeseniški Sokol. Ali enkrat za vselej je treba priznati, da nad Jeseniškim Sokolom mnogo hujše in silovitejše divja rodni brat, slovenski klerikalec, oziroma slovenski duhovnik kakor pa nemški kapital. Sicer pa se nad Jeseniškim Sokolom v polni meri uresničujejo besede pokojnega Aškerca, ki je dejal, da od severa nam nemški meč se bliska, od juga sem pa križ na nas pritiska. 2e ob rojstvu zaro-tili so se vsi sovražniki domovine, vsi fanatični rimski inkvizitorji, da hočejo in morajo uničiti našega Sokola, kar pa se jim seveda ni posrečilo. Ovirano je sicer bilo sokolsko delo. nikakor pa ne preprečeno. Jeseniški Sokol je vestno izpolnjeval svojo vzvišeno nalogo. To dokazujejo mnogoštevilne diplome, katere so priborili bratje na vseh večjih sokolskih prireditvah, kakor v Pragi, v Zagrebu, v Ljubljani itd. to izpričujejo tudi imena nekaterih br. telovadcev a!a Pristov in Rabič in drugi, ki jih je vzgojil Jeseniški Sokol in jih poslal na svetovna tekmovališča. A ne samo na telovadnem, ampak tudi na splošno izobraževalnem polju si je stekel Jeseniški Sokol mnogo zaslug. Omeniam samo Gledališko društvo, to dete Jeseniškega Sokola, ki je danes eno prvih na deželi. In narodna samozavest, kje bi že bila brez Sokola. Seveda napačno bi bilo mnenje, da so po desetletnem Soko-lovanju vse nevarnosti, ki grozijo slovenski stvari na Jesenicah, že odpravljena. Ne, bolj kot kdaj so vroča Jeseniška tla in bolj kot kdaj prej so v nevarnosti Jesenice in sploh vsa gornja dolina, da pade lepega ne s pomočjo brezdomovinskega klerikalizma v nemško žrelo, v roke em-škega kapitala. Treba je samo Konstatirati, da se na Jesenicah, oz: orna na Savi že dolgo Časa poleg nemške šole nahaja lepa stavba, na kateri se blesti Deutsche Turnhalie. In Jeseniški Sokol? On nima še svojega gnezda. Kakor rečeno, že v začetku je dan 7. junija dan Jeseniškega Sokola. Ta dan razvije Sokol svoj prapor. Brat Drenik, bivši učitelj našega Sokola, je na zadnjem občnem zboru dejal: »Kakor malo katero društvo, zaslužil je Jeseniški Sokol, da razvije prapor.« Obračamo se torej do vseh bratskih narodnih društev s prošnjo, da se pri določitvah svojih prireditev ozirajo na Jeseniškega Sokola. Vabimo že danes vsa bratska društva in vse rodoljube širom Slovenije, da svoje pomladanske izlete prirede v divno ogroženo Gorenjsko, da prihite na naše slavje, da nas navdušijo in nam dado poguma boreči se sokolski obmejni straži, da pokaže našim sovragom, da nismo osamljeni, ampak da vsa Slovenija gleda in podpira naše delo. Bratje Slovenci, spominjajte se v veseli družbi z majhnim darom Jeseniškega Sokola in njegove zastave. Za dom med bojni grom. J. R.
»Gledališko društvo« na Jesenicah naznanja, da ima v četrtek 19. t m. zvečer ob pol 8. uri v dvorani pri »Jelenu« na Savi slavnostno predstavo v proslavo 5001etnice zadnjega ustoličenja koroškega vojvode s sledečim sporedom: 1. Prolog. 2. »Na smrt obsojeni?« dramatska slika iz življenja koroških Slovencev. Spisal B. Meško. 3. Epilog. 4. Živa slika: Ustoličenje koroškega vojvode na gosposvetskim polju. Dvorana bo slavnostno  okrašena. Slavnostna
predstava se z istim sporedom ponovi v nedeljo 22. t m. ob pol 3. popoldne.
Odbor akad. društva »Jugoslavija« v Brnu, se je sestavil na zadnjem občnem zboru dne 9. marca 1914 sledeče: Predsednik: Makso pl. Domin i č, podpredsednik: Vladimir Miku ž, tajnik: Josip Suri-na, blagajnik: Rafo Arneri, knjižničar: Emil Gura!j, zapisnikar: Peter Zec, gospodar: Simon 11 i j i č , namestniki: K r e k o v i č, Lončar, Vagaja in Novak, revizorji: N. C v i I i č e v i č, M. Kodžič, V. Ac cetto in S. Maru š i č.
Umetnost
Slov. pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani priredi jutri, v sredo, dne 18. marca 1914 v veliki dvorani Mestnega doma Ljudski koncert. Sodelujejo: koncertna pevka gdč. Ivanka Hrastova (sopran), g. profesor dr. Fran Uešič, pianist g. Anton Trost in mešani zbor »Ljubljanskega Zvona« (65 pevk in pev-vec). Pevovodja g. Zorko Prelovec. Spored: 1. a) Dr. G. Krek: »Slika«, b) E. Adamič: »Večer«, mešana zb(,-ra. 2. a) H. Woif: »Čez noč«/ b) A. Dvorak: »Pesem% c) F. Taubert: »V tujini^, sopran s klavirjem. 3. J. Suk: a) »Legenda«, b) »Pomladanska idila«, klavir. 4. Matija Gubec, kmečki kralj, govori g. dr. Fran Ile-šič. 5. F. S. Vilhar: > Matija Gubec«, balada za soli in mešani zbor. Bariton solo poje g. I. Završan, tenor solo g. J. Lumbar,  bas  solo g. S. Pipp.
6. a) P. H. Sattner: »Ribička«, b) Z. Prelovec: »Tožba«, c) E. Adamič: »Trobentice«,   sopran   s klavirjem.
7. a) Lajovic: »Vodica čista se vila«, b) J. Pavčič: »Kaj ve misli«, mešana zbora. Začetek ob 8. zvečer. Konec ob pol 10. Vstopnina: Sedeži v I. vrsti po 3 K, od II. do IV. vrste po 2 K, od V. do XI. vrste po 1 K, stojišča po 60 v, za dijake po 30 v. Vstopnice so na prodaj v trafiki gdč. Jerice Dolenčeve v Prešernovi ulici in na večer koncerta pri blagajni. Besedila skladb po 10 v ravnotam.
Razged po slovanskem svetu.
— Stoletnica  pesnika Tarasa
Ševčenka. Ruski narod je nedavno tega slavil lOOletnico rojstva največjega maloruskega pesnika Tarasa Grigorjeviča Ševčenka, tega simpatičnega pevca Ukrajine in ruskih step. Takozvani »Ukrajinci«, ki hočejo iz maloruskega plemena ruskega naroda ustvariti poseben narod s posebnim književnim jezikom, so hoteli izrabiti ta Ševčenkov jubilej v svoje separatistične svrhe, ki jih podpirata po načelu »sej razdor in vladaj- avstrijska vlada in pangerman-ska propaganda na Pruskem. Zato se ta jubilej med ruskim narodom ni praznoval tako.kakor bi veliki pesnik to zaslužil. Ruska vlada namreč ni dala Sevčenkovega imena zlorabljati v separatistične namene in je vsled tega proslavo jubileja kolikor mogoče omejila, zlasti v krajih, kamor posega iz Galicije »ukranjiska« propaganda.
— Darilo bivše srbske kraljice. Vdova bivšega srbskega kralja Milana, kraljica Natalija, je darovala vseučilišču v Belgradu syoje velepo-sestvo, ki ga je podedovala po svojem sinu, pokojnemu kralju Aleksandru. Veleposestvo meri 11.000 hektarjev in je vredno 8 milijonov kron. Narodnemu muzeju v Belgradu je poklonila zbirko orožja, med katerim se nahaja tudi dragocena sablja, ki jo je poklonil sultan srbskemu knezu Mihajlu ob priliki, ko ga je Ie-ta posetil v Carigradu. Akademiji znanosti in umetnosti v Belgradu je darovala dragoceno in bogato knjižnico vladarskega doma Obrenovičev.
— Bivši bolgarski ministrski predsednik Gešov— narodni dobrotnik. Bolgarska vlada zgradi novo moderno poslopje za vseučilišče v Sofiji in sicer na krasnem prostoru med trgom Carja Osvoboditelja in trgom Carja Ferdinanda. Zemljišče, kjer se zgradi univerza, meri 3000 kvadratnih metrov in je last bivšega ministrskega predsednika in voditelja bolgarske narodne stranke Ivana Ev. Gešova, ki je, kakor je znano, eden najpremožnejših Bolgarov. Te dni je Gešov naznanil vladi, da proda potrebno zemljišče za vseučiliško poslopje za kupnino, ki jo določi oblastvena cenilna komisija« vso skupilo pa podari v svrho, da se zgradi Dijaški dom, v katerem naj brezplačno stanujejo slušatelji vseučilišča in drugih višjih šol, ki so sinovi revnih bolgarskih častnikov in vojakov, borečih se za domovino v vojnah leta 1912. in 1913. Da se zgradba tega doma omogoči. Je daroval Oešov še za zgradbo potrebno stavbišče v središču mesta v nfici groia Icnatieva*   Ife a* Mi
zgradi veliko moderno poslopje, ki bo imelo v pritličju prostore za prodajalne. Najemnina od teh lokalov naj se porablja za vzdrževanje poslopja, za nabavo pohištva, za razsvetljavo in kurjavo sob, v katerih bodo dijaki stanovali. Poslopje bo štirinadstropno in bo imelo sto sob. Dijaški dom bo stal 350.000 levov.
— Izlet hrvaških dijakov v Sofi-Jo. Hrvaški vseučiliščniki v Zagrebu, ki pripadajo frankovski stranki, so nameravali v svrho, da demonstrirajo proti Srbom, prirediti o velikonočnih počitnicah izlet v Sofijo. To svojo namero so sporočili bolgarskim vseučiliščnikom, prepričani, da jih bodo le-ti sprejeli z odprtimi rokami. A kdo popiše njihovo razočaranje, ko so dobili te dni iz Sofije odgovor, da še Bolgarija vedno žaluje, da bolgarska mladina v tem Času ne more prirejati nobenih svečanosti in da torej želi, naj hrvaški poset izostane.
— Srbsko gledališče v Skopiju.
Kakor je znano, je pred meseci do tal zgorelo srbsko gledališče v Skopiju. Da se čim najpreje zgradi novo gledališko poslopje, je mestna občina sklenila darovati za zgradbo potrebno stavbišče in 20.000 dinarjev. Znani srbski milijonar Lazar Dundžer-ski, veleposestnik v Novem Sadu, je podaril za gledališče 100.000 dinarjev. Ker je bilo poslopje tudi zavarovano za 30.000 dinarjev, je zgradba gledališča že v tem letu zagotovljena, to tem bolj, ker bo vse druge stroške vzela nase srbska vlada.
izpred jomica.
Obravnava pri okrožnem   sodišču v Novem mestu.
Vojvodina Kranjska na razbitih loncih. Povest o vojvodini Kranjski na razbitih loncih se je pri obravnavi v petek popoldne pred novomeškim sodiščem končala — vsaj za enkrat, če zaradi razbitih loncev toženi vojvoda g. dr. Šusteršič sam hoče, da se ta roman samo zaradi malenkostne odškodnine, ki jo ima dežela poškodovanemu kmetu-lon-Čarju povrniti, še nadaljuje še v večjo čast in slavo dežele kranjske, je to njegova reč, oziroma bi bila tudi stvar ubogih deželnih davkoplačevalcev. Zgodba, ki se že skoro skozi eno leto mrcvari, je pa ta-le: Kakor znano, so si klerikalci, ko so dobili vojvodinjo Kranjsko v svoje roke, omislili kar več avtomobilov, ki na deželne stroške vozarijo slavno gospodo po zabavah in agitacijah križem po deželi. Tako se je mali eksce-lenca deželni finančni minister dr. Lampe dne 5» junija 1913 vozil z deželnim avtomobilom preko Novega mesta v Kostanjevico. V strmih in ostrih ovinkih v Struški hosti se je deželni avtomobil skoro zaletel v voz, na katerem je peljal svoje lonce in sklede lončar Vene od Sv. Križa pri Kostanjevici. Voz je bil visoko naložen z lončeno posodo. Ker je deželni avtomobil s tako naglico in hrupom privozil okoli ostrega ovinka, so se sicer neplašljivi konji spia-šili; voz so potegnili nazaj, vsled česar je voz s posodo vred zdrčal po strmem bregu državne ceste navzdol. K sreči so konje pravočasno Še rešili. Večina lončene posode se je seveda razbila. Dr. Lampe se je hotel nagloma odkrižati lončarja s tem, da mu je stisnil 10 K. češ, naj o stvari molči, (da ne pride v časopise). Ko se je deželni finančni ministr-ček vračal nazaj, je lončar bil še vedno zaposlen s pobiranjem razbite posode. Ker je dr. Lampe tistih 10 K dal kot nekako »napitnino« za pomagače pri pobiranju črepinj, je lončar rekel, da 10 K ne bo dosti, ampak vsaj 20 K naj da v ta namen. Ali deželni finančni minister je zelo varčen (?) gospod, več ko 10 krone ni dal; glede škode za pobite piskre pa je lončarju naročil, naj se glasi pri deželnem odboru. Vene je imel na vozu čez 900 komadov lončene posode, katero je bil namenjen prodati trgovcu Krevsu v Brusnicah. Škodo je ugotovil iz razlike koliko bi bil za vse dobil, da se ni veliko razbilo, in koliko je potem v resnici dobil. Razlika je znašala nekaj okoli 250 K. S to odškodninsko zahtevo se je obrnil na deželni odbor, ki je pa izjavil, da škode ne plača. Ker ni šlo z lepa, je lončar slavno vojvodino Kranjsko izročil v roke dr. Slancu. Ta je proti vojvodini vložil tožbo. Deželni glavar je bil pripravljen, da zastopa vojvodino Kranjsko kot toženec O tej tožbi se je vršil sodno komisijonalen ogled zadnji dan oktobra na lici mesta. Ogleda se je udeležil tudi dr. Lampe, ki je seboj pripeljal 2 izvedenca. Razprava je bila preložena. Zadnja razprava se je vršila, kakor smo kratko že poročali, v petek 13. t. m. pred novomeškim okrajnim sodiščem. Zastopnik tožnika dr. Jele-nec (pisarna dr. Slanca) Je predvsem pobijal mnenje zvedencev, ki ne od-& Pf. U EdCtt teb iz-
vedencev, ki pogosto pri takih prilikah nastopa kot sodni izvedenec je bi že kaznovan zaradi hudodelstva poneverbe na 8 mesecev Ječe, kar je še le v tej pravdi prišlo na dan. Izvedenca tudi pozno jeseni nista mogla imeti tiste krajevne slike pred seboj, kot je bila pred več meseci ob času nezgode, ko je cesta bila na obeh straneh porušena z gostim vejevjem itd. Sklicuje se na nove priče, zlasti na državne cestarje, dalje na izvedence izvoščke, ki vedo, da treba v teh ostrih ovinkih velike previdnosti ob počasni vožnji. Predlaga tudi izvedence iz avtomobilske stroke. Pobija pričevanje šoferja Slamnjaka ki je bil tudi že opetovano kaznovan zaradi hitre vožnje; pri tem navaja slučaje, ko je bila dežela Kranjska že obsojena zaradi nezgod vsled neprevidne vožnje. Naglasa posebno, da tožencu dežela ni dokazala, da bi tožnika zadela krivda pri tej nezgodi, niti ni dokazala, da je sama ravnala s potrebno opreznostjo.
Zastopnik tožene dežele, dr. Zi-tek seveda z vso vnemo prereka dokazovanju tožnika, ter dokazuje nedolžnost šoferja in pri nezgodi prizadete dežele. Ker je toženi deželni glavar med razpravo svojega zastopnika dal brzojavno obvestiti, da se ne mara poravnati, je dr. 2itek navajal še nadaljne dokaze.
Sodnik dr. Hraievec pa je vse predloge zavrgel razen enega, da se namreč zasliši žena tožnika pod prisego. O zaslišanju žene (zunaj pred sodiščem) smo že poročali.
Pri popoldanski razpravi je dr. 2itek predlagal zaslišanje zvedencev lončarjev glede ocenitve škode.
Sodnik je tudi to pot zavrnil vse nove predloge, sklene zaslišati samo še tožnika kot pričo pod prisego o okolnosti, koliko posode se je pri nezgodi razbilo in koliko škode je bilo povzročene. Končno sodnik še ugotovi, da Toženi deželni glavar ni prišel k razpravi in da njemu osebno o tej nezgodi nič znanega ni. Nato je bil tožnik kot priča pod prisego zaslišan.
Ob 6. uri zvečer razglasi sodnik razpravo za končano, sodba pa se izda pismeno. Kako bo sodba izpadla, o tem bomo še poročali.
Ruski vohuni pred dunajskim sodiščem. Pred deželnim sodiščem na Dunaju se je pričela v ponedeljek zanimiva obravnava proti devetim ruskim vohunom Rusom. Obravnava je določena za en teden. Obtoženi so: Pavel Petrov, ki je vohune najel, sprejemal njihova poročila v Lipskem in jih pošiljal ruskemu generalnemu štabu, ter tudi vohune plačeval, dalje mehanik Leontievič - CvariČ. 51-letni trgovec Konig in njegova žena Terezija, 351etni knjigovodja Kolo-sovski, 52Ietni sluga Pavlovič - Piškur. 341etni posredovalec pri kupčijah z zemljišči Kuliskov, 241etni šofer Sadič, 35Ietni tehnik Dyrc in 24-letna zasebna učiteljica baronesa Nora Hofmanova. Vsi ti so prišli leta 1912. pred izbruhom balkanske vojne v Galicijo. Obtožnica pravi, da jih je poslal ruski generalni štab, da nadzorujejo in poročajo o premikanju vojaških čet v Galiciji in sploh o vseh vojnih odredbah na severni meji. Razpostavljeni so bili po Galiciji po takih krajih, da je bilo že samo bivanje vohuna v kraju nevarno za obrambo države. Dalje pravi obtožnica, da se je vrgel ruski generalni štab pred balkansko vojno zaradi-tega s tako vehemenco na obmejne kraje avstrijske države, ker je že vedel za zvezo balkanskih držav, kt je bila naperjena obenem tudi proti Avstriji. To zvezo ruskih vohunov so odkrili, ker so našli pri več osebah izredno veliko pisem, naslovljenih na Petrova v Lipskem, pri Petrovu pa, ki se piše pravzaprav Piškur, so našli naslove obtožencev in veliko zanje obtežilnega materijala. Piškurja so aretirali v Podmoklih. On taji krivdo in pravi, da je bil pač v službi vohunskega biroja v Kijevu, da pa je bil le orodje bankirja Karlsohna, ki je igral vlogo med birojem in med poslanimi vohuni. On je bil takorekoč le njegov sluga in je izvrševal kot tak njegova povelja. Večina obtožencev priznava, da so bili v službi ki-jevskega vohunskega biroja. Obtoženec Sadič, ki je bil na Dunaju, je tudi povedal, da je imel nalogo, preskrbeti ruskemu uradu fotografije častnikov avstrijskega generalnega štaba, da bi se jih lažje nadzorovalo.
Razne stvon
* Izmed protestantovsklh duhovnikov v Švici je več kot ena tretjina popolnih abstinentov: okroglo 450. Posebno med naraščajem se opaža živahno gibanje. Zdravnikov-absti-nentov šteje Švica 137.
• Avstrijska zadruga kinematografov. V Tešinu so sklenili na zborovanju zveze čeških posestnikov kinematografov, da se ustanovi y
jeratkem zadruga avstrijskih kinematografov.
* Potres. V Akiti na Japonskem
* bil v nedeljo hud potres, ki je po-rušil več sto hiš. Pod razvalinami so
našli do sedaj 11 oseb mrtvih. V bližini  je  začel  bljuvati  tudi neki
ognjenik.
* Krupp. Londonski listi poroča-o, da je sklenil zastopnik nemške rvrdke Krupp v Hongkongu z dvema
iužnoitalijanskima provincama poredbo glede 50milijonskega posojila. I a vest oficijalno še ni potrjena.
* Demonstracija v Budimpešti.
Pri marčevi slavnosti je prišlo do hudih spopadov med delavci in policijo. Delavci so napadli policijo najprej s papirnatimi kroglami, nato pa so jo ^ačeli obmetavati s kamenjem. Raz-bft so tudi več izložb. Več oseb je ranjenih, več demonstrantov so aretirali.
* Velika tatvina. Na postaji Asti je ukradel v turinskem brzovlaku reznan tat odvetniku dr. Jakobu Tuzliju skrinjico, v kateri je bilo za
100.000 lir raznih dragocenosti, '...ina se je izvršila med tem, ko je cvoril dr. Tuzli z nekim postre-čekom, kateremu je izročil pismo za enega svojih prijateljev v Asti.
* Vstaja dervišev. V Berberi so so uprli proti Angležem derviši. Napadli so neki bazar in ga oropali. Na begu so postrelil več policajev, po-
rali več vasi in pobili tudi več Angležem prijaznih domačinov. V pri-rndnjih   dneh   pričakujejo splošno stajo Angležem  sovražnih domačinov.
* Spomenik graditelju Sueškega
Kanala. Iz Washingtona poročajo, da je predložil senator \ViIliams zakonski načrt glede postavitve spomenika graditelju Sueškega prekopa Fef-ndu de Lessepsu. \Villiams zahteva za to 15.000 dolarjev kredita, -eps je umrl pred 20. leti, spome-. hočejo odkriti ob priliki otvoritve Panamskega prekopa.
* Treznost angleške armade, ki
> krepko podpirata feldmaršala lord .uen in lord Roberts, narašča vsak dan. Po statistiki generalnega zdravnika Evatt šteje angleška ar-rada danes 64.000 popolnih abstinentov. Zdravstveno stanje armade }e ugodno. Lord Methuen potrjuje, da ima najboljše vojake pri polkih, ki iz-ujejo največ abstinentov.
* Norveška državna   vlada za
T treznost. Norveška država že več fet krepko podpira protialkoholni boj. V ta namen ie dala od leta 1900.
• 1910. 12.000 K, od leta 1910. do 1912. 16.200 K, leta 1912. in 1913. pa 2^.000 K. Poleg teh podpor je podpi-ala gmotno tudi prireditev proti-rlkoholnega kongresa in zidavo ^-avifišča za alkoholike. In pri vas?...
* Povodenj   na Ogrskem. Na
Ogrskem so vedno večje povodnji. Vas Tissa - Ujlak, ki šteje približno ^00 hiš in drugih objektov, je popolnoma porušena. Voda je splavila tudi zemljo na pokopališču in dvignila krste, ki plavajo sedaj po vodi. Rav-^otako je porušena tudi vas liatvan. ^koda znaša več milijonov kron. V >atmarskem in Ugossaerskem komi-*atu je približno 140.000 johov zemlje pod vodo.
* Viharji. Po celi južni Rusiji, ; osebno ob obrežju Črnega morja je divjal te dni strašni vihar, ki je napravil ogromno škode. Vse brzojavne in telefonske zveze so pretrgane, ; oškodovane so tudi skoro vse že-:zniŠke proge. — Pri vasi Ahtirska-ja fe vrgel vihar velikanski val ob
brežje. Odplavil je 200 delavcev, ki so spali ob obrežju. Vsi delavci so
* on ili.    Naplav je napravil veliko ^kodo tudi v vasi.
* Afera Glauber. Koncem minulega meseca so aretirali na Dunaju odvetnika dr. Roberta Olauberja, ker je poneveril svojim klijentom -ez 100.000 K zaupanega mu denar-a.   Te dni so aretirali   trgovca za
avbni materijal Josipa Spatnvja. ki le bil z Glauberjem v zvezi. Pečala Qta se s kupčijo s hišami in sta na-raviia, kljub temu. da sta brez premoženja, čez   800.000 K meničnega olga.
Telefonsko in brzojavna poročila.
Po odgoditvi državnega zbora.
Dunaj, 17 marca. V parlamentu }3 vse živo, ker je bilo   mnogo po-:*cev o odgoditvi državnega zbora prepozno obveščenih. Živahno se ^ovarjajo poslanci o uradni izja-današnje AViener Ztg.<. V jugo-vamkih krogih se poudarja, da je -je vlade, da se morajo vsa nasanja rešiti v dežel-zborih popolnoma nesprejemljive. D  kiitira se tuui   o vprašanju, ■ako si bo pomagala vlada kadar se zopet sestane državni zbor, ker izgu-&i ttdaiui Arovizocičui oGdmnikjtr
Ijavo že meseca maja. Zatrjuje se, da bo vlada novi poslovnik oktroirala.
»Revoltella« in italijanska fakulteta
v Trstu.
Dunaj, 17. marca. Italijanski dijaki objav'jajo v dunajskih listih proti Jugoslovanom naperjeno nesramno izjavo, v kateri pravijo med drugim, da so prepričani, da so Slovenci konflikte na RevolteiH in demonstracije in provokacije na Dunaju umetno vprizoriii, samo da jih izrabijo proti ustanovitvi italijanskega vseučilišča v Trstu. Italijanski dijaki izražajo nad temi zavratnimi spletkami najglobeje zaničevanje ter zahtevajo, da bodo akademične oblasti na Dunaju in v Trstu primerno ožigosale postopanje teh elementov.
Praga, 17. marca. Snoči se Je vršilo tu zborovanje jugoslovanskega dijaštva zaradi tržaških dogodkov, na katerem je bila sprejeta resolucija, ki zahteva ustanovitev jugoslovanskega vseučilišča v Trstu.
Dunajske občinske volitve.
Dunaj, 17. marca. Prt včerajšnjih nadomestnih občinskih volitvah so dobili: V III. okraju krščanski so-
cijalec Ploner 11.006, socijalni demokrat Muller 7972, nemški nacijonalec Stranskv 899 in oba češka kandidata 932 glasov. Izvoljen Ploner. V XVI. okraju so dobili: Socijalni demokrat David 15.863. krščanski socijalec Holtzel 8567, češki socijalist Toma-šek 1497 glasov. Izvoljen David. V XXI. okraju: socijalni demokrat Brettschneider 8199, krščanski socijalec Wallner .5035. češki kandidat 510 glasov. Izvoljen Brettschneider.
Demonstracije na Dunaju.
Dunaj, 17. marca. Danes dopoldne je prišlo do velikih demonstracij vsega dunajskega dijaštva zaradi dogodkov na dunajski živinozdravniški visoki šoli.
Razredna loterija. Dunaj,   17. marca.   Sedmi dan srečkanja. Po 10.000 K sta dobili številki 2S193 in 13243.
Proces proti zavarovalnici »Balkan*.
Zagreb, 17. marca. Včeraj je bila razglašena sodba v procesu proti zavarovalnici »Balkan«. Vsi obtoženci so bili spoznani za krive prestopka proti varnosti lastnine. Ravnatelj AI b i n i je bil obsojen na 6 mesecev, knjigovodja O b 1 a k na 4 mesece, uradnika DražicinBernacna3 mesece, V r h I j a n m A g i C na 14 dni.
Kriza v Italiji.
Rim, 17. marca. Zdi se, da bo Salandra odložil svoj mandat sestaviti kabine:. Hotel je sestaviti kabinet s pomočjo konstitucijonalne levice in enega dela centruma ter si je bil zasigural sodelovanje dosedanjih ministrov Milla. San Giuliana in generala Grandija ter poslancev Mar-tinija in Orlanda. Poslanec Shanzer je odklonil vstop v kabinet.
Rusija.
London, 17. marca. »Times* poročajo, da namerava Rusija zvišati mirovno stanje svoje vojske za 460.000 mož, na 1,700.000 mož. Finančni minister bo baje te dni sklical komite, ki naj se posvetuje ; od predsedstvom grofa Witteja o zvišanju prejemkov države na ta na in, da se ustvari državni monopol za tobak in petrolej.
Bukarešta, 17. marca. Iz Besa-rabije prihajajoči potniki poročajo, da se vrši ob Prutu, zlasti proti avstrijski meji veliko premeščanje vojaštva. Posadke so močno ojačene. Mejne posadke so telefonično in brzojavno med seboj zvezane.
Obsojen učenjak.
Petrograd, 17. marca. Znani slavist J. A. Bodouin de Courtenav, ki
je svoječasno mnogo pisal o rezijan-skih Slovencih in njihovem narečju, je nedavno tega izdal brošuro »Naci-jonalni in teritorijalni moment v avtonomiji.- Učenjak dokazuje v tej knjižici, da tako obsežna in obširna država, kakor je Rusija, predstavljajoča ^zemljepisni kolos« in »državno čudovišče« ne more živeti brez politične avtonomije posamrih pokrajin. Radi te brošure ga je tožilo državno pravdniŠtvo zaradi ščuvanja proti sedanji državni ureditvi Rusije. Pri sodni obravnavi je bil Bodouin de Courtenay obsojen na 2 leti trdnjave. Učenjaka so izpustili na svobodo proti varščini 6000 rubljev (15.000 K), ki io je plačal bivši poslanec gosudarstvene dume Babjanskii.
Ministrova žena usmrtila urednika.
Pariz, 17. marca. Ob 8. popoldne |e prtila elegantna dama v uredništvo »Figaro«. Želela je govoriti z glavnim urednikom Calmettejem. — Peljali so jo v posebno sobo. V tre* notku, ko je Calmettl prišel v to sobo, je zapored počilo več strelov In Caimette je padel na fotelj. Deček, ki je odprl vrata, je kotel tujo damo prijeti, ta je rekla: »Sem ženska In ne bom ušla.« Streli so privabili re-dakterie Iz drugih sob. Poklicali so dva zdravnika in policijo. Seda) to šele izvedeli, da je napadalka žena finančnega ministra Calllauxa. Ko so Calmetta prepeljali v sanatorij, le ves čas ponavljal: »Jaz sem izpolnil svojo dolžnost!« V sanatoriju so Calmettija takoj operirali.
Pariz, 17. marca. Glavni urednik »Figaro« Caimette je danes ponoči ob pol 1. umrl, ne da bi se posrečilo izvršiti operacijo.
Pariz, 17. marca. Finančni minister Caillau* je podal demisijo. Ministrski predsednik ga je prosil, da naj ostane, Caillaux pa je odločno odklonil. Zatrjuje se. da bo kriza še danes rešena. Kot njegovi nasledniki pridejo v poštev sedanji trgovinski minister Malvy, senator Pevtral in načelnik proračunskega odseka Co-cherv.
Pariz, 17. marca. Soprogo finančnega ministra Caillauxa so še snoči odvedli v žensko jetnišnico St. Lazare, ter je bila takoj zaslišana. — Izjavila je, da ni mogla več gledati nesramnih atentatov na svojega moža in je sklenila se maščevati. Ni imela namena Calmetteia usmrtiti, marveč mu je hotela dati samo pošteno lekcijo. Caillaux je hotel svojo ženo še zvečer obiskati v fetnišnici.
Pariz, 17. marca. Žena finančnega ministra Caillauxa, ki je izvršila atentat, je ločena žena nekega urednika »Figaro«, ter se je pred tremi leti poročila s finančnim ministrom.
Pariz, 17. marca. Zvečer so se vršile velike demonstracije proti bivšemu finančnemu ministru Caillauxu.
Pariz, 17. marca. Finančni minister Caillaux je eden prvih francoskih finančnih špekulantov, mnogo-kratni milijonar in že od nekdaj na sumu, da se poslužuje nedopustnih sredstev za pomnožitev svojega premoženja. Odkar je prišel Ca!Ilaux do finančnega ministrstva, ga je list »Figaro« neprestano napadal in zlasti glavni urednik Caimette ga je neprestano preganjal, dolžec ga, da je bil v nedopustni zvezi z raznimi bankami, pri katerih je nesramno zlorabljal svojo politično pozicijo. Dol-žil ga je, da je zlorabljal poznanje namenov ministrstva za svoje borzne špekulacije z rento, in kontno, da je uporabljal svoj vpliv na sodne oblasti v korist milijonskega sleparja Rochetta. Vzbujalo je dolgo velikansko seznacijo, da se finančni minister Caillaux ni upal vložiti proti »Figa-ru« tožbe, ter se je to splošno tolmačilo tako, da se Caillaux boji dokaza resnice.
Homerule in Ulster.
London, 17. marca. Mornariški minister Churchill je v nekem govoru v Bradfortu izjavil, da pomeni ponudba ministrskega predsednika glede stališča Ulstra napram homeruli velik korak naprej, da pa se mu zdi to zadnja ponudba. Gotovo je, da pride. Če bo kak angleški vojak od organistov napaden ali usmrčen, med angleškim narodom do take jeze, kakršne si je komaj mogoče predstaviti. Temelji države bi bili omajani. Grožnje Ulstrovcev ne smejo ničesar žaleči.
Homerule.
London, 17. marca. Tekom debate o Homeruli je prišlo v angleškem parlamentu do burnih prizorov. Konservativci so predlagali končno kabinetu nezaupnico.
Dogodki na Balkonu.
Albanija.
Drač, 17. marca. Baje bo danes sestavljen albanski kabinet.
Drač, 17. marca. Turkan paša je dospel sem. Sprejel ga ie Esad paša.
Drač, 17. marca. Lista albanskega kabineta bo baje sledeča: predsedstvo in zunanje Turkan paša, vojna Esad paša, notranje Mihedi Mehdi, javna dela Hasan beg Priština, nauk Zurani beg, finance Sureja beg Vlora, poljedelstvo Turtuli. Druga lista se glasi: Turkan paša, Esad paša, princ Bib Doda notranje, pošta in brzojav. Aziz paša justica in kul-
tus, Turtuli nauk, Hasan beg Priština poljedelstvo in trgovino.
Cetinje, 17. marca. Iz Kroje poročajo, da je prišlo tam med pristaši in nasprotniki albanskega kneza do konflikta. Orožniki so morali napraviti red.
Delgrad, 17. marca. Srbska vlada je obvestila albansko vlado, da namerava imenovati svojega generalnega konzula v Valoni za diplo-matičnega agenta v Draču.
Srbija.
Đelgrad, 17. marca. »Balkan« poroča, da se bo srbska ustava na izrecno carjevo željo revidirala. Gre za to, da se zagotovi prestolonasledniku Aleksandru, ki se bo poročil s carjevo hčerko, prestolonasledstvo po ustavu
Grška,
Atene, 17. marca. »Hestia« piše, da se vrše direktna pogajanja zaradi nakupa dveh argentinskih dread-noughtov. Če pogajanja ne bodo imela uspeha, bo vlada takoj naročila dreadnought, za katerega so načrti že izdelani.
Turčija.
Carigrad, 17. marca. Med novimi davčnimi načrti se nahaja tudi uvedba robota za kazen. Kdor ne plača kakega davka, naj kot dninar odsluži davek pri javnih gradbaru Abdul Hamid.
Carigrad, 17. marca. Zdravstveno stanje bivšega sultana Abdul Ha-mida se je tako poslabšalo, da pričakujejo njegovo smrt vsak hip. Še ena zaroka.
Bukarešta, 17. marca. Romunska prestolonasledniška dvojica pride v četrtek v Berolin in odpotuje od tam s svojim sinom, princem Karlom v Petrograd, kjer ostanejo 10 dni. Potovanje je v zvezi z zaroko princa Karla z najstarejšo carjevo hčerko.
Gospodarstvo.
— Živnostenska banka plača za leto 1913 15 K dividende.
Na praznik 19. t m. Jahalna vaja.
Zbirališče ob pol 2. pop. pri br. Krapežu.
Na rdar!
Umrli so v Ljubljani:
Dne 14. marca: Mravlak Josipi-na, hči služkinje, 24 dni, Cegnarjeva ulica 14. — Kapus Elizabeta, mestna uboga. 77 let. Japljeva ulica 2.
Dne 14. marca: Slamnjak Viljem, sin dež. šoferja. 2 leti, Gosposka ulica 3. — Otorepec Ivan, sin posestnika. 15 mesecev, Stranje na Štajerskem. — Kocjan Martina, hči kovin, strugarja, 5 mesecev. Dunajska cesta 47. — Žemljic Marija, mestna uboga, 77 let. Japljeva ul. 2.
Dne 15. marca: Ravnihar Marija, hči postrežkinje. 16 let. Opekarska cesta 37. — Stupica Vladimir, sin jermenarja, S let, Slomškova ulica 6. — Mal Rozalija, hči trg. potnika, 6 mesecev, Streliška ulica 15.
V deželni bolnici:
Dne 13. marca: Pogačar Mana, ?ena posestnika, 31 let, Mengeš. — Risel Marija, užitkarica, 55 let. Stara Loka.
Dne 14. marca: Podkrajšek Ivana, mestna uboga 75 let.
Dne 15. marca: Stibernik Uršula, zasebnica, 70 let.
Današnji list obsega 8 stran*.
Izdajate!] In odgovorni urednik: dr. Vladimir Ravnihar, drž. poslanec.
Lastnina In tisk »Narodne tiskarne«.
Ali veliko sedite? Sedežne po-ložke iz nalašč v ta namen pripravljene klobučevine popolnoma zabra-nijo odrgnenje in ono nevšečno svet-Iikanje hlač in kril. Prijetno, udobno in zdravo sedenje! Pozor trpini na hemoroidah! Prospekt pošlje na zahtevo: Anton Obreza, tapetnik v Ljubljani, Selenburgova ulica št. 1. (3578)
ober trni::
je in ostane q!avna st^a". Kdcr ri nima slasti, naj seže po Scottcvi rm»i-ziji iz ribjega olja, ki se ie de<£ttctrs obnašala za tek pospešujoče kfepifo Nasproti navadnemu ribjemu olju ie Scottova emulzija jslaMna in tako lahka prebavna da to preizkušeno krepilo lahko brez truda zavživamo. Scottova emulzija iz ribjega olja začne telo krepiti in ob enem zbudi naravno poželjenje po hrani tako, da navadno brano jemo s slastjo in dobimo novega poguma in veselje do življenja.
Otrokom in odraslim samo iz najčistejših sestavin napravljena Scottova emulzija iz ribjega olja vselej, po leti in pozimi, izborno služi za okrepitev.
Cena originalni steklenici 2 K 50 v Dobhra se po vseh lekarnah. Proti vpo-siljatvi 80 ▼ v pismenih znamkah dobite od tvrdke SCOTT & BOWNB, d. s 0. «. na Dunaja VII. eklicevaje se na naM list enkratno vpoSiljatev poiikulnje od kake lekarne.
Jujpresrčnejša zahvala za izborno sredstvo.
Ni5 ni bolj šega proti bole 6inam.
Srečen dan je bil zame, ko sem v Vašem časopisu čital o sredstvu, ki je izlečilo gospoda Fingnerja. Takrat sem ležal bolan ▼ postelji in sem po vseh udih občutil najhujše bolečine. Zdravnik mi je rekel, da so to bolečine v udih, v bolnici so mi pa povedali, da je ishias. Zdravila jemati je bila zame muka, ker mi je to vedno pritiskalo na srce. Tisto sredstvo sem se še tisti večer dal za majhen denar prinesti iz lekarne in že drugo jutro sem lahko vstal. Prehlajenje je izginilo, srce je bilo zopet normalno, in čeprav sem čez dan semtertja še občutil majhne bolečine, jih od takrat ne občutim več. Od tega izdelka sem dal še nekoliko enemu svojih tovarišev in tudi ta mi je povedal, da nima več revmatizma.
Bile so tablete Kephaldol, ki so mi pomagale. Vzeti je dve tableti naenkrat, potem pa vsako uro eno, kar zanesljivo odstrani bolečine. Vzel sem tri, predno sem šel spat in sem se iznebil prehlaje.
J. K., tesar, Dunaj X.
Pazite na dan
25. marca t. I.
Učinek presenetljiv! Fušica^Ovin.
šerravallo
vo
železnato Kina-vino
Higijenična razstava na Dunaju 1906: Driavao odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni.
Povzroča voljo do jedi, okrepim živce, poboljša kri in je
rekonvalescentom
ln mslokrrnini
zelo priporočeno od zdravniških avtoritet
ti Izboriti okus. n
Večkrat odlikovano. a Had SOOO wfgmmjgUk aprinaraL m J. SERRAVALLO, c. in kr. dftnJ tatoiMj
TRST-Barkovlfe. 80
Dobiva se v lekarnah v steklenicah po »y» lit. a K 1*00
in po 1   lit. a K 4*80.
TT
Aaj bi morali vedeti o 3 is 18 ?
I^LT^ Zdravniki odrejajo sodenske tople ^1 vrelce št 3 p:i krončmh katari h v pi m\ jabolku in požiralniku, silni izločitvi I Ml slm ,td Vrelec man>ša kašelj in iz-I m I ločitev slin zopet zavrne v normalne I U I meje. Sijajno učinkuie pri bonhial-\m I nin kat*rih zlast1 Skrohiloznih otrok I ■ I in ironičnem zaslezenju starih ljudi. IV I Livadni vrelec Št 18 se pa med dru-I ^ I gim odreja proti katarom sopil in |9| tudi na prebavo vpliva izredno ugodno J J Iz obeh teh vrelcev se dobivajo ——■ Faveve pristne sodenske mineralne pastilje. Ime Fay pred vsem jamči za pristnost teh pastiij. Škatija stane K 1 25.
Samo za one kadilce cigaret, ki glede na svoje zdravje radi vsak dan 1 do 2 vinarja več izdajo:
Najdražje pa
tuai najboljše.
Na zdravniško priporočilo so iako stročnice antinikotinske kakor tudi lis>: ne^otiskant, na vsakem posameznem je pa ft iz vodnega tiska razvidna var- ^tcv\o^ nostna znamka in ime izdelovalca ^
.Modiano Club Speciaiite.*
7pnclro pri motltvan (za-stajanju krvi) ne
jemljo kroglic, tablet, praška, čaja brez
vrednosti,  Moje prijetno zauživalno,
preizkušeno, zajamč. neškod. sredstvo
pomaga zanesljivo. Vsak dan dobim
prostov. zahv. pisma.   Velika škatija
K 4 85 pošt.  prosto. Diskr. dopošilja
dr. med. H. Šeemann. Soromerfeld 83
Niederlausitz.
Ms Je; j o sc dopoSije iz dunajske ah budirnpcttan-tke   rarpo£ilj*jnjce,   tatorej   carinske neprilike izključene. 4561
>re<Ja'i zračni tlak 730 mi
Metecrološično poročilo.
tHlm nad Borjem 30CJ
I čas Sttlje Th I   22f metra |S
Čas   3llllJC   2 is
Tnl' a S VCtr0Vi
V«J»   i mm ffl
16. 2. pop. 7314 9.zv. 726*9
17,
7*0 si. jug. 7-6 sr. szah
Nebo
oblačno
7. zj. * 7348 1    6 1  sr. jvzh. „
Srednja včerajšnja   temperatura 6*1° norm.   37°   Padavina v 24 urah  mm 1*6
Žitne cene v Budimpešti«
Dne 17. marca 1914. Termin Pšenica za apr. 1914.   . . Pšenica za oktober 1914. . Rž za  apr. 1914 .... Oves za apr. 1914.  .   . . Koruza za maj 1914 . . . Koruza za julij iui4    , , Ef ofctl v Mlačno.
za 50 kg 12-34 | za 50 kg 1116 I za 50 kg 9-46 za 50 kff 7'58 za ."0 kg  6 65 za 50 kg 6*78
Borzna poročila.
LJmMjaaska
„Kreditna banka v Ljubljani«.
Uradni kurzi dun. borze 17. marca 1914
4° o majeva renta .... 4 2° o srebrna renta . . . 4° o avstr. kronska renta . 4° o oer kronska renta . 4° a kranjsko dež. posojilo 4° o k. o. češke dež banke
Srećke.
Srečke iz I. 1860 1 i . . .
»» »♦ m  1864 •   •   .   . •
„ tiske.......
„     zemeljske I izdaje
m ogrske hipotečne . „ dun. komuna ae . avstr. kieditne . . liubljanske .... av^tr. rdeč. križa .
bazilika.....
turške ......
Deleloe.
Ljubljanske kreditne banke
Avstr. kreditnega zavoda Dunajske bančne družbe
Južne železnice.....
Državne železnice ....
Atpine-Montan......
Češke sladkorne družbe • Zivnostenske banke . • .
88 -
Cekini Marke Franki Lire . Rublji
Valute.
406 -
638 -53» SO 103 40 713 841 25
Hi
277-50
11 -38 117**5 95 45
. U 252-87
Prosiovol|ao gasilno dr ostro v Grosupljem naznanja prežalostno vest, da je njega zaslužni član, odbornik in velik dobrotnik društva
gospod
Franc Košak
župan, det. poslanec imetnik zlat. saslni. krilca a krona i. t. d.
včeraj preminil.
Pogreb blagega dobrotnika se vrši jutri v sredo ob 4. un popoldne.
Bodi mu časten spomin ! Grosuplje, 17. marca 1914.
Odbor.
i 3
-reč-™*
•v^'^a-JSa
V nekem mestu na Spodnjem Štajerskem z obširno okolico je že nad 60 let obstoječa,
dobro vpeli« na
gradbeno podjetništvo Jos. Loaćarfć, Ljubljana Črnomelj,
naznanja prežalostno vest, da je njihov dolgoletni in zvesti uradnik, gospod
Avgust Urschitz
stavbenik
po dolgi in mučni bolezni včeraj ob 1 4 9. uri zvečer preminul.
Pogreb bode v sedo 18. sušca ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice
deželne bolnice na evangeisko pokopališče tt67
V Ljubljani, dne 17. sušca 1914.
i!
žimo
Ofeč. odbor ▼ Grosupljem naznanja prežalostno vrst, da jenj'^i ^ k zaslužni, za. ubcioo neumorno in vestno delujoči 37 letni župan, gospod
FRANC KOŠAK
posestnik, det. poslanec, imetnik zlat. zaslni. križca s krono itd.
včeraj po daljšem bolehanju mirno preminul.
Pogreb nepozabnega župana se vtši jutri v sredo ob 4. uri popoldne na domače pokopališče v Grosupljem.
Vrlemu možu bodi ohranjen Časten spomin 1 Grosuplje, dne 17. marca 1914.
z lepo enonanstrormo hišo in ako se želi, tudi z obširnim, dobro obdelanim zemljiščem radi rodbinskih razmer pod ugodnimi plačilnimi pogoji na prodo'.
Dopisi pod šifro „Sigama bodočnost 1072" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 1072
KA IZBIRO pošilja tudi na deželo: Krasne
i  I] 1 i    krila, kostume, I        mm    no^ne haijef I        s perilo in vsako
Rj {J     jjy  modno blago.
Zelo solidna tvrdka:
M. Krištofič - Bučar
Ljubljana, Stari trg 9. Lastna hita.
Neprekosljiva v
otroških oblekcah
s: in krstni opravi, ss
io:8
rmm
(hruške, jabolka, mareke in breskve)
najboljše vrste ima \c lastne drevesnice
= po ceni ca prodaj ± ANTON FERANT
umetni in Irgavslii vrisar Ljubljana, Ambrožem f?g if. 3.
					
It—	______		It!	—lil   ■' ji!	_lil_|
¥ • J  ^ • v elegantni obliki priporoča
VlZllHlCc Narodna tiskarna.
2 posestvi
eno malo, drugo večje in eno od obeh za prodati, ležeče tik OKrajne ceste, 3.4 ure od Poljčanske železniške postaje, 2elo dobra in rodovitna zemlja, pri vsakem posestvu lep vrt in sadonosnik, lepe zidane hiše in gospodarsko poslopje, vse v dobrem stanju in v lepem prijetnem kraju; katero posestvo kupec želi kupiti, bo po pregledu primerna cena povedana. Vu6
Več se izve pri Ferd. Pukl, Stndenice pri Poljčanah.
"1__:i-ZDiL.
il^užnim srcem naznanjamo vsem dr gim sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oziroma oče, brat, tast     stric, gospod
Franc Košak starejši
imetnik zlatega zaslužnega križca s krono, častni občan občine Grosuplje, posestnik,
deželni poslanec, župan itd. itd.
i
v ponedeljek, dne 16. marca 1914 ob pol 6. uri popoldne po daljši, zelo mučni bolezni, v 68. letu starosti, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno zaspal v Gospodu.
Pogreb nepozabnega rajnika se vrši v sredo, dne 18. marca ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče podružne cerkve sv. Mihaela v Grosupljem.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah.
Blagega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in prijazen spomin.
Stranska vas pri Grosupljem, dne 16. marca 1914.
Minka Košak roj. Guzelj, soproga. Franc, posestnik, — Kari, c. in kr. nadporočnik, — Ante,   ud. jur., — sinovi. Josipina Hribar, posestnica, — sestra.   Marička Košak roj. Javornil   sneha.   Josip, posestnik, — brat.
' ™.....
63 Iter.
.SLOVENSKI NAROD",
17.
1914.
Stran 7.
Modna trgovina
v Ljubljani Stritarjeva ulica et. 7.
Solidno blago. Nizke cene. Vzorci poštnine prosto.
Konfekcija ::
dame In deklice
f   ■ 1 ■ murnom f   ■■■■■■     f •^"■"■"^i
garaitare, preproge, iorptp rate, plotL
»JHa
■ pri prvovrstni avstr. zavarovalnici.
■ Brez zdravniških stroškov, brez Čakalne dobe, po zelo
■ nizkih tanfih. Zdravi tudi do 70 leta.
I Istotako najkulantnejia
1  za vsakogar, zlasti ma iaflnHIfne
I     Prošnje pismeno. Priložiti je 30 vin. v znamkah. Uradne ure od 10.—11. dopoldne.
pisarna, Elizabeti** cesta št. 4. 864
2E
ljubljanska kreditna banka v IjttMjani.
Objava.
Naznanjamo, da smo vslcd splošnega znižanja obrestne mere mižali z 18. t. m. obrestno mero vlog na knjižice od 4*/«% na
4
9l
1 o
jt JO.
Rentni davek plačujemo sami in obrestujemo vloge od dne -vloga do daa dviga.
Ljubljani, dne 16. marca 1914.
1075
iisIC
Želi službo premeniti, razume se na vse v to stroko spadaioča dela kakor tudi na gozdno manipulaciio, vajen tudi električnih naprav in popravil. Morebitne ponudbo na upravništvo »Slov Nar«, pod „B. 10 1045".
C. hr. avstrijske ife državne železnice. Izvleček  iz voznega reda.
Veljaven od 1.
Postala; L|nb!fana *uini kolodvor. Odhod.
•54 zjutraj. Osebni vlak na Kram, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beliak, Franzensfeste, Celovec, St Vid ob G'ini. -sai.
■32 zjutraj. Osebni vlak na Grosuc';e,
Kočevje,  Trebnje, St Janž, Rudolfovo, "traZo - Toolice 9*09 dopoldne. Osebni  vlak na Kranj. Pšenice, (z zvezo na brzovlak na Beljak, omost, So!no*rad, Monakovo. K5in, Ce-/ec, Line, Dunaj, Prago, Draždane, Ber-'•'-,) fdiroktn? voz Reka-Oratija-Sofnograd.] 11-30 donofdne. Osebni vlak na Krani, Trtic, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzenfeste, Solnoerad. Celovec, Dunaj. 1*20 popoldne.  Osebni vlak na Škofro Loko, Kran:, Radovljico, Jesenice. (Zabavaj vlak, vozi samo ob nedeljah in praznikih) 1-30 popoldne.  Osebni vlak na Grosu-. e, Kočevje, Trebnje St. Janž, Rudolf ovo. Stražo - TocHce. 3-40 popoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak. Franzensfeste, Celovec, 6*35 zvečer. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Trbiž. Na Jesenicah zveza n? brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Vlissingen, (London), Celovec, Unc Dunaj 7«4S zvečer. Osebni vlak, na Grosuplje,
Kočevje, Trebnje, St. Janž, Rudoifovo. lO-Ol^ po noči. Osebni vlak na Krani, Ječe, Gorico, Trst Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Franzenfeste, Inomost, Solnograd. Monakovo, Line, Prago, Draždane Beriin
Prihod.
"/•25 zjutraj. Osebn; vlak iz Trsta. Gorice. Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Ber-
ntaja 1913.
lina, Draždan.
Praee, Linca, ("Londona) vi is«in*ena, Monakovej^a. Solnoerada, ino-mosra. Beljaka), Tržiča, Krania.
8- 59 zjutraj. Osebni v!sk iz Rudolfove^a, St. Janža. Trebn'eca, Kočevja, Grosuolie^a,
9- 32 dopoldne. Osebni vlak iz Trb:ža, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Dunaja, Linca, Celovca, Monakovejra. Sotnosrada, Inomosta Beliaka.
11-14 dopoldne. Osebnf vlak iz Gorice Jesenic, Dunaia. Linca, Celovca, Beljaka Tržiča. Kran a 3-00 popoldne. Osebni iz Straže-Toplic.
Trebniejra. Ko-
Se danes
zahtevajte po dopisnici moj bogato ilustrov.
glavni katalog
o urah. zlatnini in srebrnini, vseh vrst glasbenih instrumentov, gospodinjskih predmetov, usnjatega in teklenega b'aga, toaletnih medmetov, kadllnih priprav, igrač, orožja itd. Ta katalog se vam posije takoj zastonj in poštnine prosto.
C. in kr. dvorni dobavitelj Jan Konrad. razpoSiljalnica, Most štev. 444 (Češko).
Nikljasta žepna ura K 390. 5—, srebrna ura K 8-40, nikljasta budilka K 2 90, ura na ni
halo K v, gosli K 5*80. harmonike K 5*—. Razpošiljanje   po   povzetju.   Brez   rizika! Zamena dovoljena ali denar nazaj.
Isceta se
dva strojnika
eden za večjo na HrvaŠkem ia drugi Za manjšo parno žago na Kranjskem Zahteva se popolnoma samostojno popravilo pri parne*n stroju, kotlu, polnih jarmenikih (Vollgatte«) in ostalem žag-nem orodju, ravnotako pri električni razsvetljavi in telefonu. — Plača po dogovoru. Nastop takoj aH pozneje. Ponadbe na uprav. »Slov. Naroda« P0d „F. Mšm M. 1052".
Igličevjle
vlak oa Trsta. Linca, Celovca, 3e!jaka. Tržiča,
Rudolfove^a. St Janža. Čevia. Grosunl'esra 4'33 popoldne. Osebni
Gorice, Trb;?a, Jesenic, Solnograda. franzenfeste Krania
zvečer. Brzovlak iz Jesenic z zvezo na brzovlak fz Berlina. Draždan, Prage Dunaja, Linca, Celovca, KSIna. Monakovecra, Solnograda, Inomosta. Fran-zensfesta, Beliaka, (direktni voz Solnograd-Opatija-Reka)
®'1S »e£ar. Osebni vlak iz Trsta, Gorice Trbiža Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca Beljaka, Tržiča, Kranja.
9*22 «wečer. Osebnf vlak iz Jesene, Radovljice, Kranja, Škofje Loke. (Zabavni vlak. vozi samo ob nedeljah in praznikih).
9-18 po noči. Osebni vlak iz Straže- 1 o-plic, Rudolfove^a, St Janža, Trebnjega Kočevja, Grosuptieera-
11'2L DO no*5l. Osebni vlak iz Trsta. Gorice.Trbiža.Jesenic. Celovca. Beljaka, Kranja
Posta1 a: Liablfaaa dri. kolodvor Odhod na Kamnik    7-32,  11-30, 3 12, 7-J5, (11*00 ob nedehan in praznikih
Prihod iz Kamnika   6-42, 11-00, 2-41,
(10-30 ob nedeljah in praznikih).
C. kr. državno-železnlsko ravnateljstvo v Trs41.
Krasna umetniška reprodukcija v več barvah ZSA.HE.VITE GROHARJI;«!) $i|JH<
PRIMOŽA TRUBARJA
—   USTANOVITELJA SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI =;
za park? RazpcSiljanje se je pričelo.
Smreke: 30—250 cm vts. kom. "0—180 vin. Weymonthov borovec lfM>—300 cm vis. kvm. 120—2o0 vin., beli bor 30—300 cm vis. kvm. 30—300 vin., črni bor 30—120 cm vts. kom. 70 — 150 vin., macesen 30—200 cm vis. kom. ^0—200 vin., jelka 20— f0 cm vis. kom 70— 150 vin., koštati bor (Bankskicfer) 30—200 cm vis. kom. 30—120 30—120 vin., modre in srebraste smreke 20— 160 cm vis. kom. 250 vin. Tuje in ciprese 40—120 cm vis. kom. 200—400 vin. Eksotično (inozemsko» žirllCfttrJe 70 najlepših vrst kom. od K 1*— naprej. Ie!rke: 100 kom. domačega in inozemskega igličevja 50—300 cm vis. K 100-. .50 kom. K 54—, 25 kom. K 30.—. Akactje 1—2 1. 1000 kom. K 6—15, fcledičije 1 — M. 1000 kom. K 5—40. Visokostecelnate faklani 100 kom. od K 25- naprej, hruške, češplje, češnje, breskve, marelice itd. kom. od K 1— naprej. Lepotno la arovoredno drav e kom. od 60 vin. nnpre}. Vlsostebelnate rrmaste in ovijalne vrtnice od 50 vin, naprej. Lepotni ermi, pasmena perutnina itd. Glavni kata!v? na zeljo gratis. Orala ligo Oartva-ny\m rriSćlneka oprava Csnndlak pri Bads?onlT 1064
Visoka 66 cm to ilroka »S cm je najlepši okras vaake slovanske hiao. Ta reprodokcHa |o jgjgS aaflaaaa la maj-dovraeeeisa kar jih tsaaaao llovencL
Cena m poito kron 3-20
H ARO DNA KNJIGARNA &Sr? S
Prešernove slike
prodaja to pošilja po loitin Mfnfli Iv. Bonač v Ljubljani.
ftu sliki s
372
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po na)raxnovrstae^fk kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko draga zavarovalnica.
Zlasti je doživetja
12
ugodno zavarovanje na i smrt a sjaoJ«očimj se
vplačili.
Za boljšo gostilno na deželi M IM* SftMSljiTa
za takojšnji nastop.  Naslov pri uprav.
»Slov. Naroda«. 1057
Najcenejši nakup
otroških vozičkov
pri tvrdki
J. Pogačnik
firiljana, Jbrije Terezije cesta 13-18.
Zaloga pohištva in tapetniškega blaga.
! 500 kron I
Vam plačam, ako moj uničevalec korenin balzam Bla Vaših kurjih očes, bradavic
otiščancev ne odstrani v 3 dneh brez bolečin. Cena lončka z garancijskim pismom 1 K. 3 lončki 2 50 K Semenj, Baachav (Kasna) I^Foatf. 12/736 Ogrsko. 628
Mladenič
zanesljiv v svojem poslu, želi S 1. ali 15. aprilom vstopiti V Službo kake stavbne pisarne v mestu ali na deželi. — Prijazne ponudbe naj se pošljejo na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod šifro: „Mladenic/1031". 1031
Ifarodna knlisarna v LjuDljnni
priporoča dedočo fenftge:
Pravljice za mladino s
Brodkovski odvetnik.
Greh in smeh.
Aleš iz Razora. SZTcJS!?
Cena broš. 1 K 50 v., vez. 2 K 50 vin., s pošto 20 vin. več.
Atila ▼ Emoni.
broš. 1 K 40 vin., vez. 2 K 40 vin., s pošto 10 vin. več.
Roman.
Češki spisal V. Beneš-Sumavsky. Cena bro§. 1 K 50 v., vez. 2 K 50 v., s pošto
20 vin. več.
Cez trnje do sreče. "S
F. Senčar. Cena broš. 1 K 2o vin., vez-2 K 70 vin., s pošto 20 v več.
Zabel jene in osoljene kratkočas-nice. Zbral Tinček Hudaklin. Cena 1 K, s pošto 10 v več.
Gospod Zabar. ffiSSfff"^
sličice iz sedanjosti. Spisal Luig! Calco. Cena broš. 80 v. s pošto 10 vin. več.
Gospod Bncek. SST^SS
sličice iz sedanjosti. Spisal Luigi Calco. Cena broš. 70 v;n., s pošto 10 vin. več.
IT 1*411   Motia?   Zgodovinski roman-
UZdlJ   mdljd£i. spisal Fran Remec. Cena broš. 2 K, vez. 3 K, s -ošto 20 v več.
Lepi striček. (Bel-ami).
Roman Francoski spisal Guv de Mau-rassant, prevel Oton Žurančič. Cena broš 3 K 50 v., vez. 4 K 70 v., s pošto 20 vin. več.
Ljnbezen in jnsaštva strahopetnega praporščaka
Zgodovinska povest Cena broš. 80 vin., vez. 1 K 60 v. s pošto 10 v več.
Ljnbezen Rončanove .*.
B?l<ai»t» Zgodovinski roman. Spisal Ulet I C. Fr. Remec. Cena broš. 1 K 50 v, vez. 2 K iO v, s pošto 20 v več.
Libera nos a malo. 3g*-
roman. Spisal Vladimir Vesel. Cena broš.
1 K 40 v, vez. 2 K 20 v, s poŠto 20 v. več.
Roman za mladino in odrasle. Angleški spisal F. H. Burnett. Cena broš, 1 K 60 v, vez.
2 K 60 v, s pošto 20 v več.
■inf%   Socijalen roman iz ljubljanskega lila. življenja. Spisal A. P. Rušič. Cena broš. 1 K 20 v, vez. 2 K, s pošto 20 v več.
Najhujši sovražniki, i^'
Murnk. Cena 60 vin . s pošto 70 vin.
Narodni   kataster Ko-
V*ndim Spisal Ante Beg. Cena 60 v, 1 UozVC« s pošto 70 v
0 dostojnosti.
80 vin.
0 službeni pogodbi J£££
kov m diugih delojemalcev v podobnih službah. Cena 50 v., s pošto 10 v. več.
ilhrtlli rnii dr*   zakonika št. 89 z
UUrUIl IUU dne   16.   avgusta 1907. Cena 1 K, s pošto 20 vin. več.
Osnovni nauki o narodnem gospodarstvu.
Cena 3 K, s poŠto S K 20 v.
Opatov praporščak.
roman. Spisal Fr. Remec. Cena broš. 1 K 80 v, vez. 2 K 70 v, s po$to 20 v več.
Cflllromi    (Prevodi   čeških   in hr-
dli&dliii vaških pravljic.) Cena vez. 5 K., s pošto 30 vin. več.
Prava in neprava ljube-
mah Povest. Spisal Blaž Pohlin. Cena ASU. broš. 1 K 60 v, vez. 2 K 50 vin., s pošto 20 v več.
Promannnni   Novela. Spisal Franc rrcmdydllbl» Remec.   Cena broš. 60 v, vez. 1 K 60 v. s pošto 10 v. več.
AU&Ut &1UC1I. Andrejev,preložil Vladimir Levstik. Cena broš. 1 K 40 vin., vez. 2 K 40 vin., s pošto 20 v več.
Rienzi zadnji tribunov.
Zgodovinski roman v dveh delih. Spisal Edv/ard Lytton-Bulwer. Cena broš. 4 K.j vez. 5 K 20 v., s pošto 30 vin. več.
C«»ilin   Slike   iz   pariškega življenja. OoJJUU   Francoski spisal Alphonse Dau-det, prevel Oton Zupančič. Cena broš. 2 K., vez. 3 K , s pošto 20 vin. več.
Skrivnost biše št. 47.
Angleški spisal I. Storer-Clousten. Cena broš 1 K 50 v., vez. 2 K 50 v., s pošto 20 vin. več.
Skušnjave Tomaža Kr-
ninžl i avnlra sPisal Šepetavec, 2 IUCAlJdVb&d. zvezka. Cena broš. 2 K 40 v, vez. 3 K 20 v, s pošto 30 v več.
Strahovalci dveh kron.
Zgodovinski roman v dveh delih. Spisal Fr. Lipič. Cena broš. 2 K, vez. 4 K, s pošto 30 v več.
Stara devica. %5St§g?tU
60 v, vez. 1 K 60 v, s pošto 10 v več.
Slo vensko - nemška meja
na KoroškenLBfl^rk
1 K 40 v, vez. 2 K 40 v, s pošto 20 v več.
Štiri ruske slike. BSBrt
Rendezvous.) Cena broš. 60 v, vez. 1 K 60 v, s pošto 10 v več.
Uho in slutil'ŠESTE
dr. Jos. Rakež. Cena 20 v, s pošto 30 v.
TTnrlinO Povest. Francoski spisal Andre PJllUllld. Theuriet. Cena 90 v. s pošto 1 K.
Ustoličenje koroških voj-
VAil Spisal Ante Beg. Cena 30 vin.. ¥1111' s pošto 40 v.
Vaška kronika.
lenjske preteklosti. Spisal Ivan Lah. Cena broš. 1 K 70 v, vez. 2 K 70 v, s pošto 20 v več.
Vti Q VQ vji izbrani spisi Frana Erjavca, Uđi avl. uredil dr. G. Sajovic. Cena
1 K 20 v, vez. 1 K 70 v, s pošto 10 v več.
V študentovskih ulicah.
Spisal Fr. Remec. Cena broš. 1 K 50 v, vez. 2 K 50 v, s poŠto 20 v več.
Zadnji rodovine Benalja.
Roman iz kranjske preteklosti. Spisat Fr. Remec. Cena broš. 1 K 50 vin., vez.
2 K 50 v, s pošto 20 v več.
Zbrani spisi Josipa Jur-
ni ni 11 zvezkov. Cena vsakemu UIbd. zvezku broš. 1 K 20 v, vez. 2 K s pošto 20 v več. (Zvezki III., VIII. in XI. so razprodani.)
larodna knjigarna ima v zalogi tudi vse druga slovenska knjige ter pomije na zahtevo najnovejši a     it cenik cele zaloge« n t*
i lord
■ •
vzaleauee
■ gk A • •••
B ltMM.304-11
H TeUktati
IDU*
Zavaruje poslopja in premičnina proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjaje tekel In najkulantaele. Uživa najboljši sloves; koder postaje.
Feafl Sprejema tudi zavarovanja prod vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji, -a. 2errtevajte Dfospsmml
amn
9828
Žabi*
kot strokovnjak
= C L rs l h. s
-K. JUR XIA JNT
optik - specialist, optični zavod z električnim Gkntem.
Bodite previdni pri nakupu
•tely ker le specialist vam k- ko določi pravilno in Vas »trekovr. aškr> postreže.
Nova stekla za daleč in bližino,
važno za dalekovidne.
„ B A1^ K A N «
^= trgovska, spedicijska in komisijska delniška družba. == Podružnica: Ljubljana, Dunajska caata st. 33.
Centrala: TRST. jfc Telefon St. 100.
Mednarodna špedicija, špedicije in zacarinanje vsake vrste,  prev.;ževanje blaga,  skladišča,  kleti.   Prosta skla Hišča ra   r*dni   užitnini  podvržena blaga.   Najmodernejše  opremljeno   podjetje  za  SOlitVO 'd. prevažanje pohištva v mestu in na vse strani s  patentiranimi pohištvenimi vozmi.  — Shranjenje  pohištva in  blaga v suhih posebnih  skladiščih    Ometanje  itd. —   Sped.ctjski  urad,  generalni zastoj in  prodaja voznih listov:
-=^=EEEErE^.   . ,D ALM ATIE" delniške parobrodne družbe v Trstu. =----
B<zovozne pnge Tr.»t-B-nerke in obratno, ter Trst Ancona parodbrodne dražbe D. Tripcovich & Co., Trst Avstrijskega Lloyda Cunard-Line za I in II. razred Naročila sprejema tudi blagovni oddelek Jadranske banke.
Zmerne cene. 3237 Točna postrežba.
■^^^^rw i r i it> Mr-Mf i
UOI'FUR MEDICINA;
P0K0RNy
ot>ac
rij
SANATORIUM • EMONA?
ZA NOTRANJF in kirurgicne bolezni. - porodnišnica
LtJUBLuIANA komenskega ulica 4 »t, sef-mtwNiK primaru DR FR DE^GANCJ|
Stalni
945
Dajte mi, prosim, danes zopet puško
Dr, Dralleja
MALATTINE
Nič ni boljšega proti pordočeii, krhki la razpokami koiL
i, trgovina
Juri Dralle, Hamburg (Bodenbach) na L.
Pušica K —70 in 120 po vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah, trgovinah z milom in
fcoliSih brivnicah.
Redka priložnost!
/t Popolna razprodaj t
zaloge čevljev
4>
■p
kakor moških, ženskih, otroških, gorskih L 1.1 najnovejše oblike bode od 16. t m. dalje
v Wolfovi ulici štev. 14
globoko pod lastno cono.
Nadalje se bode razprodala vsa zaloga usn|a in čevlfarakih potrebščin ter splob vsa prodajalni ska oprava latotam pri
Združenih čevljarjih,
994 Wolfova ulica 12—
tapetniškega blaga.
-— IDR L11 (RlliBD.
Zaloga spalnih ter jedilnih sob v različnih : najnovejših slogih.:
Zaloga otomanov, di-:: vanov, žimnic :: in otroških vozičkov.
Spalnica v amerikanskom orehu
350 kron.
Obstoječa i  2 d vovratni omari, 8 paatsajl, t omarici. 1 umivalnik z marmor. ploMo in
krajevni agenti
zmožni nemščine M sprejme*~ ati pa nastavijo s stalno plačo za prodajanje dovo-vol'enih srečk v Avstro-Ogrski Ponudbe pod „MERKUR1', Brna, Neugasse Nr. 20.
3C
3E
Profesor
1054
I. |l. IILEIII
je odpotoval do 30. marca.
i-tr-u-m
Popravila.
I Modni salon
[Stnch.y-}ftaschkei
LJUBLJANA J Židovska ulica 3.
prodaja iamsk*h in otroških klobukov. — Žalni klobuki.
■
(nasproti kavarne .Europa1)
s: se priporoča.::
nPXI IIITIIIIIII II ItTTTTT]
•i t II*" i
! a * S 2 •
§ _ - *s * s*
•» ji l ® £ o
■j t, IG n
N 3
>«/»
■
e
M
S
■v Mm
5 W
* -i
TTT
"i S"
Na vse prijatelje
dobre kave!
Ste pokusili kavo z kavinim prida kom : Franck : ?   Dobite na mizo čvr-stejši ter barvovitejši zvretek. — :Franck: iz zagrebške tovarne je le pravi z kavinim
mlinčkom.
erap 16g/25 643
Uradniško hranilno društvo v Cradcu
OSEBNI KREDIT
uradnikom, profesorjem, učiteljem, upokojencem itd. ob r.a;ugodnejših rolojih, ev brez porokov proti prispevka v poroštveci sklad.
Nskakth prodstroškov! Podrobnosti v prospektih I
Hranilne  vloge se sprejmejo od vsakogar in se obrestujejo od
dveva vložitve po $3
501 ei o eh 01
o O 4 o O 2 |o
Obresti se polletno oripisnjejo h kapitalu. Nikakega rentnega davka. Stanje vlog: S 5,900.000. Stanje jamčujočih zadružnih deležev: 2 7,200.000, rezervnih zakladov In vrednostnte K 660.000. Posiovni razvidi in poštne položnice brezplačna na razpolago. Pojasnila daje brezplačno:
Josip Kosem v Ljubljani, Krakovski nasip štev. 22.
Govorilne ure vsak ponedeljek, sredo in petek od pol 3. do pol 4. ure popoldne.
Št. 5027.
1021
Razpis ustano
Ljubljanska mestna občina ima za tekoče leto podeliti ustanovo v znesku 2C0 K, katera je bila ustanovljena povodom srebrne poroke Nj. c. in kr. apostolskih Veličanstev cesarja in cesarice.
Pravico do te ustanove ima letos ljubljančanka, ki je revna, poštena, ki se je tekom leta 1913 omožila ter bila pred omožitvijo samskega stanu (ne bivša vdova H
Ljubljančanke so le take prosilke, ki so imele pred omožitvijo v Ljubljani domovinsko pravico.
Prošnji je priložiti: 1. Poročni list 2. Dokaz domovinstva pred poroko. 2. Nravstveno izpričevalo.
Prošnje je vlagati v vlOŽnem zapisniku mestnega magistrata
do vštevšega 6. aprila t. 1.
Na prošnje, katere ne bodo opremljene v smisla tega razpisa, se ne bo
oziralo.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 11. marca 1914.
Samo pri L ta
Ljubljana,   Selenburgova al. 5, Ljubljana
dobite najokusnejše
nei;e$tin$lte opreme
od najpriprostejše do najfinejše izvršitve, dalje
Derilo za
vse lastnega   izdelka po najnižjih cenab,   kar si je
le misliti moči
Priložnostni nakup: kos tttena, 19 mi.    B 8-20.
• I .ura* 9 Mat- 1
.Tg.nnnaaa. ..g.Baaam
9
i
h m
W
H
w
33
TC
15